Obsejr: Gornjeinodolsko pleme. — Konjerejčeva opravila meseca decembra. — Pregledna tabela za določitev množine umetnih gnojil za vsako trto posebej. — Uspehi gnojenja s Tomasovo žlindro — Kalno vino. — Iz podružnic. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Št. 23. Y Ljubljani, 15. decembra 1896. Leto XIII. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe v o j v o d i n e kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ,Kmetovalec" izhaja )5. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na strani 6 gld in na >/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Grornjeinodolsko pleme*) Okoliš tega plemena so sodni okraji Telfs, Silica, Imst, Landek (Landeck), Rid (Ried) in Navders na severnem Tirolskem, oziroma gornja inska dolina, potem Ectal (Otzthal), Pictal (Pitzthal) in Kavn-zertal (Kaunser-thal). Prehodnjim pasmam prištevamo „pac-navnee" in „jezerce"; prvi so domavpacnavnski in stancerski dolini v okraju Landek, drugi v razvodnici med Ino in Adižo v okraju Navders. -> -Velikost in teža. Dorastle krave so povprečno visoke po 121-4 cm, dolge po 148'1 cm in tehtajo po 325 kg. *) Iz dela: „Album govejih plemen iz avstrijskih planinskih dežel". Glej tudi štev. 10., 14., 15., 19. in 20. let. .Kmetovalca". Barva. Splošnja barva je enakomerno sivorumena, ki na glavi, na trebuhu in po nogah prehaja v temnejšo, ali pa tudi ne. V koži se po nekterih krajih nahaja barvilo (pigment), gobec, jezik in trepalnični robovi pa so zmiraj temne barve, temni tudi parklji in repov čop. Rogova sta belo- ali rumenkastosiva in črnortasta. Telesna oblika. Glava je precej kratka, ozka v obrazu, pa široka med senci, čelo je ploščnato, oči bolj na strani in globoko. Gornji rob čela in rožne kosti (nastavki za rogove) so očitne, čelni rob tudi močno porasten z i i daljšo dlako. Nos Fodola 4b• je raven, gobec širok, rogova široko narazen, naprej in kvišku zavita ter srednje dolga. Vrat je srednje dolg, tenek, pokrit s fino nagubano kožo, je lepo nastavljen in ima majhno ožrelje. Viher je malo privzdignjen, bolj ozek, pa lepo v zvezi s hrbtom, ki je rad nekoliko pošinjen, in s pleči, ki so precej strma. Telo je ob lakotnicah in v spodnjem delu lepo polno, čeprav je medenica zelo široka, od križa, ki je bolj strm, pa se vidno loči. Rep je nastavljen ravno, ali pa je nekoliko privzdignjen. Oprsje je globoko in dolgo, med komolcema pa bolj ozko, rebra so bolj ploska, trebuh precejšen, vime in mlečni znaki dobro razviti. Gornji deli prednjih nog, so precej široki, čeprav niso posebno mišičnati, koleni sta krepki. Spodnji deli nog so lepe oblike in končujejo v krepkorožne parklje. Zadnji nogi večkrat nista dobro postavljeni, sta ploski, in suhi, nista pa visoko preklani, tako, da ima vime lep nastavek. Koža je prožna, mehka, premična, dlaka fina, kratka in ležeča. Koristna svojstva. Mleka dajo gornjeinodolke po mnogo, v svoji domovini ob slabem krmljenju povprečno po 1600 1., pri dobrem, na mlečnost vplivajočem krmljenju dvakrat toliko. Mleko je prav dobro. Za delo so voli prav dobri, za pitanje najmanj srednje dobri, njih meso pa je posebno dobro in nežno. To pieme se posebno odlikuje v tem, da je zelo rodo-vitno in se povsod lahko privadi, se lahko prilagodi drugim podnebnim razmeram. Kraji, kjer se dobi, in cene. Če se ne oziramo na to, da je mogoče na domu vselej nakupiti živalij, nudijo nam veliki jesenski semnji najlepšo priliko, da si nakupimo dobrih živalij vsake vrste in vsake starosti. Imenujemo naj glavni semenj v Imstu 28., 29. in 30. dne septembra, v Telfsu 21. dne septembra, v Silici prvi ponedeljek po žegnanjski nedelji (meseca oktoba), v Vengu v soboto po rožnovenški nedelji (oktobra). Mlade breje krave stanejo — kakor so težke in velike — po 120 do 180 gold., triletne breje telice po 90 do 150 gold., biki, stari po 15 do 18 mesecev, po 80 do 150 gold., mladi voli, stari po P/a do 2 leti, po 150 do 260 gold. par. Konjerejčeva opravila meseca decembra. Prva zima je tukaj. Pred vsem skrbi v hlevu za pravšno toplino. 12 do 15° C. najbolj prija konjem, pa tudi žrebetom. Zimska dlaka konja tudi nekoliko varuje prehudega mraza, zato dobe konji, ki so mnogo na prostem, gostejšo in daljšo dlako. V pretoplih hlevih se konji kaj radi prehlade, ker ven morajo iti, takrat pa ujamejo kak nahod ali vnetico, žrebeta pa dobe hromoto, drisko, smoliko. Kmetski konjerejec naj nima konjskega hleva ne premrzlega, pa tudi ne pretoplega. Ako je hlev prevelik in zato premrzel, predeli naj ga z leseno steno in naj dene v prazni prostor stelje in, če ni drugače, tudi sena in slame za krmo. Na vsak način pa naj gredo konji vsak dan malo na zrak, med tem naj se pa zrači hlev. Nikakor ni dobro zdravih konj v hlevu odevati, kajti to je nekako tako, kakor če bi bil človek v zakurjeni sobi ogrnjen z vrhnjo suknjo ali kožuhom, na piano prišedši bi se pa slekel. Meseca decembra je treba konje ostro podkovati. Zelo priporočamo rabiti le take štolne, ki se dado uviti (všravfati). Ranjenje nadkopitnega svitka je nevarno celo za življenje, na vsak način pa pohabi kopito. Akc pa rabiš uvijalne štolne, lahko jih v hlevu snameš ter podkve pustiš brez njih, ali pa jih nadomestiš s topimi štolni. Taki menjalni štolni so še iz drugih vzrokov zelo priporočeni, na pr. zato, ker se štolni sami za 3e morejo ostriti, ne da pelješ konja h kovaču, in ker se morejo štolni izmenjati, kakor kaže potreba. Konjerejec ima sedaj več časa, zato naj porablja proste ure za vajo konj, za vpreganje i. t. d. Mladega konja nikdar ni pregnati, pač pa je treba navajati, da se nauči noge vedno iztegovati, kolikor mu le dopušča život. Pregledna tabela za določitev množine uinetnili gnojil za vsako trto posebej, za 100 trt in za 1 ha (povprečno računano 8000—10.000 trt na 1 ha). Gnojilo C '?r« J3 rjj 0) S m O m O. P cS M > ci C! -g ?o Ako se rabi tudi hlevski gnoj, dobi vsaka trta in vsako leto do 2 kg hlevskega gnoja potem pa še rej na vsakih 100 trt ibližno 200% hlev-ega gnoja, potem še 11 ha (= ls/„ orala) se rabi, ako se gnoj trese po vsem vino-adu ter se potem dkoplje m £ > > o O H th H O. m 0)0.60 0. gram kilogr. gramov kilogr. kilogr. Superfosfat . . 