ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IX. LJUBLJANA 1961 ZVEZEK 3 ENOTE KMETSKIH GOSPODARSTEV NA SLOVENSKEM PAVLE BLAZNIK Slovenska podeželska naselja so v teku dolgih stoletij doživljala preobraizbe, ki so bile na zunaj marsikje niaiij zaznavne, drug- je pa taiko močno razgiiibane, da so lunoigc vasi poMsem spremenile svojo staro podobo. Medtem ko se je v nekaterili odmaiknjenih naselbinah obdržalo staro lice skoraj v po- \Tsem prvotni obliki, se je drugje zunanji izraz tako temeljito predrugačil, da se je Ireba krepko potruditi, če hočemo brez pri- tegnitve ustreznih pripomočkov ločiti prvot- no naselbinsko jedro oid kasnejših prirasit- kov in staro vaško polje od kasnejših kulti- viranj. V nelkaterih primerih je taika rekom- strukcija mogoča edino na podlagi ustreznih virov, med katerimi so najvažnejši urbarji iu kataisdrske mape, ki so temeljneg-a pome- na za študij o razvoju socialne strukture v našem kmetskem podeželju. Rekonstrukcija naselitvene sliike iz davnih dni je omogočena zlasti v tistih predelih, za katere so ohranjeni urbarji iz najrazličnej- ših dob. Medtem ko podajajo starejši urbarji, ki segajo posamezni celo v XII. stoletje, le surname podatke za posamezna naselja, omo- gočajo nazoren vpogled v raznovrstne enote kmetskih gospodarstev zlasti reformirani urbarji, ki potekajo od konca XV. stoletja dalje im se bavijo v vsaki posamezni nasel- bini podrobno s slehernim podložnikom. Ohranjeni reformirani uribarji zajemajo velik del slovenskega ozemlja. Ker segajo v čas, ko so se začela kmetska gospodarstva marsi- kje po slovenskem ozemlju že precej močno diferencirati, sii je mogoče že samo na pod- lagi le-teh ustvariti precej jasno sliko o raz- voju kmetskih enot v starejšem razdobju. Poleg urbarjev je najvažnejiši vir za pre- učevanje družbenih razmer na slorvenskem podeželju najstarejša taJco imenovana fran- ciscejska katastrska mapa, ki zajema pre- težni del slovenskega ozemlja in kaže stamje iz dvajsetih let XIX. stoletja; le za Prekmur- je smo navezani na maipe iz dobe po 1860. Sicer je treba upoštevati, da iz katastrskih map reducirana osnovna oblika poljske raz- delitve in talnega načrta naselij ne pred- stavlja vedno najstarejšega prvotnega stanja^ ob ustanovitvi selišča, marveč da je prišlo iz raznih vzrokov postopno v posameznih fazah ali naenkrat ob popolni preureditvi naselja do bistvenih, večjih sprememb. Toda rezultati do sedaj opravljenih rekonstrukcij jasno pri- čajo, da se parcelacija po komčani načrtni srednjeveški kolonizaciji v svoji osnovi ni %eč bistveno spreuLinjala. Ob pritegnitvi raz- položljivih urbarjev omogoča katastrsika mapa pri slehernem naseljn ugotoviti prvot- no vaško jedro tako glede talnih načrtov kot glede poljsike razdelitve, ki sta navadno moöno povezana med seboj. Naši predniki so se ob preselitvi v novo domovino gotovo v znatni jneri ukvarjali z živinorejo, saj je bilo živino ob preseljeva- nju še najlaže premeščati iz kraja v kraj. Kljvü> temu je bila že ob preselitvi najvaž- nejša gx>spodarska panoga poljedelstvo, ki so mu bile na razpolago obsežne obdelovalne površine. Posestno strukturo naših predni- kov je ob čaisu naselitve v novii domovini spričo pomanjkanja ustreznih virov mogoče z večjo ali manjšo verjetnostjo seveda le predpostavljati. Z gotovostjo je mogoče sikle- pati, da njive spočetka še niso bile ustaljene. Določene komplekse so obdelovali le nekaj let, naito so jih uporabljali za travnik ali pašnik, njive pa so na novo urejali v bliž- njem dotlej zarastlem sosedstvu. V teku časa so se njive polagoma ustalile, spričo česar je bil omogočen razvoj obdelovalnih enot, ki so jih