Kalif in pesnik.
(Po H. Overtiage-ji >pi«al J. S-a.)
traje dni je žiTel Ealif, kataeniu jo bilo vpfkrat dolg čas, ker ni iinel lruzega dpla, negu jesti, piti, spati — in zdehati. V svnjem življenji ^jjgs jo užil" užo toliko dobraga. da sp mu jp tsc< gabiln. in njcgovo njre jo IY' 1'ilo prazno, kakor miha goba. Državua opravila jp inmto njpga <wkr-IiotoI vrair. vpjaška opravila viSji vojskovoilja in za piavico ata skrtela lman jn vižji Kadi.    Lehko $e \c torej Kaliln zdehalo.  kor ni imel nobenega dftla.
Neceg-a dae si je Kalif i"as knilil s čitanjoin slavospova, katerega je nek pesnik « njom skoval. Pcsnik jp liil tso najlppšc in vsf niijboljšo v ua-ravi puiskal ter Kulifa s tem oliinral. Priineijal ga ji? Jevu po DJogoTej veliko-(hišnosti, sokulu po bistvonmnosti. palmi po mogoi'nostj, luinarutam po velikosti in uji^gDvo Hree zakladnifi. polnpj zliita in pleineniUh bisernv. Kalif se je kar midil siiniLMiiu w>bi, ko je v tem oli^piiPvaliiLMii zrcalu gledal samfega sebe. \a-posled si> nm ,jp zdi>ln, ila lii voudiT utegnilo tsc to res biti, kajti mogofmi gospndje sli^ijn po vefkrat pretirano livalo tor hp tega tako privadijo, da lellko cpIo meglc kadila preneso, niti da lii jih glava botela. Kalifn jc bila tetlaj pi»sen vSee, a tudi pcsnik jc Ijil zadovoljpn, kateregsi je ukazal poklicati tcr mu milostivo dojal:  rIzprusi si milos^ ud menp, kakerSno knli liočeš!".
Pesnik: Mogofui vladar vernili. tvoj služabnik ,ji.i ]irpsrp,čpn v žarku tvoje velike railosti! Najsrepnpjji pa I/odem »e ]<¦ tedaj, če uii blagOToJiš pro-pimtiti jedaega svojih lovskik paov.  da se ž ujim  zabavljani in  kratkočasiua.
Kalif:   Tvojo prošnjo ti rail izpolnim,   ali čudini w tvojaj skroiunosti.
Ppsnik: Priza^lpval si bodpm dplati na to, <la si> Ivoje milosti tndi vrnlnpga izkažem.
Kadar lovnkega psa priženu, oblize pes najprfij gospodarju roko v zua-liipnjp. hvalpžnosti. jioteiu takisti) pozdrari tadi pesnika, ki ga je k aebi pokJical.
Na to ga pesnik ves uuvdu^u nagovori: „0 prekrasna žival! 'rvoji zobje «o beJi, kakor snfig na Liljauouu, užeaa ti vis^, kakor konju grivp, lppo pisan si, kakor divji tigcv, iu tvoj rep je pnvzdignen. kakor perje ua teladi vojakovoiije I 0 koliko ilivjaHuo buva miilni nalovila! Kako lepo zabava bova imela vae dni! Koliko vesplju bnva nzivala nn lovu! Vidim iižb v dubu jelpne, srne, gaucle, ki jih bova dobila — najmenj ski glav — ali kako bova niidva siromaka vac tu doniiiv spravila? Ti si pivinajbpn in jaz sem pveslab. da bi evoj lovski pleu domiiv inosila. Ko bi pač iinola kuiija ali vaaj lunlo, da bi vse to na njo naložila 1"
To je bilo Kalifu jako všpi, ker se je pri tem dobro zabavljal in si čas kratil, zatorej rci-e: BC'e je tako, dobiž tndi konja in iirnJo.-'
5
FVsnik: 1'risrena lmla ti, vladar vernikov! Ti »i podohen poljii, na k»U'rein vsako li>to po vočkrat doztire plodovi: H si drevo, na katerem rastv evi?t in sad ob eni'm. Zdaj si mc uupravil najbogatejSega moža, samo da mi za nwj«' živali nodostaje Je nvsa in sena, da lii jih pichrani]. Tudi hodo jro-tovo prišli šcjfei, rterviši. pcsniti. prijatdji in sorodmki, da ini teititajo k niojej sreei, in toh ue hodem smi'1 odpnstiti, ila jim ne bi postregel, že zaradi toga 110, ker sem v raiinsti pri Kalifii. DivjaMnc bodem imel dosti, da jim poshcžora. ali od kod naj Tzamcm kruha in sofivja?"
KaJif: TTmcjp se, da hogatin nc smo sanio imati, nego on mom tudi dajati, zatoroj liodpm nkazal. da ae ti dade pose^tvo, kder si bodeš -priddloval hranc za svojo žirino in Ijudi.
In pi^snik jo dobil pismo, n katprim sp mu jo podariJo 200 ornlov zeralje, da je inii'1 žita za knib. pašnike ?,a žtvino in vrt za sadje in sočivje. Na to je pcsnik poklcknil jircd Kalifa in dcjal: „0 vludar vseh vladarjev! Ti ai kaknr Nil med rekami, ki izstopi iz sroje slnige, da podeli mokroto in vodo-ritost polju. potem pa zopet stopi v svojo strugo. Pomisli torej, ali bode zpmlja. ki jo iimim od tvoji1 miloati, brez obdelovanja rodila? Jaz ne znam niti orati niti kopafi; od kod naj vzamem delavcBV za obdelovanje polja, pa-stirjn ym svujo živino iu služabnike za obddovanje vrte? Da bodem imel kruha. treba bode žito pož>ti, iziulatiti, zmleti. moko vmcsiti in testo speči; hidi travo nc morsra s^ kositi in sočivja ne znam sam pripravljati tu ku-hari. Kdu mi liOfio dal nov«ev, da vso te potrebue delavee plačam za njihovo iMo V   0 kolike skj'bi dela človekn bogastvo I"
Kadar je Kalif vse to slišal, post-al je jako dobre volje. Zvijača, pre-kanji'nOHt in liižba pesnikova so mn je tako dopadla, da ni cclo uro čutil linknga iasa. Zaksrljisl se jtt prsr prijettio. Zstorcj nkalse penniku iz groje zakladnic« izplafati Jo tisoč cekinov.
Kdor želf od mogočnikov in vflikiii gospodov kaj dobiti, ue smy jih po-dufevati, ali cel6 gleilati, kako bi jiiu koristil. To jp takci na jntrovem, kakor pri nas. Pevkinja in plesalka »toji pri mogotcih več nego prorokinja, prili-zovalcit vei nego odkritosrSen poštonjak, glumač m& nBgo zvest služabnii, in povsod se prilizoraluemu knirtu gndi Imljšo. nego li psu, ki čnva hišo in dvorište.