30-40 3-4 25 30 2 5-3 300-350 Čilski soliter . 15-20 1-5-2 10-15 1-1-5 150180 Žveplenokisli kalij..... 10-12 1-1-2 5-8 0-5-0-8 100-100 Skupaj . . 1 55-72 5-5-7-2 40-53 4-5 3 530-630 Ali: ali ali ali ali ali Tomasova žlindra.... 40-50 4-5 35-45 3-5-4-5 400-500 Čilski soliter . 15-20 1 5-2 10-15 1-1-5 150-180 Kajnit..... 40-50 4-5 30-40 3-4 400-450 Skupaj . . 95-120 1 9-5-12 76-100 7-5-10 950-1130 Splošne opomnje: 1.) Za gnojenje se morajo vzeti prva tri ali druga tri gnojila, ne samo eno. Mesto superfosfata ali Tomasove žlindre se lahko rabi kostna moka, in sicer v isti množini, kakor superfosfat. 2.) Mesto žveplenokislega kalija ali kajnita se lahko rabi pepel (neizlužen), in sicer 70—100 gramov za vsako trto. 3.) Namesto čilskega solitra se lahko rabi rogovje, in sicer se ga mora vzeti dvakrat toliko, kolikor čilskega solitra. 4) Jeseni se podkopljejo ta le gnojila: Tomasova žlindra, kajnit, kostna moka, rogovje, nerazkrojen hlevski gnoj in pepel. 5.) Spomladi se podkopljejo naslednja gnojila: Superfosfat, žveplenokisli kalij, dobro razkrojen hlevski gnoj, pepel in čilski soliter. Posebno čilski soliter se mora podkopati pozno spomladi, t. j. malo prej, ali tedaj, ko rastline že odganjajo, ker drugače gnojenje z njim nima nikake vrednosti. Vsa druga pod 4. in 5. navedena gno- jila se lahko podkopljejo jeseni, ona ped 4. navedena lahko (udi spomladi, toda v tem slučaju bodo njih snovi povzročile bujno rast, že le koncem istega leta, še bolj pa naslednje leto. (Primerjaj spis „Umetna gnojila za vinograde" v 19. in 20. št. let. „Kmetovalca".) 6.) Tomasove žlindre, kajnita, rogovja, pepela in kostne meke se lahko hkrati potrosi za 2 ali 3 leta skupaj, superfosfata žveplenokislega kalija in čilskega so-Jitra pa naj se vsako leto potrosi določena množina sproti, osobito naj še enkrat omenimo čilski soliter. 7.) Če imajo trte slabo rast, se jim doda več čilskega solitra in kajnita ali drugih, ta dva nadomestujočih gnojil; če imajo pa nasprotno močno rast, gnoji se jim z večjo množino superfosfata ali Tomasove žlindre, t. j. z gnojili, bogatimi na fosforovi kislini. 8.) Vsa gnojila, umetna in hlevski gnoj, se morajo podkopati do 25 cm globoko, kakor se mora pravilno vršiti prvo kopanje spomladi. Le v jako zvezni zemlji se podkopljejo bolj plitvo, ker se v jako zvezni zemlji ne razkrajajo tako hitro. Fr. Gombač. Uspehi gnojenja s Tomasovo žlindro. Večini kmetovalcev je sicer dobro znan ugoden učinek Tomasove žlindre, škcdovčti pa vender ne more, če se včasih navedejo novi dokazi za očividne uspehe, ki so se dosegli po raznih krajih in pri različnem svoj-stvu tal. Zatorej posnamemo iz nekega poročila, ki je bilo poslano listu „Hamburger Fremdenblatt" iz južnega Holsteina, naslednje: Gnojenje s Tomasovo žlindro se je letos po travnikih in barju pokazalo zopet jako uspešno. Pisec tega poročila je imel pred nekterimi dnevi priložnost, opazo vati očividni učinek navedenega umetnega gnojila na poprej neobdelarii, s pritlikavo reso in drugim, o popolni nerodovitnosti zemlje pričajočim biljem porasteni močvirni nižini na Pagendorfskem polju med krajema Ahrens-berg in Trittau. Ta goljava se je poprej puščala pri obdelovanju druge zemlje v nemar, ker se je mislilo, da ni obdelavna. Ko sem pred kratkim to ravan ogledoval, rese na njej ni bilo več, temveč na nje mestu bujna trava, pomešana z raznimi krmskimi rastlinami, kakor travniško deteljo, rumeno deteljo i. t. d. Ravno pokošena trava je bila 2 do 2-5 čevlja dolga, in sicer samo vsled gnojenja. Da je bil pridelek tudi na boljših travnikih, kjer se je gnojilo s Tomasovo žlindro, tako glede množine, kakor tudi glede svojstva, dosti izbornejši kakor drugod, koder se ni gnojilo, skoraj ni treba posebno omenjati. „ Gospodarski Glasnik". Kalno vino. Iz več krajev se slišijo pritožbe, da se letošnje vino nikakor noče očistiti in da poleg tega še izpreminja barvo, osobito tedaj, če pride z zrakom v dotiko. Kaj takega je bilo pričakovati že ob trgatvi. Vedeli smo že naprej, da bodo z letošnjim vinom mnoge sitnosti. Kako je pa sploh mogoče, da vino ostane neizprijeno pri tako neugodnem poletju in jeseni ? Zato smo svoječasno opominjali vinogradnike, naj kolikor mogoče pravilno ravnajo pri trgatvi. Opozorili smo jih že takrat, naj gnile jagode in nedozorele grozde skrbno odstranjujejo, j ker je vino, napravljeno iz gnilega in nedozrelega grozdja, podvrženo raznim boleznim in se kaj nerado čisti. In to vidimo sedaj v mnogih krajih. Nekteri so sicer spolnili ta nasvet, povsod in vsem pa ni bilo mogoče, ker je bilo preveč grozdja gnilega Pred kratkim smo imeli priliko, v nekterih občinah pokušati taka vina. Bila so res močno kalna (motna) in so imela precej močen okus po gnilobi in po drožah (feca), in razun tega je imelo belo vino tudi bolj rjavkasto barvo. Dotičniki bi bili seveda svoje vino kmalu in dobro prodali, toda kupec se takega vina rad zboji. Da se bode vinščakom posrečilo kmalu očistiti vino in je spečati, sem jim svetoval, naj taka vina čistijo s želatino; da pa pomore glive, ki povzročajo kalnost, store dobro, ako taka vina še zažveplajo. Še enkrat hočemo tu navesti, kako naj ravnajo s kalnim vinom, da se jim ne pokvari in se kmalu očisti. Če je vino zelo kalno in rjavkasto ter ima močen duh po gnilobi, pretoči naj se v dobro zažveplan, čist sod. Sod se zažvepla, kakor navadno, samo paziti je treba, da je žveplo čisto, t. j. brez arzenika. Tako žveplo se dobi v boljših prodajalnicah ali pa pri administraciji „Weinlaube" v Klosterneuburgu pri Dunaju. Kilogram žvepla stane od 22 kr. naprej. Žveplo je na posebnih platnenih ali papirnatih trakovih. Za vsak hektoliter še vzame 2—3 gr. ali 1 tak kos za 4—5 hI, se obesi na žico ter se pusti, da pogori v praznem sodu. Da žveplo ne kaplja v sod, se pritrdi na žico pod goreči kos majhna posodica, ki lahko gre skozi veho. Še boljše so v ta namen napravljene žveplalnice (kadilnice), pri kterih žveplo gori zunaj soda, dim