obdelovale zadruge. Te površine so bile že podobne kmetijam. Njihov obseg je bil različen, ustrezajoč sorazmerni velikosti zadrug.' Do izrazitejšega gospodarskega prevrata je prišlo z nastopom frankooske oblasti, s katero je povezan nastanek zemljiških go^ spostev. Slovenska zemlja je postajala vse bolj laist najrazličnejših velikašev, ki so že- leli napraviti našo zemljo čim bolj donosno. Slovenske zadružne kmetije so začele pro- padati. Namesto njih so rastli deloma go- spoščinski dvorci, kamor je zemljiški go- spod pritegnil k obdelovanju nesvobodne podložnike. Preostali del zemljišč so pa zem- ljiški gospodje že zgodaj začeli raizdeljevati 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med druge podložnike, ki so jim nalagali posebne obveznosti tako v dajatvah kot v tlaki. Spričo takega naseljevanja je bilo treba odmeriti zemljiške enote, ki naj bi služile zemljiškemu gospodu kot Oisnova za urejevanje razmerja med gospostvom in podiložniki. Te zemljiške enote so imenovali hübe, katerih nasledniki so današnji grunti. Pod tem pojmom je treba razumeti ustrezna stanovanjska in gospodarska poslopja, obde- lovalno zemljo in pravice do skupne zemlje. V individualno obdelavo so bile namreč hu- bam največkrat dodeljene le poljske površi- ne, drugi kompleksi so pa v splošnem pri- radali v skupno uživanje srenji, ki je bila v marsičem dedič nekdanjih rodovnih in zadružnih enot in je bila kot celota seveda tudi podrejena zemljiškemu gospodu. Med- tem ko so si zemljiška gospostva del gozdov povsem pridržala zase, so na druigih površi- nah podložnikom odmerjala določene pra- vice, ki jih označujemo s servituti. V habno ureditev torej niso bila priieg- njena samo zemljišča, ki jih je dalo zemlji- ško gospostvo na novo kidtivirati, marveč tudi stara kmetska naselja, ki so se vse bolj preurejala iz zadružnih vasi v hubne. To preurejevanje seveda ni bilo opravljeno pre- ko noči. Hube se na našem ozemlju prvič omenjajo v IX. stoletju, zemljiiška gospostva 90 pa še v naslednjih stoletjih dobivala ozem- lja, ki dotlej še niso pripadala nobenemii gospostvu in je torej tam prebivalstvo še vedno živelo v starih razmerah. Toda v teku stoletij je bil pretežen del vključen v go- spostva, ki so hubni sistem do kraja izdelala. V času načrtne kolonizacije so v XIII. in XIV. stoletju rastla številna nova naselja na ozemlju, kjer so se prej razprostirali obsežni gozdovi. Hubni sistem je tedaj zajel tudi vse take predele. Izven hubne ureditve je ostalo predvsem le polje, ki so ga zemljiška igospoBitva obdelovala v lastni režiji in ki je vse bolj kopnelo, ter ozemlja, kjer je bil razvit kolonat. V Istri, v okolici Gorice in v Goriških brdih ter v Beneški SWeniji so se huibe v torn razdobju le redko pojavljale. Tod je gospodar oddajal zemljo kolonu in sicer ne v obliki trdne enote, marveč v gib- ljivem obsegu, katerega velikost se je rav- nala po delovni sili, spričo česar kmetska gospodarstva v sistemu kolonata niso pred- stavljala ustaljene celote, marveč so se zdru- ževala in razdruževala. Obseg hub je možno približno rekonstrui- rati zlasti v področjih, ki so bila kompaktno v posesti istega zemljiškega gospoda in v katerih se je obdržalo prvotno število hub do nastanka katastrskih map. Pri rekon- strukciji je treba seveda odbiti vse površine, ki so bile v skupni lasti, obenem je pa pri polju treba dognati, kaj je prvotnega, kaj je bilo pa kultiviranega naknadno šele v kasnejših stoletjih. Doslej opravljene rekon- strukcije kažejo, da so starejše hübe v glav- nem manjše kot mlajše, kar gre na račun boljše zemlje, ki so jo prvi kolonisti laže izbirali. Vendar je ponekje razlika v izmeri tako