pa prehaja po cevi v sod. Ko je sed zažveplan, se vanj pretoči bolno vino. Pri pretakanju je treba paziti, da pride vino kolikor mogoče z zrakom v dotiko in da se pri tem ne prelije tudi kaj drož v zažveplani sod. Če sod več drži kakor 1 M, potem je še bolje, ako se zažge žveplo za vsak hektoliter posebej. Akon. pr. sod drži 3 hI, zažge še najprvo žvepla za 1 lil, torej 2—3 gr, in v sod se vlije 1 hI bolnega vina, potem se sod zapre z veho, se povali parkrat semtertja, da se žveplena sokislina (t. j. dim od sežganega žvepla) zmeša z vinom, potem se zažge zopet še 2—3 gr žvepla, se zopet vlije v sod 1 hI bolnega vina, zabije in povali, in še tretjič tako; potem se vino premeša; ter pusti tako zaprto na miru, dokler se ne očisti. Žveplena sokislina pomori vse glive. Preveč žvepla pa se ne sme vzeti, ker se sicer utegne vino pokvariti. Boljše od žveplanja je tako zvano pasterizovanje vina, t. j. enakomerno segretje vina na 60—70°C. Če se vino tako segreje enakomerno, se pomor6 glive, povzro-čujoče razne bolezni, in vino se kmalu očisti ter se več ne pokvari. Za pasterizovanje pa so posebni kotli, ki so znotraj vsi prepreženi s cevmi, po kterih teče vino. Te cevi so obdane z gorko vodo, ki vino, tekoče po ceveh, segreje na 60—70° C. Na ta način se vino segreva vedno enakomerno, kar bi se nad plamenom ne zgodilo ter bi tudi dobilo poseben duh po kuhanju. Take priprave (kotli) so precej drage in se izplača naročiti jih le onim posestnikom, ki imajo velike zaloge vin. Da se vino še hitreje očisti, doda se mu, pa ne koj po zažveplanju, temveč po nekoliko dneh, na vsak hektoliter 8—15 gr želatine, ali pri rdečih vinih iy2—3 beljake. Želatina (žolica, gelatina) potegne v malo dneh vso goščo na dno. Želatina se pripravi tako le: Želatine se odvaga gotova množina, n. p. za 2 hI 20 gr. Na teh 20 gr se vlije ali 1/l l vrele vode ali Vi l vrelega šibkega belega vina. Navadno se vzame voda in se več časa neprenehoma stepa, potem pa se pusti nekoliko ur v miru. Ko se je želatina zelo napihnila, se spet dobro stepe, ter se potem lahko precedi skoz platneno cunjo, kar pa ni neobhodno potrebno. Tej tako pripravljeni tekočimi se primeša nekoliko litrov vina. namenjenega za čiščenje, se še to dobro stepe z metlico, potem se nekterikrat prelije iz posode v posodo ter se zlije skozi lij in veho v sod, v kterem je kalno vino. V sodu se zopet dobro zmeša z drogom, zapre in pusti na miru. Predno se želatina (ali ktero si bodi drugo čistilo) vlije v sod, naj se odtoči nekoliko vina, da želatina ne uide prLvehi ven; še le potem ko se je čistilo spravilo v sod, se dolije vino, ktero smo poprej odtočili. Vino, s kterim srno tako ravnali, se očisti v 3 do 14 dneh. Ko se je vino popolnoma očistilo in se je vse poleglo, se zopet pretoči v čist sod ter se odstranijo drože. Posebno, če je bilo vino žveplano, je je treba večkrat pretočiti, vsake 3 do 4 tedne, da izgubi duh po žveplu. Če vino ni bilo žveplano, pa zadošča enkratno -jretočenje po čiščenju; zato naj se vino ne žvepla, če ni neobhodno potrebno. Z žveplanjem se odvzame rdečim vinom nekoliko barve. Ali, če ima vino sumne znake, treba je je le rešiti z žveplanjem. Pozneje se pretoči vsako vino, kakor se mora pri umnem kletarstvu zvršiti, 3krat na leto, t. j. o Božiču, potem koncem marcija in avgusta, bodisi pa da je bolno (kalno, rjavo) ali ne. Vino naj se nikdar ne čisti koj, ko se je je pretočilo, marveč 2—3 dni pozneje. Zakaj ne takoj? Zato ne, ker vsako pretočeno vino — tudi, če je popolnoma čisto — postane po nekoliko dneh kalno, in tedaj je čas, spraviti iz njega to kalnost. Pri čiščenju s želatino je treba jemati ozir še na to le: Če vino ni trpko, če torej ni povrelo na tropinah, dodati se mu mora tedaj, kadar se čisti, nekoliko gramov tanina (ta se dobi v lekarni), in sicer se vzame prilično toliko gramov tanina, kolikor želatine. Pri rdečih vinih ni treba tanina, ker ga imajo dovolj, zato se hitreje in raje očistijo. Rdeča vina se raje čistijo z beljakom (beljak od iy2—3 jajec za vsak hektoliter), ker želatina razven nekaj tanina vinu vzame tudi nekoliko barve. V ta namen se jajčni beljak (brez rumenjaka) prav dobro stepe v posoii, da se močno speni, temu se dolije več litrov vina in to se preliva iz posode v posodo kakih 5—10 minut; potem se vse skupaj zlije v sod, ki ni polen do vrha, se dobro premeša z drogom, se zabije z veho in pusti v miru, da se usede Mesto želatine se rabi tudi ribji klej, (3—5 gr na 1 M), pa le pri bolj linih vinih, ker je jako drag. Želatina in ribji klej se dobi v lekarni in v boljših proda-jalnicah ali pri administraciji „Weinlabeu v Klosterneu-burgu. (Na posameznih koščekih je napisano gelatina.) Ribji klej se pripravi tako le: Stolče se prav močno z lesenim kladvom, potem sestriže na drobno in ti koščeki se namočijo v 1/i l mlačne vode. Čez dobrih 24 ur se voda odlije in se nadomesti z mrzlim vinom (prilično Y2l na 5 gr), to se potem večkrat strese, dobro stepe in, ko se je ves ribji klej enakomeno napil in napihnil, se precedi skoz platneno cunjo. Precejeno se zmeša z več litri vina, se dobro stepe, prelije nekolikokrat iz posode v posodo ter se potem zlije v sod kakor želatina. Po čiščenju naj se sprva parkrat na dan potolče s kladvom na več straneh soda, da se čistilo in gošča ne primeta dog. Kdor se z žveplanjem in čiščenjem še ni bavil, naj to najprej poskusi v malem. Po vsakem čiščenju postane vino bolj pusto (plehko); ko se pa spet pretoči v čist sod ter pusti na miru, postane kmalu rezko, dobi torej spet prejšnji okus, in to vsled pozneje razvijajoče se ogljikove kisline. Nič ne bo škodilo, ako se doda letošnjemu vinu 1—2 litra prav dobrega šprita na vsak hektoliter vina, To pa potem, ko je že čisto, najbolje pri pretakanju, da se šprit dobro zmeša z vinom. Fr. Gomb ač. Iz podružnic. Iz Tuhinja. Občni zbor podružnice v Gor. Tuhinju, kteri se je vršil 6. dne decembra t. 1. je bil slabo obiskan. Izmed 34 udov je bilo prisotnih i8. To kaže, da udje še ne vedo ceniti važnosti podružnice in nič ne store, da bi se podružnica okrepčala ter se bolj oživila. Gospod načelnik, preč. gosp. župnik M. Kljun, je vsled tega navzočim v vznešenih besedah polagal na srce, kolika moč je v združenju, ter je ob enem izrekel nezadovoljstvo nad onimi, ki se nikdar nočejo udeležiti zborovanj, nasprotno pa zabavljajo, da podružnica spi. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da ima podružnica uže lepo premoženje, kajti 180 gld. 59 kr. je gotovine, poleg tega pa ima še trijer v vrednosti 110 gld. Glede podružničnega vrta, kteri se bode napravil, se je udom naznanilo, da naj počakamo še eno ali dve leti, da se izbere svet za novo šolsko stavbo, ker bo-demo skušali potem podružnični vrt napraviti blizu šole, da bode dotični učitelj lože pomagal na podružničnem vrtu in ga tudi nadzoroval. To pojasnilo se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Vzprejel se je tudi z obilnim pritrjevanjem predlog, da podružnični odbor stopi v dogovor z večjimi trgovci glede oddaje raznega sadja in drugih pridelkov, in nasprotno glede nakupa raznih žitnih semen. Cene se bodejo pravočasno naznanjevale udom. Ti bodo potem v slučuju, da jim bodo cene ugajale, naznanili odboru, koliko sadja in kakega imaja na prodaj, ali pa, koliko kakega semena žele kupiti. Odbor bode do gotovega dne zbral od vseh udov sadje ter vse skupaj poslal dotičnemu trgovcu, obratno pa naročil semena za vse ude skupaj. Tako se bodo kmetovalci ognili raznim prekupcem in mešetarjem, kteri marsikdaj izvabijo od kmeta kako blago uprav za slepo ceno. Nasprotno pa morajo semena prav drago plačevati, ker jih dobijo uže iz tretje ali četrte roke. Potem je sledila volitev novega odbora, pri kteri je bil z vzklikom izvoljem zopet stari odbor, namreč: preč. gosp. župnik Matej Kljun predsednikom, gosp. učitelj Ulrik Konjar iz Motnika njega namestnikom, gosp. učitelj S. Malenšek tajnikom in blagajnikom, odbornikom pa Vid Kadunc, župan iz Gor. Tuhinja, Tomaž Živbi posestnik iz Gor. Tuhinia, Josip Smolnikar starej., posestnik na Lokah, Jakob Hribar, posestnik v Cirkušah, Josip Smolnikar ml iz Malega Hribi, Šimen Slapnik iz Kozjega Hriba. Zadnja dva odbornika sta bila na novo izvoljena, da je z ozirom na gori navedeni in vzprejeti predlog odbor pomnožen, ker bode imel rešiti precej veliko nalogo. Torej udje, skrbite zato, da se bodete pravočasno zglašali, kadar bodete imeli kak pridelek na prodaj ali pa kadar bodete kakega kupovali. Priporočajte in razširjajte pa tudi podružnico pri neudih, da bode rastla in cvetela! V to pomozi Bog! Združimo se! Naj torej sklenem z besedami gospoda načelnika: „Pomagaj si sam, in Bog ti pomore!" Razne reči. — Koko kleti ooediti plesnobe. Da zaduhle kleti, v kterih se na stenah in na tleli nahaja plesnoba, dobro očistiš, vzemi globoko posodo, deni vanjo 1 do 2 kg soli, postavi jo na sredo kleti, zapri vsa okna in vrata, dobro zamaši vse sode ter vlij na sol žveplene kisline (hudičevega olja), in sicer na 1 kg soli 1/2 kg kisline. Ko si vse to storil, beži iz kleti. Dve uri naj ostane klet zaprta in noben človek naj ne stopi vanjo, kajti utegnil bi se zadušiti. Po preteku dveh ur odpri okna in vrata ter jih drži odprta tako dolgo, da izgine dušljivi sopar. Ko se klet dobro prezrači, omedi plesnino od sten in tal. S tem se tudi odpravi tisti plesnivi smrad, ki spomladi silno neugodno vpliva na mleko, shranjeno v kleti, in ki tudi lahho povod da vinski plesnobi. — Močnejša drevesa je najbolje presajati po zimi, kadar je zemlja zmrzla. Kolikor več prsti si odnesel na drevesnih koreninah na novo inesto, toliko več upanja je, da se drevo prime. Spomladi je treba takim presajenim drevesom večkrat prilivati, ako ni vreme uže samo na sebi vlažno. — Dobro zdravilo konjem, ki imajo naduho. Naberi dobro zrelih črnih brinjevih jagod, stolci jih in zmešaj z nekoliko strdi (medu), Dobro je tudi priliti nekaj lanenega olja. To vse se napravi v svalke, kteri se dajejo konju po 2 do 3 krat na teden. Tako mi je svetoval prijatelj, ki je na ta način popolnoma ozdravil bolnega konja. — Varujte pajke. Navadni ljudje zmatrajo pajke za škodljive živali in jih pridno pokončujejo. Kdor pa pajke bolj opazuje, se je uže prepričal, da so na polju in v gozdu jako koristne živali. Pajki polove v svoje mreže neštevilno škodljivih mrčesov, posebno listnih ušij. — Kruh obvarovati, da ne plesni. Hlebi naj se koj po peki denejo v žakelj, v kterem je še nekaj moke, in sicer tako, da hleb leži na hlebu z gornjo skorjo. Žakelj naj se potem zaveže in obesi v zračen hram. Tako spravljeni kruh ostane svež 4 do 6 tednov in prav nič ne plesni. Predno se hleb načne, okrtači naj se s čisto krtačo in položi čez noč v klet, da postane zopet mehak. — Tako svetuje „Steir. Landb." — Ptiče krmi po zimi, kadar jim manjka hrane. Krma se pa ptičem ne sme dajati v sneg, kjer se izgubi in zmoči. Deni jo na kako desko in deni v kak grm. če pa ni blizu grma, jo pa deni na kak drug kraj, okrog pa nasadi protja, da mačka ne more hitro planiti po ptičih in ji lahko uidejo. Kruha pa ne dajaj ptičem. Kruh se skisa, ako se zmoči, in ptiči potem poginejo, ako ga jedo. Najboljša krma je konopljino seme, zmlet oves, solnčnične in bučne peške, špeh, orehova jederca in kaj podobnega, — Sesajoči prašički, ki dobe drisko, se neki ozdravijo najhitreje in najbolje, če se da doječi svinji prav redko kuhanega rajža, zmešanega z nekoliko sladkega mleka. Ta krma se poklada toliko časa, dokler driska ne poneha, in še potem kak dan. Rajž mora biti popolnoma prekuhan, da nastane močnik, ki naj je prav redek. — Da kruh ne plesni, je baje dobro, če novopečene hlebce deneš v vrečo, ktere se drži moka. Vrečo zaveži. Dan, predno kruh rabiš, ga vzemi iz vreče, poškropi ga malo z vodo in deni v klet. Na ta način se kruh baje več tednov ohrani dober. — Zoper konjske grinte priporočajo naslednje mazilo, s kterim namaži zvečer prav dobro grintovo kožo, zjutraj pa jo izperi z milom; 60 delov živega srebra (dobiti v vsaki lekarni), 450 delov vazeline, 60 delov terpentina in 250 delov žvepla. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 211. R^ja kuretine je pri nas malo razvita in posebna škoda se godi s tem, da ljudje ne vzrejajo ka- punov. Povpraševal sem po vzrokih in sem doznal, da je temu vzrok to, ker skoraj nikjer ne znajo, oziroma si ne upajo petelinov kapuniti. Dobro bi torej bilo, če bi „Kmetovalec" natančno razjasnil vprašanje: Kako se kapunijo petelini? (J. B. v T) Odgovor: Poznamo to zadevo in priznamo, da pri nas manjka ljudij, ki bi znali kapuniti, dočim razumejo po drugih deželah to delo skoraj vse kmetske gospodinje. Bili smo uže večkrat naprošeni kapunjenje popisati v ..Kmetovalcu", a pri najboljši volji to ne gre. S samimi besedami ne gre tega povedati, treba bi bilo mnogo podob, kterih pa nikjer ni dobiti; slednjič bi pa tudi dolg in s podobami razjasnen popis malo izdal, ker to je delo, ktero se mora videti in torej naučiti od človeka, ki je razume Potem je pa potrebna tudi vaja, ktero pridobiti zlasti kuharicam ni težko; kajti one se morejo v pričetku vaditi na zaklanih piščetih Komur je torej kaj do tega, da naj po izurjeni osebi razložiti kapunjenje svoji gospodinji, ta naj si pa potem pridobi potrebno vajo na zaklanih piščetih. Vprašanje 212. Kako se odpravi lub raz vrbove Šibe, ktere se rabijo za pletenje? (A. č. v V.) Odgovor: Vrbove šibe se za pletenje omajijo, dokler so še sveže, in sicer najbolje precej po rezatvi. Za majenje služi „majilnik", to so iz dveh prožnih krakov obstoječe železne ali lesene klešče, med ktere se šiba stisne in skozi potegne, pri čemer lubad poči in se lahko da omajati Omajene šibe je treba hitro posušiti, drugače zgube svojo lepo belo barvo. Vprašanje 213. Imam več sodov letošnjega vina. Kar je slabšega, se je uže očistilo, boljše vino z brega je pa še vedno motno, kakor rebulja. Kaj naj naredim s tem vinom, da se očisti in ne pokvari? Klet imam pod zemljo, in sicer še precej gorko (J V. v O ) Odgovor: Da se mlado vino iz boljših leg še ni očistilo, in to v kleti, ki je precej topla, je vzrok to, ker sladkor še ni pokipel. Ko bo kipenje ponehalo, kar se utegne zgoditi, kadar nastane hujši mraz, se bo vino samo od sebe očistilo, in ko se to zgodi — brž ko ne proti koncu januvarija — je pa pretočite. Kaj drugega s t&kim mladim vinom ne počnite. Morda ima vino malo čreslovine v sebi, ker je prekratek čas vrelo na tropinah; no, to nič ne škodi, ker je še vedno čas dodati čreslovine v obliki tanina. čreslovina namreč naredi, da zakrknejo beljakovine, ki plavajo v vinu. in se potem vse-dejo na dno če se vino ne očisti do pomladi, potem skušajte v posebni steklenici očistiti je z želatino. Ako poskusno vino čistilo sprejme, potem morete vse vino tako očistiti, ako ne, morate pa poskušati z dodajo tamina. To, kar vam skušnja pokaže z majhno množino vina, naredite potem z vsem vinom. Vprašanje 214. Velike prostore praznega zemljišča, ktere sem pogozdil, mi sosedje s pašo popolnoma pokvarijo. Isto tako pasejo čez m čez po njivah in^ travnikih, in to ne samo govedo, temveč tudi konje in ovce. Škode so mi naredili silno veliko, zlasti po pogozdenem svetu in na mokrih travnikih ; koder sem pa potrosil s kajnitom, tod je živina kar korenine pulila. Kako naj preprečim pašo, ker so moje pritožbe na politično oblast neuspešne (P. T. v D.) Odgovor: Glede pogozdenega sveta Vam daje gozdni zakon zadostnih sredstvev, škodo odvrniti, glede travnikov in njiv pa deželni zakon o varstvu poljščine. Priporočamo Vam. torej poučiti se o teh zakonskih naredbah in postopati tako, kakor poučujejo. Natančnejših pojasnil ne utegnemo dati, ker bi morali potem ponatisniti cele strani paragrafov. Vprašanje 215. Imam 700 litrov vina, ktero je dobilo duh po plesnivem sodu. Kako izpravi. o ItJ 1 rt \tn S 100 kg eld. kr. Superfosfat kostne moke . . 181 > - 1 /3 1 - 4 35 M » T) ' 13 — — 3 15 Solitrov superfosfat .... 14 6 2—3 — 5 75 Amonijakov „ .... 138 5 6 15 Solitrov superfosfat, pomešan s kalijem....... 13 1 2- 3 10 6 20 Kalijev superfosfat..... 16 '/."I 10 5 — TJ 7? ..... 11 — 10 3 80 Amonijakov superfosfat, pomešan s kalijem..... 12 6 4 10 6 50 čilski soliter....... — 15% — 11 50 Žveplenokisli amonijak . . . — 20 — 11 50 Žveplenokisli kalij..... — — 52 11 50 Tomasova žlindra..... 17 — — 2 70 — — 13 2 70 Opomnja: Tomasove žlindre in kajnita sedaj družba nima, če bo pa do pomladi za gnojenje vinogradov došlo dovolj naročil, da bo mogoče naročiti vsakega en vagon, potem družba priskrbi tudi ti dve gnojili. — Glede drugih gnojil je družba sklenila s kemijsko tvornico v Hrastniku pogodbo in se bodo gnojila I pošiljala od tam, zato veljajo te cene na kolodvoru v Hrastniku. Naredbe glede oddaje družbenega sadnega drevja spomladi 1. 1897. 1.) Vsaka podružnica mora naznaniti najkasneje do 15. dne januvarija vsakega leta, ali zahteva za svoje ude brezplačno sadnega drevje. 2.) Tiste podružnice, ki to zahtevajo, morajo celo letnino oddati glavnemu odboru. 3.) Glavni odbor je dolžan, ako se družabnik o pravem času zglasi, prihraniti n u 4 drevesa, bodisi brezpačno (glej točko 1,) ali proti plačilu 25 kr. eno drevo. 4.) Za ta 4 drevesa se je zglasiti najkasneje do 15. dne februvarija meseca pri glavnem odboru. 5.) Ker pa je očitno, da bode preostajalo drevja, vzprejemala se bodo do 1. dne. marcija naročila od udov tudi na več nego na 4 drevesa. Po 1 marciju bole odbor precej naznanil vsakemu naročniku, koliko dreves mu je moči dati. Pri določevanju dreves posameznim naročnikom se bode gledalo na to, da se skrči število dreves, če bo treba, najprej pri večjih naročitvah; tistim pa, ki naroče le do 20 dreves, osobito kmetovalcem, se ne bode skrčilo število dreves, če bo le mogoče izvršiti naročitve. Cena drevesu je 30 kr., izvzemši one, ki jih omenja štev. 3. 6.) Ocl 1. dne marcija dalje sme glavni odbor izvrševati vsa naročila, ako je še kaj drevja, in sicer po vrsti, kakor dojdejo. Cena enemu drevesu za neude je 60 kr. 6.) Vse navedene cene veljajo na mestu drevesnice, oziroma na mestu kolodvoia ljubljanskega, in sicer z zavojem vred. Opomnja: Letošnjo pomlad se bode oddajalo tudi pritlično drevje, to je tako, ki je pripravno za vzgojo pritličnih piramid. G-lavni odbor c. kr kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice na Čatežu, ki bode kvaterno nedeljo po krščanskem nauku v šoli. VZPORED: 1.) Predložitev računov 2.) Razgovor o drevesnici in trtnici. 