očitna, da je ni mogoče tolmačiti dru- gače kot z različnim postopanjem zemljiške- ga gospostva do posameznikov. Zemljo 80 delili na zelo različne načine, kar je očitno predvsem iz časa načrtne ko- lonizacije v XII. do XIV. stoletju. Spričo cele vrste različnih oblik^ je mogoče v ohuo- vi ločiti dva različna tipa poljske razdelitve. Kolikor ima kmetija polje v enem kom- pleksu, govorimo o celku, kjer gre za par- cele nepravilnih oblik, ali o sklenjenih pro- gah, kjer pripada kmetiji enotna, dolga proga, kakršne najdemo na slovenskem ozemlju najbolj izrazito v dolgi vasi Žabnica- Bitnje na Sorskem polju. Drug tip pred- stavlja v parcele razkosano polje, ki je raz- drobljeno preko vaškega konipeksa. Največ- jo razdrobljenost izkazuje razdelitev na del- ce, kjer je celotno vaško polje razdeljeno na vrsto kompleksov, v katerih je imel vsak star gruntar prvotno svoj delež. Nastanek različnih tipov poljske razdelitve ni vezan na določen čas, saj so razne oblike nastajale tudi istočasno na ozemlju s podobnim geo- grafskim položajem; vendar je treba nagla- siti, da so v dobi od XVI. stoletja dalje v splošnem na novo kolonizirali ozemlja le še v obliki celkov, ki jih pa sicer srečamo na slovenskih tleh že v XH. stoletju. Tesno povezani s poljsko razdelitvijo so različni tipi naselij. V območju celkov so se razvijale samotne kmetije in razložena na- selja. Razdelitev na sklenjene proge je več- krat narekovala nastanek obcestnih in vrst- nih vasi. S sistemom razkosanih poljskih parcel so pogosto povezana naselja, kjer so domačije postavljene brez pravega reda. Ob uvajanju hubnega sistema je imel pra- viloma vsak na hubi naseljen podložnik po eno hubo. Kolikor srečamo že tedaj kopiče- nje hub v enih rokah, gre v največ primerih za posamezne gospoščinske uslužbence, pred- vsem župane. Ti so namreč zlasti v starejši dobi imeli dvohubno žiipo, s katero je go- spoiščina hotela po vsej verjetnosti poplačati starešino, ki je imel nalogo, da preuredi za- družno vas v hubno in nadzoruje novo go- spodarstvo.ä Sicer pa naletimo izjemoma že v srednjem veku tudi na podložnike, ki so obdelovali po tri ali celo po štiri hübe. Ko- 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika pičenje so deloma pospeševale pustote, ka- kor imenujemo neobdelane hübe in kakršne srečujemo v urbarjih v XIII., v še večji meri pa v XIV. in XV. stoletju. Ponckje so opu- stele cele vasi, kar je pač posledica raznih naravnih nesreč, kužnih bolezni in vojnih nadlog, v nemajhni meri pa tudi prenag- ljena kolonizacija, ki je premalo upoštevala naravne pogoje. Medtem ko so nekatere pustote postale trajno nenaseljene, so bile mnoge druge le prehodnega značaja; po ne- kaj letih jih je gospostvo spet gospodarsko dvignilo z novimi naselniki. Mestoma so se pa z njimi okoriščali sosednji podložniki ter si tako večali svojo zemljo. V dosti večji meri je šlo že v srednjem veku za drobljenje hub. Tako srečamo pri freisinškem loškem gospostvu v koroškem uradu, ki je obsegal ozemlje v vzhodnem delu Poljanske doline, kmetije, ki so jih podložniki smeli brez nadaljnjega deliti na polovice, oziroma celo četrtine. V splošnem 90 pa gospostva delitve zavirala, ker so se bala, da ne bi podložniki ob drobnih po- sestvih zmogli obveznosti do njih. Ko je büa končana načrtna kolonizacija slovens'kega ozemlja v XIV. stoletju, je bila Slovenija za takratne pojme že toliko na- sičena s kmetskim prebivalstvom, da ni ]:)ilo tod več prostora za obsežnejša naseljevanja podložnikov na hubah. Sicer je število hub mestoma rastlo tudi še po tem času. Marsi- kje so gospoščinske pristave hirale in so na njihovem mostu zrastle nove hübe. Ožilo se je tudi področje kdonata, kjer so se mestoma ustvarjale hübe. Tudi rovtarska kolonizacija XVI. in XVII. stoletja je še tu pa tam ure- jala na novo izkrčeno zemljišče v obsegu hub. Toda v splošnem velja, da čas od XV. stoletja dalje ne priteguje več podeželskih površin v hubni sistem. Odslej se je začela še v večji meri pojavljati v podeželju dife- renciacija, ki se je vse bolj nadaljevala do najnovejših dni. Do izrazitejše diferenciacije je prišlo pred- vsem v naseljih, kjer je v gospodarstvu pre- v^ladovala neagrama funkcija, kot n. pr. v neposredni okolici meščanskih naselij, pri starih župnih cerkvah, na prometnih križi- ščih, ob glavnih prometnih poteh in pod. V takih področjih je bila še izraziteje raz- vita kmetska trgovina, ki je bila tudi sicer krepko razmahnjena v ostalem podeželju, čeprav so se meščani skozi stoletja zagrizeno borili proti njej. V takih središčih se je pred- vsem začenjala oblikovati številčno sicer ne- pomemhna plast prebivalstva, ki je s prihra- njenim denarjem kupov^ala predvsem zemljo in to deloma od drugih kmetskih podložni- kov, kolikor so le-ti uspeli dobiti ustrezna dovoljenja od nadrejenega zemljiškega go- spostva, mestoma pa tudi od nekaterih manj- ših zemljiških gospostev samih, ki so bila go- spodarsko oslabljena in so v zadregi odpro- dajala zemljišča. Mnogi med temi bogatimi kmeti niso obdelovali zemlje samo' s pomočjo priložnostnih mezdnih delavcev, marveč so že od XVI. stoletja dalje vzdrževali hlapce kot stalne pomočnike. V dosti večji meri je pa šlo zlasti od XVI. stoletja dalje za drobljenje starih huh. Zemljiška gospostva iso siicer načelno še ved- no zavirala ta proces, ki ga je pa bilo vedno teže zauistavljati. Drobljenje so pospeševali razni splošni vzroki, ki so bili na dnevnem redu skozi stoletja; marsikje so z zemljo urejali dodeljevanje dote, podobno iso denar- ne zadrege vodile do delitev kmetij ob dedo- vanju, ali vsaj do odprodaje posameznih parcel. Promet s parcelami je bil živahnejši v vinogradniških območjih, posebno pa v sosedstvu pomembnejših gospodarskih sre- dišč, kjer drobljenje kmetij ni bilo tako usodno; tod se je bilo mogoče preživljati s skromneje odmerjeno, a intenzivneje obde- lano zemljo, ki pa spričo možnosti zaslužkov v neaigramih panogah gospodarstva pogosto sploh ni predstavljala temeljne osnove za preživljanje. Drobljenje hub je bilo bolj raz- vito tudi v izrazitejših živinorejskih prede- lih, ki so jim bile gospodarske osnove pred- vsem gmajne. Delitve so mestoma tako po- polnoma razkrojile stare kmetije, da opozar- jajo viri na staro kmeisko enoto le še z določenim ulomkom (n. pr. šestnajstina, dva- intridesetina hübe itd.). Z drobljenjem hub so se torej marsikje stvarjale tako majhne kmetske gospodarske enote, da je bilo na njih zgolj kmetsko gospodarsko udejstvova- nje že precej problematičnega značaja. Vrste podeželskega majhnega človeka so se pa še neprimerno bolj krepile z nastaja- njem kajžarstoa, ki ga na slovenskem ozem- lju sicer srečamo že v času do XV. stoletja, a je bilo tedaj številčno še dokaj slabotno spričo neznatnega naravnega prirastka po-- deželskega prebivalstva. Izhodišče kajžar^ stva je bila kajža, ki je bila spočetka brez zemlje. V starejšem času so bili najštevil- nejši kajžarji v območjih fužin, kjer se jim je nudilo mnogo prilike za preživljanje. Mnogi med njimi so bili zaposleni kot fužin- ski delavci, drugi so se ukvarjali predvsem z ogljarstvom in so oskrbovali fužine z og- ljem, ki so ga le-te v velikih količinah po- rabljale isikozi stoletja. Številni kajžarji so se ukvarjali s prevažanjem surovin, pa tudi fabrikatov iz teh gospodarskih središč. Mimo 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO teh kajžarjev so polagoma raistli kajžairji tudi v raznih pomembnejših podeželskih središčih. V takih območjih so se že zgodaj pojavljali posamezni domci (ofštati), ki so bili po svojem bistvu dokaj sorodni kajžam. Zgodaj se je začelo kajžarstvo razvijati tudi na dolenjskem in štajerslcem vinogradniškem ozemlju, kjer so se širili odmaiknjeno od na- sölij deželnoknežji in deželanski vinogradi. V težnji, da si izboljšajo pravni položaj, so te vinograde kupovali podložniki in se tod stalno naseljevali v XV. (Štajerska) ali vsaj v XVI. (Dodenjska) stoletju. Novi naselniki so se na tak način sicer rešili podložniškega razmerja do zemljiškega gospoda, vendar je njihovo lastno gorskopravno zemljišče obse- galo kvečjemu do četrt gruntarske velikosti.'' iKjajžarji so se v znatni meri preživljali z neaigrarnimi gospodarskimi panogami kot obrtjo, podeželsko trgovino, tovomištvom. hkrati so pa obdelovali tudi skromno od- merjeno zemljo. Vendar so se vzporedno s temi kajžarji ob rovtarski kolonizaciji v XVI. in XVII. stoletju marsikje razvijali kajžarji, ki jim je bila glavna gospodarska osnova predvsem zemlja. V glavnem so kajžarji postavljali svoja poslopja brez pravega reda na srenjskem svetu tako na robovih gruntarskega polja ob obstoječih naselbinah kot tudi na dotlej nenaseljenih tleh in sicer z dovoljenjem ustreznega zemljiškega gospostva oziroma ondotne srenje; kasneje si je začel prila- ščati pravice dovoljevanja deželni knez, ki si je od XVI. stoletja dalje lastil gozdni regal. Marsikje so zrastle na srenjskih tleh cele samostojne kajžarske naselbine, na kar kažejo še danes razna krajevna imena, kot Gmajna, Gmajšna, Skupno, Občina. Le v manjši meri so se razvijale kajže znotraj starih naselij in to le tam, kjer jim je na- selitev omogočalo propadanje starih hub. Medtem ko so ti kajžarji segali po nekda- nji gruntarski zemlji, so drugi kajžarji imeli le skromne vrtiče in njivice, ki so jih kultivirali povsem na novo in to spočetka samo v neposredni bližini kajže, sčasoma pa tudi v bližnjih in oddaljenejših gmaj- nah. Razmerje med kajžarskim in gruntar- skim življem v začetni fazi v splošnem ni bilo najslabše. Sicer je naleteti spričo stra- hu gruntarjev, da bi jim kajžarski živel j utegnil ogrožati gospodarski obstoj, na po- samezne primere trenja in je prišlo pone- kje celo do takih nasprotstev, da so se kaj- žarji mogli pojaviti le prehodno. Vendar na splošno spočetka stari naselniki niso ospo- ravali novincem pravic na skupni zemlji; tako so se mogli kajžarji vključevati med prvotne koristnike srenjske zemlje. Toda sčasoma je začela širokosrčnost popuščati. Postopoma je pridobivalo na veljavi načelo, da so se pravice do gmajne vezale na obseg gospodarskih enot. Kljub takim razlikam je bilo kajžarjem omogočeno, da so i>o- dobno kot gruntarji širili obdelovalno zem- ljo z novinami oziroma lazi. Mimo kajž so se v tem čaisu raizvijale tudi bajte kot poseben tip gospodarske enote. Za bajto je značilno, da ji pogosto ni pripadala niti krpa zemlje. Bajte so postavljali pred- _ vsem močni gruntarji v bližini svojih do- mačij z željo, da tod namestijo gosiače kot mezdne delavce. Ti so uživali brezplačno stanovanje, a so bili vezani na grunt z vrsto delovnih obveznosti. Nekateri večji grunti so premogli celo po več takih bajt. Zgodaj se je gostaštvo razvilo tudi na vinogradni- škem ozemlju, kjer so gostači kot viničarji stanovali v zidanicah; le-ti so mestoma ob- delovali za svoj račun kako parcelo, koli- kor jim je lastnik zidanice to dovoljeval.' Kljub vsem tem socialnim razlikam, ki jih srečavamo na slovenskem podeželju, so v tem času še vedno prevladovala naselja, kjer je bil star gruntarski element številčno vsaj v premoči, če že ni ostal edini nasel- nik v celotnem naselju. Toda razvoj- je šel nevzdržno v smeri vse izrazitejše diferen- ciacije na kmetih, k čemer je pripomogla tudi terezijansko-jožefinska zakonodaja. Razkosavanje zemljišč, ki je bilo tolerira- no, kolikor ni ogrožalo možnosti za preživ- ljanje in poravnavanje obveznosti, je po- speševalo že samo pojemanje osebne ne- svobode, spričo česar so se od kmetij začeli vse bolj cepiti deli, ki so se sikušali gospo- darsko osamosvojiti. Sicer so v času terezijansko-jožefinslfih reform obstoječe kmeiske enote v precejšnji meri pridobivale na gospodarski moči. Velik del teh enot vseh vrst je bistveno povečal svoje poljske površine. Do povečanja polja so prišli le deloma z nakupom; v mnogo večji meri so polja množili z delitvijo srenj- skih zemljišč. Ponekje so delili srenjsko zemljo že tudi pred terezijansiko dobo. Mar- sikje so n. pr. senožeti dokončno razdelili že v teku XVI. in XVII. stoletja. Podobno je delitev tudi že tedaj mestoma zajela go- zdove. Pač pa se posestne razmere pri paš- niških površinah v bistvu niso mnogo pre- drugačile vse do terezijansko-jožefinske zakonodaje. Toda pod vplivom fiziokrat- skih načel, v smislu katerih naj bi se polje- delstvo med drugim dvignilo tudi z veča- njem obdelovalnih površin, se je odnos do srenjskih zemljišč bistveno spremenil. Tako 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se je zakonodaja od 1767 dalje trudila, da bi se razdelile predvisem pašniške gmajne brez uipoštevanja planimskih pašnikov med srenjske upravičence, ki naj bi jih le-ti kultivirali v njive in travinike. Ključ pri delitvah ni bil povsod isti. V glavnem je bil odločilen obseg gospodarskih enot oziro^ ma stopnja upravičenosti na izrabo kolek- tivne posesti. Ponekje so delili zemljo po številu živine, ki jo je posamezna kmetska enota premogla, drugje spet po hišah itd. Ker je bila delitev gmajn povezana z mnogimi težavami, je zakonodajalec spo- četka le deloma uspel. Ze samo uvajanje hlevske živinoreje je ii. pr. narekovalo hude stroške; kajti treba je bilo misliti ne samo na ustreznejša poslopja, marveč ttidi na povečano delovno silo. Tudi sicer si celo mnogi gruntarji v svoji koinservativnosti niso obetali posebnih koiristi, saj jim po- večainje obdelovalne zemlje po mnenju mnogih ni odtehtalo nastalih nevšečnosti. Še manj so mogli biti upravičeno navdu- šeni tisti kajžarji, ki so dotlej gonili na pašo večje število živine, kot jim je šlo, a jim je sedaj z delitvijo ta ugodnost od- padla. Zlasti so bili pa prizadeti prebivalci brez zemlje, ki jim je bilo marsikje dovo- ljeno gomiti na pašo svojo borno živino; ker je le-tem izraba skupne zemlje cesto predstavljala eksistenčno vprašanje, jim je bilo seveda težko najti primerno odškod- nino. Spričo težav je delitev le poičasi po- tekala in mestoma niti danes ni povsem zaključena. Navzlic tem zaprekam je kljub temu deli- tev gmajn zlasti po zemljiški odvezi teme- ljito razmahnila novo sistematično kultivi- ramje pašniških in gOizdnih površin, s čimer so se gospodarsko dvignili predvsem grunti, ki so jim pripadali največji ideleži. Z urba- rizacijo so si pa krepko opomogli tudi mar- sikateri kajžarji v razliko s tistim kajžar- skim življem, ki je bil ob delitvah oškodo- van ali celo povsem prezrt. Ker se je s po- večanjem obsega zemlje, zlasti polja* mar- sikje temeljito zabrisala stara delitev na cele in različno dirobljene hübe ter kajže, je terezijanska doba skušala ločiti posamez- ne kmetske enote glede na višino davka in se je pri tem naslanjala na kategorizacijo iz 1542. Med gruntarje so bili šteti 'kmetski podložniki, ki so plačevali nad 21 V2 gld. davka, medtem ko je veljal za kajžarja tisti, ki je bil obremenjen z davkom od 2 gld. 41 1/4 krc. do 5 gld. 22 V2 krc. Četrt-, pol- in tričetrtgruntarji so bili vezami na ustrezne vsote med tema skrajnostima. Pri tej lestvici je bil upoštevan samo davek od temeljnega posestva; parcele, ki niso spa- dale k osnovnemu jedru, ampak so bile naknadno pridobljene, niso bile vzete v obizir. Kmetije so se gospodarsko dvigale tudi brez ozira na novo pridobivanje zemlje. Doba fiziokratizma je namreč uvajala tudi nov obdelovalni način. Namesto kolobarje- nja s praho, katerega ciklus je dotlej trajal 3 do 8 let, se je postopoma uveljavljalo pravo kolobarjenje brez prahe. Razen tega se je z uvajanjem gojenja krmilnih rastlin vse bolj razvijala hlevska živinoreja, s tem je bilo pa omogočeno umnejše gojenje po- lja. Mimo tega je izpopolnjeno poljsko orodje pomagalo dvigati obseg kmetijskih pridelkov. Istočasno z gospodarskim dviganjem kme- tij je bilo pa neprimerno bolj aktualno go- spodarsko propadanje. Na vse večje drob- ljenje kmetskih gospodarskih enot oziroma njihovo popolno propadanje je predvsem vplivala huda gospodarska kriza, ki je za- jela slovenskega kmeta v letih po zemlji- ški odvezi. Spričo hudih davkov in visoke odškodnine, ki jo je bilo treba v letnih obroikih odplačevati, je zašel kmet v velike denarne stiske. Reševanje iz zadreg je bilo Ic prepogosto naravnost usodno za nadalj- nji obstoj kmetij, k čemer je v veliki meri pripomogla takratna zakonodaja. Medtem ko so zemljiška gospostva zavirala delitev kmetij, ki jo je pa brez pridržkov dovolje- vala v ilirskih deželah francoska okupacija 1809—1813, je bilo v skladu z zakonom iz 1868 po vsem slovenskem ozemlju dovolje- no kmetije svobodno deliti. Posledice niso izostale. iBolikor kmet ni zmogel poravnati denarne obveznosti, je le prerad odproda- jal parcelo za parcelo. Neredkokrat se je kmetija zdrobila ob gospodWjevi smrti, ko ni nihče od dedičev zmogel izplačati ostale upravičence. Usodna za obstoj kmetij je bila zakonska doloičba, spričo katere se je mogel kmet svobodno zadolževati na kme- tijo; naravnost katastrofalne posledice je pa rodila odprava zakona o oderuštvu, s či- mer so nastopili zlati časi za domače in tuje oderuhe, ki so posojali denar tudi na 50 "/o obresti. S pojavom zadružništva v sedem- desetih letih se je kmet sicer reševal oderu- hovih klešč, vendar je gospodarska kriza pognala tako globoke korenine, da so bile tudi odslej prisilne prodaje kmetij na dnev- nem redu. Hudo gospodarsko stanje kmetov je temeljito izrabljala buržoazija, ki je na- šla v propadanjiu kmetov glavni vir prvotne akumulacije.' Na račun propadlih kmetij je rastla na vasi tanka plast vaških mogot- 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cev, kakršne navadno predstavlja trden gruntar, ki je bil hkrati gostilničar, mesar, trgovec ali manjši industrialec. Ta proces je le trenutno zaustavila prva vojna, ko se je kmet spričo inflacije mogel rešiti dolgov. Toda v prvih povojnih letih so javne dražbe spet iz leta v leto naraščale. Agrarna re- forma ni dosegla pravega namena, prav tako pa tudi uredba o likvidaciji kmetskih dolgov iz 1936 ni dala pričakovanega učin- ka. Kmetije so nevzdržno propadale dalje. Na diferenciacijo prebivalstva v podeže- lju so pa vplivali tudi drugi vzroki. V zad- njih sto letih sta se gospodarstvo in promet bistveno spremenila. Odpirali so se novi rudniki, razvijala se je industrija, železni- ški promet je vse bolj približeval tudi do- tlej odmaknjene izrazite agrarne predele neagrarnim središčem. Novo gospodarsko življenje je kaj kmalu marsikje bistveno spremenilo zunanje lice ondotnih naselij, kjer niso bili izpodrezani samo temelji po- sameznih kmetij, ki so ob tem utripu pro- padle, marveč je bilo v ta proces zajeto obsežno ozemlje. Na trboveljskem področ- ju je n. pr. rudarstvo povsem uničilo na- selja Lakonco, Dobrno in Limbarje, popol- noma preobrazilo Vode in načelo Retje, Plesko in Loke ter južni del Trbovelj in Klek.' Obenem so pa v takih območjih rast- le drobne domačije, ki jim je bila gospo- darska osnova v neagramem udejstvovanju. Podoben proces je zajel v ojačeni obliki kmetske naselbine v območju večjih mest, v katerih so se sosednje stare izrazito kmet- ske vasi povsem utopile. Poučen primer vi- dimo v Ljubljani. Mnogi njeni danes do kraja zazidani deli iz;kazujejo še v času nastanka franciscejskih katastrskih map 1825 izrazito kmetsko lice. Prvotno jedro Spodnje in Zgornje Šiške je bilo n. pr. omejeno na vrstno vas, ki ji je pripadalo v proge raz- deljeno polje. Današnja razvrstitev ulic v severnem delu Spodnje Šiške temelji n. pr. na poljskih poteh, ki so sledile tem progam. Podobno je osnovana Komenskega uHca sredi Ljubljane na stari poljski poti; v tem območju izkazuje še katastrska mapa iz 1825 progasto razdelitev polja,^ medtem ko je iz Valvasorjeve slike razvidno, da je stala v njegovem času od Prečne ulice na- vzdol na severni strani ceste vrsta hiš, za katerimi so bili postavljeni kozolci.' Drobljenje kmetij je pa zajelo močno tudi predele, kjer je prometna povezava z neagrarnim središčem zelo ugodna in se morejo v urbanskih poklicih zaposleni de- lavci dnevno vračati na svoje domove. Tod je naraščalo število ljudi, ki so potrebovali nove domove, za katere so dajale stavbišča predvsem kmetije. Drobljenje se je bolj uveljavljalo pri kmetijah, ki so imele po- lje zelo razdrobljeno. Pač pa so se obdržala čista agrarna naselja zlasti v območjih, ki so odmaknjena od neagrarnih pomembnej- ših središč v taki meri, da se delovna sila ne more dne%Tio vračati domov. Sem je šteti predvsem ozemlje subpanonskih področij ter hribovite in gorate predele Slovenije.'" Pokrajinsko je vodilen v tem pogledu go- rati del Koroške z velikimi samotnimi kme- tijami, ki se le redko dele. Prav tako pa tudi v goratem in hribovitem delu Gorenj- ske niso redki primeri, da štejejo naselja vse do najnovejše dobe prav toliko gruntov, kot jih je bilo tam pred davnimi stoletji ob načrtni kolonizaciji. OPOMBE 1. B. Grafenauer, Ustoličevamje koroških voj- vod in država karantanskih Slovencev, SAZU L, Dela 7, 1952, str. 444—448, 452, 479, 490. — 2. S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Slo- venskem, SAZU IL, Dela 2, 1950. — 3. L. Haupt- mann, Staroslovenska dražba in obred na knež- jem kamnu, SAZU I., Dela 10, Ljubljana 1954, str. 73. — 4. S. Vilfan, Od vinskega hrama čLo bajte, SEt 5, 1952, sitr. 112—115, 128, 150. — 5. M. Dolenc, Gorske bukve, AZU, Ljubljana 1940. str. 181. — 6. E. Kardelj. Razvoj slovenske- ga narodnega vprašanja, 1957, str. 252. — 7. J. Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastmika in Dola L, 1958, str. 629. — 8. S. Ilešič, Prvotna kmetska naselja v območju Velike Ljubljane, GV 5—6, 1929—1930, str. 155—156. — 9. Fr. Stele, Valva- sorjeva Ljubljana, GMS 9, slika 37, 1928. — 10, V. Klemenčič, Problemi gospodarsko-geograf- ske klasifikacije slovenskih naselij, GV 32, 1960, str. 121, 122, 124. — 11. Prim. Selško dolino, kjer je število grantov v dolgih stoletjih le neznatno padlo (1560—1825 od 319 na 309; 1825—1933 od 309 na 283; P. Blazmk, Posestne razmere v Sel- ški doüni, GV 10, 1954, str. 65). 134