3.) Pobiranje udnine za leto 1897. 4.) Posamezni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi Anton Zagorjan s. r, načelnik. Vabilo na občni zbor kmetijske podružnice v Gorjah, ki bode v nedeljo, 20. dne t. m., po popoldanskem cerkvenem opravilu v šoli, z običajnim vzporedom. K zboru se vabijo udje in neudje, ki se zanimajo za stvar. V Gorjah, 13. dne decembra 1896. Jakob Žumer s. r., načelnik. Vabilo k rednemu občnemu zboru okrajne kmetijske zadruge v Dolini pri Trstu, ki bode 28. dne decembra t. I. oh 9. uri predpoldne v občinski dvorani v Dolini. VZPORED: 1.) Predsednikov pozdrav. 2.) Poročilo pregledovalcev računov za leto 1895. 3.) Poročilo tajnikovo o letošnjem druš, delovanju. 4.) Poročilo blagajnikovo. 5.) Volitev dveh pregledovalcev računov. 6.) Proračun za leto 1897. 7.) Volitev novega odbora. 8') Razni nasveti. Po zborovanju se bode razdelilo vsakemu udu (in sicer tistim, ki so svojo letnino za leto 1896. v znesku 1 gld. plačali) po 20 okoreninjenih ameriških trt. Enako bodo imeli pravico pri vsakem glasovanju le oni udje, ki imajo svojo letnino v redu plačano. V Dolini, 13. dne decembra 1896. Sancin s. r, načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske v Sv. Križu pri Litiji, ki bode v torek, 29. dne decembra 1.1., ob 10. uri dopoldne v svetokriški šoli. VZPORED. 1.) Nagovor predsednika. 2.) Odobrenje računa o prodaji in nakupu podružničnega zemljišča. 3.) Razgovor o zasaditvi drevesnice in trtnice na novokup-ljenem zemljišču. 4 ) Razgovor o rabi čistilnika za žito. 5.) Razni nasveti. Janko Nep. Jeglič s. r., načelnik. Št. 18.275. Razglas. Ker se je v več občin okrajev Litomišel in Polička s prašiči, poslanimi s Kranjskega, zanesla svinjska kuga, zatorej c. kr. namestništvo v Pragi dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepove« duje uvažanje prašičev s Kranjskega na Češko, da se svinjska kaga ne zanese dalje. To se vsled razglasa c. kr. namestništva s 23. dne novembra 1896. 1., št. 190.001., razglaša. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 28. dne novembra 1896. Listnica uredništva. A. G. v P. Tvornice, ki izdelujejo pločevino, kakeršne Vi želite, nam niso znane. M. D. v J. Kako je z zapisovanjem črnovojnikov in kdo mora poravnati tiste troške, nam ni prav nič znano. Obrnite se naravnost do c. kr. okrajnega glavarstva. J. P. v. P. Vsi udje po deželi pripadajo podružnici, v ktere okolišču stanujejo. Vsak ud pristopi k glavni družbi v Ljubljano in ostane njen ud, a kot tak je ob enem ud dotične podružnice. Plača se pa udnina le enkrat in, če jo dobi glavna družba neposredno, vrne podružnici na njo odpadli znesek; ravno tako pa podružnica pošlje glavni družbi njen delež, če se udnina plača pri podružnici. M. W. na V. Na Vaše vprašanje smo Vam poslali tiskan odgovor. M. S. v T. Slovenske knjige, iz ktere bi se bilo učiti rezanja živali, ni, in tndi za nemško tako poljudno knjigo ne vemo. Sicer pa knjiga malo izda, glavna reč je praktiški pcuk in vaja. V. M. v H. Lanolin dobite v vsaki boljši lekarni in, če ga nimajo, Vam ga pa priskrbe. F. K. v P. Koliko sme župan zahtevati za ženitovanjsko zglasnico, to je zavisno od dotičnega sklepa občinskega odbora, kterega pa mora deželni odbor potrditi. Visokost te pristojbine pa mora biti za vse enaka. Poizvedujte, kako je v Vaši občini s to pristojbino, in, če se čutite prikrajšanega, pa vložite priziv, oziroma pritožbo na deželni odbor. TOVALEC i Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe Vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ^Kmetovalec" izhaja 3 5. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na stram 8 gld., na '/< strani 5 gld in na 7 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. St. 23. Y Ljubljani, iS. decembra 1896. Leto XIII. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 15. decembra 1896. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja, novo blago gld. 43.— kr. do gld. 45 — kr.; nemška detelja (lucerna)gld. 50,— kr. do gld 60.— kr.; gorenjska repa gld. 26.— kr,; laneno seme, domače ozimno gld. 10 50 kr.; konopno seme gld. 12,— kr. do gld. 12.25 kr.; knminovo same gld 26 — kr. do gld. 2S.— kr. Fižol: Rudeči ribniški gld. 7 50 kr.; rudeči Hrvat gl. 6 50 kr.; prepeličar (koks) gld. 8 50 kr, (Vse cene semen in fižola veljajo ta 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe čeSplje: v dimu sušene gld 12 50 kr. do gld. 13.— kr. „ , brez dima sušene gld. 14.— kr. do gld. 16,— kr. Orehi domači: gld. 12 — kr. do gld. 13 - kr. ■Jezice nove: gld. 2.50 kr. do gld. 3,— kr. za 100 klgr. Med: od gld. 29 — kr. do gld. 30,— kr Kože Goveje, težke nad 40 kg po gld. 32,— kr. do gld. 33.— kr. „ težke od 30 do iOkg „ „ 26,— , „ „ 27.— „ » lahke „ „ 27,— „ „ „ 28,— „ (Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tu-k»j5n ih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.) Telečje kože: 45 kr. za kg. Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.95 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 30 kr. za kg. Druge vrste 18 do 20 „ „ , Kože lisic po gld. 3.5) do 3 75 | "JT • " " Z- " ! ^ par. , dihurjev „ „ 2,— „ 2.50 j v „ vidr „ „ 6.— „ 7,— J Kože zajcev po 10 do — gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg Žito: V LJubljani, 12. decembra 1896. Pšenica gld 9,— kr., rž 6 50 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6.50 kr., ajda 7 — kr., proso gld. 6.50 kr., turšica gld. 5.30 kr., leča 11.— kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 9 — kr., seno 2.50 kr., slama gld. 2.30 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Dunaji, 14. decembra 1896. Pšenica eld 8.53 kr., rž 7 22 kr, ječmen gld. 8,— kr, oves gld., 6 35 kr., turfiica gld. 4 30 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) V Budapešti, 14. decembra 1896. Pšenica gld. 8 10 kr turfiica gld. 3.96 kr., oves gld. 5 94. Goveda, meso ter živalski pridelki: V Ljubljani, 12. decembra 1896. Goveje meso 64 kr telečje meso 60 kr., svinjsko meso 58 kr., prašičje salo 74 kr špeh svež 66 kr., špeh prekajen 70 kr„ surovo maslo 78 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.) Podpisani bi rad prevzel kako manjšo (103-1) prodajalnico s krčmo v bolj obljudenem kraju in kjer ni drugih prodajalnic. Ponudbe naj se pošiljajo na Martin Rižner-ja, v Verhovem, pošta Kadeče pri Zidanem Mostu. gld. gld. gld. gld. gld. MT Stiskalnico za grozdje in sadje (98_3) posojuje proti primerni odškodnini Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Glavni trg. Priznano najboljša krma za rejo kakor za mleko pri govedi ob enem pa kot nadomestek za oves pri konjih, so posušene tropinje od piva, ktere je dobiti pri (65—12; J. Kosler in dr. v Ljubljani. Apneno klajo (od Mih. Barthelna in drugov na Dunaji) najboljša primes k krmi za živino in kuretnino, dobi se pri I v« n u Pauserju, trgovcu v Ribnici. (39—18) Njegova Svetost Papež Leon XIII,, sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lap poniju tukajšnemu lekarnarju Piccoliju najsrčnejšo zahvalo za Njih Svetosti vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medecine so Piccolijevo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec ktera krepča želodec, pomnožuje tek, ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjam I gld. 36 kr.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 kr. Najvišje priznanje lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za zobe ktere je z zadovoljni n uspehom Nj. c. in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica - vdova nadvojvodinja Štefanija ^ izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr. Za slabotne osebe, trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih, za blede in medlujoče otroke uporabija se železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani s prav povoljnim vspehom. 1 steklenica velja I gld., 4 steklenice 3 gld. 60 kr., franco-vožnine in zavoj pa 4 gld. — Vnanja naročila se z obratno pošto odpošiljajo. (67—10) Lekarna Piccoli „pri angelju" ? Dunajska cesta. U Nik. Hofmann, XX tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-♦♦ talni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. 'Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in lino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakavosti naredi. (9-8) Kdor si hoče zagotoviti svojo bodočnost, prislužiti veliko denarja in biti varčen v svojem gospodarstvu, ta naj si omisli nemško receptno knjigo od M. Pauly-ja, v kateri se nahaja čez 1000 pojasnil (receptov) za najlažjo in najcenejšo napravo - brez rabe kakih strojev ali pa drugih aparatov — vsakovrstnih pri hiši in v trgovini potrebnih sredslev; kakor: vsakovrstnih žganih pijač, likerov, balsamiv. esencov, tajnih zdravil, jesiha, medice, mošta, >7 mnigovrstnih vin, jagodovcev. piva, vle-žano sadje, peknrije, zdravila za ljudi in živali, mila. mazi'a, črnila, ženfe itd. — Za kakovost in vporabljivost v tej knjigi navedenih pojasnil jamčijo odlikovanja z veliko srebrno svetinjo, ktere so bile podpisanemu podeljene v kmetijskih razstavah v Zagrebu, Aradu, Gradcu. Strassburgu in Temešvarju. Knjiga, obsegajoča 320 strani stane mehko vezana 1 gld.. v platno vezana 3 gld in je pravi zaklad za vsako družino, vsakega gostilničarja in trgovca. — Ta knjiga se dobi le v zalogi (85-4) MAKS P4ULY-ja v Koflaclin, Štajersko. (6-18) Najnovejši slamoreznice, stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parni kotli za napravo živinske krme, štedilne peči z postekle-nimi in nepostekleuimi kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljače za koruzo, žitne čistilnice, trijerje-prebiral-nike, ročne stiskalnice za seno in slamo stalne in premakljive, izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi PH. MAYFAHRT & dr. c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par na Dunaji, II. Taborstrasse št. 76. Odlikovana z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. (102—1) primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 26 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba pulti na izvirne zavoje i imenom: Xathreiner oooo oooooooocooooo Posestvo, daje se v najem, v lepi legi, z rodovitnimi njivami; hša in gospodarsko poslopje je v prav dobrem stanu; v pritličju hiše so obokane kleti, 2 sobi, kuhinja in soba za trgovino s skladiščem (magazinom). V prvem nadstropju so 3 velike sobe z vso hišno opravo. Hlev za govejo živino in konje je obokan, zraven je vodnjak; velik sadni vrt s prostorom za leseno trgovino. Posestvo je pri veliki cesti, ter pripravno za krčmarstvo in vsakovrstno trgovino. Najemniki naj se obrnejo pismeno ali osebno na lastnika: Janeza Oblaka v Grahovem, pošta Cerknica. (97 - 3) „Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!" To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist. Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (41 — 13) B Blago za obleke. Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z f vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd. Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča JAN. STIKAROFSKT v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti milijona goldinarjev. -Pošilja se le po povzetji. - Svarilo! Agentje in Krošnaru radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom „l)lago Stlkarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam. OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOO 0 2 1 Plutovino za cepljenje (gobe) za pritrjevanje cepičev pri požlalit-njevanji trt prevrtane in prerezane (tudi samo prerezane za tanke cepiče), kakor tudi vsakovrstne druge gobe, q razpošilja po najnižjili cenali O L. NAIRZ, tovarnar (Korkfabrikant) 2 v Trstu. (ioi-i) oooooooooooooooooocooooooooooo Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27 — 20) Pismena vprašanja pod „9.132 ' Gradec, poste restante. Trtne škropilnice „Patent Sehindler' IVAN SCHINDLER ledelovmrec tta&slrojev lnsprw tesar, kralj. Kgt* lirtetntlt pri*. Izdela (n pošilja ui varščino.pfl nalboljSv --hii\ Ji natprlkladnije plačilne p<>So}6i STROJ EVE, SPRAVE inORODJEJ/SAKE VRSTI IA KMFT1.1SKE.0BERTNI.ISKE IH POHISNE NflMEMB£ --1-fJ*- ».tot. Popravila s. proc.iem.ijo " najboljšo In najprlmernijo [ipaljao£. OsWWa5« PLamt»»ili SKIadmi di&t t» rfrOj... Pr«l • fMtu. na. rux/w in v&mc .TaitnVru*, IVANA SCHINDLER lzd.aova.vca. strojev. ■ - » frtmljei-gu pi-i Dunaju.. .^jjJ >—J5) Vnovič znižane cene! Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene! Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17—18) IG. HELLER na Dunaju II/g Praterstrasse 49. »S ^s^HH^H«^ ^gp- Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati 1 ^f Zastopniki iscejo se .Mala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in licer brezplačno prijaviti med „MaIimi naznanili1; kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati d-e* vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po o kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi aiananili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Do 1000 mernikov lepega domačega ovsa imajo naprodaj po 7 gld. 100 kg postavljen na kolodvor v Logatcu, posettniki kmetijske podružnice v Rovtah. Več se poizve pri Jak. Kuncu, posestniku v Rovtah št. 95. (145) Čistega jorkširskega marjasca, poldrugo leto starega, ima za skakanje Aleš Bergant. v Šenčurju pri Kranju. Skok 50 kr. (150) Požlahtnene ameriške trte, podlage gortalis iupestris ima naprcdaj oskrbništio grajščine Raka na jskem. (152) Krompirja, onejidovca in Paulsens velikanski modri, nad 200 mernikov; potem 2 marjaščeka in 3 svinjce jorkširske pasme po 3 mesece stare in 50 mernikov Willkom ovsa ima naprodaj Lovro Bogner, v Nemški Vasi pri Kiškem. ~(1E3) Konja, srednje velikosti, m kaj čez tri leta starega, krasne barve (iza-bela), z belim repom in belo grivo, sicer pa rumen, izurjen za vprego in sedlo, zelo hiter dirjalec, ima naprodaj župnišče v Hinjah, pošta Žužemberg. (156) 130 mernikov planinskega ovsa in 25 mernikov pšenice ima na prodaj kmetijska podružnica v Rovtah nad Logacem (157) Prosekar letošnji in druga naturalna vina, kakor tudi naturalno vinsko žganje ima napiodaj po nizki ceni J. C Roger, trgovec v Ljubljani. (158) Jorkširskega mrjaščeka, zelo lepega. 10 tednov starega, proda za 15 gld. Janez Štupar, posestnik v Vodicah, pošta Smlednik, (159) Kovaško orodje za celo kovačijo v prav dobrem stanu je naprodaj pri Ignaciju Vidicu v Petelinjah št. 48, pošta Št. Peter na Krasu. Cena po dogovoru. (163) Učenca v pouk sprejme takoj Jurij Ravnik, pekovski mojster na Bleda. (l 65) Bika plemenjaka, lepega pincgavca, spušča Karol Počivalnik v Mestnem logu pri Ljubljani, št. 17. po 50 kr skok; po isti ceni spušča tudi mrjasca jorkširca. (167) Lepe kokoši, kočinke in plimetovke, potem golobe raznih plemen in kanarčke iz Harca (roller), dalje 6 lepih telic simentalskeg* plemena ima naprodaj Karol Počivalnik, posestnik & hotelier v Ljubljani na Sv. Petra cesti. (168) 2 konja, prama, po 15 pesti visoka, brez vsakih Dapak, dobra za vsako vožnjo, prvi star 5, drugi 6 let; cena 450 gld., sta naprodaj pri J. Boletu v Lazah pri Planini. (169) Tri lepe, bele, breje svinje proda takoj Karol Prelesnik, posestnik in gostilničar v Stahovci, pošta Kamnik. (170) Lepega bika, 14 mesecev starega, ima naprodaj Janez Tomažin posestnik v Mohorji, pošta Vel. LdŠče. (171) ----^- - Dobrega Icvskega psa, 8 mesecev starega, ima naprodaj And Klančar, posestnik v Mohorji, po§$k Vel. Lašče. (172) Race, imenovane „rouen", lepo pisane, francoske velike pasme, kakor tudi hilandske kokoši in petelina z veliko čopko na glavi, svetlo črne barve; enega golovratca (Nackthals), ter enega visokoskokatega petelina (brama), vse letošnjega izva-lenja, proda po primerni ceni Ant. Poljšak v Žapužah, pošta Ajdovščina. (173) Velika prostorna kovačnica (fnžina) s stanovanjem je oddati z novim letom, vrejena z dvema ognjema, ktera se v potrebi lahko pomnožita, pihanje ognjev in bat (nore) je urejeno, da jih goni vodna moč. Kovačnica leži ob deželni Reški cesti na kteri je živahen promet. Vprašanja naj se pošiljajo na gospoda Leopolda Dekleva v Košani. (174) 250 hlebov izvrstnega sira ima v zalogi mlekarska zadruga v Srednji vasi v Bohinju; hlebi tehtajo a 20— 30 %cena po dogovoru. (175} 30—40 kg lepega, iztrčanega letošnjega cvetnega medu, lastnega pridelka, ima naprodaj Fran Domicelj v Knežaku, na Notranjskem. (176) I Karol Kauschegg, trgovina z železjem v LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 10. >Pvl co Več nego 100 vsakovrstnih strojev ima vedno na izbiro v zalogi od svetovnoznane tvrdke Henrike Lanza iz Mannheima, kakor: ško-poreznice, mlatilnice, vratila (gepelne), mline za debelo moko, repo-reznice, čistilnice, stiskalnice za grozdje in sadje itd. itd, ter da vsak stroj za 8dnevno poskušnjo — Slamcreznice z gepelnom od 120 gld. naprej; slamorezni noži so in se tudi izdelujejo iz najboljšega angleškega jekla natančno po predrisanih uzorcih. Nadalje se preskrbujejo in izdelujejo tudi k strojem kateri niso iz te zaloge vsakovrstni polomljeni deli, in sicer kolikor mogoče hitro in poceni. Plačila se dovoljujejo na obroke, brez da bi se cene zato kaj zvišale. (99-2) : J. Blasnikova tiskarna t 0 v Ljubljani na Bregu št. 12 + se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: A knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, A j kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe J ^ za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. (12—2) Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. 0 J Puškarske izdelke, priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebna obrambo. Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah. Vse pri metli izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane. (34—22) Za vsako delo sem vestni porok sam. Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do~ pošiljam na zahtevanje poštnine prosto. ANTON SODIA, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško.