Leto XXXVI Št. 48
Murska Sobota 4. decembra 1986
Cena 120 din
V soboto, 6. decembra pridite na MIKLOŠOVO SENJE!
To bo prireditev polha radosti in veselja za stare in mlade. Vabijo krajevne skupnosti in Turistično društvo Murska Sobota.
ZA DAN REPUBLIKE ODPRLI OBJEKTE NA MEJNEM PREHODU
Ne glede na nekatere ovire pri prehajanju meje se število potnikov na mednarodnem mejnem prehodu z LR Madžarsko v Dolgi vasi iz leta v leto povečuje. Tako je 1977. leta mejo prestopilo 282 tisoč potnikov, lani pa 798 tisoč. Objekti carinske službe, mejne milice in gostinstva niso bili primerni, zato je bilo treba zgraditi nove. V razmeroma kratkem času so postavili sodobno poslopje za carino in mejno milico, nakaj metrov stran pa sta skupen objekt dala sezidati še Golfturist, tozd Naravno zdravilišče Lendava (okrepčevalnica in menjalnica) in Evrotrans. Znotraj carinskega območja pa nastaja tudi montažna stavba Kompasa, kjer bo brezcarinska trgovina. Vrednost objektov je 400 milijonov dinarjev.
Novi objekti na mednarodnem mejnem prehodu z LR Madžarsko v Dolgi vasi.
Foto: Š. S.
PRAZNIK NA MEJI
Na slovesnosti ob otvoritvi je govoril sekretar republiške konference SZDL Geza Bačič, ki je med drugim dejal:
»Obnova mejnih prehodov v tem delu Slovenije in Jugoslavije je uspešno končana. S to otvoritvijo SFRJ ponovno potrjuje svojo trdno odločenost, da politiko odprtih meja, dobrososedske odnose in krepitev mednarodnega sodelovanja zavestno in dolgoročno razvija naprej . . . Letos smo v SZDL sprejeli tudi dokument o politiki teko imenovanega slovenskega prostora. Gre za najširšo kulturno in duhovno združe-nost vseh delov slovenskega naroda znotraj in izven Jugoslavije, hkrati pa za odprtost
do vseh kultur drugih narodov in narodnosti. Slovenski kulturni prostor tako pojmujemo tudi kot vključevanje in spodbujanje kulturnega življenja delavcev, ki živijo in delajo v Sloveniji, ter seveda pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti pri nas. Tako smo v okviru teh razprav ponovno poudarili, da je za utrjevanje miru na naših mejah izjemno pomembno uresničevanje politike odprtosti, sožitja in vsestranskega sodelovanja s sosedi, še posebej ob aktivni vlogi pripadnikov narodnosti na obeh območjih,- Slovenci in Madžari v Lendavi, Dolgi vasi... v vseh narodnostno mešanih krajih obmejnega Pomur
ja, ki več čas po sovoboditvi uresničujete našo politiko bratstva in enakopravnosti, sožitja in spoštovanje nacionalnih posebnosti, njihovega jezika in kulture, ste dosegli že take rezultate, da ste lahko mnogim v svetu zgled, kako lahko živijo v sožitju ljudje različnih nacionalnosti ... Vendar kaže tudi na tej slovesnosti poudariti, da moramo za tesnejše sodelovanje, za medsebojno zaupanje, za boljše sosedske odnose in še bolj odprte meje z LR Madžarsko in Jugoslavijo — na obeh straneh še intenzivirati napore, da dosežemo še več. Naj nas razširitev in posodobitev mejnega prehoda spodbuja k nadaljnjim korakom za večje odpiranje meje. Predvsem bi želel glasno povedati, da v SR Sloveniji delovni ljudje in občani odločno zavračamo možnost uvedbe obvezne menjave na naših mejah za tuje turiste. Pa tudi pristojnim organom LR Madžarske ponovno predlagamo, da zmanjšajo administrativne ovire, ki omejujejo še večji pretok Jugoslovanov v njihovo deželo, kar še posebej drži za obvezno menjavo dinarjev v forinte. Preprosto: dobrososedski odnosi in odprte meje ne prenesejo administrativnih ovir.«
V kulturnem programu ob odprtju novih objektov v Dolgi vasi so sodelovali: folklorna skupina UNZ Murska Sobota, pevski zbor iz Dolge vasi in recitatorji lendavske srednej šole.
Š. Sobočan
Pridobitve in proslave
Mlademu rodu krajevna skupnost Rakičan, združeno delo in skupnost otroškega varstva Murska Sobota, je zapisano na naslovni plošči pri vhodu v nov vzgoj-no-varstveni objekt v Rakičanu, ki so ga slovesno predali namenu pretekli petek. Pridobitev je gotovo velikega pomena ne le za malčke in njihove starše, ampak za vso krajevno skupnost in soboško občino.
Otvoritev vrtca sredi rakičan-skega parka je bila tudi osrednja slovesnost v počastitev minulega dneva republike v soboški občini, na njegov predvečer pa sta bila v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti otvoritev razstave del članov Grupe 676 in medobčinsko srečanje oktetov.
Slavnostni govornik ob otvoritvi otroškega vrtca v Rakičanu je bil predsednik občinske konference Socialistične zveze Geza Farkaš, ki je v dolgem nagovoru spomnil na našo revolucionarno tradicijo in njene pridobitve ter govoril tudi o naši sedanjosti ter skrbi za mladi rod v njej, ki jo izpričuje tudi zgraditev vrtca. O slednji je v imenu gradbenega odbora, ki se je odlično izkazal in v rekordnem roku psotavil vrtec v Rakičanu, govoril predsednik krajevne skupnosti Ivan Karoli. Opozoril je na-levji delež, ki so ga pri gradnji vrtca imeli posamezniki (ti so na slovesnosti prejeli tudi posebna priznanja) ter vsi krajani Rakičana. Vrednost novega objekta je 55 milijonov dinarjev, vendar je stroškovno naložba znašala mnogo manj — zaradi številnih prostovoljnih ur, ki so jih vložili posamezni obrtniki in z udarnim delom številni krajani, vsi pa s samoprispevkom v višini 15 milijonov dinarjev. Dobršen del sredstev je prispevala tudi občinska skupnost otroškega varstva in tako je vrtec zdaj odprl vrata svo-
CRENŠOVCI,
NOV OTROŠKI VRTEC
Pred praznikom republike so v Crenšovcih slavnostno odprli nov — 377 kvadratnih metrov velik vrtec. Stal je 75 milijonov 202 tisoč dinarjev. 60 odstotkov denarja so zagotovili z občinskim samoprispevkom, 25 odstotkov znašajo sredstva vzgojno-varstvene organizacije Lendava, 15 odstotkov' pa so zbrali v krajevni skupnosti Crenšovci, v katero so vključeni še Žižki in Trnje. Ker pa denar iz teh virov ni zadoščal, sta pri
ODRANCI
NOVA TELOVADNICA
Nova telovadnica pri osnovni šoli v Odrancih je stala 47 milijonov dinarjev. Denar zanjo so dobili iz tehle virov — sredstva občinskega samoprispevka: 32 milijonov dinarjev; prispevek temeljne telesnokulturne skupnosti: 500 tisoč dinarjev; samoprispevek Odrančanov: 14,5 milijona dinarjev. Ogromen prispevek k pocenitvi gradnje pa je seveda tudi prostovoljno delo občanov (5362 ur), opravili pa so tudi mnoge prevoze s traktorji. Pri gradnji so pomagali tudi učenci (okrog 200 ur). Skupna površina odranske telovadnice (v njej je mogoče igrati košarko, odbojko in tenis) znaš’a 576 kvadratnih metrov.
Telovadnico v Odrancih so odprli na dan republike in pripravili tudi ustrezen kulturni program.	S.
jim malim varovancem. Ti so v zahvalo sodelovali v programu na svoj pristen način s pesmicami in ritmično vajo, učenke tretje osnovne šole Edvard Kardelj iz Murske Sobote (ki je pomagala urejati okolico vrtca) pa so pod vodstvom zborovodkinje Helge Horvat zapele v zboru. Škoda, da letni čas ni bil naklonjen daljšemu programu na slovesnosti, ki so se je poleg vseh vidnejših družbenopolitičnih delavcev soboške občine udeležili tudi drugi gostje in domačini. Vsi so si ogledali nov objekt sredi parka, kjer bodo otroci imeli idealne razmere bivanja in organizirane vzgoje ter varstva, med tem ko so njihovi starši na delovnih mestih. Paziti bodo morali le na varen dostop do vrtca zaradi prehoda čez prometno cesto, kar pa ne bi smel biti problem, saj so starši dolžni varno pripeljati svoje otroke v vrtec in jih tudi prevzeti po dopoldanskem varstvu.
V novem vrtcu bo v treh: starejši, mešani in mlajši skupini okoli petdeset otrok, za katere bosta skrbeli dve vzgojiteljici. Vero Celec smo že prvi dan povprašali za vtise in ni mogla prehvaliti kakovostne razlike med novim in starim objektom, pa tudi novo opremo.
Na proslavi v soboški galeriji pa je imel uvodni nagovor tajnik medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje Štefan Merklin, vodja galerijske dejavnosti Franc Obal pa je predstavil dejavnost Grupe 676 ob njihovem jubileju — desetletnici likovnega ustvarjanja.
O koncertu — medobčinskem srečanju oktetov, ki ga je v sodelovanju s Kulturnim centrom Miško Kranjec in krajevnimi skupnostmi mesta Murska Sobota organizirala občinska Zveza-kultumih organizacij — pa bomo več zapisali na Kulturnih obzorjih v naslednji številki Vestnika.	Brigita Bavčar
skočili na pomoč še dve organizaciji združenega dela: obrat Toka iz Žižkov je primaknil 500 tisoč, temeljna zadružna organizacija Crenšovci pa 200 tisoč dinarjev. Vrtec v Crenšovcih so sicer zgradili iz montažnih elementov Marlesa, vendar pa so pri gradnji upoštevali načrt, ki je sprva predvideval klasično gradnjo. Nov črenšovski vrtec ima tri oddelke, otroško varstvo pa je v enem oddelku organizirano tudi v popoldanskem času. Š. S.
IZ SZOMBATHELYA
V devetih mesecih 1,7 milijarde dinarjev prihodka DO Agroservis
ČE MADŽARI SLIŠIJO IME JUGOSLAVIJA
213-članski kolektiv soboškega Agroservisa je dan republike letos proslavil še posebno slavnostno, saj je obenem slavil 34-le-tnico obstoja DO.
Delovna organizacija je sicer nastala že pred več kot 34 leti, kot majhna obrtna delavnica z imenom Ustroj, ki je imela sedež v Mariboru in je zaposlovala le nekaj delavcev v servisu za popravilo kmetijskih in gradbenih strojev. Pozneje se je razvila v centralno delavnico Kmetijske strojne službe Maribor in se je leta 1952 preimenovala v delovno organizacijo Agroservis. Začel se je razvoj, ki je v tistih časih zahteval mnoga odrekanja, veliko prostovoljnega in udarniškega dela, saj so se nenehno večale potrebe po mehanizaciji kmetijstva, zato se je zaposlovalo vse več ljudi tudi pri servisiranju, uvedli pa so tudi proizvodno dejavnost. Izdelovali so razne stroje za kmetijstvo, kot so drobilniki, črpalke, opremo za gradbeništvo in podobno. Tudi servisa niso zanemarjali. Potem je prišlo do tozdiranja in DO se organizirala v dva tozda v tozd Servis motornih vozil in tozd Proizvodnja kovinske opreme. DO se je v tem času vključila v kombinat KI K Pomurka in z organizacijo le-tega v sestavljeno organizacijo ABC Pomurka.
Zaradi iskanja lastnih poti in
Delavci Agroservisa so ob dnevu republike proslavili tudi 34-letni-co svojega obstoja
volje delavcev se je tozd Kovinske opreme izključil in postal del velike skupnosti DO Slovenija-ceste. Agroservis je tako izgubil prostore in tudi delavce, zato je bilo v uspešno poslovanje potrebno vložiti še več dela. Začetki gospodarske krize so zaposlene na Agroservisu privedle do tega, da so začeli iskati nove programe in si začeli dolgoročneje načrtovati nadaljnji razvoj. Ponovno so začeli izdelovati kmetijske stroje in so kot kooperant Tehnostroja izdelovali tudi prikolice, kar pa se ni obneslo. Cas in tržišče sta prinesla svoje, tako so bili prisiljeni iskati nove dolgoročne programe in prišlo je do prvih dogovarjanj z DO Tam. Analize Tamovih strokovnjakov in strokovnjakov ABC Pomurke so pokazale, da je možno dolgoročnejše sodelovanje med Agro-servisom in Tamom. Sledile so
POPRAVEK
V uvodniku Rudolfa Leinerja, objavljen je bil na prvi strani prejšnje številke Vestnika, je prišlo do tiskarske napake, ki spreminja vsebino predzadnjega odstavka. Tekst se pravilno glasi: Namesto sklepa bi dejali takole: zgodovinsko poslanstvo Avnoja bo imelo pravo vrednost le, če se ga ne bomo učili iz knjig in ga ponavljali ob praznikih...
skupne naložbe Agroservisa in Tama, pri katerih so sodelovali tudi ABC Pomurka in banke. V Murski Soboti so zgradili novo dvorano za površinsko zaščito pločevinastih delov in obrat za izdelavo karoserij tovornih avtomobilov TAM 5000. Tovarna avtomobilov še vedno ponuja nove programe in fazno prenaša dela iz karosernice matične tovarne.
Dobro proizvodno sodelovanje s Tamom je obrodilo tudi sadove. Tako je Agroservis v lanskih devetih mesecih imel le 629 milijonov prihodka, 124 milijonov dohodka in le 88 milijonov čistega dohodka, ob koncu leta pa je zabredel celo v rdeče številke. V letošnjih devetih mesecih so delavci Agroservisa zabeležili že 1,703 milijarde dinarjev prihodka, od tega 377 milijonov dohodka in nekaj manj kot 260 milijonov čistega dohodka. Osebni dohodki pa so se od lanskih povprečno ' izplačanih dvignili s 34.681 na 79.821 dinarjev, oziroma za 130 odstotkov.
Boris Hegediiš
V eni izmed prireditvenih dvoran Visoke učiteljske šole v Szombathlyu sta preteklo sredo viseli Titova slika in jugoslovanska zastava, zraven pa je bil izobešen še napis: 29. november — rojstvo nove Jugoslavije. To se je zgodilo v čast največjega jugoslovanskega praznika in v istem prostoru je katedra za slovenski jezik in književnost omenjene šole pripravila tudi dvojezično proslavo. Slavnostni nagovor v slovenščini je imel vodja katedre Karoly Gadany, ki je med drugim dejal: »Če slišimo zemljepisno ime Jugoslavija, se vsakomur izmed nas zbudijo drugačne misli. So taki, ki pomisli
S proslave v počastitev 29. novembra v Szombathelyu.
jo na modro Jadransko morje, drugi na snežne vrhove slovenskih gora, nekateri pa si obudijo spomine za zagrebško, beograjsko, ljubljansko ali mariborsko doživetje. Raznolika, raznobarvna dežela, z bogato preteklostjo, vsebinsko sedanjostjo in spodbudno prihodnostjo — to je Jugoslavija! Njena zgodovina je zgodovina narodov in narodnosti, ki so veliko trpeli. Med 2. svetovno vojno je nacistična okupacija zahtevala od jugoslovanskih narodov več kot poldrugi milijon žrtev.« V nadaljevanju se je Karoly Gadany ustavil ob najpomembnejših obletnicah iz NOB jugoslovanskih narodov
in narodnosti, ob koncu pa poudaril, da se Jugoslavija po vojni razvija kot dinamična industrijska in kmetijska država. Uresničila je tudi to, česar prej na tem območju ni bilo mogoče doseči. Dosegla je enotnost jugoslovanskih narodov, stopa po poti neuvrščene in protiim-perialistične zunanje politike in izoblikovala je svojevrsten samoupravni socializem. Takšno politiko Jugoslavije podpira tudi Madžarska, pri medsebojnem sodelovanju pa imajo pomembno mesto tudi stiki med Visoko učiteljsko šolo Szombathely, Pedagoško fakulteto Maribor in Srednjo (dvojezično) šolo kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava ter nasploh številne vezi med Železno županijo in Slovenijo.
Zatem je v madžarskem jeziku spregovoril še profesor lendavske srednje šole Lajos Bence, v kulturnem programu pa so se predstavili komorni pevski zbor Visoke učiteljske šole Szombathely, študenti slovenske katedre, recitatorji iz Lendave in mladinski pevski zbor Srednje družboslovno-jeziko-vne šole Maribor. Slednji je končal svoj nastop z madžarsko pesmijo.
Prireditev, s katero so tudi porabski Slovenci proslavili dan republike, je dobro uspela.
Jože Graj
aktualno doma in po svetu
JuznukoiejvK.i up. /icija ji /a soboto najavila velike deinoiišn.Kjc. na katerih bo sodelovalo milijon ljudi (in okoli 70 tisoč policajev, ki so jih že pripeljali v Seul, glavno mesto Južne Koreje). Na sliki je nekakšna generalka: policaji v čeladah in ščitih množici ne dovolijo vstopa na sedež opozicije.
Tudi nekateri novi
Obletnico rojstva nove Jugoslavije so na Slovenskem in drugod po Jugoslaviji počastili s proslavami, marsikje pa so ob tej priložnosti odprli nove tovarniške ali kakšne druge objekte.
V Kranjski Gori so odprli hotel Razor z 58 apartmaji, na Koroški Beli novo telovadnico, v Radovljici pa prenovljeno 80 let staro stavbo Čebelica, v kateri bodo dobili prostore občinski upravni organi. V trboveljskem Ipozu so odprli nove proizvodne in skladiščne prostore te tovarne
Strauss je za orožje
Predsednik bavarske vlade Franz Josef Strauss je ponovno zahteval, naj ZRN poveča izvoz orožja, da na tem tržišču ne bi zaostajala za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. Sredstva javnega obveščanja v ZRN so dala velik poudarek Straussovemu obisku v Saudski Arabiji, kamor je odpotoval v spremstvu direktorjev vodilnih zahodnonemških tovarn orožja in vojaške opreme. V Riadu je izjavil, da se mora ZR Nemčija »otresti večnega strahu« in se, kar zadeva izvoz. orožja, izenačiti z drugimi zahodnimi državami.	z
Njegovo potovanje v Saudsko Arabijo je spet sprožilo očitke, da ima lastno zunanjo politiko poleg zunanjega ministra Hansa-Dietricha Genscherja. Strauss je dal med drugim tudi že vedeti, da bi rad po parlamentarnih volitvah, ki bodo januarja prihodnjega leta, vzel diplomacijo v svoje roke.
Vsak sedmi je okužen
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da se je v Afriki izredno razširil aids. Po mnenju strokovnjakov je za to boleznijo zbolelo že od dva do pet milijonov ljudi. Med okuženimi jih lahko 200 tisoč do milijon in pol pričakuje, da se jim bo bolezen v naslednjih nekaj letih razvila, kar pomeni, da so v smrtni nevarnosti, je dejal v intervjuju za BBC novi direktor oddelka WHO za aids, dr. Jonathan Man. Po njegovih besedah je Afrika zdaj najbolj ogrožena s to tako imenovano kugo 20. stoletja, za katero še vedno ni zdravila.
Kdo golta hrano?
Konservativna struktura našega kmetijstva raste iz popkovine stare Jugoslavije. Ta je imela leta 1931 dva milijona kmečkih gospodarstev. Dve tretjini teh zaradi majhnosti nista bili sposobni pridelovati tržnih presežkov. Šele leta 1960 smo imeli dvakrat več polhek-tarskih »kmetij« kot v stari Jugoslaviji. In danes je razdrobljenost zemlje strah zbujajoča: povprečna jugoslovanska kmetija ima 3,08 hektarja in je razmetana na sedmih parcelah. Zaradi drobitve pa je statistična povprečna kmetija še manjša in je v zadnjih dvajsetih letih izgubila pol hektarja. Za svetovne razmere je to le še ohišnica. Že pol stoletja dokazano vemo, da kmetija s petimi hektarji lahko le naturalno gospodari na ravni enostavne reprodukcije.
Kmetijski minister je pred dnevi z ekrana prepričeval, da zdaj Zemljiški maksimum ne bi pomenil prav nič, ker zemlje ni naprodaj, tako da se povprečna kmetija ne bi povečala. A zemlja se lahko deduje, lahko se priženi, pa tudi na trgu je je še nekaj. Kako pa potem še sploh prihajamo do gradbenih parcel?
Prav poniževalno je, da je v finančni in socialni eliti jugoslovanske družbe 2.600 politikov, 200 znanstvenikov, 500 estradnih umetnikov, 1.500 profesionalcev, 1.000 obrtnikov, 400 oficirjev, 200 cerkvenih mož in 10 tisoč finančnikov (tako je dognal dr. Slaven Letica) — ni pa med temi 15 tisoči niti enega kmeta. Vsi našteti in dolge kolone drugih nekoliko manj premožnih in trohico manj vplivnih pa goltajo hrano, ki jo je pridelal kmet. Vsem so stolčki zrasli iz zemlje: ta je tudi pri nas dala prvo akumulacijo za razvoj industrije in celotne gospodarske nadgradnje, (po Delu)
Madžarom je težje
Padanje življenjskega standarda, ki je v zadnjem času močno pokvarilo sliko madžarskega »gospodarskega čudeža«, je le eden od problemov, ki je v središču vroče razprave, s katero poskuša partijsko vodstvo odpraviti gospodarski zastoj v deželi. Pomembnejše je namreč vprašanje, kako zaobiti upravne nedoslednosti, ki so povzročile sedanjo gospodarsko krizo in pripeljale madžarsko reformo na veliko razpotje: vztrajati pri sedanji politiki »malih korakov«, ali pa narediti nadaljnji odločni zasuk k spremembam.
Položaj navzven sicer ni videti tako dramatičen, ker vodstvo naj
zaščitne osebne opreme. V Brežicah so člani društva iz makedonske Gevgelije pripravili program makedonskih plesov in pesmi. V Senovem so odprli novo agencijo Posavske banke. Na Polzeli je bila otvoritev obnovljenega in razširjenega zdravstvenega doma. Prebivalci slovenjbistriškega
hujše gospodarske (in upravne) pritiske blaži z razširjeno socialno politiko in napovedjo novih upravnih ukrepov, vendar pa ni nobena skrivnost, da v madžarski družbi potihem vse bolj vre. Največje vznemirjenje povzroča hitro zniževanje življenjske ravni, saj je morala skoraj polovica Madžarov v zadnjih treh letih močno zategniti pas. Zaradi tega ni čudno, če se v javnosti znova pojavljajo ugibanja o nadaljnji usodi madžarskega modela socializma, ki je konec sedemdesetih let zabeležil hiter vzpon in pri marsikomu ustvaril vtis, da bi prav to lahko bil »pravi recept« za realni socializem.
objekti
območja so se z dograditvijo 4,5 kilometra odseka med Ložnico in Laporjem znebili še zadnjega kosa makadama. Največja pridobitev Maribora je nova osnovna šola Gustav Šilih. V Rušah oziroma tamkašnji Tovarni dušika so dokončali z deli pri novi peči za izdelavo predlegur oziroma tako imenovanih modofikatorjev, ki se uporabljajo kot dodatki pri proizvodnji sivih litin in vjeklar-ski industriji. Železarji iz Štor so praznik proslavili z otvoritvijo posodobljene jeklarne. Delavke Tekstilne tovarne z Otiškega vrha so v Dravogradu odprle novo krojilnico. Tovarna opreme mežiškega Rudnika svinca je dobila novo strojno obdelovalnico. Pri Trebnjem na Dolenjskem, v Račjem selu, so odprli Novolesovo tovarno pohištvenih elementov, kjer bo zdaj delalo 90 ljudi. V Ci-kavi pri Novem mestu so ob prazniku odprli računalniški in testni center Iskre — energetska elektronika. Črnomaljci pa so praznik med drugim proslavili z dokončanjem Partizanske magistrale, najbližjo povezavo med Črnomljem in Karlovcem.
Zmeda in zaskrbljenost Zaradi vpletenosti Bele hiše v prodajo orožja v Iran in odpustitev dveh Reaganovih svetovalcev, vi-ceadmirala Johna Poindexterja in podpolkovnika Oliverja Northa, sta med evropskimi zavezniki zbudila zmedo in zaskrbljenost. »Če bi se to zgodilo v kateri izmed držav tretjega sveta, bi govorili o boju za oblast«, je položaj opisal funkcionar ene od evropskih članic NATO.
Osrednja ugotovitev večine atlantskih komentatorjev je, da se je na ugledu najmočnejše države pakta pojavil madež in da postaja ZDA sila, ki izgublja zaupanje. Eno od vprašanj je, ali bo škandal v najožjem progu predsednikovih mož vplival na razorožitvena pogajanja z nasprotnim blokom in na odnose znotraj zavezništva.
Omenjena afera namreč odpira vrsto novih izredno pomembnih, lahko tudi usodnih vprašanj, ali predsednik in najvišji člani vlade res niso vedeli zanjo, kdo je dal pobudo zanjo in kako je mogoče, da predsednik tako pomembne zunanjepolitične odločitve prepušča uradnikom v svetu za nacionalno varnost.
smo si glede inflacije dokaj enotni, na več krajih poudarjeno, da ne gre za stroškovno in seveda hkrati tudi
Tržne razmere in cene torej ni so temeljni vzrok, pač pa je infla cija v pretežni meri posledica neustreznih sistemskih rešitev in tekoče politike na določenih področjih — denimo na kreditne monetarnih, ekonomskih odnosov s tujino ipd. Pri nas lahko mirno govorimo o hiperinflaciji, s to nadlogo pa so se pred kratkim ukvarjali še v nekaterih državah sveta. Saj ne gre za to, da bi jih posnemali, pogledamo pa kljub temu lahko, kako so se ponekod s to rečjo spoprijeli — pogledamo pač zato, ker so to več-glavo pošast tudi dejansko ugonobili. V poldrugem letu je kar sedem držav v razvoju inflacijo zadušilo z radikalno omejitvijo emisije, z zmanjšanjem (in ne povečanjem, kar počnemo pri nas) proračunske porabe, energičnim povečevanjem izvoza, zmanjševanje anticipativne inflacije, ki vključuje nadzor nad cenami in dohodki. Toda tega so se lotile s
Francoski svetleči prstan
Evropska agencija za vesoljske raziskave in francoski državni center za raziskovanje vesolja sta sporočila, da nameravata ob 100-letnlci Eifflovega stolpa, ki bo leta 1989, izstreliti v vesolje »svetleči prstan«. Sestavljen bo iz 100 reflektorjev v ozkih plastičnih ceveh, dolgih po 240 metrov. Ko se bodo cevi povezale med sabo, bo imel prstan obseg 25 kilometrov. Okrog Zemlje bo krožil v višini 800 kilometrov in bo naš planet obkrožil v 90 minutah. Odbijal bo sončno svetlobo in ga bo mogoče v jasnih nočeh videti povsod na Zemlji.
Svetleči prstan si je zamislila skupina francoskih arhitektov, na natečaju za idejo, kako proslaviti 100-letnico znamenitega pariškega simbola, pa so njihove načrte sprejeli kot najboljše. Izbire sicer niso imeli velike, saj so na natečaj dobili le tri predloge.
Prstan bodo izstrelili z raketo ariana, stroški zanj pa bodo okrog 10 milijonov frankov. Prstan bo krožil okrog Zemlje približno dve leti, potem pa zgorel v ozračju.
-----------(NE)LASTNINA
Kot vsake jeseni se je tudi v letošnjem predzimskem času začela razprava o gospodarjenju v prihodnjem letu. Del teh razprav zajema kmetijstvo kot posebno področje gospodarstva. Da bi lepše in bolj učeno zvenelo, pravijo zdaj temu — agrar.
No, v tem »agrarju« sta dva manjša dela — zasebni in družbeni sektor. Vmesnega člena ni, če izvzamemo kooperacijo, ki se debeli z razliko med odkupno in prodajno ceno blaga. Ta je dokaz, da se delati ne splača, če je lažji izkupiček od preprodaje, zaradi česar se kmetje pritožujejo, da je njihovo delo premalo cenjeno.
Tudi to sta dve, vsako k sebi obrnjeni področji, ki nimata nič skupnega z ljudsko modrostjo: roka roko umiva, obraz pa obe! Ker roki pač nista na istem telesu in imata — dva obraza. Druga roka ni uporabna, ker si z njo za hrbtom kažeta fige.
Tako je bilo, pravijo stari ljudje, od nekdaj, seveda na škodo vseh skupaj.
Temu se učeno reče: konfrontacija, lastninska seveda. Konfrontacija pa je lastnost kapitala oziroma način vladanja s podrejanjem in nadrejanjem.
O tem se da napisati zanimiva zgodba. Iz zemunske občine na primer. Tam imajo skupščinski odlok o uporabljanju družbenega zemljišča, ki pravi, da lahko družbeno zemljo uporablja samo družbena organizacija (posestvo) ali pa fizična oseba (zasebnik). In sicer tako, da občina od njih pobira najemnino. Kakšna organizacija občanov ne pride v poštev, ker nima lastnosti ne fizične osebe ne družbenega gospodarstva.
Tako se dogaja, da občina pobira rento tako od zasebnikov kot od kmetijskih kombinatov, a dogaja se, da ne zasebniki ne družbena gospodarstva niso zainteresirani za zemljo, ki se jim je ne splača obdelovati. Tako je na primer na največjem beograjskem rečnem otoku Lidu okrog 400 ha neobdelane in napol obdelane zemlje, ki bi jo Beograjčani drage volje obdelali, če bi jim bilo to omogočeno v obliki ljubiteljske, negospodarsko organizirane organizacije, ker pač niso in ne želijo biti posestniki ali podjetniki, temveč le vrtičkarji.
Beogradu se lahko torej zgodi, da bo imel v svojem geografskem srcu leglo komarjev in še kakšnih drugih raznašalcev nalezljivih bolezni, kajti lovsko gozdno gospodarstvo Jelen je začelo otok zasajevati z vrbjem. Beograjsko srce (otok ima videz srca) bo torej kmalu zadela kap, če bo tako res obveljalo.
Toda teh štiristo hektarjev zares plodne zemlje, kakršna se lahko primerja z Nilsko dolino, ker je popljavljana, ni ves sektorski problem Zemunske občine. Tamkaj je namreč še okrog 4000 ha družbene zemlje, ki je občina še niti evidentirala ni in jo uporablja kdo ve kdo. Ne tako davno je bilo odkrito, da je neki kmet obdeloval dvajset hektarjev takšne zemlje od nikogar, imel za obdelovanje dva kombajna, traktorje in vse drugo, čeprav niti pedi svoje zemlje ali najete, takšne, za katero je treba kaj plačati — vsaj davek.
To so neverjetni podatki, kijih nihče ne pobija, ker nima nihče zanesljivih podatkov o tem.
Kaj vse bi se dalo narediti s to zemljo, ni težko uganiti, če vemo, da je v tej občini 9000 nezaposlenih, Fakulteta za kmetijstvo, desetina inštitutov, med katerimi velja omeniti znanega za koruzo in manj zndnega za povrtninarstvo, tovarna Zmaj, ki izdeluje kombajne in podobno, in še marsikaj takšnega.
Pomembnejše od skrbi za najboljšo izrabo neobdelanih površin zemlje in nerentabilno uporabljanih zemljiščje pač razpravljanje o dveh različnih sektorjih iste dejavnosti, ki puščata za sabo veliko praznega prostora — preprosto zategadelj, ker razprave o gospodarjenju ne izhajajo od dela, temveč iz lastnine, ki tukaj ni samo družbena in zasebna, temveč tudi od — nikogar. Seveda ne v teoretičnem smislu nelastnine, kot jo v socializmu propagirajo nekateri teoretiki.
Koliko je tu etatizma, primitivizma ali nepoznavanja temeljev samoupravljanja, da o marksizmu ne govorimo, je težko reči. Kakšne so posledice takšnega ravnanja v »agraru«,je mnogo laže videti v vsakdanjem, z inflacijo okuženem življenju.
Kjer se prepirata dva — tretji škodo ima! Viktor Širec
——v žarišču dogodkov ——i—
Komu in kako zaupati?
V razpravah o resoluciji se je vsaj v naši republiki pokazalo, da v republiški skupščini spraševali
vsaj teoretično so stvari jasne, je bilo za inflacijo zaradi potrošnje, temveč strukturno inflacijo.
sprostitvijo in ne zamrznitvijo cen. Edina, ki je cene administrativno zadrževala, je bila Argentina, in ta država je tudi edina, ki ji uničenje inflacije ni povsem uspelo. Najbrž ne bi bilo niti smotrno, še manj pa potrebno, da na tem mestu natančno razlagamo, kaj oziroma kako pri nas upoštevamo recepte, napisane v (ne)omenjenih državah. Kljub temu pa bi zapisali: čas bi že bil, da bi prenehalT naštevati prednostne naloge, kajti naša vsaj za zdaj edina prioriteta mora biti obvladanje inflacije.
Zdi se, da se počasi vendarle začenjamo zavedati, da je izhod iz krize po inflacijski poti čista iluzija. Zavrgli smo tudi planirano inflacijo, ki je doslej naredila več škode kot pa koristi in ugotovili, da potrebujemo konkretni program, s katerim bomo obračunali s poglavitnimi žarišči padanja vrednosti denarja. Vse vire emisije moramo spraviti v realne okvire družbenega proizvoda, se sliši, omejiti moramo različne oblike financiranja iz primarne emisije. Kanali emisije ne morejo biti instrument prizadevanja novoustvarjene vrednosti. Na podlagi takšnega razmišljanja se je izcimil predlog, da mora skupščina SFRJ bedeti nad izvajanjem ustavne vloge Narodne banke Jugoslavije, kar je skrb za stabilnost nacionalne valute, uravnavanje splošne likvidnosti in izvajanje skupne kreditno monetarne politike. Torej, ne strinjamo se, da bi samo NBJ nadzirala bančni sistem — brez zlobe, gre tudi v tem primeru za vprašanje resnice oziroma zaupanja.
Komu in kako zaupati, da bo prihodnje leto res drugače, so se
globus
RIM — Italija, ki ima prek 6 tisoč avtomobilskih cest — štiri in več pasovnic, se pripravlja na posodobitev le-teh. Računajo, da bodo za to porabili 40 tisoč milijard lir.
DUNAJ — Mandatar za sestavo nove avstrijske vlade, Vranitz-ki, je izjavil, da bo trajalo dva do šest tednov, preden bo jasno, kdo bo naslednja štiri leta vladal v Avstriji.
PEKING — LR Kitajska je prvih devetih mesecih letošnjega leta najela v tujini za tri milijarde dolarjev posojil. Do konca leta se bo ta znesek zvišal na pet milijard, v petih naslednjih letih pa naj bi dosegel 40 milijard dolarjev.
PARIZ — Francoski kmetje bodo letos namolzli 400 tisoč ton mleka več, kot bi ga po dogovoru v EGS smeli. Za ta »prekršek« bodo morali v skupno blagajno EGS plačati 800 milijonov francoskih frankov.
BRUSELJ — Poslanec v evropskem parlamentu in član belgijske »zelene« stranke F. Roe-lants trdi, da bo Zahodna Evropa kmalu brez žab, ki jim grozijo strupene industrijske odplake. Podobno se bo zgodilo tudi v nekaterih predelih Azije. Od vseh žabjih vrst je še najbolj odporna navadna krastača.
LUSAKA — Zambijski predsednik Kaunda se je zelo pohvalno izrazil o strokovnjakih našega Energoinvesta, ki so uspešno zgradili 150 kilometrov dolg daljnovod v Zambiji.
WASHINGTON — Ob aferi s pošiljanjem ameriškega orožja v Iran je vse pogosteje slišati tudi besedo Watergate. Ko so nekateri člani kongresa zvedeli, da je Reaganova vlada denar, ki ga je dobila za orožje od Irana, poslala nikaragovskim upornikom, so zahtevali preiskavo in posebnega pre-iskovalca-tožilca.
LA PAZ — S prvim januarjem 1987 bo Bolivija dobila novo valuto. To bo »boliviano«, ki bo imel šest ničel manj kot sedanji pesos. Vreden bo torej milijon pesosov oziroma pol ameriškega dolarja. Septembra lani je inflacija dosegla 23.000 odstotkov! Letos so jo z drastičnimi ukrepi in z zamrznitvijo cen znižali na 92 odstotkov.
borci, ob tem pa opozorili, da je pri porabi družbenega proizvoda čedalje več neracionalnosti. Pa imajo prav? Zdi se, da. Seznam tistih, ki računajo na denar iz emisije, se širi, še kaj več kot samo neprimetno je v zadnjih časih (pre)optimistično navajanje stanja plačilne bilance, grajo zasluži tudi izogibanje realnim cenam proizvodnih faktorjev. To so pač dejstva, ki v nobenem primeru ne dokazujejo, da se bomo do konca tega leta toliko popravili, da bomo prihodnje leto drugače in bolj pošteno delali. To med drugim dokazuje tudi vztrajanje manj razvitih na skupnem Žaklju, iz katerega bi sami jemali po mili volji (tudi) za poravnavo po nemarnem narejenih dolgov; Kosovo, Črna Gora in Makedonija so pred gospodarskim zlomom, do sem, kjer zdaj so, pa so prišli z izdatno pomočjo razvitejšim jugoslovanskih predelov. In domala nerazumljivo je, zakaj se o teh sploh še moramo pogovarjati — dosedanji sistem zbiranja denarja za manj razvite je naredil v nekaterih primerih celo veliko več škode kot pa koristi, v nobenem primeru pa ne toliko dobrega, kot bi lahko. Že zdavnaj bi morali potegniti črto pod tem sistemom in se dogovoriti ne samo to, koliko mora razvitejši prispevati bolj revnemu, temveč tudi to, na kakšen način ta denar porabiti. Po model ni potrebno iti v Latinsko Ameriko, imamo ga doma, gre pa za neposredno združevanje denarja posameznih delovnih organizacij. Osnutek resor lucije za prihodnje leto je drobnejši od lanskega, kar je prej dobro kot pa slabo, kajti namen resolucije ni in ne sme biti predpisovanje, kako se moramo obnašati, temveč le to, da opredeli temeljne pogoje gospodarjenja.
STRAN 2
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
od tedna
Kako je s prenovo ZK
------------------------------,
Skupna seja pomurske SZDL in sindikata
MURSKA SOBOTA — Na seji komisije za zgodovinopisje pri svetu za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri predsedstvu OK SZDL so obravnavali poimenovanje ulic in naselij. Z nekaterimi dopolnitvami so sprejeli predlog komisije. Nato so se spomnili na letošnjo 50-letnico Mladega Prekmurca in se dogovorili, da bi ta pomemben dogodek iz zgodovine morali ustrezno proslaviti. Ocenili so tudi izvedbo zgodovinske razprave na Vaneči in sprejeli sklep o strokovni pripravi tega gradiva. Na koncu seje pa so še dopolnili program dela komisije in imenovali nekatere nove člane.
GORNJA RADGONA — V sredo, 26. novembra, so se sestali člani izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona. Obravnavali so predlog spremembe odloka o proračunu občine v letu 1986 ter osnutek za leto 1987. Poleg tega so obravnavali tudi predloge odlokov o grbu občine, o priznavalninah, o spremembi določitev višine in načina plačevanja povračil za uporabo javnih poti ter o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin.
MURSKA SOBOTA — Z razpravami na Tišini pred praznikom republike in v Bakovcih, Beltincih in Bogojini na začetku tega tedna so se v soboški občini začeli zbori komunistov, ki jih bo skupno 32. Trajali bodo do 12. decembra, ko bodo zbore komunistov imeli v krajevnih'skupnostih mesta Murska Sobota. Tako se v bistvu uresničuje dogovor z nedavnega posveta sekretarjev OO ZKS iž soboške občine, na katerih bodo razpravljali o prenovi ZK in prizadevanjih za boljšo SZDL, hkrati pa bodo prisluhnili var-nostnopolitični oceni v SRS in SFRJ. Na zborih komunistov bodo sodelovali tudi zadolženi predstavniki OK TKS in IK SZDL ter vodstva družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih.
do tedna
O prenovi Zveze komunistov, s katero razumemo tudi razdržavlje-nje partije na oblasti, drugačno pojmovanje demokratičnega centraliz-ma,kinaj se vse bolj seli vodstev na članstvo, in skupno angažiranost zaširši doseg ZK znotraj SZDL, je zadnje čase precej govora tudi v soboški občini. Posebej še ob vprašanjih moralne prenove Zveze komunistov, kjer postavljajo v ospredje idejnoteoretično usposobljenost komunistov, njihove lastne pobude, prevzemanje nalog, kritičnost in samokritičnost z ustrezno diferenciacijo. Partijski kongresi pa so postavili v ospredje tudi materialni položaj in razvoj družbe ter bitko v vseh okoljih za večjo demokratizacijo političnega življenja, ki bo uveljavilo samoupravni socialistični sistem. Na ta način bo seveda tudi znova uveljavljena prava komunistična zavest.
Z obiski v osnovnih organizacijah Zveze komunistov in posveti s skupinami sekretarjev OO ZKS"Šo v soboški občini prišli do nekaterih konkretnih ugotovitev o prenovi ZK. Pri tem so poudarili tudi probleme, kot so ugled sekretarjev OO ZKS v organizacijah združenega dela, ki je slab, s čimer je povezana njihova pasivnost, kar se odraža na celotnem članstvu. Vzrok je v tem, ker ni ustreznega zaupanja vodilnih in vodstvenih delavcev do sekretarjev in članov ZK. Le-ti so velikokrat odmaknjeni od informacij, pretok informacij do občinskega komiteja pa ni tak, kot so pričakovali. Dogaja se tudi, da
so te informacije marsikdaj popačene in ne odražajo resničnega stanja. Tam, kjer so osnovne organizacije ZK začele z dosledno diferenciacijo, pa so sekretarji izpostavljeni etiketiranju in nagajanju s težnjo večine, da se nepravilnosti prikrijejo
Ob vsem tem pa je spodbudna ugotovitev, da so v mnogih OO ZKS uspeli z drugačnimi metodami in spremenjeno vsebino dela pritegniti večino članstva ZK. To pomeni, da na svojih sestankih ne obravnavajo le sklepov in stališč občinskega komiteja ZKS, ampak tudi poskušajo spremeniti stanje v svojem okolju. Tako lažje prihaja do odprtega dialoga
—ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA.
POHVALA IZVRŠNEMU SVETU
Ne zgodi se pogosto, da so delegati zadovoljni z delom izvršnega sveta — lahko rečemo, da zadnja leta vse manj. Pohvalo, ki so jo izrekli radgonskemu izvršnemu svetu na skupnem zasedanju zborov skupščine občine v Domu gasilcev in civilne zaščite v četrtek, 27. novembra, pa si je ta prav gotovo zaslužil. Omenili smo že, da radgonsko gospodarstvo že dolga leta ni bilo tako dobro analizirano, tako je tudi po devetmesečnem poslovanju. Po obravnavanju Analize poslovanja so zbori sprejeli sklepe, med njimi tudi pohvali izvršnemu svetu in Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj »za drugačne metode dela in bolj analitičen pristop h gospodarstvu v radgonski občini. Tokratna analiza devetmesečnega poslovanja je bila dopolnjena z dvema primerjalnima analizama: primerjalno analizo obremenitve gospodarstva v Sloveniji in na območju ter primerjalno analizo osebnih dohodkov v Sloveniji in občini.
mnenja. Skupščina občine je tudi pozvala vse organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti, da na podlagi primerjalnih analiz občinskega izvršnega sveta naredijo podobne analize v svojih organizacijah ter po potrebi pripravijo sanacijske programe. To naj bi bil temelj načrtovanja poslovanja za prihodnje leto.
no gospodarstvo in elektronsko industrijo, vlagali več sredstev v znanje, študijske raziskave, začeli z akcijo za čistejšo Muro, itn.
Nekateri razpravljale! so predlagali koristne predloge, kot na primer, da naj se v razvoj turizma jasno zapiše tudi obveza ureditve jezer ter da naj se izboljšata trgovinska mreža ter oskrba s prehrambenimi izdelki.
»Polovični ali celi« predsednik skupščine občine
Delegatsko vprašanje, ki ga je na začetku zasedanja postavil delegat Gorenja Elrad, je bilo pravzaprav pričakovati. Vprašanja o poklicnem ali nepoklicnem opravljanju funkcije predsednika skupščine občine Petra Pridana se je zadnje tedne pojavljalo na sejah družbenopolitičnih organizacij. Delegatsko vprašanje seje glasilo; »... v današnjem sistemu socialističnega samoupravljanja, v katerem moramo posebej krepiti delegatski sistem, predsednik ne more svoje naloge opravljati nepoklicno ampak poklicno, z vso zagnanostjo in neobremenjenostjo od drugih problemov. Le na tak način bo predsednik skupščine opravil obsežno poslanstvo, ki mu ga postavljajo ustava in drugi akti. .. Neresno in neodgovorno obnašanje predsednika, saj noče izpolniti svojih obljub. Skupščina občine in izvršni svet naj ukrepata v smeri vzpostavitve normal-
---LJUTOMER-------------------
nih razmer. Predstavnik Zveze borcev pa je bil drugačnega mnenja, dejal je, da je danes povsod preveč administracije ter da nepoklicno opravljanje funkcije predsednika SO ne bi smelo predstavljati problema (nerodno je to, da primerja predsednika z administrativnim delavcem). Zatem je naredil zanimivo primerjavo med partijskimi sekretarji in duhovniki, koliko si eni in drugi prizadevajo za pridobitev ljudi.
Primerjalne analize tudi v organizacijah združenega dela
Uvod k razpravi o analizi poslovanja je povedal predsednik Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Jože Farič. V razpravi je sodelovalo pet razpravljalcev (žal spet le nekateri) v sklepih pa so zadolžili delavske svete delegacije in konference delegacij, da decembra prenesejo vse informacije, ki so jih dobili, v svoja delovna okolja, o njih razpravljajo ter zberejo njihove predloge,
Veliko predlogov k resoluciji za leto 1987
Druga najpomembnejša tema razprave na skupnem zasedanju zborov skupščine občine Gornja Radgona je bila resolucija poslovanja v prihodnjem letu, ki jo je za radgonsko občino na kratko predstavil predsednik izvršnega sveta Janko Slavič. Dejal je (med drugim), da dobri gospodarji niso le tam, kjer je veliko ljudi, ampak da lahko dobro gospodari tudi 50 ljudi. Pozorni moramo biti na vsako delovno okolje, kajti vsako delo je pomembno, bolje opravljeno delo pa naj se tudi bolje nagrajuje — torej prihodnje leto odločen boj proti uravnilovki, zaradi katere izgubljamo dobre kadre. In pripombe radgonskih občanov na republiško in zvezno resolucijo: skladnejši regionalni razvoj, razvoj materialne infrastrukture, racionalizacija sisov, večja solidarnost pri financiranju skupnih potreb, ekologija . ..
V radgonski občini se bodo trudili za čim večji dohodek, razvijali turizem, kmetijstvo, drob-
Ponovne obravnave odlokov
Po končanem skupnem zasedanju so se sestali še delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Ponovno so obravnavali odlok o vinotočih ter sklep o določitvi števila sodnikov za prekrške ter še dva predloga: o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Gornja Radgona ter o zagotavljanju sredstev, za občinske, blagovne rezerve v letu 1987.
Bernarda Peček
med komunisti in doslednejše diferenciacije ob posameznih perečih vprašanjih. Pomemben problem je tudi kadrovanje, ki je v sedanjih razmerah dokaj kritično, zlasti med mladimi v srednjih šolah. Marsikdaj je tudi slab odziv komunistov na konkretne naloge občinskega komiteja, s čimer je povezana odgovornost vodstev osnovnih organizacij Zveze komunistov pri uresničevanju sklepov.
Seveda pa soboške komuniste čaka do konca leta še obilica drugih nalog. Po opravljenih zborih komunistov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela o vlogi članov in organov ZK~ v Socialistični zvezi naj bi opravili še specializirano razpravo za vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občini. Se letos bodo končali s povzetkom odgovorov na vprašalnik o uresničevanju sklepov o kadrovski politiki, ki se je delno zavleklo zaradi ne pravočasnega odziva nekaterih osnovnih organizacij ZK. Ob dejstvu, da le z usposobljenimi kadri in drugačno dolgoročno kadrovsko politiko lahko spremenijo stanje v gospodarstvu, je tako slab odziv vreden vse graje. Hkrati bodo soboški komunisti do konca leta spregovorili o občinski resoluciji, predvsem z vi-' dika njihove delovne organizacije. Pri tem dajejo pobudo za sprejem samoupravnega dogovora o združevanju dela in sredstev, hkrati pa se zavzemajo za načrtovanje razvojnih skupin v posameznih tozdih. Nič manjšega pomena niso razprave v OO ZK, zlasti še v krajevnih skupnostih, o tezah dolgoročnega razvoja kmetijstva. Teze je pripravila delovna skupina strokovnjakov sozda ABC Pomurka. V ta namen bodo organizirali tudi okrogle mize, ki bodo omogočile oblikovanje skupne strategije kmetijske politike v soboški občini. V OO ZKS pa naj bi začeli tudi z evidentiranjem občinskega partijskega sekretarja, ki naj bi ga izbrali iz vrst predsedstva OK ZKS ali OK ZKS, saj na ta način želijo ohraniti kontinuiteto v političnem delovanju.
Ce bi besede postale meso.. Osrednja pozornost skupni seji medobčinskih tov Socialistične zveze in
Milan Jerše
—LJUTOMER
Pomurski telefonski babilon
Ekonomski razvoj ptt dejavnosti v Pomurju za obdobje 1986—1990 je dokument, v katerem so opredeljene poti, kako do boljše telefonske razvitosti našega območja. Izvršni svet SO Ljutomer je na zadnji seji razpravljal o njem in iz obsežne razprave bi lahko zapisali nekaj pomembnejših ugotovitev. Najprej tole: v občini Ljutomer so ocenili, da so bile lendavska, radgonska in ljutomerska občina pri razvoju telefonije v zadnjem obdobju nekoliko zpostavljene. O tem govorijo številke: v Ljutomeru je izkoriščenost telefonske centrale 83,2-odstotna (v Murski Soboti le 76). V Ljutomeru pride na 100 prebivalcev le 5,44 telefona (v Murski Soboti 9,16). V Ljutomeru je bil načrt telefonije uresničen le 61,6-odstotno, v Murski Soboti pa 106-8-odstot-no. Te številke — ljutomerska občina je namreč v glavnem na predzadnjem mestu po naštetih kazalcih, soboška pa v glavnem na prvem, so dovolj jasen dokaz za neenakomeren razvoj telefonije. Seveda pa moramo prisluhniti tudi drugi strani, ki se srečuje s svojimi problemi. Krajevne skupnosti v Pomurju izvajajo namreč velik pritisk na poštno organizacijo zaradi razvoja telefonskega omrežja. Pošta pa se obenem ukvarja s premahjhnimi številčnimi zmogljivostmi vozliščnih in glavnih telefonskih central, zato je telefonija v Pomurju obupno slaba. Zgled; v Ljutomeru gradijo 400-številčno centralo, čeprav bi že sedaj potrebovali
najmanj 510-številčno. Zato je telefonsko omrežje preobsežno za prepustnost v vozliščnih in glavnih centralah. Da bi omenjeni razkorak nekako odpravili, je PTT organizacija pripravila tri predloge: zagotoviti bi morali enostavno reprodukcijo s takšno cenovno politiko ptt storitev, s tem bi se povečala tudi akumulativna sposobnost delovne organizacije.
Družbenopolitičnim skupnosti bi morali dati priložnost, da razširijo združevanje na vse uporabnike družbenih sredstev, ali pa bi morali zagotoviti združevanje sredstev s politiko cen, s tem da
r—O REJNIŠTVU------------------
bi višji del cene namenili v načrtovani razvoj. Zadnjega predloga pa na izvršnem svetu SO Ljutomer niso sprejeli v celoti, da bi namreč organizacije združenega dela dodatno združevale 60 odstotkov od cene telefonskega impulza. S tem denarjem naj bi zagotovili manjkajoči del denarja za razvoj. V ljutomerskem izvršnem svetu menijo da bi bilo 30 odstotkov dovolj. Sicer pa so razvojne načrte pošte podprli ob ugotovitvi in zahtevi, naj se razvoj telefonije izvaja po programu, se pravi, naj bo enakomeren in skladen.
Dušan Loparnik
Ugotovitve za premislek in spremembe
Rejništvo otrok je v Sloveniji najpogostejša oblika skrbi družbe za otroke, ki ne morejo ali ne smejo živeti pri svojih roditeljih. Rejniške družine naj bi nadomestile zavodsko varstvo in prispevale k čustveni zadovoljitvi otroka. V republiki je v tako obliko varstva vključenih na leto približno 2500 otrok.
Pa navedimo nekatere številke o rejništvu v pomurskih občinah. Lansko leto je bilo v lendavski občini v rejništvu 22 otrok. Ker v občini ni interesa za rejništvo, iščejo primerne družine zunaj občine. Iz soboške občine je bilo v rejniško obliko Varstva vključenih 50 otrok,, sedemnajst zaradi usposabljanja in triintrideset zaradi neurejenih družinskih razmer. Tudi v radgonski občini so v rejništvo namestili 42 otrok. Čeprav naj bi bila ta oblika varstva za otroke boljša od zavodsega, pa vendar se moramo vsaj zamisliti nad nekaterimi ugotovitvami. Republiške raziskave o nameščenih otrokih ugotavljajo, da so ti otroci večinoma sprejeti v kmečkih, veččlanskih družinah. To so ugotovili tudi v analizi radgonskega centra za socialno delo o položaju rejniških otrok. Od 41 otrok, kolikor jih je v reji, jih je kar osemnajst v kmečkin in šest v polkmečkih družinah. Rejniki so večinoma tuji ljudje, torej z rejencem ali roditelji niso v sorodu. Tudi zaradi, tega se stiki otroka s starši ali sorodniki, predvsem brati in sestrami tako ali drugače prizadeti. Rejenci pa so do sedaj praviloma končevali šolanje največ v srednjih
šolah.
Majda Horvat
Kam gredo domače svinje?
Rezultati gospodarjenja po devetih msesecih v ljutomerskem združenem delu niti niso tako slabi, če vzamemo, da sta z izgubo poslovala le dva ozda — Marlesov tozd Tovarna pohištva (151,7 milijona dinarjev) in Ljutomerčanov tozd Živinoreja, poljedelstvo (119,8 milijona dinarjev). To pa pomeni, da so se v primerjavi z lanskim letom zmanjšale za 67 odstotkov. Ob tem pa moramo povedati tudi, da se je industrijska proizvodnja povečala in kmetijska zmanjšala, bilo je tudi za 3,8 odstotka manj zaposlenih. Predsednik izvršnega sveta, Oz-vald Tučič, pa je opozorila na drugo pomembno dejstvo, ki lahko zavaja ob nekaterih ugodnih kazalcih: približno polovico ustvarjenega dohodka so v ozdih pridobili tako, da so na novo ovrednotili osnovna sredstva. Če se bo takšno vrednotenje nadaljevalo, je vprašanje, kaj bo ob koncu gospodarskega leta. O zmanjšani kmetijski proizvodnji pa sta v razpravo posegla dva delegata. Slavica Kolbl iz križevskega tozda Klas je poudarila, da cene kmetijskih proizvodov še vedno niso ekonomske. To drži za rastlinsko pridelavo in živinorejo. Najbolj problematična pa je prašičereja. Opozorila je na črno trgovino. Prav na ta problem je opozoril tudi Rudi Sever iž DO Ljutomerčan. Osnova za izračun cene mesa je cena živega prašiča, ki sedaj znaša 470 dinarjev. Na »črnem trgu« pa ta cena znaša 800, ponekod doseže tudi 1.300 dinarjev za kilogram. Zasebni kmetijski proizvajalci si to črno trgovino lahko dovolijo in tako kršijo pogodbene obveznosti, kmetijske organizacije pa se s črno trgovino ne smejo in ne morejo pečati. Res je, da ob tem, ko vsi vpijejo v en rog, tudi pri kemtijskih organizacijah ni vse tako čisto, saj lahko večkrat opazimo prevažanje polnih in manj polnih tovornjakov kmetijskih organizacij proti republiški meji. Verjetno iz upravičenih razlogov. Sicer pa bi na ta problem — problem črne trgovine — lahko pogledali tudi z drugimi očmi. Dejstvo je, da si kmet s prodajo prašičev po višji ceni izboljšuje svoj standard. Če mu to uspe in če je v takšni trgovini našel svoj ekonomski izračun, potem bi se morali vprašati, ali je današnji položaj na trgu z mesom resnično pravi in ali umetno ustvarjena cena dejansko pripomore k boljšim rezultatom gospodarjenja in k večji kooperativnosti. Če je črna trgovina vmes, potem cene niso realne. Da pa bi omenjene nesmisle odpravili, pa je vprašljiva pot. Sila in prisila ne pomagata — lahko se zgodi namreč nasprotno, to, kar se je že dogajalo. V hlevih bo vedno manj živine. Gre torej za drugo smer — tudi v kmetijstvu uvajati tržne cene, torej takšne, v katerih bo vsak kmet, in seveda kmetijska organizacija, našel svojo ekonomsko in tržno veljavo. Takrat bo prenehala tudi črna trgovina. A to pa je že pesmica, ki jo slišimo vsak dan in ki jo znamo na pamet, spremeni pa se čisto nič.
Delegati so na seji skupščine, ki je razpravljala o rezultatih gospodarjenja potrdili sklepe in stališča, ki jih je predlagal izvršni svet, sejo pa nadaljevali z razpravo o osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v prihodnjem letu. Ta resolucija izhaja iz rezultatov gospodarjenja v minulih obdobjih, ko je občina Ljutomer pri vseh dejavnostih bolj ali manj nazadovala. Letošnji nekoliko boljši rezultati so vodili sestavljalce, da so začrtali nekoliko smelejše okvirje razvoja v prihodnjem in prihodnjih letih. Takšna pot je razumljiva, saj, če bodo uresničeni vsi cilji, bo občina Ljutomer konec prihodnjega leta dosegla raven iz leta 1983. In kakšni so zastavljeni načrti? Družbeni proizvod naj bi realno rasel s stopnjo 4,5 odstotka, industrijska in kmetijska proizvodnja s 4—5 odstotki.. Izvoz naj bi realno porasel za 10, uvoz pa za 7 odstotkov. Zaposlovanje v združenem delu naj bi rasjo s stopnjo 2,7 odstotka, produktivnost dela pa z 1,8 odstotka. Te cilje pa bodo dosegli z največjim možnim prizadevanjem vseh nosilcev izvajanja resolucije, večjo odgovornostjo, boljšo kadrovsko sestavo, intenzivnejšo naložbeno politiko v posodabljanje in širjenje zmogljivosti in seveda drugimi gospodarskimi ukrepi.
Dušan Loparnik
dikata Pomurja v Murski Soboti je veljala problematiki zaposlovanja s poudarkom na organiziranosti skupnosti za zaposlovanje in strokovnih služb. Osnovna ugotovitev je bila, da o problematiki zaposlovanja oziroma nezaposlenosti velikokrat razpravljamo in ponavljamo že znana dejstva, v praksi pa se zadeve le počasi premikajo. Tako je tudi z najnovejšo informacijo strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, ki govori o uresničevanju plana zaposlovanja ob koncu prvega polletja letos. Znova se je namreč pokazalo, da so želje in hotenja eno, praksa združenega dela pa nekaj povsem drugega. Še vedno zaposlujejo predvsem manj kvalificirane oziroma priučene kadre, kar je, kot $e je dobro izrazil eden od razpravljalcev, resnični odraz strukture dela v organizacijah združenega dela, kjer storijo premalo za kakovostnejše tehnološke premike.
Predvsem manjka ustvarjalnih kadrov, medtem ko na zaposlitev čaka že več kot 2200 iskalcev, predvsem mladih z višjo in visoko izobrazbo. Poleg tega je v Pomurju kar 70 odstotkov razpisanih štipendij iz združenih sredstev, le 30 odstotkov pa je kadrovskih, medtem ko je v republiki ravno obratno. Za to šolsko leto je bila razpisana le ena štipendija za naravo-slovno-matematično usmeritev, nerazvito pomursko gospodarstvo pa ni zmožno zagotoviti niti dovolj mest za pripravništvo. Mar podatek, da je še vedno okrog 200 takih, ki še niso opravili pripravništva, med njimi tudi taki, ki čakajo že tri leta, ne skrbi dovolj?
Nadurnega dela je sicer nekoliko manj, toda v ljutomerski občini, kjer praktično na novo ne zaposlujejo, narašča. In še bi lahko naštevali podobne primere, ki dokazujejo premalo odgovoren odnos do problematike zaposlovanja v Pomurju. Zato se zdi tudi podatek, po katerem bi v
srednjeročnem
obdobju
1986—1990 zaposlili kar 19,1 odstotka kadrov z višjo in visoko izobrazbo, za lase privlečen! Očitno bo nujen čim bolj konkreten in operativni pristop, za katerega so se zavzeli na skupni seji pomurske Socialistične zveze in sindikata, predvsem pa večja odgovornost vseh nosilcev zaposlovanja. Tudi o mreži srednjih šol v Pomurju se bo treba čimprej zediniti. Glede organiziranosti strokovne službe zaposlovanja, ki je še preveč razdrobljena, pa so menili, da morajo biti izvajalska dela čimbolj približana potrebam uporabnikov.
Ce smo pričakovali, da bodo na tokratni seji spregovorili nekaj več o stanju javnih avtobusnih prevozov, ki je dokaj pereče, pa se je razprava nagnila povsem v drugo smer. Govorili so namreč bolj o samoupravni organiziranosti soboškega tozda Avtobusni promet, kjer so v zadnjem času prevladale težnje po izločitvi iz matične delovne organizacije Certus. Taka odločitev je padla na nedavnih zborih delavcev, končna beseda pa bo izrečena na referendumu sredi decembra.. Upajmo, da so argumenti o možnostih uspešnega poslovanja nove enovite organizacije dovolj tehtni in da bodo uspeli zadovoljiti potrebe potnikov, saj se drugače vodstvo tozda ne bo moglo izogniti veliki odgovornosti, ki je postavljena pred njega.
Milan Jerše
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
STRAN 3
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
 ' •: J i	. • ,	.	.	
/5
Najprej mnenje prof. dr. Theodorja Veitra iz letošnje septembrske številke revije Celovški zvon: »Na Štajerskem so torej, da sploh ne omenjamo Gradca, kjer predvsem na univerzah študira precej Slovencev iz Koroške, ki pa seveda nimajo v Gradcu svoje prvotne domovine, še Slovenci, ki so tam doma, in avtohtoni avstrijski državljani slovenske narodne pripadnosti v smislu člena 7. avstrijske države pogodbe. Označiti jih kot tako rekoč neeksistentne pomeni kršiti državno pogodbo«.
Sicer pa tokrat objavljamo odgovore semdega in osmega od naših anketirancev. To sta dr. Franci Zwitter, dolgoletni kultumo-politični aktivist na avstrijskem Koroškem, ta čas koordinator vseh narodnostnih skupin in manjšin v Avstriji, ter avstrijski profesor dr. Theodor Veiter, pravnik in znanstvenik, izvedenec za manjšinska vprašanja mednarodnega kova, avtor številnih publikacij, razprav in člankov. Med njimi je njegovo najznamenitejše delo Pravice narodnostnih skupnosti in jezikovnih manjšin v Avstriji.
Dr. FRANCI ZWITTER: »NIKDAR NI PREPOZNO!«
*
Ali so štajerski Slovenci kadarkoli oz. kakorkoli izrazili pobudo, naj bi Avstrija konkretno izpolnjevala določila 7. člena državne pogodbe? »Kolikor je meni znano štajerski Slovenci niso bili nikdar organizirani; tudi v prvi republiki ne. Edina njihova povezava z nami je bil tedanji časopis Koroški Slovenec, ki so jim ga pošiljali, in dejstvo, da so ob veliki noči slovenski katoliški duhovniki na povabilo nekaterih grofov hodili tja spovedovat slovensko prebivalstvo. Sicer pa tam ni bilo organiziranega narodnega življenja in že v času prve republike ne slovenskih duhov
nikov, ne slovenske inteligence, ne slovenske šole. Res je, da so bila leta 1945 v času Ijud-skofrontnih zborovanj ob meji razmišljanja, naj bi se ta del teritorialno priključil k Jugoslaviji, a taka razmišljanja so obstajala že 20. leta. Leta 1945 in kasneje so zlasti v Dedoncih in Žetincih izobešali slovenske zastave. Dobro se spominjam obiska na Štajerskem neposredno po vojni, ko so mi pripovedovali, da je ena tamkajšnjih gostiln zavoljo tega, Ker so izobesili slovensko zastavo, izgubila koncesijo. Pritisk po letu 1945 je bil izredno močan in tedaj so se zelo bali, da bi se tamkajšnji Slovenci skušali kakorkoli boriti za svoje pravice.
Tako se na Štajerskem nikdar ni moglo razviti kakršnokoli Slovensko društvo ali gibanje. Imate pa prav, da so bili po letu 1945 Slovenci na Štajerskem, ki so imeli zvezo s partizani, ki so hoteli priključitev k Jugoslaviji. Prav zato sodim, da je verjetno tudi 7. člen avstrijske državne pogodbe tako oblikovan, da so ob koroških zajeti še štajerski Slovenci, ker sicer ne vem, kdo bi na nje mislil. Tako je moralo biti samo zaradi tega, ker je tedaj ljudstvo samo želelo priključitev in je šlo za manjšinske pravice, ki naj bi veljale tudi za Štajerce. Sam sem po letu 1945 skušal na lastno pest na tem območju organizirati kakšno slovensko društvo oz. zbor. Tri dni sem bil tam, vendar so me dobili in mi praktično prepovedali kakršnokoli podobno dejavnost. Moral sem takoj izginiti in ničesar nisem mogel napraviti.«
Kaj je storila naša stran? »Na žalost se ne koroški Slovenci ne Jugoslavija nismo dovolj zavzeli za naše rojake na Štajerskem. Več od tega, da so zajeti v 7. členu pogodbe pravzaprav nismo opravili, kar je
gotovo velika škoda. Pred kratkim mi je pisal univerzitetni profesor Wolfgang Gombozc iž Gradca, ki se ima za dvojezičnega Štajerca, da je pred 20 leti proučeval to vprašanje, pri čemer ni naletel na razumevanje oz. pomoč ne pri koroških Slovencih ne v Sloveniji v Ljubljani.«
dr. Franci Zwitter
Kaj more pri tej problematiki opraviti stroka? »Danes vlada svetovno zanimanje za manjšine. Mislim, da bi bilo zelo koristno, če bi tudi s te strani prišli dokazi, da je tako v zgodovini kot danes še navzoča štajerska manjšina. Uradna Štajerska jih ne prizna in v Avstriji pravijo, da so pomotoma prišli v 7. člen pogodbe, čeprav je baje pri njej sodelovalo 1400 strokovnjakov. Zame je nerazumljivo, da so jih upoštevali, če jih dejansko ne bi bilo. Mislim, da bi vsako proučevanje tega vprašanja samo koristilo tamkajšnjim Slovencem, čeprav je seveda nevarnost, da sta germanizacija in asimilacija že tako daleč, da jih ni ravno veliko. Menim pa, in sem optimist, da ni nikdar prepozno.
Skrajni čas bi bil, da bi se tako s strani koroških Slovencev kot s strani Slovenije nekdo zanimal za štajerske Slovence. Lani smo sprejeli — ne vem, če vam je znano — tako imenovano listino manjšinskih pravic za avstrijske manjšine. Kot koordinator sem jo poslal vsem tistim deželnim vladam, kjer imajo manjšine; tudi štajerski. Vsi deželni glavarji z izjemo štajerskega so potrdili sprejem karte in napisali, da se bodo po teh načelih ravnali. Na urgenco sem končno dobil isto potrdilo tudi od štajerske vlade. Torej štajerska vlada ni odgovorila, da nima Slovencev. V svojem spremnem pismu sem končno dobil isto potrdilo tudi od štajerske vlade. Torej štajerska vlada ni odgovorila, da nima Slovencev. V svojem spremnem pismu sem izrecno navajal, da gre za 7. člen, kjer so zajeti tudi štajerski Slovenci, in ga je treba pri ravnanju z jimi upoštevati. Ni prišel odgovor, kakor sem pričakoval, da ni Slovencev, ampak nasprotno.
Z veliko zamudo pa vseeno so odgovorili, da listino sprejemajo in se bodo po njej ravnali. Ni sicer podpisan deželni štajerski glavar gospod Krainer, pač pa predstavnik urada deželne vlade.«
Kaj porečete na mnenje le-voliberalnega avstrijskega politika Wolfa In der Maura, ki se ogreva za politično moder, strpen, s konsenzom in nekakšnim »dobrososedskim kompromisom« prežet »modus viven-di« in Štajerskem naseljenih Slovencev?« Wolf in Der Maur ima neko svojo vizijo srednje Evrope. Ta je malo romantična in sploh je danes — posebej v Italiji — ta pojem srednje Evrope zelo moderen. V svojih predavanjih vedno znova pride do razmišljanja, češ, to je bivša stara Avstro-Ogrska, kjer so narodi med seboj — po njego
vem mnenju — vsekakor bolj tolerantno živeli in se sporazumevali. V tem smislu naj bi rešili problem. Vednost o pojmu srednje Evrope se vse bolj širi in tudi naše vsakoletno srečanje manjšin oz. narodnostnih skupin sosednjih dežela v bistvu deluje v tej smeri. Te manjšine so na klasičnem prostoru manjšin in gre za njihove klasične pravice. Pravzaprav skušamo ustvariti posebno delovno skupnost narodnih skupnosti sosednjih dežela. Podobno velja za srednjo Evropo ali za prostor Alpe-Jadran, kar je v bistvu isto, »nam je odgovarjal dr. Franci Zwitter.
Dr. THEODOR VEITER O »NARODU IZ RETORTE«
V začetku oktobra smo z zadoščenjem in dokajšnjim presenečenjem prejeli v uredništvo odgovor na anketna vprašanja iz Feldkirchna v Vorarlbergu. Pisal nam je prof. dr. Theodor Veiter, znamenit raziskovalec in proučevalec manjšin doma in v svetu, ki so mu pred kratkim v prostorih Pres-secluba Concordia na Dunaju podelili nagrado Informacijskega centra narodnostnih skupnosti Avstrije. Takrat smo že v rokah tudi imeli septembrsko številko revije Celovški zvon, v katerem je prof. dr. Veiter objavil članek Ali je člen 7. avstrijske državne pogodbe za avstrijske Slovence izpolnjen?
Iz njega povzemamo tisti del, ki ga v 41. številki Vestnika 16. oktobra letos, ko smo revijo predstavljali, nismo navajali.
»Proti obstoju slovenske manjšine po členu 7. avstrijske državne pogodbe na Štajerskem slišimo ugovor, da ti Slovenci v prostoru Leibnitz-Radkersburg (Lipnica-Radgona) (prej obstoječe samostojne slovenske občine so priključili nemško go
voreči večinski občini Radkers-burg) niso Slovenci, ampak Vindišarji. Le-ti na osnovi teze Martina Wutteja, Helfrieda Pfeiferja in Franza Matscherja niso Slovenci, ampak narečna skupina, ki pripada nemškemu narodu. Poznamo sicer tako imenovane >Kulturdeutsche< (Nemce po kulturi) z lastnim jezikom, vendar so rabili ta izraz vedno le za nemško-poljsko mejno območje in je možno, da ima tam še danes svoj pomen, vendar na nemško-slovenski jezikovni meji je ta izraz napačen, kajti Vindišarji so čista iznajdba nemškonacionalnih krogov na Koroškem in Štajerskem in niso ne poseben narod, niti ni vindišarščina poseben jezik, ki bi se od ostale slovenščine razlikoval po slovnici in ostali jezikovni zgradbi (»narod iz retorte«), in tudi študijska komisija za probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem pri zveznem kanclerju (takrat Bruno Krei-sky) je prišla do soglasnega zaključka, da ni ne vindišarskega naroda, ne vindišarskega jezika. Brez nadaljnjega je možno, da slovensko govoreči na Štajerskem same sebe označujejo za >Windische<, saj so od nekdaj izpostavljeni izredno močnemu družbenopolitičnemu pritisku s strani večinskega ljudstva, to pa ne spremeni dejstva, da pripadajo slovenskemu narodu, ravno tako, kakor vedno redkejši Korošci s slovenskim maternim jezikom ali slovenskim pogovornim jezikom, ki se pri ljudskih in jezikovnih štetjih še deklarirajo za >Windische<«.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
Z obiska pri slovenskih družinah na Švedskem
Integrirali smo se, ne pa asimilirali
ZDRAVSTVO---------------------
V resolucijo tudi objekt nujne medicinske pomoči
Naše družine se rade obiskujejo. Krumpačnikove — Lojzko, Čarlija in hčerko Diano, sin Bojan je bil po svojih poteh — sem srečala pri Siličevih. O tej družini iz Benice pri Lendavi boste lahko več prebrali v prihodnji številki. Krumpačnikovi so prišli, da bi malo poklepetali. Njihovi hčerki pa sta povrhu še prijateljici, tako da je razlog več za obiske in pogostejše stike.
Krumpačnikovi bolj redko najdejo čas, da posedijo skupaj. Enkrat je oče na terenu, drugič je v službi mama, pa tudi mlada zdaj že imata svoje interese. Na družinskem posnetku tokrat manjka sin Bojan.
Tudi njihovo življenje je zapisalo svojo zgodbo. Carlija iz Sa-vinjske doline je pot zanesla na tuje že leta 1961. Ilegalno. Najprej v Avstrijo, potem pa na Švedsko. Tako kot v tistih časih številne druge.
Lojzka, takrat še Nemčeva, doma iz Prlekije, je leta 1966 kot turistka prišla na obisk k sestri.' Ostala je. Že po treh mesecih se je zaposlila. V tistih časih je bilo lahko. — Švedi so potrebovali delovno silo. Dobesedno iskali so jo. Že doma sem delala v to
varni, tako da sem se hitro navadila. Le jezik, to je bil problem. V začetku ni šlo brez prevajalca. Živeti pa z njim ne moreš, zato sem poprijela. Poslušala sem sodelavce, gledala televizijo, brala časopisje in vztrajnost je kar hitro rodila sad, pripoveduje Lojzka.
Naneslo je, da sta se njuni poti v Malmoju srečali. Iz znanstva se je rodila ljubezen, iz nje zakon in
družina. Ustalili so se in vsaj za zdaj so odločeni, da tudi ostanejo. Čarli je monter dvigal v stanovanjskih blokih. Zahtevno in odgovorno delo opravlja. Je solidno plačan, vendar se velikokrat kaj zaplete in ne gre brez težav. Potem je zaslužek manjši. Lojzka je nekoč delala v tovarni. Moževo terensko delo in dva otroka sta prišla vmes in ostala je doma. Pozneje si je poiskala večerno delo. Zdaj pospravlja v zdravstvenem domu. Podnevi postori doma in proti večeru od
hiti na delo. Tako je iz dneva v dan. /
Dvajset, petindvajset let tujine. Krumpačnikovi so se integrirali z njo, ne pa tudi asimilirali. — Odločila sva se, da bova najina otroka naučila maternega jezika. Ne bi prenesel, da se s staro mamo, sestričnami, tetami, strici, prijatelji v domovini ne bi znala pogovoriti. V družini je doma slovenska beseda, zatrjuje Čarli. Daje res tako, potrdi Diana s prvim izgovorjenim stavkom. Rojena je na tujem, tam je odraščala, pa v materinščini pripoveduje, kot da bi poslušal srednješolca pri nas..— Največje odvisno od staršev. Mojim sem hvaležna, da so naju z Bojanom naučili slovenskega jezika. Znanje izpopol-.njujem še pri dopolnilnem pouku, ki ga obiskujem od prvega razreda osnovne šole. Tudi zdaj v gimnaziji, kjer sem v tretjem letniku ekonomske smeri. Gre mi dobro in razmišljam o nadaljevanju študija. Ekonomistka bi bila rada. Če želiš službo, se je potrebno izobraziti. Drugače ne gre, razmišlja Diana. S sošolci, v glavnem so to Švedi, se dobro razume, čeprav so drugačni od slovenske mladine. — Iz mojih izkušenj bi rekla, da je slovenska mladina veliko bolj sproščena, dostopna. Sploh so v Sloveniji ljudje bolj topli, tu so zaprti vase, težje je z njimi navezati stik. Tako kot podnebje so tudi ljudje mrzli.
Krumpačnikovi so tudi slovenska aktivistična družina, še zlasti ženski del. Lojzka je delala v upravnem odboru društva Planika, še zdaj pa v svetu staršev. Pomaga povezovati niti med šolo, društvom in starši pa z domovino. Hčerka ji sledi. Prevzela je zahtevno delo. Vodi folklorno skupino v Planiki. — Začeli sta tovarišici Ivanka in Mira. Takrat sem začela plesati. Bilo nas je šest parov. Zdaj smo samo štirje. Del mladih se je zaposlil. Delovni čas je tak, da ne morejo na vaje. Mi vztrajamo in redno vadimo. Sami smo si sešili prekmurske narodne noše, zato je v našem programu največ prek
murskih plesov, plešemo pa tudi štajerske in primorske. Ker me folklora zanima in veseli, rada delam s plesalci. Bila sem na seminarju v Sloveniji in to je za nas, ki nimamo veliko izkušenj, izredno pomembno. Iz knjig se pač tega ne da naučiti, to moraš videti in poskusiti v praksi, sicer ni nič. Upam, da ta seminar ni bil prvi, zadnji in edini. Prvi nastop pod mojim vodstvom in v tej okrnjeni sestavi je za nami. Zaplesali smo v društvu Makedonija, pred publiko z vseh koncev Jugoslavije. Pozdravili so nas z burnim aplavzom in to je za nas največja nagrada, je zadovoljna Diana.
Bolj redko, vendar če je le čas, v prostore slovenskega društva rad zaide tudi Čarli. Rad poklepeta z rojaki, vrže karte, se sprosti v domači družbi. In tu in tam se prileže kozarček vina.
Vsi, ki sem jih obiskala, seveda želijo pozdraviti najbližje v domovini. Tokrat grejo pozdravi v Prelekijo in Logarsko dolino. K mami, sestri, bratu, k sestrični Vidi, k prijateljici Amni ... — Z vsem lepim v Sloveniji pa se snidemo spet poleti, ob slovesu še dodajo prijazni Krumpačnikovi iz Malmoja. Irma Benko
AKTIV ŽENA DOBRO DELA
V lendavskih delovnih organizacijah je zaposlenih veliko žena, a aktiv žena deluje samo v Ina-Nafti. Aktiv so ustanovili na pobudo konference sindikatov z namenom, da pritegne zaposlene žene v različne interesne dejavnosti. Aktiv žena v Ina-Nafti Lendava je uspešen na kulturnem in športnem področju. Žene pripravljajo večkrat letno razstave ročnih del, likovne razstave in razstave hišnih pripomočkov. Veliko se jih ukvarja s športno dejavnostjo. Posebej viden je deležena Ina-Nafte v delavskih športnih igrah, ki jih vsako leto organizira občinski svet Zveze sindikatov. Žene Ina-Nafte uspešno nastopajo tudi na Iniadi, delavskih športnih igrah, ki jih organizirajo na ravni sestavljene organizacije združenega dela INA.
Jani D.
Smo v času načrtovanja za prihodnje leto tako v gospodarstvu kot negospodarstvu in v času re-solucijskih razprav in dopolnjevanj. In če vzamemo soboško splošno zdravstvo, je nujno, da občinska resolucija vsebuje tudi ovrednotenje objekta nujne medicinske pomoči, ki naj bi ga postavili kot dozidavo sedanjega. Ovrednotenje takega objekta je lahko večplastno, pa ga najprej ovrednotimo z zdravstvenega in strokovnega vidika. Zakaj sploh potrebujemo objekt nujne medicinske pomoči?
Vedno več je ponesrečencev v prometu, tudi pri delu s poljedelskimi stroji in v gozdu. Ne smemo prezreti tudi bolnikov v težkem bolnem stanju (na primer možganska kap, infarkt...). Usoda mnogih, tako preživetja ali poznejšega zdravstvenega stanja, je največkrat odvisna od ustrezne in hitre nujne medicinske pomoči. In prav ta člen pri nujni medicinski pomoči nam Pomurcem manjka, posledica tega pa je, da mnogi ponesrečenci ali bolniki umirajo na poti. Manjka torej prvi člen v nujni medicinski pomoči, za kar pa je potreben prostor — ekipa nujne medicinske pomoči in za to pri
merno reševalno vozilo ali v svetu znani reanimator. Taje vozilo s tako opremo, da lahko z njim rešujejo poškodovanca z mnogimi poškodbami in da lahko oživljajo bolnike V težkem bolnem stanju. Kot prvi korak je torej potrebna pridobitev prostorov.
In nazadnje, tudi zakon o zdravstvenem varstvu določa, da mora zdravstveni dom dajati najprimernejšo in dobro nujno medicinsko pomoč, in prav Pomurje je tudi v tem edino območje brez tako organizirane medicinske pomoči.
Ideja o takem objektu in seveda načinu dela ni nova, je namreč bila že v planu prejšnjega srednjeročnega obdobja in tudi preložena v ta čas. Zato verjetno niso le delavci zdravstvenega doma tisti, ki pričakujejo, da bo ta predlog tudi sprejet.
Ostane pa tudi denarno vrednotenje novih prostorov. Bili naj bi dozidava sedanjega zdravstvenega doma, zato ne bo potrebnih veliko denarnih sredstev. Zbirali pa bi jih lahko tudi v okviru prispevne stopnje, namesto dela, ki ga do leta 1987 namenjamo za dokončanje kirurgije. V spodnjih prostorih naj bi imeli ambulanto, prostor za opremo, prostor za spremljevalce in čakalnico, v nadstropju pa naj bi bili prostori, namenjeni za dispanzersko delo zdravstvenega doma.
Ostane nam še vprašanje organizacije in način dela. Imeli bi posebno ekipo nujne medicinske pomoči, seveda dan in noč. To ekipo bi sestavljali trije zdravniki, devet medicinskih sester in spremljevalci, ki so usposobljeni za to delo. Ti zdravniki bi bili ločeni od zdravnikov splošne prakse, ki bodo še naprej opravljali hišne obiske. To pomeni razbremenitev zdravnika splošne prakse in hkrati kakovostnejši pristop do ponesrečenca oziroma bolnika.
Ta enota, prostor in oprema za nujno medicinsko pomoč pa bo delala le za soboško občino, saj. so občinske meje ovira za smotrno in strokovno uporabo opreme, vozil, pa tudi kadrov. Do sedaj se občine — predlogi o skupnem ustanavljanju te službe so že bili — niso mogle dogovoriti (v razsežnostno tako majhnem prostoru) o skupnem delu in programu.
Majda Horvat
STRAN 4
VESTNIK, 4. DECEMBRA1986
kulturna obzorja
Po kulturo v Zagreb
V težnji, da bi naši podeželski približali kulturno velikih mest oziroma kulturnih središč, je občinska Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona tudi letos organizirala obisk v Zagrebu. Pretekli petek sta se dva polna avtobusa kulture željnih odpravila v hrvaško prestolnico, kjer je tačas na ogled zanimiva razstava Kyoto — cvet japonske kulture. Kaj dosti od sicer zanimive razstave nam povsem neznane kulture udeleženci kulturnega izleta niso imeli, kajti v iskanju muzeja pod oboki nekdanjega samostana v Gornjem gradu Zagreba sta v enosmernem prometu avtobusna šoferja zamudila toliko časa, da ga je zmanjkalo za ogled razstave, ki so jo pripravili ob peti obletnici pobratenja hrvaškega glavnega mesta in Kyota. Nekdanja japonska prestolnica je gotovo dovolj zanimiva s svojo zgodovino in upodobljeno kulturo. Med razstavljenim je največ orožja, pa tudi izdelkov iz keramike, likovnih izdelkov, keramike, oblačil in glasbil.
LIKOVNI DOGODEK V MURI
V Murinem tozdu Perilo so pretekli četrtek odprli likovno razstavo del članov likovne sekcije kulturnoumetniškega društva Univerzitetnega kliničnega centra in medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher iz Ljubljane. S svojimi deli se predstavljajo Danica Bem-Gala, Saša Boljkovac, Anton Dolenc, Janez Goltez, Andrej Herman, Saša Jarc, Leon Koporc, Henrik Krneč, Zora Lampreht-Rijavec, Branko Lipnik, Jano Milkovič, Andreja Pe-klar, Viktor Pogačar, Franc Skerbinek, France Smole, Savo Sovre, Zorka Svatina, Edvard Starc, Ludvik Tabor, Lado Učakar, Mladen Vrabič in Bernard Zajc.
Otvoritev, na kateri je zbranim nekaj uvodnih besed naslovil profesor dr. Mirko Juteršek, je izzvenela ob zvokih cimbal Miška Baranje in nepogrešljivih domačih pesmi. Predsednik kulturnoumetniškega društva zdravstvenih delavcev dr. Matjaž Bidovec pa je predstavil njegovo dejavnost in poudaril, kaj jih združuje. Likovna je namreč le ena od sekcij kulturnoumetniškega društva Kliničnega centra, ki
KUD BELTINCI
Nikakor do kulturnega prostora
Kultumoumetniško društvo Beltinci, ki je eno najdelavnejših naši pokrajini in ima bogato tradicijo, je v preteklem obdobju opravilo pomembno kulturno poslanstvo, čeprav se ves čas ubada z vprašanjem kulturnega prostora. Le-ta je bil tudi tokrat predmet živahne razprave na letnem občnem zboru, ko so ocenjevali svoje delo, in ostaja še naprej nerešeno vprašanje. Kud Beltinci se je uveljavil s svojimi sekcijami ne samo v domačem, temveč v širšem prostoru in celo v tujini. Člani tamburaške sekcije, moški pevski zbor in folklorna skupina so v preteklem letu pripravili več kot 30 nastopov. Posebej velja omeniti letošnji že 16. folklorni festival, ki je bil tokrat obogaten s Prazničnimi dnevi slovenske folklore ter tako tudi uradno postal vseslovenska prireditev. Kot je znano, so Beltinčani lani prejeli evropsko nagrado za ljudsko umetnost, zaradi česar je folklorna skupina letos teden dni gostovala v Hamburgu. Prizadevni beltinčani pa so se uveljavili tudi na drugih področjih kulturnega življenja. Med drugim so pripravili uspelo etnografsko razstavo o žetvi in mlačvi, ki je bila popestrena s fotografijami, orodjem in stroji v pristnem okolju — stari »cimprani« Sipoševi hiši, ki jo nameravajo odkupiti. Sicer pa je Kud Beltinci pripravil tudi uspelo predstavitev knjig rojakov dr. Jožeta Zadravca Zdravilstvo v Prekmurju in Franca Novaka Slovar prekmurskega beltinskega govora ter posebno prireditev, katere izkupiček je bil namenjen za dograditev soboške kirurgije; uspešno so organizirali koncert ansambla Avsenikov in še bi lahko naštevali. Organizirali so tudi ak-cijo pripravljanja nove folklorne noše in s pomočjo dr. Makarovičeve izbrali osem parov noše iz starejšega obdobja itn. Za vse to so bila izrečena na občnem zboru laskava priznanja članom kuda. Ob tej priložnosti pa so posebej izrekli zahvalo za neumorno 17-letno delo v društvu predsednici Milici Šadl, ki je v svojem poročilu izčrpno prikazala njihovo delo, ter Milanu Zrinskemu, bivšemu tajniku in sedanjemu podpredsedniku društva za 15-letno delo.
Feri Maučec
Večer pa je bil v znamenju dobrodelnega koncerta za obnovo zgradbe gledališča Komedija. V več kot štiri ure trajajoči predstavi Od operete do mjuzikla v veliki dvorani Vatroslav Lisinski je bilo kaj slišati pa tudi videti. Na prireditvenem odru so se zvrstili znani interpreti iz glasbenega sveta in odrskih deska Zagreba in Beograda. Prireditev je povezoval direktor Komedije Richard Simoneli, pri tem mu je bil v pomoč celoten ansambel gledališča Komedija, pa tudi gostje, med katerimi so bili najprepričljivejši malčki v zboru, studio za sodobni ples in nekateri člani gledališča iz Beograda (Pozorišta na Te-razijama).
Kulturnima dogodkoma pa je sledila nekulturna utrujenost ob povratku, ko se je urni kazalec pomikal čez pol noč v jutro naslednjega dne. Dalje od kulturnih središč nam tako niso v korist, prav pa je, da jih češče merimo, in radgonska Zveza kulturnih organizacij je ena tistih, ki to uspešno počne. Brigita Bavčar
je konec poletja gostil narodnozabavni ansambel Muralisti. Ta deluje pod okriljem kultumou-metniškega društva Mura, kjer pojeta tudi Šandor in Dragica, njihov nastop pa je v Kliničnem centru naletel na dober odziv predvsem med najmlajšimi pacienti.
Odprtja razstave v avli tozda Perilo so se udeležili tudi nekateri ustvarjalci, vabljeni gostje in zaposleni v Muri, dogodek pa potrjuje kulturno izmenjavo med Muro in Kliničnim centrom. Prav nenavadno je, kot je bilo slišati na otvoritvi v največjem pomurskem delovnem kolektivu, v času opoldanskega pretoka izmen, da tudi v povsem drugačnem okolju belih halj so ljudje z odnosom do kulture in ustvarjalnosti. Stik pa, ki se je vzpostavil med kulturniki v Muri in Kliničnem centru pa vredno poglobiti, predvsem pa obdržati. Razstava v delovnem okolju nedaleč od proizvodne hale v tozdu Perilo pa je način kako približati kulturo delavcev, če že sami ne zahajajo v galerije in se le redko udeležujejo kulturnih prireditev.
Brigita Bavčar
OB 40-LETNICI SOBOŠKE KNJIŽNICE
kulturni koledar
Soboška knjižnica praznuje letos dva pomembna jubileja — 40-letnico svojega delovanja in 30-letnico današnjega študijskega oddelka. Proslavila ju je sicer tiho, a lepo, namreč z junijsko razstavo svojih dragocenosti in z bogatim katalogom, ki je izšel ob tej priložnosti, prav pa je, da se jubilanta spomnimo tudi na kulturni strani našega časnika. Spomnimo na ta način, da na kratko, kolikor se le da, spregovorimo o zgodovini knjižničarstva v naši pokrajini in v našem mestu, največ prostora pa seveda odmerimo Pokrajinski in študijski knjižnici, in to tako, da v nekaj besedah orišemo njene začetke, da se vsaj nekoliko pomudimo ob njenem delu, medtem ko se ob težavah ne bomo posebej zamujali, prvič, ker se to ob jubileju nekako ne spodobi, in drugič, ker njeno največjo — prostor — že tako in tako vsi poznamo. Zanj naj povemo le to, da bi bilo za vse, ki bodo čez deset let v knjižnici še delali, pa ne samo zanje, temveč najbrže za vse kulturno osveščene ljudi murskosoboške občine nekaj najlepšega, če bi se leta 1996 njena 50-letni-ca praznovala v novi knjižnični
Pokrajinska in študijska knjižnica na Grajski ulici v Murski Soboti je v idilični stavbi (nekdanji Hartnerjevi vili), ki pa postaja pretesna za ves knjižni fond. Pa tudi njena nosilnost ni taka, da bi vzdržala dodatne obtežitve in tako razmišljanje o gradnji prizidka odpade in bodo knjige morale sčasoma na novi prostor načrtovanega kulturnega hrama sredi mesta, kjer je zaenkrat le galerija, bb	Foto: Jože Kološa
stavbi. To bi bila — lahko smo prepričani — ena najvrednejših in najbolj posrečenih obletnic, kar smo jih proslavljali (ali pa jih še bomo) v Murski Soboti.
Iz zgodovine vemo, da je bila do konca L svetovne vojne pokrajina med Muro in Rabo pod madžarsko nadoblastjo. V njej je bila prisotna močna madžariza-cija, zato tudi o kakih slovenskih čitalnicah ali knjižnicah (razen privatnih grofovskih, za katere pa je vprašanje, če so imele kaj slovenskih knjig) v tem času ne moremo govoriti. Med obema vojnama — posebej še v tridesetih letih — pa začnejo na Slovenskem, a tudi pri nas v Prekmurju, ustanavljati tako imenovane društvene knjižnice med katerimi sta bili, vsaj na našem območju, najpomembnejši tista Kluba prekmurskih akademikov in Knjižnica Muzejskega društva. Po ponovni madžarski zasedbi Prekmurja med II. svetovno vojno so bile vse slovenske društvene knjižnice ali uničene ali pa knjige iz njih odpeljane na Madžarsko. Madžari so začeli ustanavljati svoje, ki pa jih naši ljudje — razen madžaronskih izjem — niso hoteli obiskovati.
Po osvoboditvi začnemo poleg društvenih ustanavljati tako imenovane ljudske knjižnice, med katerimi je bila na našem območju naj večja soboška. Leta 1945 je bila namreč v Soboti ustanovljena taka knjižnica Okrajnega odbora OF, ki pa je bila za obiskovalce uradno odprta šele naslednje leto. Z leti se je večkrat preimenovala. Najprej je gostovala v prostorih današnje glasbene šole, 1950. leta se je preselila v staro osnovno šolo na Titovi cesti, potem 1957. v Dom JLA, leta 1962 v sedanje prostore Skupščine občine Murska Sobota, že naslednje leto pa v soboški grad.
Iz nje je zrasel del današnje knjižnice, njen drugi del pa je nastal iz bivše Študijske knjižnice. Po ustanovitvi le-te se je namreč pojavila potreba, ko je v prvi polovici petdesetih let v ljud
ski knjižnici naraslo število izposojenih enot že na več kot 20.000. In tako je bila res z odlokom Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota leta 1955 ustanovljena Študijska knjižnica, ki pa je bila za javnost odprta šele ob dnevu republike 1956. leta. Od ustanovitve naprej je shranjevala zbrane ali pa podarjene knjige najprej v stari šoli za evangeličansko cerkvijo, v letu, ko je bila uradno odprta, pa je dobila prostore v gradu, odkoder se je že po petih letih, to je leta 1961, preselila v sedanje prostore na Grajski ulici (bivša Hartrierje-va vila). Leta 1963 je bila imenovana za matično knjižnico, s čimer ji je bila priznana strokovnost pri opravljanju bibliotekarskih poslov in zaupana organizacija knjižnične mreže na našem področju.
Naš kratki prikaz povojnega murskosoboškega splošnoizobraževalnega knjižničarstva pa ne bi bil čisto popoln, če ne omenimo vsaj še dveh datumov. Prvi je vezan na leto 1973, ko sta se združili nekdanja ljudska knjižnica oziroma tedanja Knjižnica in čitalnica s Študijsko knjižnico v delovno organizacijo Pokrajin
ska in študijska knjižnica v Murski Soboti, in leto 1977, ko se je ta ustanova združila še s tremi drugimi (muzejem, galerijo in kinom) v novo delovno organizacijo — Kulturni center Murska Sobota, ki se je pred tremi leti poimenoval po velikem slovenskem in prekmurskem pisatelju Mišku Kranjcu. Soboška knjižnica je potemtakem danes delovna enota Kulturnega centra Miško Kranjec Murska Sobota, ki kot občinska splošnoizobraževalna matična knjižnica skrbi za knjižnično dejavnost v občini in deloma tudi zunaj nje.
Ima študijski, splošnoizobraževalni in pionirski oddelek. V prvem knjižničarji zbirajo, strokovno obdelujejo, hranijo in izposojajo predvsem strokovno in znanstveno literaturo, v drugem predvsem poljudnoznanstveno in leposlovje, v pionirskem pa literaturo za osnovnošolsko mladino in za najmlajše (splošnoizobraževalni in pionirski oddelek imata prostore v gradu). V vseh treh oddelkih skupaj bo ob koncu letošnjega leta zbranega že okrog 130.000 enot knjižnega in drugega gradiva, kar med slovenskimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami soboško uvršča na visoko deseto mesto, med pomurskimi pa seveda na prvo. Razumljivo je, da knjižnica zbira (nakupuje) in hrani največ literature, pisane v slovenščini, tej sledi srbohrvaška, potem madžarska in le-tej literatura v drugih tujih jezikih.
Seveda pa delo soboških knjižničarjev ne zajema samo izbire, strokovne obdelave, hranjenja in izposojanja gradiva, temveč še marsikaj drugega. Ta druga njihova opravila naj le kratko naštejemo:
— dajejo informacije iz katalogov in gradiva,
— skrbijo za 16 krajevnih knjižnic in 25 izposojevališč potujoče knjižnice,
— sodelujejo na področju medbibliotečne izposoje in na
drugih področjih svojega dela z nekaterimi večjimi knjižnicami doma in na tujem, na tujem predvsem z državno knjižnico v Budimpešti ter županijsko v Szombathelyu, preko katere s slovenskimi knjigami zalagajo tudi porabske knjižnice,
— na leto pripravijo najmanj 4 literarna srečanja ali kake druge prireditve v zvezi s knjigo in postavijo v povprečju 12 razstav,
— razstave ali gradivo zanje posojajo drugim knjižnicam in šolam,
— v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih sodelujejo pri akcijah, katerih namen je čimbolj popularizirati knjigo,
— dajejo ure pravljic v pionirskem oddelku in občasno v treh krajevnih knjižnicah na dvojezičnem območju,
— se ukvarjajo z odpisom uničenega, poškodovanega ali zastarelega gradiva,
— pomagajo strokovno urejati osnovnošolske knjižnice v občini in neke vrste specialne v samem mestu (npr. v galeriji, muzeju itd.),
— sprejemajo študente, učence v usmerjenem izobraževanju in osnovnošolske otroke na t. i. informativne obiske,
— učence srednjih šol jemljejo na delovno prakso,
— izdajo letno eno do dve številki glasila Mladi bralec,
— raziskujejo gradivo iz domoznanske zbirke,
— pripravljajo predavanja iz nje,
— sodelujejo pri sestavljanju bibliografij iz Pomuriane, itd.
Prav pri tem zadnjem, pri domoznanski zbirki ali Pomuriani, kakor ji knjižničarji pravijo po domače, jih čaka še veliko dela. Zanjo bi knjižnica rabila celega človeka, ki bi domoznansko gradivo načrtno zbiral, ga urejal, strokovno obdeloval, dajal domoznansko informacijo iz njega in sestavljal bibliografije z vseh področij ustvarjanja pomurskega človeka ali vsaj Prekmurca. Naši ljudje so v svetu in doma ustvarili veliko duhovnih in umetniških stvaritev (in jih seveda še ustvarjajo), zato bi bil greh, če bi se jih kaj, sploh pa veliko, izgubilo. Soboška knjižnica je — med še nekaterimi drugimi ustanovami — tista, ki jih mora ohranjati in evidentirati.
Kaj naj še povemo ob koncu te kratke predstavitve Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti ob njenem jubileju? Morda le to, da je dela, ki ga daje in od delavcev zahteva, veliko, in da to delo knjižničarji več ali manj tudi uspevajo opravljati. Bili pa bi še precej uspešnejši, če ne bi bilo prostorskih težav in dislociranosti oddelkov, če bi bili močnejši še vsaj za enega strokovnega delavca in če bi bila knjižnica bolje opremljena v tehnološkem smislu. Upajmo, da bodo vse te probleme in težave skupaj s širšo družbeno skupnostjo rešili, rešili vsaj do knjiž-ničine 50-letnice. Sicer pa moramo biti kljub vsemu tudi na letošnjo ponosni in ob njej srečni!
Jože Vugrinec
Večer lovskih, narodnih in partizanskih pesmi
Prekmurski lovci imamo že vrsto let dobre prijateljske stike s člani Društva slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine Doberdob. Vsako leto prihajajo na lov, ki ga prirejamo ob dnevu republike. In tako so se med zamejskimi in prekmurskimi lovci spletle pristne prijateljske vezi, kar še posebno velja za člane lovskega pevskega zbora Doberdob in lovskega pevskega zbora Zveze lovskih družin Prekmurje.
Lovski pevski zbor Doberdob je bil ustanovljen januarja lani, vodi pa ga Janko Simoneta, zbor šteje 19 članov. Lovski pevski zbor Prekmurje je bil ustanovljen dva meseca pozneje, vodi ga Franc Zver, šteje pa 20 članov. Oba zbora imata torej isto letnico rojstva in morda je tudi to eden izmed vzrokov, da sta navezala pristne tovariške vezi.
Prvič sta se zbora srečala 8. junija lani ob 12. srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije v Dekanih. Že četrto srečanje zborov pa bo v soboto, 6. decembra, v Moravskih Toplicah. Zbora bosta tega dne ob 17. uri v restavraciji izvedla prvi skupni javni nastop, imenovan Večer lovskih, narodnih in partizanskih pesmi. S tem nastopom se želita predstaviti ne le gostom Moravskih Toplic, temveč tudi širši pomurski, predvsem lovski javnosti. Na sporedu bo petnajst pesmi, od katerih bosta skupno zapela tri, posamezno pa šest, kar naj bi s povezovanjem sporeda trajalo dobro uro.
In tako se dva pevska zbora, od katerih je eden na skrajnem zahodnem robu našega etničnega ozemlja, drugi pa na skrajni vzhodni meji naše dežele, vsak po svojih močeh vključujeta v ohranjanje in Siljenje lovske, narodne in partizanske pesmi, s tem pa tudi v ohranjanje kulturne dediščine. Njuni koraki pa so pri uresničevanju kulturnega poslanstva včasih še malce negotovi, kar je tudi povsem razumljivo. Pri pevskem zboru Prekmurje se članstvo še ni povsem ustalilo; člane, ki so pred meseci izstopili, so že nadomestili novi pevci. Spodbudno pa je to, da pevcem volje, vztrajnosti in ljubezni do petja ne manjka. Želimo jim, da-bi bil njihov trud na Večeru lovskih, narodnih in partizanskih pesmi 6. decembra v Moravskih Toplicah kronan z uspehom in da bi drobna sled tega večera ostala v srcu slehernega, ki bo na njihovemu nastopu.
Feri Poredoš
NEDELJA, 7. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA - V okviru abonmaja pri občinski Zvezi kulturnih organizacij bo ob 14.30 odhod avtobusa s soboške avtobusne postaje in v Mariboru ogled opere KRALJ LEAR.
TOREK, 9. DECEMBRA
GORNJA RADGONA -V Kulturnem domu bo zvečer nastop ansambla Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora s komedijo BENEČAN-KA.
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled jubilejna razstava GRUPE 676.
V galeriji Kluba mladih so razstavljene risbe nagrajenke Prešernovega sklada Akademije za likovno umetnost v ljubljani— ZDENKE ŽIDO. Razstava bo na ogled do 13. decembra.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je odprta razstava likovnih del 10. SLIKARSKE KOLONIJE ANTE TRSTENJAK 86. Razstava bo na ogled do 18. decembra.
LENDAVA - V Galeriji Lendava je na ogled RAZSTAVA 14. MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE, na kateri so sodelovali Gyorg Cservenka, Jože Denko, Aranka in Diana Mojak, Gabor Szilagy in Csaba Toth.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: PREKMURJE — priročnik Cankarjeve založbe, Derek Lambert — ZLATI EKSPRES (Založba Borec) in Svetlana Makarovič — NIČ LAŽJEGA OD KUHANJA (Centralni zavod za napredek gospodinjstva).
S DNEVI PLESA'86 j
V Cankarjevem domu v Ljubljani (Kapelica, Kerstnikova 4) bodo v organizaciji Centra interesnih dejavnosti mladih in Zveze kulturnih organizacij Slovenije 12., 13. in 14. decembra.
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
STRAN 5
LENDAVA
Delavci o informiranju v tozdih
Odbor za obveščanje in politično propagando pri občinske— sindikalnem svetu v Lendavi je izvedet anketo o informiranju - zJ.u ženem delu. Anketirali so 290 delavcev, od tega 202 delavca v proizvodnji, 42 referentov, 36 vodij oddelkov, 6 vodij proizvodnje in 2 direktorja.
OKROGLA MIZA 0 DROBNEM GOSPODARSTVU V LENDAVSKI OBČINI
MONOPOL JE SAMOMOR
Na vprašanje, kako ste informirani o poslovnih problemih, rezultatih poslovanja in poslovni politiki vaše organizacije, je 57 odstotkov anketirancev odgovorilo »dobro«, 23 odstotkov jih je menilo »slabo«, 11 odstotkov »zelo dobro«, 0,7 desetin odstotka pa »zelo slabo«.
Ali ste dobro informirani pred sprejemom vsake odločitve na zboru delovnih ljudi? 69 odstotkov je odgovorilo z da, 31 odstotkov pa z ne.
Kdo je najbolj >zaslužen< ali odgovoren za stopnjo vaše informiranosti? 28 odstotkov anketirancev je odgovorilo da organi upravljanja, 27 odstotkov jih je menilo, da so za to odgovorne strokovne službe, 19 odstotkov jih je menilo, da morajo za to poskrbeti sredstva obveščanja in 17 odstotkov jih je bilo samokritičnih: jaz osebno.
Druge ugotovitve >55 odstotkov delavcev meni, da je treba dati informacije za odločanje 5 dni pred zborom delovnih ljudi. Večina anketirancev (64 odstotkov) včasih diskutira na zborih, nikoli pa se jih ne oglasi 22 odstotkov. Zaradi mnenj 85 odstotkov delavcev ni bilo nikoli kritiziranih, 14 odstotkov pa jih je bilo, in to najčeš-če (64 odstotkov) od direktorja, na drugem mestu pa so očitke izrekli družbenopolitični delavci (33 odstotkov). Očitno delavci niso preroki, saj jih 52 odstotkov ne ve, kakšen bo poslovni rezultat ob koncu leta (ali to
Posodobljen transport uree, ki jo uporabljajo za izdelavo formalina in umetnih lepil, je pokazal velike prednosti. Delavci Ina-Nafte so se izognili težaškemu delu razkladanja vagonov, celoten transport pa poteka hitreje. V Ina-Nafti menijo, da so na ta način privarčevali veliko sredstev. Tudi v prihodnje bodo skušali vsa težja dela posodobiti. Jani D.
Kaj bo z nafto?
Kaj bo z Nafto? Vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti, saj je v tem velikem lendavskem kolektivu toliko problemov, ki so (ne)rešljivi. Naj jih nekaj naštejemo! Rafinerijska oprema. Ta je po večletnih prizadevanjih končno prodana in v teh dneh jo odvažajo na Reko, od koder jo bode z ladjami prepeljali na Kitajsko. Seveda za naprave ne bodo dobili toliko, kolikor so plačali zanje in bo zato nastal primanjkljaj Kdo ga bo pokril? Odplačevati je treba seveda tudi obroke! Pa tudi obveznosti do republike, ki so nastale z dodelitvijo premostitvenega kredita na rafinerijo. Jugoslovanski naftovod.
Ta je speljan od Omišlja tudi do Lendave. Njegova zmogljivost je 2 milijoni ton, vendar so v Lendavo dobili letos le 112 tisoč ton nafte, stroške vzdrževanja in anuitete pa je treba seveda plačati — 2 milijardi. Novi! Petrokemija. Zgradili so jo pred osmimi leti in od nje veliko pričakovali.
To so bile iluzije! Ker so cene surovin v zadnjem času višje kot pa gotovi izdelki (metanol), nastaja izguba. V devetih mesecih 927 milijonov, ob koncu leta pa je bo
sploh kdo ve? op. pisca). Sicer pa je 69 odstotkov delavcev zadovoljnih s sistemom odločanja v svoji delovni organizaciji, kar pa nekako ne gre skupaj z večino odgovorov na vprašanje: Kdo ima največji vpliv na odločitve? Kar 38 odstotkov delavcev je odgovorilo, da vodstveni in vodilni delavci, nato (25 odstotkov) direktor in šele na tretjem mestu so (navadni) delavci (16,5 odstotka). Kaže pa, da se delavci popolnoma zavedajo, da so za slabe rezultate odgovorni pravzaprav vsi delavci tozda (tako jih je menilo 28 odstotkov), direktor pa je vsega kriv po mnenju 26 odstotkov delavcev oz. anketirancev.
Kar zadeva odločanje o več predlaganih rešitvah, je bolj klavrno, saj je ponavadi samo en predlog (to jih ugotavlja 40 odstotkov). Imenovanje direktorja tozda je kar za 93 odstotkov delavcev pomembna odločitev, čeprav po mnenju 80 odstotkov anketirancev delavci na to kaj prida ne morejo vplivati, kajti odločilno besedo imajo (po mnenju 31 odstotkov anketirancev) družbenopolitične organizacije tozdov.
Navedli smo le nekatere ugotovitve. Če so rezultati ankete odraz dejanskega stanja v združenem delu, veliko povedo. So svojevrstno opozorilo, da niti z informiranjem niti z odločanjem še ni vse v redu in da imajo osnovne organizacije sindikata (pa ne samo one) še veliko dela.
Š. Sobočan
že menda poldrugo milijardo. Novo!
»Poznavalci razmer« večkrat pravijo, da je Nafta »državno podjetje« in da ima zato poseben status. Težave so menda predvsem zato, ker so ji bile nekatere naložbe »vsiljene«, pa tudi odvzete (gradnja nove rafinerije na primer). Močno finančno prikrajšana pa je tudi zaradi nakupa večjih količin nafte po cenah, ki so bile v tistem času v veljavi, vendar pa se je cena nafte pozneje znižala, zato so morali znižati ceno svojih izdelkov. Niso edini! V takem kaosu je vsa jugoslovanska naftna industrija. Bodo dobi-1 li povrnjeni 2 milijardi, kolikor so zaradi tega izgubili?
1200-članski kolektiv lendavske Nafte je zdaj organiziran v petih tozdih (Rafinerije, Petrokemija, Energetika, Strojne delavnice, Raziskava in proizvodnja nafte in plina) in v delovni skupnosti skupnih služb. V pripravi je študija o drugačni organiziranosti, ko naj bi imeli le tri tozde. Na ta način bodo nekoliko zmanjšali stroške, seveda pa s tem ne bodo rešili vseh problemov. Jih bodo sploh kdaj? '
Š. Sobočan
Občinska konferenca SZDL Lendava je letos pripravila že dve zelo odmevni okrogli mizi. Na prvi so obravnavali stanje na področju gostinstva in turizma, na drugi, ki je bila te dni, pa je bil govor o drobnem gospodarstvu.
Vsi so si bili enotni, da je na področju drobnega gospodarstva oziroma obrti v zadnjih letih doseženega že precej, vendar se obrt ne razvija enakomerno: gostinstvo in avtoprevozništvo sta že močno razvita, vse druge obrti pa bolj slabo. Možnosti za osebno delo je kar precej. Tudi na področju potreb združenega dela. To je predvsem pripravljeno od obrtnikov prevzemati razne lesne, plastične in gumijaste izdelke, potem naročati razna keramična, mizarska, elektroinšta-laterska, pleskarska dela ... izdelavo ambalaže, cementnih izdelkov, zaščitne opreme itd.
Na pogovoru so sodelovali seveda tudi obrtniki. Ti sice niso tožili, da bi jim primanjkovalo dela, so pa opozorili na nelojalno konkurenco, ki se jo gredo šu-šmarji. Kaže, da je občanov, ki brez dovoljenja opravljajo določena dela (menda jih je največ v zidarstvu), kar precej. Ker ne plačujejo davkov in prispevkov, so lahko konkurenčni rednim obrtnikom. Inšpekcijski organi jih bolj malo odkrijejo, tudi občani jih ne prijavljajo, pa tudi obrtniki ne, zato se počutijo povsem varne.
Zelo »agresivni« pa so tudi občani, ki imajo dovoljenja za popoldansko obrt. Teh je skoraj toliko kot rednih obrtnikov. Kar zadeva poravnavo družbenih obveznosti jim seveda ni mogoče ničesar očitati, pač pa se postavlja vprašanje, ali je res najbolj pametno kar vsem povprek dovoljevati, da se gredo podpol-dansko obrt v nedogled, saj zaradi tega trpi njihovo delo v organizacijah združenega dela. Mnogi tam »počivajo« ali pa med delom kupujejo material, hkrati pa seveda zasedajo delovna mesta in tako onemogočajo zaposlitev kateremu izmed 500 iskalcev zaposlitve. »Povsem nekaj drugega je, če ima popoldansko obrt na primer strugar, ki bo čez čas postal redni obrtnik, kot pa komercialist, ki seveda ne bo zlepa prepustil stolčka,« smo slišali na razpravi. Eden izmed sklepov okrogle mize je, da si je treba
Kako urediti l «v*vv knzisce pri Indipu
V lendavski občini ugotavljajo, da prometna signalizacija ni zadovoljiva in da ne prispeva k izboljšanju prometne varnosti. Ureditev prometne signalizacije je bila poudarjena tudi na seji občinske skupščine, posebej pa so se za problem zavzeli delegati gorenja Varstroj, kar ni čudno, saj je njihova delovna organizacija v industrijski coni, kjer se dogaja največ prometnih nesreč. V neposredni bližini delovne organizacije Indip je glavno križišče, iz katerega vodijo ceste v smeri: M. Sobota, Lendava, Čakovec pa v industrijsko cono, kjer je večina delovnih organizacij lendavske občine. V tej industrijski coni se čez dan zadržuje čez 4000 tisoč delavcev. Križišče je sicer delno urejeno, ni pa osvetljeno, kar dela težave prav v zimskem času. V Gorenju Varstroj menijo, da bi morali zaradi večje prometne varnosti križišče osvetliti, potrebno pa bo tudi zgraditi pločnike v industrijski coni.
Jani D.
prizadevati, da bi občani, ki imajo obrt kot dopolnilno dejavnost, čimprej prešli med redne obrtnike.
Kaj zavira razvoj obrti? Odgovorov na to vprašanje je veliko. Začetniku je še vedno težko, seveda, če ne podeduje poslovnega prostora in drugih osnovnih sredstev od staršev. Na pogovoru je bil sprejet sklep, da je treba proučiti možnost ustanovitve posebnega denarnega sklada, ki bi pomagal obrtnikom-začetnikom. Je pa tudi res, da se začetnik težko uveljavi. Mislimo predvsem na proizvodno obrt in sodelovanje z organizacijami združenega dela. Te imajo sklenjenih že precej pogodb z obrtniki zunaj občine, ker da so tam cenejši (?), potem mnoge temeljne organizacije ustanavljajo lastne obrtne delavnice in v njih zaposlujejo svoje delavce (tehnološki presežek!), izdelki občinskega drobnega gospodarstva naj bi bili manj kakovostni itd. Vse to seveda ni res!
REFERENDUM V RADENSKI
PTUJSKE TOPLICE OSTANEJO V PTUJU
Čez 2200 delavcev Radenske (90 odstotkov vseh) je prišlo v torek na lepo pripravljena volišča v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, da bi glasovali o priključitvi Ptujskih toplic k DO Radenska, o samoupravnem sporazumu o razporejanju dohodka ter o spremembah in dopolnitvah skupnih temeljev za pripravo srednjeročnega načrta. O vsakem so se morali odločiti posebej, vendar so bili rezultati presenetljivi. V celoti gledano je referendum uspel, saj se je za združitev s Ptujskimi toplicami odločilo 51 odstotkov delavcev, za samoupravni sporazum 70 odstotkov in za spremembe in dopolnitve 54,5 odstotka delavcev. Presenetljivo pa je, da so delavci glasovali v kar velikem odstotku proti vsem trem predlogom, to pa dokazuje, da nekateri niti ne vedo, o čem so glasovali (na primer SS o razporejanju dohodka je v njihovo korist).
Čeprav je referendum za združitev s Ptujskimi toplicami v celoti gledano uspel (51 odstotkov), pa bo ta tozd še naprej ostal pod okriljem Emoninega
RESOLUCIJA NAJ BO ODLOČNA
IN OBVEZUJOČA
Sedaj je čas, da o obeh dokumentih (analizi poslovanja v minulih mesecih in osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega piana občine za obdobje 1986—90 v letu 1987) razpravljamo na vseh ravneh. To sta namreč učbenika, kako se moramo obnašati v prihodnje. Kajti ocena poslovanja v minulih mesecih je dokaj resničen kazalec uspešnosti gospodarjenja radgonske občine v letu 1986 in na podlagi podatkov, ki so jih poslali ozdi, je narejen tudi osnutek resolucije za leto 1987.
Odgovorni v samoupravnem življenju in odločanju v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ki jih je v torek, 18. novembra, sklical predsednik Skupščine občine, naj bi ugotovili, ali je ocena iz posameznih ozdov pravilna ali ne. Namen posveta ni razviti nekakšno predskupščinsko razpravo, je dejal predsednik Peter Fridau, temveč z ustreznimi informacijami in razpravo prispevati k boljši pripravi na seji zborov skupčine občine ter večji delovni povezanosti vseh, ki odločajo o pomembnih zadevah. Škoda, da se je zbrala le dobra četrtina povabljenih, prav tako pa je bilo med njimi le malo udeležencev iz združenega dela. Vsekakor je ideja o tovrstnih posvetih dobra, vendar pa obstaja nevarnost, da bo tudi to le sestanek več, na katerem bodo obravnavali iste zadeve. Prav tako v prihodnje naj ne bi bilo poldrugo uro dolgih uvodov, saj sta tako analiza kakor osnutek napisana natančno in objektivno. Razpravljale! so kritično menili, da bi morali biti občinska in republiška resolucija bolj odločni, obvezujoči in s konkretnimi obveznostmi. Pomurski delegati v republiških skupščinskih organih morajo na prihodnjih sejah nastopati enotno, saj manjka v republiški resoluciji
V Lendavi si veliko obetajo od obrtne zadruge Lindau. V tej sicer še prevladuje gradbena dejavnost, vendar se vse bolj uveljavlja tudi kooperacija z združenim delom. Posamezni člani izdelujejo določene izdelke za velika podjetja zunaj Pomurja, zato ni mogoče sprejeti očitka, da ne bi zmogli tudi za lendavske organizacije združenega dela. Zadruga torej vse bolj prerašča iz »obračunskega centra« del, ki si jih najdejo in opravijo obrtniki sami, v združenje, ki lahko precej prispeva k zagotovitvi del in k popestritvi obrtne dejavnosti v občini.
Medtem ko tokrat niso izrekli nobene čez občinsko upravo za družbene prihodke (tudi predstavnica obrtnega združenja je omenila, da je sodelovanje dobro) in tudi ne čez upravni organ za izdajanje dovoljenj (če so na voljo vsi »papirji« izdajo dovoljenje že drugi dan), pa je bilo nekaj negodovanj čez trgovino,
Kmetijskega kombinata Ptuj. Referendum namreč ni uspel v treh tozdih Radenske: v Mineralni vodi jih je za glasovalo 33,4 in proti 49,7 odstotka, v Naravnem zdravilišču jih je za glasovalo 37 in proti 44 odstotkov ter v Zvezdi proti 51,2 odstotka in za 43,1 odstotka delavcev.
V teh treh tozdih bodo v prihodnjih tednih analizirali vzroke neuspelega referenduma in se odločili, če bodo referendum po
Gostišče ČRNI LES z ležišči
Nekoč zelo priljubljeno gostišče Črni les je bilo zadnja leta — po svoji krivdi, pa tudi po krivdi drugih — vse bolj zanemarjeno. Še vedno je ostalo priljubljeno postajališče mnogih, ki potujejo po cesti od Murske Sobote do Maribora.
Agrokombinat Lenart, pa tudi lenarška občina bosta v prihodnje namenjala več pozornosti temu gostišču ob jezeru, ki se ga še mnogi spomnijo kot središča zabave in dobre hrane.
Temeljna organizacija gostinstva in turizma, ki je že od 1962. leta vključena v Agrokombinat Lenart, bo že prihodnje leto deležna večje naložbe. Nadaljevali bodo z ureditvijo Črnega lesa in leta 1988 naredili depandanso s 50 posteljami, kar bi zaenkrat zadostovalo za potrebe turistov, ki obiščejo Lenart, bp.
nekaj vprašanj, ki so pomembna za nadaljnjo usodo Pomurja: ni razčiščeno, kaj je s skladnejšim regionalnim razvojem, možnostjo financiranja v objekte v manj razvitih in obmejnih krajih v Sloveniji, kdaj in kakšne bodo elektrarne na Muri, kmetijstvu v pisni obliki zagotoviti enake možnosti kot drugim gospodarskim panogam, odpraviti cestno in širšo komunikacijsko izolacijo Pomurja.
Če ponovimo besede predsednika Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri IS SO Gornja Radgona: »700 milijonska izguba (kolikor je je pridelalo radgonsko gospodarstvo v minulih mesecih) niti ne vzbuja skrbi. Le-te bodo-lahko do konca leta pokrili, če se seveda številke ne bodo povečale. Bolj skrbi zaostajanje za republiškim povprečjem, tokrat je to najbolj opazno pri zastajanju povprečnih dohodkov in osebnih dohodkov. Zato spada med ključne naloge radgonske občine v letu 1987 naslednje: maksimiranje dohodka in čistega dohodka, večja tržna usmerjenost, izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev, boljše izkoriščanje zmogljivosti z dodatno obnovo, izboljšanje kakovosti poslovanja in poslovnih odločitev, povečanje iz
ki »ni spsobna slediti potrebam drobnega gospodarstva, zato moramo kupovati drugod«. Niso zaobšli tudi sedanjega sistema usmerjenega izobraževanja, ker ne usposablja kadrov, primernih za obrtne delavnice (širši profil) itd.
»Monopol je samomor,« je ugotovil Jože Kolarič. Konkurenca, kjer koli je že, je zdrava! Očitno se tega v »lendavski vladi« zavedajo, zato postaja občina vse bolj odprta za vse dejavnosti (tudi trgovino), ki naj pripomorejo k večji ponudbi. Pa tudi obrtniki samo se ne tožijo čez konkurenco, če so izenačeni z njo, saj se tudi sami zavedajo, da to vodi k njihovi osebni rasti, kar je tudi v korist potrošnikom. Na podlagi ugotovitev okrogle mize se seveda veliko ne bo premaknilo že danes, vsekakor pa jutri, pojutrišnjem ... To pa je tudi nekaj!
Š. Sobočan
šestih mesecih ponovili ali ne. Temu neuspehu pač ne moremo reči uspeh (kakor lahko v nekaterih drugih primerih), kajti očitno je, da se nekateri brez premisleka odločajo proti vsemu predlaganemu . . . zbrana sredstva za gradnjo hotela v Ptuju pa se zbirajo in bodo več kot šest mesecev neuporabljena. Ali pa se bo našla kaka dobra konkurenca našim zdraviliščem!
Bernarda Peček
voza blaga in storitev, realna rast osebnih dohodkov in skupne porabe, nova produktivna in kreativna delovna mesta, razvojno raziskovalno delovanje, razvojno prednost dati tehnološko intenzivni industriji, turizmu in drobnemu gospodarstvu, povečati proizvodnjo hrane in krepiti družbeni standard na področju sisov materialne in družbene dejavnosti. Radgonsko negospodarstvo je po dolgem času ob tričetrtletju brez izbue (to pa se lahko kaj hitro spremeni). Ker je zaradi višje prispevne stopnje na žiroračunih več denarja od načrtovane porabe, je obljubljeno, da bodo ozdi do leta 1987 dobili sredstva, ki jih negospodarstvo ne bo porabilo, vrnjena.
Na minulem posvetu pa je bilo tudi slišati, da bo občinski izvršni svet predlagal skupščini občine, da oblikuje posebno komisijo, v kateri bi bili predstavniki organizacij združenega dela, službe družbenega knjigovodstva, medobčinske gospodarske zbornice in drugih pomembnih organizacij. Naloga komisije bi bila spremljati, svetovati, pomagati in iskati primerne rešitve — med drugim tudi o koristnosti in upravičenosti obstoja organizacij združenega dela.
Ta čas so najbolj problematični Tovarna polnilne opreme DO Radenska, Proizvodnja DO Avtoradgona, Marles tozd Žaga, Elektro, Lina Apače ter mogoče še kdo.
Bernarda Peček
STRAN 6	-
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
kmetijska panorama
OB JUBILEJNEM 250. SEJMU PLEMENSKE ŽIVINE
V AGROKOMBINATU Lenart zadovoljni s pridelkom koruze in pšenice
KAKOVOST JE ADUT
S priložnostno slovesnostjo so v začetku prejšnjega tedna pomurski rejci obeležili pomemben dogodek. V Murski Soboti so pripravili jubilejni 250. sejem plemenske živine, ki so se ga poleg številnih rejcev in kupcev udeležili tudi predstavniki živinorejske poslovne skupnosti in kmetijskega inštituta Slovenije.
Načrtna vzreja plemenskega goveda lisaste pasme ima na
Na jubilejni 250. sejem plemenske živine so organizatorji povabili redne in največje kupce iz Jugoslavije, zanimanje za plemenske telice pa je bilo tudi tokrat veliko. Na tem sejmu jih je bilo nekaj čez sto in vse so tudi prodali. Pa tudi cene so bile spodbudne, saj so se gibale med 500 in 600 tisoč dinarji za plemensko telico. Foto: L. K.
mreč v Pomurju dolgoletno tradicijo, saj segajo prvi začetki selekcijskega dela že v čas med obema vojnama in v Pomurju bodo prihodnje leto proslavili
60-letnico vzrejnega in selekcijskega dela. Nosilec tega je zdaj Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, rezultat načrtnega dela pa je kakovost, ki so ga na tem področju dosegli. Lisasta pasma goveda iz Pomurja se je s svojo kakovostjo učvrstila v jugoslovanskem vrhu, ne zaostaja pa tudi za najboljšimi v Evropi. To potrjujejo številna najvišja priznanja, ki so jih pomurski rejci dobili na razstavah in sejmih v
Jugoslaviji in v tujini, najbolje pa to potrjuje povpraševanje po plemenskih telicah iz Pomurja. Zanje vlada izredno zanimanje med kupci po vsej Jugoslaviji, v
POMURSKIH REJCEV
zadnjih letih pa jih vse več tudi izvozijo.
Kot smo lahko slišali v priložnostnih nagovorih ob jubilejnem 250. sejmu plemenske živine, so k rasti kakovosti veliko prispevali tudi tovrstni sejmi, katerih začetki segajo v leto 1953. Takrat so namreč pripravili prve organizirane prodaje plemenskih telic, pogoji za organizacijo sejmov pa so se izboljšali po letu 1974, ko je bilo v Murski Soboti zgrajeno pokrito sejmišče.
V teh več kot 30 letih je tudi pomurska živinoreja doživljala vzpone in padce, vselej pa ohranjala in celo razvijala kakovost. Danes je v A kontrolo proizvodnosti v Pomurju vključenih že 12 tisoč krav, kar predstavlja 30 odstotkov plemenske črede, takšna pa zagotavlja 20-odstotno lastno obnovo, poleg tega pa pomurski rejci ponudijo letno tržišču še od 2 tisoč do 3 tisoč plemenskih telic.
Rezultati, ki jih dosegajo, so seveda plod skupnega dela selekcijske in pospeševalne službe ter rejcev, prav to sodelovanje pa je tudi zagotovilo, da se bo kakovost še izboljševala. V Pomurju se namreč zavedajo, da vseh možnosti še niso izkoristili, zato je osnovna naloga v prihodnje še boljša izraba genetskega potenciala in pocenitev reje. Slednjo je moč doseči tudi z večjo izkoriščenostjo travniških površin in prvi rezultati na tem področju so že vidni.
Z ustrezno in preudarno politiko so v Pomurju, kljub krizi, ki je zajela tudi živinorejo, uspeli zadržati osnovno plemensko čredo, zato so zdaj v ugodnejšem položaju kot na drugih območjih v Jugoslaviji. Zdaj, ko je zanimanje za plemenske telice ponovno poraslo, se pomurskim rejcem odpirajo še večje možnosti za prodajo in ni strahu, da kakovostnega goveda ne bi mogli prodati, saj je trenutno povpraševanje veliko večje od ponudbe. Poznavalci pravijo, da težav s prodajo tudi v prihodnjih letih ne bi smelo biti, seveda pa ob tem ne smejo zanemariti kakovosti, ki bo še naprej največji porok za povpraševanje po plemenskih telicah iz Pomurja.
Ludvik Kovač
S Pinusom iz Rač sozd ABC Pomurka že več let uspešno sodeluje pri preskrbi s kemikalijami za kmetijstvo, predvsem škropivi in zaščitnimi sredstvi, saj Pinus kmetijcem ABC Pomurke letno priskrbi 100 ton sredstev za varstvo rastlin. Obe organizaciji pa že dalj časa sodelujeta pri uvozu kemikalij za izdelavo sredstev za varstvo rastlin ter izvozu šampanjca, konzerv in drugega. Z namenom, da bi to sodelovanje razširili in ga učvrstili v dolgoročnem obdobju, so predlagali delavskemu svetu sozda ABC Pomurka, da sprejme samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju. V njem so začrtali dolgoročno sodelovanje med obema ozdoma pri razvoju, izdelavi in uporabi kemikalij za kmetijstvo, vlaganjih, inovacijskih, strokovnih in znanstvenih dejavnostih in skupnem izvozu in uvozu. Delegati so predlog sprejeli.
B. H.
Zaradi hladilnice razvoj sadjarstva
V Agrokombinatu Lenart so z letošnjimi rezultati poslovanja (čeprav je o končnem dobičku še težko govoriti) lahko zadovoljni. Že sedaj je gotovo, da rdečih številk ob koncu leta ne bo, letos pa so bili najbolj zadovoljni s pridelki koruze, pšenice in oljne repice. Tako kot vsi slovenskogoriški pridelovalci pa so manj zadovoljni s pridelkom sladkorne pese, ki jo pridelujejo na 130 hektarjih. V minulih mesecih so že posejali pšenico na 400 hektarjih, od tega na 350 hektarjih mer-kantilno in na 50 hektarjih semensko.
Veliko kmetovalcev ima letos probleme s koruzo, tega pa v Agrokombinatu Lenart ne poznajo. Direktor Jože Šuman je dejal: »Pri nas nimamo problemov z odvečno koruzo, saj imamo sklenjeno reprodukcijsko verigo. Zgladili smo dve veliki farmi, kjer spitamo letno okrog 3 tisoč glav mla
de govedi. Tako pokrmimo 80 odstotkov pridelane koruze. Ta mlada go-veda-pitamo za mariborsko tržišče, za Tovarno mesnih izdelkov Košaki. Moram reči, da pri tem nimamo posebno velikega dobička, vendar pa tudi izgube ne pridelujemo. To pa se dogaja drugim rejcem, ki morajo večino krme kupiti.«
Agrokombinat Lenart zelo dobro sodeluje tudi s Kmetijskim kombinatom Gornja Radgona, saj od tu dobivajo koncentrate krmil za farme. Prav tako pa že dolga leta sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Zadružnik oziroma z njeno enoto v Pesnici, ki jih oskrbuje s teleti.
V zadnjih letih so v lenarški občini izsušili okrog tisoč hektarjev površin ter 50 hektarjev za trajne nasade. Načrti za prihodnja leta so, da izsušijo še 200 hektatjev ter 50 hektarjev za trajne nasade. Zaradi gradnje velike hladilnice za potrebe Slovenskih goric tudi v svoji dejavnosti načrtujejo spremembe: »Do danes je bila glavna dejavnost Agrokombinata reja živine, temu pa je bilo podrejeno tudi poljedelstvo. Mislim pa, da prihaja v našem kombinatu sedaj v ospredje pridelava sadja, ki bo postala v prihodnjih letih osnovna dejavnost. Že v letih 1987/88 bomo pridelali okrog 4 tisoč ton kakovostnega namiznega sadja.«
Gradnja hladilnice poteka po načrtih. Ta čas so začeli postavljati objekte hladilnice, palete ter objekte centralnih in pomožnih dejavnosti. Gradbinci Stavbarja iz Maribora bodo v šestdesetih dneh postavili osnove objektov ter jih pokrili, tako da bodo spomladi začeli z delom montažerji. Hladilnica naj bi bila končana avgusta prihodnje leto, tako da bo v njej že shranjeno sadje, ki ga bomo pride-
lali leta 1987.
Bernarda Peček
Rekordni pridelki koruze v KG Rakičan
V letošnjem letu smo v KG Rakičan na požetih 2824 ha povprečno pridelali 84,54 dt koruze na hektar, osušene na 14-odstotno vlago.
S tem doseženim povprečnim pridelkom smo zelo zadovoljni, saj je le malo nižji od rekordnega, ki smo ga dosegli v letu 1982, ko smo na 2193 ha povprečno pridelali na ha 85,75 dt koruze, osušene na 14 % vlage.
V KG Rakičan imamo dve temeljni organizaciji, ki se ukvarjata s poljedelstvom:
— Poljedelstvo in govedoreja Rakičan na območju občine M. Sobota ter
— Poljedelstvo in govedoreja Lendava na območju občine Lendava.
V temeljni organizaciji PG Rakičan smo pospravili koruzo s 1648,40 ha in pridelali na ha povprečno 83,48 dt koruze, osušene na 14 % vlage, in v temeljni organizaciji PG Lendava na 1175,61 ha pridelali na ha povprečno 86,03 dt koruze, osušene na 14 % vlage.
V temeljni organizaciji PG Rakičan imamo več slabših površin, to je predvsem lahkih peščenih na prodnati podlagi, ki nam že ob najmanjši suši dajo slabše pridelke. Zaradi tega v tej temeljni organizaciji dosegamo v povprečju navadno nekoliko manjše pridelke kot v temeljni organizaciji PG Lendava, kjer je zemlja v povprečju težja.
KAKŠNE SO BILE VREMENSKE RAZMERE ZA LETOŠNJO KORUZO?
Lahko rečem idealne do začetka avgusta, ko je nastopila 24-dnevna suša, ki je bila prav na našem območju največja, saj je povsod v Sloveniji padlo v prvih dvajsetih dneh avgusta več dežja kot pri nas.
Nadpovprečno topli zadnji deseti dnevi v aprilu so omogočili, da smo takrat lahko posejali dosti koruze.
Tudi prvih deset dni maja je bilo toplih, tako da smo v glavnem vso koruzo posejali do 10. maja, razen tam, kjer smo čakali na končanje melioracij.
Razumljivo, ker mi sejemo dosti koruze, skupaj s silažnb koruzo smo posejali 3072 ha, ne moremo posejati vse v nekaj dnevih. Letošnje vreme nam je omogočilo, da smo vso koruzo, razen kjer smo čakali na končanje melioracij, posejali za naše razmere v najugodnejšem času, to je od 20. aprila do 10. maja.
V primerjavi z lani, ko smo od 2491 ha posejane koruze kar 716 ha posejali po 20. maju in nam je vse te posevke prizadel močan mraz, ki je nastopil 17. oktobra, je tudi letos le-ta nastopil 15., 16. in 17. oktobra. Vendar so bile vse koruze takrat že trele, tako da nam ta mraz ni naredil nobene škode.
Zaradi zelo toplega vremena v maju so vse koruze hitro in enakomerno vzklile in začele hitro ra-sti.Junij je bil zelo moker, vendar razen prve dekade tudi topel, tako da je koruza nemoteno naglo rasla. Lani sta bila maj in junij hladnejša, zato je bil razvoj koruze počasnejši od letošnjega.
Tudi v juliju je imela koruza zadosti moče in toplega vremena, zato je bila krepke rasti in temnozelene barve.
Če ne bi bilo suše v prvi in drugi dekadi avgusta, ki je predvsem na lahkih peščenih tleh na Prodnati podlagi naredila veliko škode, bi letos dosegli rekordni pridelek koruze, verjetno prek 90 dt koruze osušene na 14% vlage. S tem povprečnim pridelkom bi bili v Jugoslaviji letos gotovo med najboljšimi pridelovalci koruze, čeprav smo tudi tako dosegli povprečne pridelke, ki so jih dosegla družbena posestva na Hrvaškem in v Vojvodini, ki imajo v povprečju boljšo zemljo, predvsem Pa zaradi temperatur lahko sejejo poznejše hibri
de, ki so rodovitnejši od hibridov, ki jih sejemo mi.
Mi sejemo hibride razreda 300, oni pa lahko sejejo hibride razreda, 500, 600 ali v Vojvodini celo 700, ki so po svoji genetski osnovi rodivitnejši od ranih hibridov. Kot rečeno, mi teh poznejših hibridov ne moremo sejati, ker so pri nas temperature nižje in doba rasti krajša kot na primer v Slavoniji ali celo Vojvodini, kjer je vegetacijska vsota temperatur dosti višja kot pri nas. Pri nas včasih skoraj ne moremo sejati zaradi prenizkih temperatur pred 1. majem, jesenske slane pa že lahko nastopijo konec septembra, redno oktobra, le zelo radko se zgodi, da ni močne slane pred k novembrom.
V zadnjih letih uporabljamo v pridelavi koruze ameriško tehnologijo, ki predpisuje:
1.	rano setev,
2.	večjo gostoto rastlin, sejejo okrog 15.000 kalivih zrn na ha več, kot se priporoča za sklop za posamezne hibride,
3.	močno gnojenje,
4.	vrhunsko zaščito pred pleveli,
5.	pravočasno opravilo vseh del, in to čim bolj kakovostno.
Kot sem že napisal, so nam letošnje vremenske razmere omogočile, da smo vso koruzo, razen kjer
Zato je rešitev za nas za te površine namakanje. Zaenkrat smo uspeli zgraditi namakalni sistem za 240 ha. Za druga območja, kjer imamo že prav tako izdelane projekte, pa nam občina ne da lokacijskih dovoljenj. Boji se, če bo mogoče namakanje znižalo podtalnico. Tega se tudi sami zavedamo, zato smo večino črpališč predvideli blizu reke Mure. Vendar zaman. Že dve leti moledujemo za namakalno območje Nemščak, Beltinci, kjer bi črpali vodo blizu reke Mure, pa ne dobimo lokacijskega dovoljenja. Brez namakanja pa se ne moremo uspešno boriti proti suši. Zato nam vsako leto julija ali avgusta suša zniža pridelek koruze. Edina rešitev za stalno visoko pridelavo koruze in sladkorne pese je pri nas namakanje lažjih peščenih površin, kjer nam suša naredi največ škode. Vse države okrog nas, razen Albanije, namakajo dosti več površin kot Jugoslavija; Italija 3,600.000 ha, Madžarska 500.000 ha, Bolgarija 1,300.000 ha, Jugoslavija le 160.000 ha — od tega Slovenija le 400 ha. Nam, ki bi hoteli namakati, je to onemogočeno in smo neutemeljeno zavirani.
smo čakali na končanje melioracij, pravočasno posejali, to je od 20. aprila do 10. maja.
Gosto sejemo že vrsto let, vendar nam večja gostota nič ne pomaga na tistih lahkih peščenih tleh na prodnati podlagi, katera prizadene suša.
Močno gnojimo koruzam tudi že dolgo. Tako smo letos gnojili na ha z:
220 kg čistega, dušika, 137 kg PzO, in 227 kg K:0 Zaradi pomembnosti kalija za večji pridelek koruze smo letos z njim močneje gnojili.
Poleg tega smo uporabili na ha še 10 lit. foliar speciala, ki je nadomestil lani uvoženi complesal fluid 6:12:6, ki ima še določene mikroelemente.
V glavnem so bili naši posevki koruze brez plevelov. Na manjših površinah, kjer je bil plevel, je
bil pridelek koruze znatno nižji kot tam, kjer so bili posevki brez plevelov.'
Vsa dela so bila v glavnem pravočasno in čim bolje opravljena. Kjer delo ni bilo dobro opravljeno, je to vplivalo na pridelek koruze. Tu imamo gotovo še določene rezerve.
Čeprav opravimo vse te ukrepe skoraj 100-od-stotno, smo vseeno najbolj odvisni — razen vremenskih razmer v začetku rasti koruze, ki so bile letos izredno ugodne — od padavin v juliju in avgustu. Če nastopi v tem času dvajsetdnevna suša, nam ista naredi na vseh koruzah škodo, veliko pa na tisti koruzi, ki raste na lahkih peščenih tleh na prodnati podlagi. _	__
Kot sem že napisal: mi lahko sejemo le srednje rane hibride koruze, ker imamo za poznejše hibride med vegetacijo premalo vsoto temperatur. Vemo, da dajo poznejši hibridi boljše pridelke. Da bi zmanjšali to razliko v rodnosti, sejemo naše hibride gosto. Seveda pa je potrebna za tako gostoto zadostna količina vode v juliju in avgustu. Če te ni, so pridelki slabši. Leta 1982, ko smo pridelali povprečno največ koruze, na ha 85,75 dt, in sladkorne pese, 550 dt neto na ha, je padlo v juliju in avgustu 214,4 mm padavin, letos le 153,1 mm, zato smo kljub zelo ugodnemu vremenu v začetku rasti koruze dosegli letos pri koruzi nekoliko manjši pridelek, ki znaša., kot rečeno, 84,54 dt. Če bi letos avgusta padlo toliko padavin kot leta 1982, bi, kot rečeno, gotovo dosegli povprečni pridelek prek 90 dt koruze, osušene na 14 % vlago.
Letos smo sejali za zrnje 72 % dee in mirne — to je Pioneerjeve hibride, m le 28 % hibrida OSSK 247 in BC 318.
Letos smo začeli s spravilom koruze 22. septembra in končali 4. novembra, s tem da smo še posušili 4,241.290 kg sveže koruze zasebnikov.
Mislim, da smo se v našem sozdu dobro odločili, da bomo odkupili vso ponujeno koruzo od zasebnikov po zaščitni ceni in vso tudi posušili. Po časopisih beremo, da se to drugje po Jugoslaviji ni nikjer zgodilo. Koruze niso odkupovali, če pa so je, po nižji ceni od zaščitne. Sele zadnji odlok Zi-sa, ko morajo zvezne in republiške rezerve odkupiti od kmetov 1,200.000 ton koruze po zaščitni ceni, je stanje popravil.
Zaradi neorganiziranosti dovoza so bile v začetku odkupa kritike. Razumljivo, če lahko naša sušilnica dnevno posuši 1000 ton sveže koruze, potem je potrebno pripeljati le toliko koruze na sušenje. Tako se je pa, posebno v začetku, vozilo dnevno dosti več koruze zasebnikov, kot je bilo dogovorjeno, zato je prihajalo do nepotrebnega čakanja in razburjanja. Tudi mi smo morali zaradi tega po nepotrebnem čakati na sušenje in naši kombajni so morali stati na njivah.
Naj še na koncu napišem, da smo zadovoljni tudi z letošnjim pridelkom sladkorne pese, saj smo dosegli na 584,23 ha povprečno na ha 462,75 dt neto s 17,22 % digestijo.
PG Rakičan je dosegel na 317,88 ha na ha povprečno 431,90 dt neto pese s 17,34% digestijo in PG Lendava na 266,35 ha povprečno na ha 499,56 dt neto pese s 17,09 % digestijo.
Če k temu dodam, da smo kljub neugodnim vremenskim razmeram za pšenico dosegli na požetih 1581,08 hektarja povprečno 56,47 dt pšenice, osušene na 14 % vlago, kar ie le za 6 % slabše od rekordnega lanskega pridelka pšenice, ko smo dosegli prvič povprečno na ha prek 60 at, oziroma natančno 60,11 dt pšenice. Tako smo plan oddaje merkantilne pšenice izpolnili skoraj 100%, čeprav smo poleg tega še pridelali 1.451 ton semenske pšenice.
Lahko trdim, da smo zelo zadovoljni z doseženimi letošnjimi povprečnimi pridelki pri pšenici, koruzi za zrnie in sladkorni pesi. Če povem, da smo od sedanjih 6300 ha obdelovalnih površin, od tega 5.700 ha njivskih, odkupili od 1962. leta 3.872 ha, ali 60 % vseh naših površin, je to še večji uspeh, saj za odkupljene površine potrebujemo vrsto let, da jih spravimo v primemo rodovitnost.
S temi povprečnimi pridelki smo gotovo najboljši med družbenimi obrati v Sloveniji in enaki ali celo boljši kot v povprečju slavonski in vojvo-
Naj dodam, da kljub krizi v živinoreji nismo zmanjšali pitanja prašičev in mlade pitane govedi. V Jugoslaviji se je pitanje prašičev letos v zasebnem sektorju zmanjšalo za prek 70 %; v Pomurju za 47 %.
Tako smo mi prodali v prvih devetih mesecih 54.551 pitanih prašičev, ves zasebni sektor v Pomurju pa 11331 prašičev tržnega presežka. Lani smo imeli pri prašičih prek 12 milijard st. din izgube, ki smo jo v celoti sami pokrili. Tudi lani nismo zmanjšali pitanja prašičev.Zaradi nerealnih obresti v kmetijstvu in zaradi nespodbudnih cen v prašičereji smo imeli lani eno najtežjih let, vendar smo vseeno gospodarjenje sklenili pozitivno, čeprav z minimalnim ostankom ohodka. Zaradi tega smo lani tudi zaostali v rasti naših osebnih dohodkov, kar hočemo letos nadoknaditi. Lahko pa se pohvalimo, da vse od leta 1950 'nismo niti eno leto končali gospodarjenja z izgubo, čeprav je bilo dostikrat težko, vendar tako težko kot lani, verjetno ne. Ker imamo zelo močno razrito prašičerejo, nas ta, če so pogoji nespodbudni, lahko hitro pokoplje. Letos, ko so se v drugem polletju za kmetijstvo zmanjšale obresti, in ko nimamo več izgube pri prašičih, bomo letošnje gospodarjenje tudi finančno sklenili dokaj ugodno. Že v 9-mesečnem poslovnem rezula-tatu smo v sozdu na četrtem mestu po višini ustvarjene akumulacije in v skupini: kmetijska proizvodnja in storitve, kjer so zajeti družbeni obrati, KZ in ŽVZ, najboljši po višini ustvarjene akumulacije, po ustvarjenem dohodku in čistem dohodku na delavca in drugi po višini mesečnega neto OD, ki znaša pri nas v prvih 9 mesecih 104.116 din in bo na koncu leta še višji, da tako nadoknadimo lanski izpad dviga naših osebnih dohodkov.
dinski kombinati, čeprav se mi ne moremo primerjati s kakovostjo njihove zemlje in na drugi strani lahko oni sejejo poznejše hibride koruze, ki so rodnejši od hibridov, ki jih lahko sejemo mi.
Stalna kritika leti na družbene farme, ker nimajo rešenega problema gnojevke. To je res, vendar, če ne bi bilo družbenih farm, bi Jugoslavija morala uvažati še dosti več prašičjega mesa. Res je, če bi se vodila takšna gospodarska politika v kmetijstvu kot bi se morala, do tega zmanjšanega pitanja in do uvoza mesa ne bi smelo priti.
Ko smo mi začeli s preureditvijo farme Jezera in Nemščak, kjer smo se zgradili proizvodno-selek-cijski center, smo mislili tudi na problem gnojevke. Zato smo se odločili, da zgradimo čistilno napravo na Nemščaku, kamor bomo vozili tudi gnojevko z Jezer v tistih mesecih, ko je ne bomo mogli voziti na njive.
Tako smo na Nemščaku zgradili čistilno napravo, ki sestoji iz separacije, kjer trde delce iz gnojevke izločimo in jih zvozimo po fermentaciji na njivske površine, in iz dveh anaerobnih in dveh aerobnih lagun. Po zagotovilu projektanta bi morala biti razgradnja organskih snovi v anaerobnih in aerobnih lagunah takšna, da ne bi onesnaževala reke Mure. Na žalost ta razgradnja v lagunah ne poteka po predvidevanjih. Zato nameravamo zgraditi na Jezerih tri bazene, iz katerih bi vozili gnojevko na njive, na Nemščaku pa vključiti gnojevko po separaciji, ki ima le 1 % sušine, v sistem za namakanje njiv.
Toliko v vednost javnosti, ker se dostikrat piše, kot da ne bi za rešitev tega problema nič naredili.
Naj navedem primer Danske, kjer vzredijo trikrat več prašičev kot jih sami porabijo, ostalo gre v izvoz, vendar vso gnojevko uporabijo za gnojenje svojih njivskih m travniških površin. Vemo, koliko m3 gnojevke se lahko neškodljivo uporabi za gnojenje travnikov in njiv. Ne vem, zakaj potem tudi mi ne bi smeli uporabljati gnojevke za gnojenje svojih površin. To, da gnojevka smrdi, ne bi smel biti razlog za zavračanje uporabe gnojevke. Sicer pa, če isto hitro zaorjemo, se rešimo tudi smradu. Verjetno na Danskem v Avstriji, Nemčiji in drugih državah, kjer uporabljajo gnojevko, le-ta ne diši. Ali pa?	Franc Skledar
--——---u—Ji-4-U——---
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
ril—
STRAN 7
DOVOLJ JE UJČKANJA
medimurjeplet
V teh dneh tudi v lendavski občini načrtujejo občinsko resolucijo za prihodnje leto. Letošnji dosežki naj bi bili izhodišče za nove delovne naloge. Skupni rezultati gospodarstva v letošnjih devetih mesecih sicer niso slabi (dohodek je na primer višji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 95 odstotkov), vendar slika le ni tako lepa, saj jo kazi izguba v treh tozdih, ki skupaj znaša 931 milijonov 760 tisoč dinarjev, od tega je samo Naftin tozd Petrokemija »prigospodaril« 926 milijonov 881 tisoč dinarjev. O vzrokih smo že poročali.
Ker se bo v tem letu skupen družbeni proizvod predvidoma povečal za 2,8 odtotka, za naslednje leto načrtujejo 3,6-od-stotno povečanje, kar je za desetinko odstotka več, kot predvideva predlog republiške resolucije.
To pa bodo dosegli seveda pretežno s povečevanjem industrijske proizvodnje. Ta bo letos žal nižja od načrtovane, prihodnje leto pa naj bi bila višja za 3,3 odstotke, kar je za sedem desetin odstotka več, kot so predvidevanja za republiko. Kmetijska proizvodnja je letos zaradi ugodnih vremenskih razmer rekordna: višja bo za 7 odstotkov. Za prihodnje leto načrtujejo 3-odstotno rast. Letos je tudi presežen načrt zaposlovanja, saj je le-to naraslo za 4 odstotke. Za prihodnje leto načrtujejo 1,5-odstotno povečanje. Navsezadnje naj omenimo še produktivnost: letos bo višja za 1 odstotek, prihodnje leto pa naj bi narasla za 1,5 odstotka, kar je za sedem desetin odstotka manj, kot predvidevajo za republiko.
Nalog, da bi dosegli načrtovana povečanja, ni malo. Rsnično si bo treba bolj prizadevati za izrabo sedanjih proizvajalnih sredstev, med drugim tudi z uvedbo druge ali celo tretje izmene. Proizvodne programe, ki že nekaj časa prinašajo izgubo, bo napo-
POGOVOR S PREDSEDNICO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V LENDAVI MARIJO DOBRIJEVIČ
Več produktivnega zaposlovanja!
V lendavski občini je vse bolj čutiti delo občinskega sindikalnega sveta, zato smo predsednici Mariji Dobrijevič postavili nekaj vprašanj.
ODPRTA JE NOVA PRODAJALNA MEDIMURJEPLETA
V Čakovcu, Mažuraničeva ulica 2 PRODAJA LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA:
— spominki, košare iz šibja, kasete, sedežne garniture, plastični kozarci, plastične rolete s priborom, vrata harmo-plast
KONSIGNACIJSKA PRODAJA:
— Bosch, Singer, Jamaha, Hitachi, Pioneer, Juno, Butler, Blomberg, Brodrene Gram, Blaupunkt in Planeta
ODPIRALNI ČAS:
— ob delavnikih od 7. do 12. in od 16. do 19. ure — ob sredah od 7. do 14. ure — ob sobotah od 7. do 12. ure
TELEFON: (042) 812633
medimurjeplet
VESTNIK: Kakšne so delovne in življenjske razmere delavcev?
MARIJA DOBRIJEVIČ: Da bi izboljšali poslovne rezultate, spremenili odnos do dela... ni dovolj samo povečavati osebnih dohodkov, ampak je potrebno stalno izboljševati tudi delovne in življenjske razmere delavcev. Humanizaciji dela in skrbi za varno delo bo treba posvetiti še večjo pozornost, zlasti pa to velja za delo na terenu. Več bo treba tudi storiti za socialno varnost delavcev, posebej tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Osnovne organizacije sindikata morajo v svojih delovnih okoljih narediti analizo o socialnem položaju delavcev, v tej zvezi pa je treba izboljšati življenjski standard delavcev.
VESTNIK: Kako ocenjujete vpliv osebnih dohodkov na motiviranost za boljše delo?
MARIJA DOBRIJEVIČ: V ospredju aktivnosti organov in organizacij sindikata v letošnjem letu je bilo poleg gospodarjenja tudi usklajevanje delitvenih razmerij z doseženimi rezultati. Sprejet je bil program aktivnosti kot podlaga, da bi po samoupravni poti dosegli uskladitev rasti osebnih dohodkov z rastjo dohodka, vendar tega niso povsod dosegli. Pa tudi zvezni interventni zakon ni dal pričakovanih učinkov, saj nam ni uspelo hkrati ubrzdati cen in s tem življenjskih stroškov, ki so se zlasti na jesen močno povečali, zato je v zadnjem času prihajalo do izražanj raznih oblik nezadovoljstva. Seveda pa nizki osebni dohodki ne motivirajo delavcev za doseganje boljših poslovnih rezultatov. V tozdih, kjer delavci izražajo nezadovoljstvo nad nizkimi osebnimi dohodki, pa za to niso krive le omejitve, ampak so še drugi problemi, zato je treba stanje analizirati in odpraviti vzroke.
VESTNIK: V lendavski občini letos dosegate višji odstotek zaposlovanja, kot pa je bil predviden z resolucijo. Je to dobro?
MARIJA DOBRIJEVIČ: Glede na nezaposlenost je seveda dobro, da dobi delo čim več iskalcev, vendar imam občutek, da je premalo tako imenovanega »produktivnega zaposlovanja«.
Zaposlovanje temelji predvsem na trenutnih potrebah po novih delavcih, premalo pa je upoštevan vidik preustroja proizvodnih
sled treba zamenjati z donosnejšimi. Potem je tu nujnost posodabljanja osnovnih sredstev, več naj bi končno dal od sebe tudi umski potencial, saj so zdaj ponekod strokovni kadri premalo izrabljeni. Vzroka za to sta lahko dva: da niso sposobni ali pa jih ne »zaprežejo« dovolj. So namreč primeri, ko določena delovna mesta zasedajo manj izobraženi, medtem ko delavci z visokimi in višjimi šolami ne morejo prodreti. Dovolj je torej ujčkanja nekaterih ljudi, ki se sicer imajo za »zaslužne«, česar jim včasih tudi ni mogoče oporekati, toda čas in nova znanja sta jih »povozila« in skrajni čas bi že bil, da se umaknejo, ne pa da čakajo na odgovornih mestih svojo Hubo pokojnino. Seveda pa je treba več vlagati tudi v raziskovalno dejavnost, čeprav je tudi res, da naši strokovnjaki včasih »izumijo« tisto, kar je že na tržišču. Bolj na tekočem je treba biti torej tudi v svoji stroki.
Morda s temi ugotovitvami nismo povedali nič novega, toda dejstvo je, da gre za resnico, ki jo je treba znova in znova »ugotavljati«, saj se bodo morda le tedaj stvari premaknile. Na bolje seveda!
Kadri, v pravem pomenu besede, pa niso dovolj za hitrejši na
programov in tehnologije. Zaposlovati bi morali bolj smelo, zlasti kadre z višjo in visoko šolo. Sicer pa tudi ugotavljamo, da pomurske šole ne izobražujejo v celoti kadrov za naše združeno delo.
VESTNIK: V združenem delu lendavske občine pa so tudi pogoste statusne spremembe?
MARIJA DOBRIJEVIČ: Temeljne organizacije često ukinjajo. Ni tako dolgo, ko je bila ukinjena v Toku v Žižkih, te dni je bil referendum v Mesni industriji Murska Sobota in tako smo »izgubili« tozd Predelava mesa Lendava. O nekaterih organizacijskih spremembah razmišljajo v Ina-Nafti... V letošnjem letu je tekel postopek samoupravne organiziranosti v obratih Leka v Lendavi, vendar ni prišlo do sprememb. V zvezi s statusnimi spremembami naj omenim lendavski tozd Elektromaterial, ki je z odcepitvijo od črnuške Elme in vključitvijo v zagrebški Elektro-kontakt precej pridobil.
VESTNIK: Kako je z inova-torstvom v združenem delu lendavske občine? ______________
MARIJA DOBRIJEVIČ: Da bi ocenili stanje na tem področju, smo organizirali posvet s predsedniki komisij za inovativno dejavnost. Splošna ugotovitev je, da se inventivna dejavnost v lendavski občini še ni uveljavila. Veliko je nedorečenosti, kar zadeva nagrajevanje, tudi v samoupravnih aktih. Komisije za inovativno dejavnost pa nimajo dovolj podpore pri poslovodnih organih in tudi ne strokovne pomoči drugih vodstvenih delavcev. Na področju spodbujanja inovativne dejavnosti in njenega ovrednotenja nas vse čaka še veliko dela, predvsem bo treba pomagati komisijam za inovativno
predek. V lendavski občini si v novem planskem obdobju veliko obetajo tudi od naložb, na primer od proizvodnega obrata v Kobilju, potem od povečane proizvodnje v Indipu, Delozi, od rudnika, od povečane trgovske mreže, nadomeščanja nekaterih dragih uvoženih surovin z domačimi (plin iz Medžimurja na primer), od nastajajoče keramične industrije pa od gostinstva in turizma (nov mejni prehod), od drobnega gospodarstva in seveda kmetijstva, ki naj ne bi bilo le surovinska baza za industrijo na drugih območjih. Lendavsko gospodarstvo pa bo moralo imeti tudi večje ambicije, kar zadeva izvoz, saj se šele na tujem tržišču potrdi, kolikor pravzaprav velja.
Domači trg, kjer je še vedno povpraševanje večje od ponudbe, ni odsev resničnosti.
Na koncu morda beseda dve še o organiziranosti gospodarstva znotraj občine. V mislih imamo predvsem gradbeništvo. S to dejavnostjo se ukvarja več organizacij, med njimi ni primerne delitve dela ali pa skupnega nastopa, zato često na domačem terenu ostajajo brez dela in morajo na zunajpomurska območja, v Lendavi oziroma okolici pa grade drugi.
Napočil je čas, ko ni mogoče več ujčkati ne neproduktivnih kadrov ne tradicionalnih izgubarjev. Vse to je treba sprejeti tudi v občinsko resolucijo in poskrbeti za uresničitev, čeprav k temu obvezujejo le moralne norme.
Š. Sobočan
dejavnost. Sicer pa je tudi z boljšim in strokovnejšim delom možno doseči hitrejši gospodarski in družbeni razvoj.
VESTNIK: Kako pa ocenjujete učinkovitost delegatskega sistema v združenem delu lendavske občine?
MARIJA DOBRIJEVIČ: V dvanajstih letih se je delegatski sistem uveljavil kot oblika in način uresničevanja samoupravnih interesov delovnih ljudi, kljub temu pa je še nekaj pomanjkljivosti. Ugotavljamo, da temeljne delegacije še niso povsod sestavni del samoupravljanja, in tako za odločanje v samoupravnih organih ter v delegatskih skupščinah še niso vzpostavljeni pravi delegatski odnosi. Vse delegacije se ne sestajajo vedno, njihovo delo je »zaprto«, nimajo tudi prave povezave s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, zato so oblikovana stališča velikokrat le stališča delegacije. Delegacije po navadi tudi ne informirajo dovolj svoje delegatske baze o sprejetih stališčih. Z namenom, da bi zagotovili delegacijam pomoč družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb občine in sisov, organiziramo pred vsako sejo zborov skupščine občine v dveh ali treh delegacijah pogovore o vsebini gradiv.
VESTNIK: Kako pa je z informiranjem delavcev?
MARIJA DOBRIJEVIČ: Tudi informiranju delavcev za odločanje namenjamo veliko pozornost, saj je samo informiran delavec lahko dober samoupravlja-lec in tak lahko odloča o poslovanju in rezultatih svojega dela. Pred nami so dejavnosti pri sprejemanju planskih aktov, zato moramo biti še posebej pozorni, da bodo delavci dobili prave in celostne informacije, da bo poleg drugega tudi od realnega načrtovanja in uresničevanja sprejetih planov odvisen družbeni in gospodarski položaj delavcev.
Odbor za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu Zveze sindikatov je organiziral in izvedel anketo o ugotavljanju mnenj delavcev o kakovosti informiranja in odločanja v organizacijah združenega dela. Anketiranih je bilo okrog pet odstotkov zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu. Že prve ugotovitve kažejo, da bo za dobro odločanje delavce potrebno bolj in pravočasno ter objektivno informirati.
Pogovarjal se je Š. Sobočan
STRAN 8
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1886
naši kraji in ljudje
Mojster za kmetijsko orodje
Povsem po naključju sem se ustavil na domačiji 78-letnega Štefana Horvata v. Črenšovcih, se ozrl po dvorišču, pogled pa se mi je ustavil tudi na »mizarski« delavnici. Sklenil sem ga povprašati o njegovem rokodelstvu. Nič ni imel proti! Še več: mož je bil zgovoren.
— Učakali ste visoko starost, videti ste precej mlajši, pa tudi zdravi ste. Kako preživljate jesen svojega življenja?
»Kako živim? Dobro! Zdrav sem, počutim se še za delo spo-. sobnega, zato sem pretežno v delavnici.«
— Je to mizarska delavnica?
»Ne! V njej izdelujem predvsem kmetijsko orodje: grablje, vile in kosišča.«
— Kaj pa sodi? Teh ne delate več?
»Zdaj sem se posvetil samo kmetijskemu orodju. Čeprav imajo povsod na kmetih kmetij
sko mehanizacijo za košnjo trave, sušenje in nalaganje sena, so lesene grablje, vile in kosišča še vedno potrebna.«
— Ste vi že dolgo izdelovalec teh orodij?
»Dolgo, dolgo . . . Izdeloval sem jih že pred mnogimi leti, ko še ni bilo pri nas ne elektrike in ne ustreznih delovnih pripomočkov. Tedaj sem si pomagal predvsem z ročno žago, obličem, ročnim vrtalnim strojem. Svoje izdelke sem od vasi do vasi, od sejma do sejma, vozil na kolesu.«
— Pa zdaj?
»Zdaj je seveda drugače. Kot vidite, imam v delavnici >univer-zalni< mizarski stroj, s katerim
OD DNEVU REPUBLIKE V RADGONSKI OBČINI TUDI DELOVNE ZMAGE
V ŠRATOVCIH 43 TELEFONOV
V številnih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v občini Gornja Radgona so proslavili 29. november že v petek ali pa konec novembra. V Gorenju Elrad so imeli kar dve proslavi, v Meleh in v Gornji Radgoni, v četrtek, 17, novembra. Na stopili so učenci Osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgo
KOMUNALNA SKUPNOST LENDAVA
Razdelili 8 milijonov
V komunalni skupnosti Lendava so letos krajevnim skupnostim namenili 8 milijonov dinarjev. Od tega so po posebnih kriterijih 3 milijone nakazali že aprila, dva milijona pa so razdelili te dni. Dodatno pa so devetim krajevnim skupnostim na temelju programov za razne komunalne posege razdelili 3 milijone, in sicer po 500 tisoč KS Polana in Lendava, 400 tisoč KS Kobilje, po 300 tisoč KS Bistrica, Hotiza, Čentiba in Črenšovci in po 200 tisoč KS Lakoš in Gorice. Pri tej delitvi so dali prednost krajevnim skupnostim, ki lani niso dobile denarja, upoštevali pa so tudi potrebe, zlati za gradnjo vodovoda, kanalizacije, urejanje pokopališč, zelenic in nasadov ter javne razsvetljave.
Š. S.
lahko žagam, oblim... Pa še marsikaj drugega premorem. Delo gre laže in hitreje od rok, čeprav stroji ne postorijo vsega.«
— Mislite na ročno upogibanje roglje za lesene vile?
»Medtem ko grabelj in kosišč ni težko izdelati, pa se človek precej namuči z vilami. Potem ko izdelam ročaj (v podaljšku tega je tudi en rogelj) in dva roglja (desni in levi), vile sestavim, in ko se vse ujema, jih spet razstavim in jih (rogove) dam kuhat v kotel. Po eni uri kuhanja, ko postane les mehak, jih vzamem ven in začnem z upogibanjem, nato jih vstavim v posebno >klado< (vsake vile posebej).«
— Je s tem delo končano?
»Ne še. Potem vile dam sušit na sonce. Ko so posušene, upognjene dele rogljev utrdim z držanjem na odprtem ognju. Ko >primejo<, same izpadejo iz klade. Šele sedaj je delo končano.
Dodam pa naj, da vselej ne gre gladko, saj se roglji večkrat zlomijo.«
— Kakšen les pa pravzaprav uporabljate za kmetijsko orodje?
»Z lesom so križi in težave! Kanadski jesen je zanič. Sicer se da upogniti, vendar se sčasoma spet >zravna<. Najboljši je jesen, ki raste v strnjenih nasadih. Les kupujem pri gozdarjih. Včasih pa dam kot protivrednost svoje izdelke.«
— Koliko posameznih kmetijskih orodij pa lahko naredite v enem dnevu?
»Ja, to pa je tako: nikoli ne naredim vsega v enem dnevu, saj nekaj časa izdelujem te, pozneje
ne z recitalom in plesi folklorne skupine, zapel pa je tudi oktet delovne organizacije. V Radenski so pripravili slovesno proslavo v petek, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja inovatorjem ter dobitnikom kolajn z Gostinsko-turističnega zbora na Bledu
Osrednja občinska proslava v
spet druge, tretje .. . posamezne dele. Neke vrste serijska izdelava. Potem je na vrsti montaža, ki gre seveda hitro od rok.«
— Ali ste res sami v delavnici, ali pa vam morda le kdo pomaga?
»No, ja, priznati moram, da mi pomaga tudi sin, ni pa več blizu dečkov, ki so svojčas hodili v mojo delavnico in malo pomagali, da so si zaslužili za kak špri-cer.«
— Smo šele na začetku zime, kdaj bo šele pomlad ... Vi pa se že pripravljate nanjo, saj, kot vidim, imate že precej polizdelkov grabelj, vil, kosišč.
»Treba se je pač pripraviti. Če bom čakal na pomlad, ko se bodo oglašali kupci, potem sem >gotov<. Blago je treba vnaprej pripraviti!«
— Koliko vil, grabelj, kosišč ... pa boste izdelali to zimo?
»Ja, tega pa ne morem povedati. Vse je odvisno od zdravja. Les imam! Oglašajo pa se tudi kmetje, ki za kmetijsko orodje sami ponudijo les.«
— Kdo pa so vaši kupci?
»Moji kupci so domačini, orodje pa vozim (pa ne s kolesom) tudi na sejme, zlasti v radgonsko, ljutomersko in ptujsko občino, ne oglašam pa se na čakovskem sejmu, saj tam prevladujejo s tem orodjem Polančani;«‘
— Tržišče si torej po nepisanem dogovoru delite in si ne konkurirate? Kaj pa konkurenca doma? Jo imate?
»V Črenšovcih sem prvi izdeloval kmetijsko orodje, pozneje jih je bilo še nekaj, vendar sem zdaj spet ostal sam, saj so pomrli, nasledniki pa se očitno niso navdušili za to domačo obrt. Pri nas je drugače, saj me bo nadomestil sin. Pravzaprav mu že zdaj prepuščam izdelavo, sam pa se preusmerjam na miniaturne izdelke vil, grabelj in kosišč. Tistih, ki so za okras.«
Štefanu Horvatu sem ob slovesu zaželel zdravja. Velik šok bi bila zanj bolezen. Kmetje in drugi potrebujejo veliko orodja, in kdo naj ga izdela, če on ne bi mogel? Sin bo sicer nekaj delal, vendar ima kmetijo in se delavnici ne bo mogel posvečati toliko.
Š. Sobočan
Srečanje z borci jurišnega bataljona
Med skupnostjo borcev jurišnega bataljona in komisijo za ohranitev tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL in občinski Zvezi borcev v Ljutomeru je prišlo do dogovora, da se nekaj učencev in pedagoških delavcev osnovnih šol v občini udeleži proslave ob ustanovitvi jurišnega bataljona 15. divizije v Stavči vasi pri Žužemberku. Učenci osnovnih šol ljutomerske občine so se udeležili ure zgodovine NOB, na kateri jih je predsednik skupnosti borcev jurišnega bataljona Alojz Papič seznanil z bojno potjo bataljona. Na prijateljskem srečanju učencev, pedagoških delavcev in preživelih borcev bataljona so se dogovorili, da bodo ta srečanja stalna in jih bodo popestrili še z drugimi oblikami prenašanja tradicij NOB na mlade. Za učence osnovnih šol občine Ljutomer je bil ta pohod priznanje za njihov učni uspeh zlasti na področju zgodovine NOB.
Stane Feuš
Ob dnevu delovne organizacije Panonija in Bliska so si upokojenci nekdanji delavci, ogledali proizvodne prostore Panonije. Upokojenci so se seznanili tudi s problematiko delovne organizacije.
frku
Zimska rekreacija
Komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem Svetu zveze sindikatov v Lendavi je skupaj s telesnokulturno skupnostjo tudi letos pripravila zimsko rekreacijo za odrasle. Organizirana bo v dvorani osnovne šole Drago Lugarič dvakrat tedensko. Te dni o rekreaciji razpravljajo v osnovnih organizacijah sindikata, kjer naj bi zagotovili množično udeležbo, vsaj takšno, kot so je deležne delavske športne igre. Zimska rekreacija bo za moške in ženske.
Jani D.
Pionirji osnovne šole v Tišini so ob dnevu OZN ves prostor pred šolo porisali s napisi za mir in svobodo vsem mladim na svetu. S to akcijo so se vkjučili v gibanje mladi za Mir.
frku
Ureditev kinodvorane
V Gornji Radgoni bodo zgradili sodobno kinodvorano, ki bo namenjena tudi kulturnim prireditvam. Ža to naložbo bo potrebno zagotoviti 84 milijonov dinarjev. Večino sredstev bodo zagotovili iz krajevnega samoprispevka, nekaj pa bosta prispevali Kulturna skupnost Slovenije in občina. Predvidoma bodo dvorano zgradili v prvi polovici prihodnjega leta. V radgonski občini razmišljajo, da bi uredili tudi druge dvorane v občini in tako pospešili kulturno dejavnost.
Jože Kaučič
Srečanje ostarelih
I Krajevni odbor Rdečega križa v Lipi je skupaj s krajevno skupnostjo pripravil družabno srečanje za ostarele občane. V krajevni skupnosti je okoli 100 starih nad 70 let, večina pa se jih je družabnega srečanja  udeležila. Ostarelim občanom so pripravili I pester kulturni program, v katerem so so- delovali učenci osnovne šole in mešani pev-ski zbor Kuda Lipa.
J. Žerdin
2,5 milijona za asfalt
V novem naselju Norički Vrh pri Gornji Radgoni so asfaltirali 930 kvadratnih metrov površine. Asfaltiranje dela ceste je stalo 3,6 milijona dinarjev, občani pa so prispevali 2,5 milijona. Posamezne družine so prispevale tudi po 125 tisoč dinarjev. Manjkajoča sredstva je prispevala krajevna skupnost Gornja Radgona. V novem naselju bodo v prihodnje uredili še kanalizacijo.
F. Ki.
počastitev letošnjega dneva republike je bila v Osnovni šoli Jože Kerenčič v petek ob 18. uri. Nastopala sta Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora in Ženski pevski zbor KUD Svoboda iz Gornje Radgona.
O krajevnih skupnostih so bili letošnjega 29. novembra prav gotovo najbolj veseli občani Šrato-vec, saj so 28. novembra, ko je bila v novem gasilskem domu krajevna proslava, uradno prevzeli 43 telefonskih priključkov. Izvajalec del je bilo Podjetje za avtomatizacijo prometa iz Maribora, celotna naložba pa je stala okrog 7 milijonov dinarjev (kar je nekaj milijonov manj, kot so načrtovali). Tako bodo dobili telefon skoraj v vsaki hiši v Šratov-cih, čeprav ga prej ni bilo v nobeni. Veliko zaslugo za takšen uspeh pa ima krajevni odbor za gradnjo telefonskega omrežja.
Bernarda Peček
Kmalu mladinska soba
Tudi v Strehovcih postajajo mladi vse bolj delavni. Pred kratkim so končali z manjšo delovno akcijo, saj so lepo uredili okolico zadružnega doma, česar so bili v vasi veseli. Dobro sodelujejo tudi z gasilskim društvom, saj je vanj vključenih več mladih. Sicer pa bi bili bolj delavni v mladinski organizaciji, ko bi bilo za to več časa. Mnogi mladi namreč hodijo v šole ali pa so zaposleni, poleg tega pa še pridno delajo na kmetijah. V zimskem času bo več časa za mladinsko organizacijo, posebej še zato, ker v teh dneh hitijo z urejanjem mladinske sobe.
Š. S.
Buče, da jih ne pomnijo
Pri urejanju romske problematike v lendavski občini mora biti v ospredju ureditev bivalnih prostorov in napeljava vodovoda. Bivalne prostore bi bilo potrebno tudi elektrificirati. Posebej neurejeno je naselje Romov v Dolgi vasi, kjer pa nekateri kažejo pripravljenost, da bi tudi sami prispevali sredstva za izboljšanje bivalnih prostorov. V lendavski občini menijo, da bi morali v delovnih organizacijah zaposliti več Romov. Na sliki je romska družina v Dolgi vasi.
Jani D.
Pri Gradu so praznovali
Mladi podmladkarji z OS Grad so v sodelovanju s KS Grad pripravili prisrčen kulturni program ob Tednu starejših občanov.
Skromno pozornost smo namenili našim dedkom in babicam, jim dokazali, da nismo pozabili nanje. Proslavd smo pripravili v dvorani pri Gradu. Učenci naše šole so odigrali kratek prizorček, deklamirali so pesmice, peli in plesali. Starejši občani so nas nagradili s ploskanjem in marsikateremu se je tudi utrnila solza v očeh.
Zelo smo bili veseli, ko smo ugotovili, da je med nami najstarejši občan naše KS stoletnik Franc Potočnik iz D. Slaveč.
Bolno in osamljene starostnike smo obiskali na domu in jih skromno obdarili, (slika).
Člani RK Grad
Preprečiti onesnaževanje
Lendava ima že stoletja opravka z vodami, saj ob mestu tečejo kar trije potoki, še pred nedavnim pa je bilo v bližini tudi močvirje. Potoki sc poseben problem, saj otežujejo delovanje krajevne skupnosti pa tudi mesta. Enkrat so poplavljali, drugič so zastrupljeni, vedno pa so onesnaženi. Onesnaženost Ledavc je prav gotovo najbolj pomembna za mesto, saj se v ta potok zlivajo vse odpadle vode iz stanovanjskih objektov in delovnih organizacij. Na srečo so pred dobrimi desetimi leti gradnjo industrijskih objektov preusmerili v industrijsko cono, tako da se je onesna-žitev Ledave zmanjšala, vendar ne preveč. Za hitrejši razvoj mesta in krajevne skupnosti bo potrebno urediti potok, ga urediti tako, da bo odvajal kanalizacijsko vodo. Potrebno bi bilo zaostriti tudi pogoje za spuščanje strupov v potok, saj uničujejo ribji zarod. Ne nazadnje je potrebno sanirati potok tudi zato, ker so v bližini črpališča za pitno vodo.	Jani D.
Razvili bodo prapor
Na letni konferenci upokojencev z območja krajevne skupnosti Apače so analizirali delovanje v preteklem letu in kritično ocenili tudi pomanjkljivosti, ki so nastale ob srečanju upokojencev Pomurja v G. Radgoni. Upokojenci so na letni konferenci sprejeli tudi sklep o razvitju prapora za območje krajevne skupnosti Apače in Stogovci. Sredstva za nakup prapora bodo zbrali _ upokojenci sami. Na letni konferenci so izvolili W tudi vodstvo pododbora.	Jože Kos
Kljub letošnji jesenski suši, ko je za rast buč potrebna vlaga sta gospodar in gospodinja Dani iz Vadarec pridelala veliko buč. Največje med velikimi bučami, ki so zrasle na njivi so tehtale preko 45 kilogramov. V vasi ne pomnijo, da bi zrasle tako velike buče. Foto: Alojz Kous — Krašči 23
KOBILJE
Svet krajevne skupnosti Kobilje je v sodelovanju z mladimi osnovne organizacije ZSMS pripravil akcijo za ureditev vodovoda. V enodnevni akciji so od vaškega doma do pokopališča položili 200 metrov cevi. Mladi so opravili 100 ur prostovoljnega dela. Mladi v Kobilju so aktivni tudi na kulturnem področju. Zimski čas ko na poljih hi dela bodo izkoristili za kulturne prireditve.
K. Š.
VESTNIK, 4. DECEMBRA iHpb STRAN 9
Velika akcija Rdečega križa
Vendar neuspešna v Pomurju
V mesecu novembru poteka velika akcija Rdečega križa Slovenije, in sicer zbiranje odpadnega papirja v delovnih organizacijah. Izkupiček bodo namenili za mladinsko zdravilišče in okrevališče Debeli rtič ter za delo te humanitarne organizacije.
Akcijo naj bi usklajevali občinski odbori Rdečega križa. Tudi pomurski so vsem delovnim organizacijam poslali prošnje za sodelovanje v akciji, vendar pa je, tako kot že nekaj časa pri podobnih akcijah Rdečega križa, zelo malo delovnih organizacij, ki so odstopile del papirja. V soboški občini sta se odzvala Mura in Potrošnik, v radgonski Gorenje Elrad in Av-toradgona, na občinskem odboru v Lendavi in Ljutomeru pa imajo zaenkrat le obljube.
Čeprav naj bi s to akcijo zbrali tudi uporabno odpadno surovino, pa očitno papirja ni dovolj za vse, ki ga zbirajo ali se pa z njim tudi grejejo. Večino papirja namreč poberejo in prodajo sindikalne organizacije ter osnovnošolska mladina.
M. H.
Kako izterjati stanarine?
Izterjava stanarin je v Lendavi že star problem, ki se zdi na prvi pogled nerešljiv. Na številnih sestankih se je dogovarjalo in sklepalo o izterjavi, vendar rešitev ni in jih še dolgo ne bo, če bo odnos do plačevanja stanarin pri uporabnikih takšen, kot je. Žal moramo ugotavljati, da stanarine redno poravnavajo tisti, ki zaslužijo manj, oni z večjimi prejemki pa so največji dolžniki. Pred nedavnim je tudi izvršni svet občinske skupščine Lendava o problemu razpravljal in dal pobudo vsem organizacijam združenega dela in družbenopolitičnimi skupnostim, da v svoje samoupravne akte o dodeljevanju stanovanj vnesejo določilo, po katerem naj bi vsak imetnik stanovanjske pravi-r ce ob prevzemu stanovanja podpisal izjavo, s katero pooblašča delo-’ mo organizacijo, da mu ob izplačilu osebnih dohodkov upošteva kot odtegljaj tudi stroške stanarine. Problem bo tako verjetno odpravljen, toda ostane vprašanje, zakaj ljudje ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ki so jih sprejeli, ko so se vselili v stanovanja. Jani D.
Na Zahodu so prav mladi tisti, ki so najbolj prrrzini »zelenim« idejam, to je gibanju za varstvo okolja. Očitno pa — vsaj za tele na fotografiji — varovanje zelenic ne sodi k najpomembnejšim vrednotam, pomembneje je, da so si (čeprav le za nekaj metrov) skrajšali pot.	BOP
________________________________________________Foto: L. Klar
VEČ VOZAČEV
Iz občine Gornja Radgona se vse več mladih vozi v razne šole v Maribor, Mursko Soboto in Ljutomer. Teh vozačev je sedaj 53 L Samo v Gornji Radgoni jih vstopa na avtobuse 271. Avtobusne zveze so v glavnem dobre, zato se mladi radi vozijo, pa tudi stroški so še vedno manjši, kot stane bivanje v kraju šolanja.
Franci Klemenčič
MIMOGREDE
Pisana postajališča
Glede na to, da morajo v posameznih krajih za avtobusna postajališča, predvsem pa čakalnice, poskrbeti krajevne skupnosti in da ni predpisa, ki bi zahteval takšno ali drugačno obliko, imamo v Pomurju na tem področju velik nered. Kot primer navajamo cesto med Mursko Soboto in Lendavo: v Lipovcih je lesena čakalnica, v Bratoncih in Beltincih iz plastike, v Odrancih spet lesena, na Hotizi in v Gaberju pa so kovinske... To pa še ni vse! Večina čakalnic je oblepljena z raznimi cirkuškimi plakati (ki jih težko odstraniš), nekaj čakalnic so načeli huligani... Skratka: mnoge čakalnice ne le da niso primerne za našo pokrajino (najlepše se zdijo lesene), ampak niti ne ustrezajo svojemu namenu. V krajevnih skupnostih bi zanje morali bolj skrbeti in jih sproti popravljati, morda katero tudi nadomestiti z novo, vsekakor bolj primerno. Odveč pa seveda ne bi bil tudi pregled prihodov« in- odhodov avtobusov.
Š. S.
Zakaj v Lendavi ni organizacije mladih
V Lendavi je pred leti dokaj dobro delala osnovna organizacija ZSMS, kljub pomanjkanju prostora in večje pomoči krajevne organizacije SZDL. Danes je Lendava brez organizacije mladih, zato ni čudno, da ni dejavnosti, da se mladi znajdejo v gostilnah. Na nedejavnost mladih v krajevni skupnosti Lendava pa vpliva tudi to, da mladi delujejo v šoli in delovnih organizacijah,
— LENDAVA............................. —:------
Okrepiti čuvajsko službo
Varovanje družbenega premoženja postaja vse pomembnejše, zanj pa morajo poskrbeti v organizacijah združenega dela. Velikokrat se sliši, da zmanjkuje nekaterih predmetov iz delovnih organizacij, torej se družbena lastnina odtujuje. Krivca seveda največkrat ni. Vzrok za takšno stanje je v nedelu delavskih kontrol, odborov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, pa tudi v slabo organizirani varnostni službi. V lendavski občini ugotavljajo, da varnostne oziroma čuvajske službe v organizacijah združenega dela niso ustrezno organizirane in strokovno usposobljene, da bi v vseh primerih zavarovale družbeno premoženje, predvsem pa surovine in material, ter osnovna sredstva. Ta družbena lastnina nezavarovano leži na dvoriščih delovnih organizacij in predstavlja izziv za storilce kaznivih dejanj. V lendavski občini menijo, da je potrebno poostriti nadzor nad delovanjem čuvajskih služb, vendar to ni samo naloga organov za notranje zadeve, temveč tudi naloga vodstev organizacij združenega dela. Ker organizacije združenega dela ne opravljajo svojih nalog dovolj dobro, v občini predlagajo proučitev možnosti skupnega organiziranja te službe.
Jani D.
»MRTVI« TELEFONI
Koliko je v naši pokrajini lastnikov telefonov, ki imajo to komunikativno sredstvo pretežno zaradi prestiža, vedo najbolje na poštnem podjetju. So namreč naročniki, ki le tu in tam kaj telefonirajo, drugače pa je telefon »mrtev«. Po drugi strani pa so v Pomurju območja, kjer telefonija še sploh ni razvita, mnogo pa je tudi resničnih potreb, vendar novih interesentov ni mogoče vselej priključiti, ker ni dovolj velika centrala ali pa ni krajevnega omrežja, Ali naj poštarji »mrtve telefone« odklopijo? To bi bila »idealna« rešitev, ki pa je seveda ni mogoče uresničiti. Tudi elektrike ne bo nihče odklopil, če je porabimo malo. Potemtakem ne ostane nič drugega, kot da pospešimo gradnjo telefonskega omrežja, da so delavci na poštnem podjetju bolj drzni pri Iskri, ki ponavadi hudo prekoračuje roke za dobavo central, ne moremo pa se upreti tudi tejle zbadljivki: na soboškem poštnem podjetju se morajo poenotiti, kdo bo občanom dajal informacije o gradnji telefonije na posameznih območjih. Zdaj so si izjave večkrat nasprotujoče (en pove — obljubi — tako,' drug spet drugače). Vsaj tako pravijo v krajevnih skupnostih, na pomanjkljivost pa so opozorili tudi člani predsedstva občinske konference SZDL v Lendavi.	Š. S.
kjer delajo, zato ni zanimanja za delo v krajevni skupnosti. Vse to seveda vpliva na mrtvilo, ki vlada v Lendavi. O problemih mladih so nedavno razpravljali tudi na družbenopolitičnem zboru skupščine občine in obema osnovnima organizacijama ZK v krajevni skupnosti predlagali, da v okviru krajevne konference SZDL ponovno predlagata ustanovitev osnovne organizacije
mladih. V novih prostorih krajevne skupnosti so možnosti za družbenopolitično delovanje mladih, to pa seveda ni dovolj, mladim je potrebno pomagati, to pa v Lendavi doslej ni bilo pogosto.
Jani D.
Zakaj tako?
Mladoletniška delikvenca v prometu
Po podatkih Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti se mladoletniška delikvenca v prometu čedalje bolj širi. Delavci milice mladoletnikov, ki storijo prekršekl, ne smejo kaznovati, lahko jih prijavijo sodniku za prekrške, to pa slejkoprej ne zaleže dovolj, ker se zadeve prepočasi rešujejo, zastarevajo, skratka, ni prave učinkovitosti. 524 prijav je bilo v devetih mesecih poslanih sodnikom za prekrške, od teh jih okoli 400 še ni rešeno. Mladoletniki se vozijo po pločnikih, ogrožajo pešce, vozijo se z motornimi vozili brez izpitov, počenjajo vse mogoče, verjetno tako želijo pokazati svojo mladostno moč. Ali smo se kdaj vprašali, kaj ob vsem tem mislijo starši? Ti bi morali najprej opozarjati svoje »nadobudneže«, da v prometu mora vladati red, sicer lahko pride do hudih nezgod. Vprašajmo se, kolikokrat smo dali svojemu otroku vozilo, čeprav smo vedeli, da ga ne zna obvladati, pač zaradi tega, da jim ugodimo kapricam. Mladoletniki, nekateri so postali pravi ob-jestneži, čestokrat uničujejo avtomobile, kradejo prometna sredstva, uničujejo prometne znake, skratka, obnašajo se tako, kot da je cesta njihova. Kako zajeziti ta neljubi problem? Kaznovalna politika bi morala biti ostrejša, sodniki za prekrške bi morali hitreje reševati zadeve, vse pa bo seveda premalo, če bodo starši imeli do tega problema še vedno takšen odnos, kot ea imajo sedaj.	Jani D.
[pisma, mnenja . . .
ODPRTO PISMO
V Delu, 13. 11. 1986, smo prebrali poročilo s seje IO Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, ki r celoti spregleda vsa naša in podobna prizadevanja po demokratični rešitvi projekta, ki je sporen za Pomurje — projekta verige akumulacijskih HE na Muri.
Na omenjeni seji je bilo izrečenih več trditev, ki kažejo na dvoličnost predstavljanja, stališč in usmeritev Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje glede na že sprejeta stališča in usmeritve.
Izjave z omenjene seje si lahko razlagamo le kot poskus ponovnega centraliziranja odločanja in kanaliziranja razpravo o HE na reki Muri na ozko pridobitniške, tehnokratsko ustherjene in monopolne mline, ki ne upoštevajo javnega mnenja. Gre predvsem za naslednje izjave:
1.	»O pogodbi za izdelavo krajinske zasnove območja ob Muri se že predolgo samo dogovarjamo. Občutek imam, da bomo dolgo samo razpravljali o tem, čez čas pa se bomo morda spet morali potegovati za elektrarne, kot smo se pred petnajstimi leti, ker bo zmanjkalo časa in denarja.« (Janko Slavič, preds. IS občine Gornja Radgona)
2.	»Ne kaže popuščati vsem zahtevam soboškega zavoda za ekonomiko in urbanizem in mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ker tam preveč prevladujejo mnenja posameznikov.« (Janko Slavič)
3.	»Od obeh zgoraj omenjenih ustanov prihajajo nemogoče pretirano ekološko obarvane zahteve.« (Boris Prejac, preds. pomurskega medobčinskega sveta SZDL)
4.	»Javno mnenje je bolj naklonjeno izkoriščanju energetskih potencialov Save in Mure, kot pa jedrske energije.« (Boris Prejac)
5.	»Člani IO so za to, da se pohiti s pripravami za gradnjo murskih elektrarn. Te priprave naj pridejo tudi v republiško resolucijo za prihodnje leto, elektrogospodarstvo naj prouči, kakšne elektrarne naj izberejo.«
Na vse te trditve terjamo konkretne odgovor in obrazložitev:
1.	Ali se res že predolgo razpravlja o gradnji HE na Muri, ko pa še vedno niso raziskani morebitni vplivi na okolje, napravljene analize gibanja podtalnice (zaradi česar Avstrijci in Madžari trenutno ne dovolijo gradnje verige HE na Muri) itn. ?
2.	Katere so zahteve soboškega zavoda za ekonomiko in urbanizem ter mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki so nemogoče, ekološko obarvane in jim ne kaže popuščati? Kateri so ti posamezniki, katerih mnenja tam prevladujejo?
3.	Po kateri analizi javnega mnenja navaja tov. Prejac podatke o javnem mnenju in kako lahko enači pojma, ki sta glede na normalni nadaljnji razvoj Pomurja, pa tudi Slovenije, neprimerljiva ?
w
Skoda zaradi divjadi
11. julija sem vložil pri LD Cankova prijavo, da mi je divjad (jeleni) povzročila škodo na posevku koruze na parceli, veliki 0,70 ha. V prijavi sem navedel lego parcele in zahteval ocenitev škode. Potem sem ves čas čakal, da bom dobil obvestilo, kdaj bo komisija ocenjevala škodo. Ker nisem dobil nobenega obvestila, niti mi niso sporočili, da se zahtevek odbije, sem bil prepričan, da je cenilna komisija pač brez mene ocenila škodo in bom dobil povrnjen izpad pridelka.
Šele na lovskem sestanku 19. oktobra je na pobudo enega izmed lovcev starešina LD pozval cenilno komisijo, da poroča o škodi. Clan cenilne komisije je takrat izjavil, da si je njivo ogledal, da škode ni, in da naj raje bolje gnojim. Tako je LD oz. vodstvo zadevo na kratko končalo.
Sedaj se pa vprašujem: ali si je sploh kdo ogledal moj posevek, ali je bil postopek pravilen in ali me ne bi morala LD o zavrnitvi zahtevka obvestiti, dokler so bili posevki še na polju, da bi imel možnost pritožbe. Ne vem, ali se tako dela tudi v drugih LD, ali pa je to le praksa LD Cankova. Zato o tem obveščam tudi širšo javnost, da se seznani, kako se dogaja pri nas.
Zanimivo je tudi to, da je oškodovanka, ki je spomladi prijavila škodo in ima parcelo nedaleč od moje, dobila povrnjeno škodo v višini 6.000.— din. Ocenitev škode na njeni parceli je bila tudi brez lastnice. Ocenjevalec je celo pripomnil, da bi drugi tudi dobili povrnjeno škodo, če bi jo prijavili. Tako sedaj ne vem, po kakšnih kriterijih se ocenjuje škoda zaradi divjadi v LD Cankova: ali po simpatičnosti oškodovancev ali po dobri volji cenilcev.	FRIDERIK FRUHVIRT
4.	Kako lahko IO Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje samovoljno daje elektrogospodarstvu pravico, da izbere tip elektrarne na reki Muri, ko pa vemo, da gre elektrogospodrstvu le za maksimalno energetsko eksploatacijo omenienesa vodotoka?
5.	Kakšna je v bistvu vloga Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in kaj je le-ta dosedaj storila za ureditev spornih razmer?
V pričakovanju večje demokratičnosti pri odločanju zahtevamo na navedena konkretna vprašanja konkretne odgovore!
Predsednik Ekološke skupine pri OK ZS MS Murska Sobota Darko Kutoš in člani Društva za varstvo okolja Pomurje: Marija Loštrek, Andrej Kralj, Stanko Gerič, Zlata Vordš, Breda Pa-lancsai, Gustav Pozvek, Aleksander Šiftar in Vlado Sagadin.
MIKLOŠIČ NA SMETIŠČU
Pred časom je bilo mogoče prebrati sestavek o smetišču za občino Ljutomer na lokaciji v Ra-domerju v mariborskem Večeru, sedaj pa se je podoben pojavil tudi v Vestniku.
Se je mogoče kdo vprašal: »Zakaj naj bo ravno Radomerje pokopališče mestne nesnage in navlake? Ali odgovorni res ne vedo, kam bi jo- dali?«
Problema so se tudi v Ljutomeru lotili po sistemu — zaostalim in manj razvitim dajmo še nesnago in smrad razvitejših. Enostavno in učinkovito, ni kaj.
Na pomlad smo se krajani kar v en glas oglasili ob javni razgrnitvi zazidalnega načrta do leta 2000, saj je bila zidava hiš predvidena samo v enem od devetih naselij v naši krajevni skupnosti. Sedaj pa naj bi kratkoročno (ZA DOBRO 30 LET!!!) po hitrem postopku prigospodarili že tudi smetišče.
Argumenti ZA smetišče v Ra-domerju so jalovi in smešni.
Transportni stroški, ki jih navaja članek v Vestniku kot argument, v »atomskem veku« niso problem številka ena. Največji problem je onesnaženost okolja.
Čeprav je »samo« pet hektarjev gozda in zelene površine »malo«. Neumno, kdor tako misli. Gozdovi umirajo že tako ali tako sami, tega pa smo krivi mi — ljudje. Pustimo živeti vsaj tisto, kar še živi. V neposredni bližini lokacije bodočega smetišča je namreč več deset hektarjev gozdov. Kaj, če pride do večjega požara? Požarne vode za gašenje ni dovolj za pogasitev gorečega kupa slame, kaj šele požara večjih razsežnosti — tudi gozdnega.
Tistih, navedenih, tristo metrov oddaljenosti bodoče lokacije od naselja pa tudi ni jemati preveč resno, saj so hiše v neposredni bližini.
Ob večjih nalivih in nevihtah, ravno po naravnih depresijah priteče največ meteorne vode, ki bi s sabo prinašala odpadke in odplake prav v sredo Radomerja. Okužbam bi bila izpostavljena pitna voda iz vodnjakov, ki jo uživajo ljudje in živali, takrat ko vodovod
na pipa presahne. Ta problem je čest predvsem poleti.
S smetiščem bi onesnažili tudi obronke vinogradov, saj so le-ti kakšnih 100 m nad bodočim smetiščem.
Posebno »čast« pa bi Ijutomer-čanom izkazala vsa kulturna Slovenija ob dejstvu, da bi rojstno hišo velikega Slovenca, FRANA MIKLOŠIČA, postavili dobesedno na smetišče.
Celotna krajevna skupnost dobiva pitno vodo iz ormoškega vodovodnega omrežja, smeti pa bi naj dobili iz Ljutomera — lepa skrb za krajevno skupnost in krajane.
Za samo en km asfaltne prevleke skozi vas Radomerje se borimo že 10 let, še danes je ni — smetišče dobimo takoj!
Približno tako dolgo traja boj vsaj za en telefon v vasi, saj bi na posamezno gospodinjstvo odpadlo za priključek najmanj 600.000 din. Telefona pa še ni, ni in ni.. ., smetišče dobimo takoj!
Menimo, da več naštevanja ni potrebno, saj je takih in podobnih dejstev vsaj še kakšen ducat ali dva.
Petdeset let
Mladega Prekmurca
V letih 1936/37 je mlada literarna dejavnost v naši pokrajini ustvarjalno zadihala, to pa je rodilo misel o izdaji Mladega Prekmurca. List, pretežno literarni, je v tistih časih spremljal vsa dogajanja v pokrajini in se zavzemal za rešitev gospodarske krize, agrarno reformo in pravice in enakopravnost ljudi. Pred petdesetimi leti je Mladi Prekmurec zbral okrog sebe študirajočo mladino, ki je širila kulturno in delavsko miselnost in tako prispevala k osveščanju prekmurskega človeka. Mladi Prekmurec se je boril tudi za ženske pravice, da so pridobile enakopravnost pri delu, sindikatu, zakonu in volitvah. Veliko je bilo sedelavcewv Mladega Prekmurca, ki so dali svoj prispevek pri kreaciji bodočnosti pokrajine, ki se danes po toliko letih kljub težavam dobro razvija. Mladi imajo danes seveda druge ideale, družba je postala materialno bogatejša, za kulturo pa je manj sredstev. Mladi Prekmurec, ki so ga urejevali, Ferdo Godina, Vanek Šiftar in drugi, si zasluži, da se na njegovo petdeseto obletnico spomnimo.
Dini Titan
Bodoča javna razprava pa bo samo pretveza in zavajanje ter slepitev krajanov kot že mnogokrat doslej, če upoštevamo, da je pridobivanje soglasij in dovoljenj že v teku ali bolje — v zadnji fazi.
19.11.1986 so na ogled lokacije bodočega smetišča prišli pristojni z Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Upamo, da bodo vsaj ti zdvzeii drugačno stališče kot tisti, ki so svoj pristanek za smetišče v Radomerju že dali, in bodo rekli svoj odločen NE, saj tudi Radomerčani in celotna krajevna skupnost izraža svoj glasen in jasen NE!
Toliko v razmislek vsem tistim, ki se s to problematiko poklicno in neodgovorno ukvarjajo.
Želja krajanov je, naj se v bodoče »za vroče teme« občinski organi obrnejo na pristojne v krajevni skupnosti,, ne pa da za namere le-teh izvemo šele iz sredstev javnega obveščanja — tako rekoč prepozno.
Člani temeljne delegacije krajevne skupnosti
Železne dveri
STRAN 10
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
VELIKA IZBIRA NIZKE CENE STROKOVNA POSTREŽBA NE POZABITE!
NAKUPOVALNI IZLET V OBMEJNO
AVSTRIJSKO RADGONO SE VAM RO
SPLAČAL!
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO
13. in 20. decembra bo na glavnem mestnem trgu vse popoldne VELIKI PRAZNIČNI SEJEM. Pridite, presenečeni boste nad pestro ponudbo.
NOVO LETO 1987!
ULLEN
Sicheldorf — Žetinci
johann spelic
GAJiGGASSE
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
Vsi, ki boste v mesecu decembru kupovali v tej trgovini, boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki bo 31. decembra — na Silvestrovo.
Ob vsakem nakupu pa dobite tudi posebno darilo.	nnooTn Timi ucavn
Vsem zvestim strankam želimo prijetne praznike in sre- ODPRTO TUDI VSAKO čno novo leto 1987!	SOBOTO POPOLDAN!
izbira videokaset MazeS,	avteradijekl sprejemniki,
gospodinjski aparati,	walkmani,
lestenci,	slušalke ...
Obdarite svoje najbližje.
maxell
Prijetne praznike in srečno novo leto!
GARANCIJO kvalitete
*•**•*.*
»RAIFFEISEN^

AVSTRIJSKA
RAOGONA
IZOLACIJE SERVIS & CO
PTUJ
L hitro postrežemo in svetujemo (i
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse denarno poslovanje - zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju-banka prijaznih Hudi.
SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1987!


SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železnlftkl postaji HAJDINA
generalno popravila vseh znamk zamrzovalnikov ih hladilnikov
ZA OBNOVO OHIŠJAJ3AJEMO
TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
OBAL
— izredno velika ponudba,
— najugodnejši nakup,
— v modni hiši, ki je na tekočem s svetovno modo.
POZOR! Izrežite ta oglas in ga dajte našemu serviserju, morda boste dobili nov zamrzovalnik, žrebanje bo decembra letos.
BAD
RADKERSBURG
- RADGONA
Lepe praznike vam želimo!
FIRMA ZAGAVEC BAD RADKERSBURG -RADGONA
Ob nakupu v mesecu decembru boste dobili taktne hlačne nogavice zastonj!
NIZKE CENE
Lak za lase — 9.90
Make-up setto — 9.90 sch
Banane — 9.00 sch Diskontna prodaja Parfumerija Zagavec
Ponudbo vaših izdelkov najuspešneje opravi
VESTNIK
š Sparkasse s
BAD RADKERSBURG, HAUPTPLATZ 8
Za vse denarno poslovanje hitro - diskretno - prijazno
EUROCAHD.
CASH ADVANCE
DINERS CLUB
OBDARITE SVOJE NAJBLIŽJE Z NAJPRIMERNEJŠIM DARILOM!
TRGOVINA, KI JI LAHKO ZAUPATE.
Vsem želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1987!
TAKŠNE PRILOŽNOSTI NI NIKJER DRUGJE
DISCO SOUND MACHINE 8454
NHOMDXO RACING DC 664
AVTORADIO DC 554
CENA:
3780 sch brez davka
4990 sch z davkom
DARIA LEIBNITZ—LIPNICA
TIPLJIV Hauptplatz 35
FINK Telefon: 9943 3452 2751
PLL QUARTZ-synthesizer, UKV stereo, SV, 16 programov, avtomatsko iskanje postaj, stereo kasetofon, izhod 2 x 9 W
CENA:
3020 sch brez davka 4990 sch z davkom
30 W izhod grafični equalizer prenosni zvočniki slušalke
CENA:
2645 sch brez davka
3490 sch z davkom
TV SPREJEMNIK IN MONITOR ZA HIŠNI RAČUNALNIK širina ekrana — 37 cm
12 programov — AFC
prilagojen za sprejem kabelske televizije
izhod — 3 W
priključki: AV-in/out (2 x cinch), RGB-in (DIN), slušalke, videorekorder-kamera, teleigre (priključek prek antenskega vhoda)
CENA:
4995 sch brez davka
5990 sch z davkom
PLL-QU ARTZ-synthesizer-T uner, UKV stereo, SV, DV
16 programov, avtomatsko iskanje postaj, avtoreverse kasetofon
izhod 4 x 7,5 W
RADIO FINK, LEIBNITZ Hauptplatz 35
TRGOVINA, KI SE JO SPLAČA OBISKATI! VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1987!
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
NEBRZDANO SIROMAŠENJE AFRIKE
Afrika je nesrečna celina. Tačas ni tam lepo ne večini ljudi in ne živalim. Medtem ko človeški rod peste suša, lakota, vojne in druge nadloge, pa živali ogroža predvsem človek s krčenjem divjine, uničevanjem tropskega gozda in savan, z nekontroliranim lovom. Kot pravijo poznavalci, se bogastvo afriškega živalskega sveta hitro zmanjšuje in ob takšnih gibanjih kaže, da bodo številne živalske vrste povsem izginile. Bliža se čas, ko Afričani na svojih safarijih ne bodo imeli več kaj prida pokazati.
V zadnjem desetletju so z nebrzdanim lovom na črnega nosoroga to žival praktično že izstrelili; manjšina živali je ostala le v redkih, tažko dostopnih predelih. Vsako leto pade pod streli črnih lovcev na desettisoče slonov.
Samo še nekaj desetin gorskih goril živi na zadnjih otočkih pragozda. Slabo se piše afriškemu gepardu, divjemu psu in krokodilu. V mnogih predelih, kjer so nekdaj živeli, jih ni več, drugod, kjer so še, pa so resno ogroženi.
Zakonitega lova na visoko divjad ni veliko. Ta šport je za navadne smrtnike predrag, ker poteka po navadah, ki so jih vpeljali kolonialni imenitneži. Dovolj petične lovce spremlja cela kolona vozil, natakarji, kuharji, gonjači, sledniki, šoferji in poklicni lovci. Med lovom postavijo nekaj taborišč, zvezo med njimi pa vzdržujejo z letali. Gostitelji ve
do že vnaprej, kaj imajo gostujoči lovci radi, katere pijače in katere specialitete, pa jim skušajo v vsem ustreči. Poskrbijo tudi, da si sami ustrelijo »najredkejši zrezek na svetu«, antilopo sitatun-go. Jasno, da stane en sam dan takšnega lovca prek 1.000 dolarjev na osebo, ko je tudi jasno, da takšen kraljevski lov ne ogroža živali.
Ogroža pa jih črni lov. Divji lovci so predvsem domačini, dobro poznajo navade živali in pokrajine. Njihovo glavno orožje ni puška, ker se pač daleč sliši, marveč najrazličnejše zanke, pasti in nastave. Njihov plen so predvsem trofejne živali, katerih krzno suše in prodajajo prekupčevalcem, ter sloni in nosorogi zaradi oklov in rogov, ki slove kot
čudežno zdravilo in afrodiziak.
Še posebno pri lovu na nosoroge divji lovci ne poznajo nobenih ozirov. Črni nosorog, ki je preživel že 70 milijonov let, se je znašel pred propadom. Še okrog leta 1970 je bilo njihovo število precejšnje, preko 65.000, zdaj jih na vsej afriški celini živi manj kot desetina. Sodijo, da živi še kakih 4.500 črnih nosorogov.
Nosorogi padajo pod streli zaradi svojega roga. Potem ko divji lovci žival ubijejo, ji v 10 minutah odžagajo rog. V teh nekaj minutah dobesedno obogatijo. V zgodnjih sedemdesetih letih je kilogram roga stal okrog 13.120 dinarjev, potem pa je cena v nekaj letih poskočila na 246.000 dinarjev. Za domačina iz savane je to lep zaslužek. Toda pravo bogastvo si razdele trgovci, ki prodajajo rogove predelane. Kilogram roga stane v končni prodaji že preko 10 milijonov dinarjev.
Polovica svetovne trgovine z rogovi nosorogov poteka v Severnem Jemenu, kjer rogove predelujejo v dragocene in umetniško okrašene ročaje za bodala. Od leta 1982 je uradno nakupo
ROBOTIZACIJA
DRUGJE
vanje rogov sicer prepovedano, a zakon velja le na papirju. Druga polovica svetovne trgovine z rogovi poteka v Aziji, kjer prah iz nosorogovega roga uporabljajo kot zdravilo.
Podobno grozljivi so podatki o pobijanju slonov. Divji lovci, ki imajo često podporo v skorumpiranih vladnih vrhovih, neusmiljeno pobijajo slone zaradi oklov. Slonova kost gre kljub prepovedi trgovanja z njo odlično v prodajo in po visokih cenah. Kilogram slonove kosti prinese divjemu lovcu od 33.000 do 50.000 dinarjev. Čredo slonov se-ženejo skupaj, nato živalim s sulicami porežejo kite na zadnjih nogah. Nemočne slone potem pokoljejo in jim izruvajo okle.
Lani je bilo pobitih okrog 60.000 slonov, trgovci pa so okrog 205 milijard dinarjev obrnili za slonokoščene izdelke. Po ocenah strokovnjakov je v Afriki kljub pokolom še vedno okrog 700.000 slonov. Ne' grozi jim sicer takojšnje izginotje kot nosorogom, vendar se bodo ob nezmanjšanem pobijanju prav tako znašli na pragu obstoja.
Potem ko je sovjetski tisk objavil novico, da je epidemija aidsa posledica ponesrečenih ameriških bioloških poskusov, so strokovnjaki za aids zagnali vik in krik in Washington je obsodil SZ, da širi napačne informacije. Ameriški veleposlanik v Moskvi Arthur Harman je javno protestiral proti karikaturi v Pravdi, ki kaže ameriškega znanstvenika, kako v zameno za denar podaja oficirju epruveto z virosom aidsa.
Septembra je sovjetski tednik Novoje vremja pisal, da je Jacob Segal, upokojeni berlinski bio-
Še tako prebrisan kriminalec pusti sledove. Stvar kriminalistov je, da jih odkrijejo in po njih ugotovijo storilca kaznivega dejanja. Med najbolj znanimi in zanesljivimi nespoznavnimi znaki posameznika so njegovi prstni odtisi. Kdor jih pusti na mestu zločina, ta je oplel. Vendar niso le prstni odtisi tako edinstveni. Kot zatrjujejo poznavalci, imajo enako vlogo tudi najrazličnejši telesni vonji. Po njih bi prav tako lahko v bližnji bodočnosti prepoznali kriminalce, s tem da je seveda telesne vonje veliko težje prikriti kot prstne odtise.
Telesni vonj nastane, ko bakterije na koži in v nji pretvarjajo maščobne kisline, ki so sestavni del človeškega potu. Vsak človek ima neponovljiv in edinstveni vonj, ki je značilen samo zanj in ga ni mogoče prikriti z umetnimi vonji, parfumi, deodorati in podobnimi kemikalijami.
»Kamorkoli gremo, povsod pustimo svoj vonjski odtis,« pravi
Sto šče vel’ki človek biti, se za narod mora skriti. Računa tak se njegvo delo, haska nikdar nede melo.
Evropa zdaj je že premala, Kitajska, Indija, Gvatemala. Proslavlamo obletnice, dobimo dolarske dnevnice.
Delati nema smisla doma, tou sakši med nami že zna.
Zato či količkaj se da, čednejši v »ausland« se poda.
Prisliijži penzijo si tankar; pri nas je bil samo sestankar.
Vij šteri delate doma, naj van boug bar zdravgye da!
NESSIE PA NI
Kaj se skriva v škotskem jezeru svetovnega slovesa, Loch Nessu, pa slej ko prej ostaja skrivnost. Tudi nedavna raziskovalna akcija slovite jezerske pošasti, ki nosi ljubko ime Nessie, se ni obnesla. Prostovoljci so prečesali jezero v čolnih, opremljenih z najsodobnejšimi sonarji, ki ločijo žive od mrtvih stvari, pa ni bilo nič. Spomladi bodo ponovno poskusili, tedaj še z več čolni. Nessie bodo našli, pravijo, če seveda jezersko čudo sploh biva v Loch Nessu.
Na pošast pa je naletel, ne da bi jo iskal, Giuseppe Pulvirenti, doma iz vasice blizu Milana. V okoliškem gozdu je to jesen nabiral gobe, v grmovju pa je zagledal nekaj hudo debelega in dolgega. Poklical je svaka in skupaj sta ujela poltretji meter dolgega pitona. Kača velikanka je ušla iz cirkusa, ki je predtem gostoval v predmestju Milana. Cirkusanti so bili najdenčka veseli, zaskrbljeno pa so pripomnili, da ima piton brata, ki je prav tako ubral nabirat gobe v gozd. Druge velikanke še niso našli. Zanimanje za jesenske izlete v gozdove pa je občutno upadlo.
Propagandni ping-pong
log, ki ga zahodni strokovnjaki za aids ne poznajo, potrdil, da je virus aidsa ušel iz rok pri bioloških poskusih v Fort Detricku v Marylandu. Segalovo izjavo so priobčili v Zambiji, kasneje pa še v Sunday Timesu. Slednji je zapisal, da tudi nekateri drugi znanstveniki ne izključujejo teze, da bi virus aidsa po nesreči ušel pri poskusih z biološkim orožjem. Robert B. Strecker, internist iz Glendala v Kaliforniji, je na primer zapisal, da je virus aidsa lahko naravna ali pa umetna kombinacija virusov, vendar meni, da je obtožba, da se je razširil
Vonj kot prstni odtis
angleška strokovnjakinja Barbara Sommerville. Mnenja je, da bomo v naslednjih petih letih razvili takšno napravo, ki bo lahko analizirala vonjske odtise in jih primerjala z vzorci. Že čisto navaden računalnik bo z lahkoto ugotovil, kdo je pustil svoj vonj na določenem prostoru ali predmetu.
Policijski psi že dolgo opravljajo ta posel. Imajo občutljiv nos in
Nenavadna odprava
Agencija Xinhua sporoča, da je desetčlanska kitajska odprava prva preplula slovito reko Jangce, ki je dolga 6300 kilometrov. Med petmesečnim potovanjem s tremi čolni brez motorja so umrli štirje člani odprave. Pot jih je vodila skozi mrzle kraje, nekaj časa pa so pluli tudi brez hrane. Vodja odprave, 32-letni Vang Maujun, je izjavil, da so v tem času jedli koreninice in poginule živali.
Trinajstega novembra so dosegli izliv najdaljše kitajske reke pri Šanghaju. Odpravo je pozdravila velikanska množica, otroci so jim izročili šopke rož, na njihovo čast so priredili celo ognjemet.
zaradi nepazljivosti pri poskusih z biološkim orožjem, zgolj domneva. Johna R. Seale, britanski izvedenec za spolne bolezni, je trdno prepričan, da je ta virus ustvaril človek, vendar včasih vali krivdo na Američane, včasih pa na Sovjete.
Sovjetska obtožba je slišati še bolj utemeljena, Odkar je filipinska vlada pred kratkim zahtevala od ZDA, naj v svoja filipinska oporišča pošiljajo samo zdrave vojake, ki nimajo aidsa. Baje se je dvajset barskih plesalk okužilo z aidsom, ker so spale z ameriškimi vojaki.
lahko zaznajo vonjski odtis ter prepoznajo storilca, vendar je pse, ki so zgolj živa bitja, lahko premotiti z močnimi vonji. Računalnika in z njim povezane naprave pa ne bo mogoče.
Idealen kriminalec po novem ne bo nosil le gumijastih rokavic, ampak bo moral biti zaprt v nepredušno obleko.
Predstavili vrsto novih modelov
Iz z Mursko Soboto spoprijate-Ijenega mesta Ingolstadt, v katerem v tovarni avtomobilov Audi dela prek tisoč zdomcev, prihajajo dobre novice.
V Audiju AG so predstavili nova modela audi 80 quattro. Kot audi 100 iz višjega razreda karoserija audija 80 v srednjem razredu spada med ugodnejše aerodinamične rešitve, saj je količnik zračnega upora (CW) 029 izredno ugoden. Aerodinamična karoserija audija 80 se odlikuje z majhno porabo, ki je najugodnejša pri 1,6-litrskem dizelskem motorju. Karoserija je popolnoma iz pocinkane pločevine, ki dobro kljubuje koroziji, in ji je tovarna namenila 6 let jamstva. Podvozje, ki je bilo dobro že pri dosedanjih modelih, je to pot še bolj dovršeno. Vsa kolesa ki so 14-colska, omogočajo zavorne diske in s tem boljše zavorne lastnosti.
V modele novega audija 80 bodo vgrajevali izključno 4-cilindr-ske motorje, od tega 7 bencinskih in dva dizelska. Ponudba moči se začne z 1,6-litrskim motorjem — 55 KW oz. 75 KS in 40 KW/54 KS močnim motorjem. Hit je 1900 ccm z močjo 83 KW/ 113 KS. Motorji imajo tudi selektivno napravo, tako da tudi z normalnim bencinom »ne klen-kajo«. Konstruktorji so razvili za novi audi tudi kakovosten 5-sto-penjski menjalnik v mini izvedbi, pri katerem je tudi vzvratna hitrost sinhronizirana. Hkrati z audijem 80 z že tradicionalnim pogonom na prednja kolesa so pripravili tudi model quattro s pogonom na vsa štiri kolesa.
Audi quattro bodo predvidoma izdelovali s petimi motorji, od tega tri (65 KW/88 KS, 66 KW/090 KS in 83 KW/113 KS) s katalizatorjem. Vse izvedbe quattro bodo opremljene s 5-sto-penjskim menjalnikom.
Vsi novi modeli se odlikujejo s skromno porabo bencina. Audi 80 z 1,6 litrskim dizelskim motorjem moči 40 KW/54 KS po DIN 70 030 pri 90 km/h porabi 4,5 litra/100 km, pri 120 km/h 6,6 litra/100 km in pri mestni vožnji 6,7 litra/lOOkm. Doseže največjo hitrost 153 km/h. 1,6-litrski disei turbo razvija moč 59 KW/ 80 KS in najvišjo hitrost 172 km/ h. Pri 90 km/h porabi 4,2 1/100 km, pri 120 km/h 5,8 litra in pri vožnji po mestu 6,9 litra. S dislom turbo je mogoče prevoziti
SMO
PREBRALI
Preko 11 tisoč delavcev se je v Pekingu spoprijelo z nadlogo, ki se ji pravi podgana. Na voljo imajo 10 ton strupa.
XXX
Za neko znamenito posodo iz porcelana, ki izhaja iz časov, ko je Kitajski vladala dinastija Ming (1368—1644), so na dražbi iztržili 1,3 milijona dolarjev. Kupec je bil Japonec.
XXX
Na obali Floride si je neki podjetnež omislil hotel pod vodo. Zgrajen je iz jekla in plastike devet metrov pod vodo. Preživeti noč v tem hotelu pomeni plačati 300 dolarjev.
1000 kilometrov brez polnjenja goriva. 1,6-litrski motor na normalni bencin, ki razvija hitrost 170 km/h, porabi po normah 5,9, 8,9 in 6 litrov na 100 kilometrov.
1,8-litrski motor 66 KW/90 KS, ki razvija hitrost do 180 km/h in pospeši do 100 km/h v 12,5 sekunde, je še varčnejši od 1,6-litrskega motorja. Porabi samo 5,6/7,4/9,3 1/100 km.
Mnogo temperamentnejši je štiritakten motor z vbrizgom, ki ob kubaturi 1,8 1 razvija 112 KS in do 1'00 km pospeši v 9,6 sekunde, doseže pa najvišjo hitrost 194 km/h. Novo v programu audi 80 je štiricilindrski motor z gibno prostornino 1,9 litra, ki zmore 113 KS.
Boris Hegeduš
STRAN 12
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
za vsakogar nekaj
Smrčanje ni smešno
Če mislite, da je smrčanje redko, se motite. Po mnenju nekaterih vsak osmi Jugoslovan trpi za motnjami pri dihanju med spanjem. Pogosto smo nagnjeni k temu, da se šalimo, ko pogovor nanese na smrčanje. V določenem pomenu je to zabavno, pa tudi hvalimo se na ta račun, vendar samo dotlej, dokler niste vi tisti, ki smrči, ali oni, ki mora spati v isti sobi. Naj povemo še drugače : če niste tisti, ki si želi nemotenih sanj v tihi sobi. Takim ljudem ni do smeha. Smrčanje kot glasno hropenje in cviljenje nima konca in onemogoča spanje zakonskega para ali kogar koli drugega.
Ti zvoki pogosto dosežejo tudi soseda. Ugotovljeno je, da smrči veliko več moških kot žensk. Zvečine gre za ljudi v srednji ali starejši dobi. Medicinski stro-
Odstranjevanje madežev
— Čiščenje orehov je zamudno in umazano delo, saj na rokah ostanejo madeži. Najlažje jih odstranite, če roke operete v kisu. Po pranju jih namažite s hranljivo kremo.
S trpežnejših tkanin lahko madeže od znoja odstranite z amonijakom. Dve veliki žlici amonijaka pomešajte v litru vode in s to zmesjo očistite vsak madež.
— Umazano belo volneno tkanino poškropite z limoninim sokom in operite v čisti vodi. Če je madežev več in če so starejši, jih natopite z limoninim sokom in posolite s soljo ter postavite tkanino na sonce.
kovnjaki ne namenjajo posebne pozornosti smrčanju. Večina smrčanj nastane takrat, kadar se mehko nebo in uvula v zadnjem delu spustita in začneta vibrirati, ko vdihnemo ali izdihnemo. Ugotovljeno je, da so k temu nagnjeni, seveda poleg drugih, ljudje, ki imajo povečane tonzile, težave z emotivnimi napetostmi, z neustreznimi zobnimi protezami, vnetimi sinusi, deformiranim nosom, alergičnimi motnjami in tako dalje.
Po svetu je patentiranih približno 200 naprav za preprečevanje smrčanja, vendar so neučinkovite in čestokrat nevarne. Čeprav za številne ljudi smrčanje ni resna težava, je vendarle lahko znamenje hude bolezni. Zdravniki zelo redko odkrijejo pravi vzrok smrčanja. Če je smrčanje hujši problem, lahko v določeni
meri ukrepate proti njemu. Navadite se spati na boku in z zaprtimi usti. Posvetujte se z zdravnikom, če imate težave zavoljo alergije, ali prehlada, ki odebelita nosno sluznico. Zmanjšajte čezmerno telesno težo, saj tudi ta debeli nosno sluznico, s čimer je otežen prehod zraka skozi nos. Poleg tega debeli ljudje veliko raje leže na hrbtu in dihajo skozi usta. Tudi če ste suhi, se izogibajte močno slani hrani pred spanjem. Pojdite na pregled k zdravniku in si prizadevajte, da bi ta resno vzel vašo težavo.
Tisti, ki poslušate smrčanje, si poskušajte zamašiti ušesa. Nekaterim pomaga, da gredo spat, preden to stori človek, ki smrči. Kot zadnji izhod vam ostaja, da se preselite v drugo sobo.
Naša žena
Kava proti angini
Bolnikom z angino zdravniki ponavadi prepovedjo pitje kave. Najnovejše raziskave pa kažejo na nekaj drugega. Pri proučevanju skupine bolnikov s stabilno angino pektoris so ugotovili, da dve skodelici kave na dan odlagata začetek bolečine pri hoji na tekočem traku. Zdravniki so že postavili različne teorije o tem, zakaj kofein tako uničuje. Po eni od njih kava deluje stimulativno, tako da se človek dobro počuti, in brž ko se dobro počuti duševno, je dobro tudi telesno počutje. Tak učinek pa utegne biti nevaren, opozarjajo raziskovalci, vendar ne pri količini kave, ki sojo bolniki spili med raziskavo. Kava prav tako zvišuje krvni tlak vendar samo pri ljudeh, ki je niso vajeni piti. Če imate angino in redno pijete kavo, jo verjetno lahko pijete še naprej, vendar zmerno. Vedno je prijetno slišati, da vam tisto, kar imate radi, ne škodi.	Zdravje
Več rib in sadja
V zimskem času postaja prehrana siromašnejša, saj pač ni velike izbire, ne takšne kot poleti. Kako nadoknaditi vitamine, ki so potrebni organizmu. Le brez skrbi. Jesen nam da obilico sadja, ki se lahko uvrsti v dnevni obrok prehrane, in na ta način si zagotovimo potrebne vitamine. Priporočljivo je, da sadje jemo surovo, da uničimo čim manj vitaminov. V jeseni in zimi se priporoča, da se v jedilniku najde več rib, ker le-te vsebujejo velike količine mineralov in vitaminov. Ribe, sicer globoko zamrznjene, dobite skoraj v vseh trgovinah, sadje pa ste si verjetno zagotovili in ga shranili v primerne prostore.
S13 MURSKA SOBOTA
vsako sredo v oddaji 21 232 lestvica tega tedna:
1.	Ne joči — Miha Balažič
2.	Mandarina — Don Juan
3.	Baby gooby — Rendez Vouz
4.	Hold on tight — Samantha Fox
5.	Stuck with you — Huey Luis & The News
Naš predlog:
Sve je otišlo u Honduras — Džordže Balaševič Who wants to live forewer — Queen Ljubosumni — Simona Vodopivec
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudiom na Kidričevi 25, telefon 25-577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 11. decembra na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
ANEKDOTE
Slavni violinist in skladatelj Niccolo Paganini je bil nekoč v klubu, kjer seje neki pianist hvalil s svojo umetnostjo:
»Na moje koncerte prihaja toliko ljudi, da se kar gnetejo po hodnikih!«
»To še ni nič!« je vzkliknil Paganini. »Pri mojih koncertih je taka gneča, da moram celo sam stati!«
Slavnega poljskega pianista , Paderewskega so vprašali, kdo je po njegovem mnenju najboljši pianist na svetu.
»Sta samo dva velika pianista,« je odgovoril Paderewski. »Drugi je Godowski.«
Pisatelja Papinija je nekdo prosil, naj določi pojem »prihzo-valec«. Pisatelj je rekel:
»Prilizovalca imenujemo tistega, ki — ne da bi tako mislil — pove tistemu, kateremu se prilizuje, stvari, ki jih oni misli o sebi, ne da bi jih povedal.«
Lepa ženska je priznala književniku Panziniju: »Jaz sem poosebljena odkritost, vsak lahko bere v moji duši kot v knjigi.«
»Meni so bolj všeč platnice,« je odgovoril ujedljivi Panzini.
Slavni zdravnik Nicola Pende se je v nekem salonu udeleževal pogovora o možnostih medicine. Glede na salonsko občinstvo je slavni profesor rekel: »Medicina lahko ozdravi vse bolezni, razen zadnje.«
Učenec je vprašal Pitagoro, kdaj je najbolje, da se oženi.
»Ko se boš naveličal počivati,« je odgovoril filozof.
Tisti, ki še vedno nosijo ure na mehansko navijanje, naj si zapomnijo, da bo ura natančna za dalj časa, če je ne navijamo na roki, ker jo tako preveč navijemo in poškodujemo. Če ura ni vodotesna, jo ne imejte tam, kjer izpareva, se kuha; tudi ne v kopalnici. Če vam je voda prišla v uro, jo odnesite k urarju. Uro vedno držite v oddaljenosti od radia ali televizijskega aparata.
VZGOJA OTROK
Oblastna mati
Posebna oblika razvajanja otroka je, ko si mati popolnoma prilašča otroka. Nekatere matere si hočejp obroka obdržati za zmeraj, zlasti sina. Oblastne matere so ljubosumne na vsakogar, če se njihov otrok nanj čustveno naveže: na kakšno negovalko v otroškem vrtcu, učiteljico v šoli ali tovarišico otroka pri igri v razredu.
Ljubosumna mati si prizadeva svojega otroka odtujiti vsem drugim, ostati vse življenje njegova edina zaupnica in edina ljubezen. Mati stori vse, da bi obdržala otroka pod svojo oblastjo celo tedaj, ko otrok že odrašča v odraslega človeka. Ne dopušča mu samostojnosti in si ga tako podvrže, da se v njem razvije občutek krivde, ki se vzbudi ob vsakem poskusu, da bi se rešil podložndsti matere. Oblastna mati se najbolj boji, da bo »izgubila« svojega otroka, če se bo kdaj zaljubil v koga ali se poročil. Zato mu že od mladih nog vceplja zoprnost do drugega spola. Takšno ravnanje matere največkrat tako pokvari otroka, da je kot odrasel človek bolj ali manj nesposoben za uspešno ljubezensko razmerje, ali celo popolnoma nesposoben za srečen zakon. Mladi Človek, ki ni imel toliko moči, da bi se otresel materine oblasti, dopušča, da se mu mati vtika v njegovo ljubezensko razmerje ali v zakonsko življenje, če se že poroči. Takšen človek ostane čustveno nezrel.	Knjiga za vsak dom
— Rjavega premoga ni, briketi so predragi, zato kurimo kar z drvmi. (J. Kukel)
— Upokojenec: Naj mi bog pomaga in z njim vse subjektivne sile! (M. Mertiik)
— Jaz nalagam drva, drugi pa cene! (G. Lopert)
— V primeru s ceno mesa, so ta draga drva še kar poceni — za prekajevanje. (S. Roškar)
NIČ NAS NE SME PRE -NETITI
Vloga ribištva v SLO in DS
Ribiška družina je samoupravna organizacija občanov, v katero se prostovoljno združujejo zaradi gojitve in varstva rib, ribolova ter upravljanja ribolovnih okolišev, zaradi varovanja voda kot dela naravnega človekovega okolja ter športno-re-kreacijske dejavnosti.
Člani ribiške družine imajo pri družbeni samozaščiti tudi posebne in odgovorne obveznosti. Ribe, ki jih gojijo, varujejo in lovijo'- so najčešče tudi barometer onesnaženosti vsake vode — tekoče ali stoječe. Zato zajema danes, v dobi pospešene industrializacije, dejavnost sladkovodnega ribištva in njenih organizacij predvsem nenehno skrb za ohranjenje naravnega okolja in odločen boj zoper vsako onesnaževanje sladkovodnih voda.
Ribiči nismo samo borci za varstvo okolja, ampak stalni in dosledni nadzorniki voda in okolja. Ni nam vseeno, če — razen v nekaj jezerih in gramoznicah skoraj — ni kaj loviti v Ledavi, Ščavnici in Muri, ki so bile nekdaj bogate ribolovne vode s številnimi vrstami sladkovodnih rib. Vztrajamo in kljubujemo v takih razmerah v skupnem boju proti onesnaževalcem, ker smo tako skupno močnejši, vztrajnejši in zadnja leta uspešnejši, posebno proti večjim onesnaževanjem industrijskih obratov in kmetijskih farm v naši bližini. Žal pa smo še vedno nemočni pri manjših onesnaževalcih naših voda, pri takšnih, ki občasno operejo škropilnico v stoječi ali tekoči vodi, pa izlijejo vanjo še preostanek škropilnega materiala — fenolov, pesticidov, detergentov, itn.
Zato so naše vode čedalje bolj ogrožene, ker premalo nadzorujemo proizvodne procese v industriji in kmetijstvu — še posebej pa zaradi dokaj pomanjkljive ekološke zavesti dela prebivalstva, živečega ob rekah, potokih in stoječih vodah. Ribiči smo v tesnem stiku z naravo in zaradi sprotnega opazovanja dogajanja v vodi in ob njej — zlasti opazovanja obnašanja rib v vodi — smo športni ribiči in naše ribiške organizacije tudi najbolj poklicani, da onesnaževalce vode in okolja sprotno opozarjamo, obenem pa terjamo od družbe ukrepe, ki bodo še bolj preprečevali neodgovorna poseganja v vode.
Franjo Šonaja
Dieta za debelitev
Število tistih, ki se želijo zrediti, je seveda manjše od tistih, ki želijo shujšati, vendar pa je tudi takih veliko. Kako torej povečati telesno težo. Tovrstna dieta se deli na tri etape: počasno navajanje na večje količine hrane, zmanjšanje fizičnih aktivnosti, maksimalno uživanje hrane, ki je bogata s kalorijami. To je dolgotrajen postopek, ker je podhranjenost v večini primerov posledica slabih prebavnih organov in pomanjkanja apetita.
Osnovna vsebina diete je naslednja:
Zajtrk: 20 g masla, 100 g šunke, 110 g kruha, kakao ali čokoladno mleko.
Malica: 100 g čokolade.
Kosilo: 200 g mesa, 150 g zelenjave, juha, 100 g kruha.
Malica: 300 g sadja
Večerja: 100 g smetane, par hrenovk, 100 g kruha, kakao ali čokoladno mleko.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ROMAN SOLŽENL CINA	STAROGRŠKI KIPAR IZ EGINE	VAŽNO ŽIVILO	PLAČILO NA RAČUN, PREDUJEM	BELUNI-JEVA OPERA	ŽEVOSRE-BRNA SVETLICA	IT. ALPSKI SMUČAR (IVANO)
EPSKO-LIRSKE PESMI							
KOVINSKI TLAKOMER							
VOJAŠNICA							
PEVEC PESTNER				TONOVSKI NAČIN KUHANA PUAČA			
AVTOMOBILSKA OZNAKA VALJEVA			PEVKA NOVAK ROKODELSTVO				
MESTO NA OTOKU CRESU					GLAVNI ŠTEVNIK GOSTA TKANINA		
RIMSKO ŠTEVILO 500		ROMAN JANEZA JALNA NADUHA					
ŠAH. VELEMOJSTER IZ ZRN (KLAUS)						JUŽNA RASTLINA	AVTOR ROMANA »BUDDEN-BROOKOVI«
ESTONEC				TOVARNA NA TEZNEM TEKOČINA V ŽILAH			
LJUDSKA TEHNIKA			HERNMA PRIPOVEDNA PESEM				
AMERIŠKI FILOZOF (RALPH WALDO)							
LADIJSKI POVELJNIK							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Ivanhoe, zamorka, hribček, lan, Kai, Ant, Inn, pion, os, E, rips, vreča, m, AO, Esti, NUK, tar, Jerneja, enkalon.
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
STRAN 13
križem kražem po naših šolah
Ko bom pionir
Rada bi že postala pionirka. Dobila bom modro kapo in rdečo ruto. Ponosna bom. (MIŠA)
Pridno se bom učil in delal. (RASTKO)
V šoli bom še bolj pridna in iskrena. (JASMINA)
Pionir ne sme lagati, tožiti in nagajati. (NADA)
Nikoli ne bom pozabil ubogati. (MITJA)
Pomagala bom sošolcem in starejšim ljudem. (ANITA)
Še bolj bom ljubila mojo lepo Jugoslavijo. (NATAŠA) Učimo se, da mora pionir držati dano besedo. (TINKA) V naši domovini si želim svobodo. (ALEŠ)
Naša domovina so: morje, planine, polja, poti, in naš Ljutomer. (KATJA)
Ce bo treba, bomo pregnali sovražnika. (LUKA)
Nikoli se ne bomo norčevali iz cicibanov, kot so se nekoč starejši iz nas. Počutili smo se neprijetno.
(UČENCI 1. C, OŠ LJUTOMER)
za nas
LEPA SI, MOJA DOMOVINA
»Domovina, kaj to neki je?«
Tako se začenja pesmica Milene Batič, ki pripoveduje o domovini, o tem za marsikaterega človeka na Zemlji o neznanem »sanjskem« svetu.
Tako kot pesnica se sprašuje veliko ljudi, ki jih hočejo oropati za najlepše in najdragocenejše, kar še imajo. Imetje in najdražje so izgubili, ostane jim le še domovina. A sovražnik je lakomen, hoče jim vzeti tudi to, hoče jih narediti popolne sužnje. Kaj bodo storili, če ne prijeli za orožje?
Jugoslavija! Dežela svobodnih ljudi, kjer se nam ni treba boriti še za svobodo. Jugoslavija se je te more že otresla. Rešila se je je pa za tisočero človeških življenj. Ti ljudje so nam omogočili, da zdaj živimo v svobodni domovini. Ta domovina je tako lepa, da je ne bi zamenjali za nobeno drugo, še tako bogato deželo, kajti s tem bi domovino izgubili. Tudi domovina ima vezi, s katerimi nas priklepa nase, če odidemo v tujino. To je domotožje. Nobena dežela ni tako lepa kot domovina. Ena izmed številnih lepot je domač jezik.
Toda po vojni je bilo treba domovino obnoviti. K temu so pripomogle mladinske delovne akcije. Zato moramo pridobljeno bogastvo čuvati. Ne smemo ga uničevati.
Da se nam domovina ne bi >skrči-la<, skrbijo vojaki na naših mejah. Njim smo dolžni veliko zahvalo, saj bedijo noč in dan. Pomagajo pri izgradnji, pri elementarnih nesrečah.
Reke, travniki in gozdovi — vse to je domovina.
Ne uničujmo je!
Ciril ŽILAVEC, 8. b OŠ Cankova
Ko pogledam skozi okno, zagledam rjavo-zeleno pokrajino, z obdelanimi polji in ljudmi, ki pospravljajo jesenske pridelke. To je najožji del moje domovine.
V mestih ne vidijo vseh teh lepot narave, tam jih obdajajo velike stavbe in tovarne, moderna igrišča, veliko veliko raznih trgovin, kino dvorane in vrvež množice ljudi — tudi to je moja domovina. V času dopustov pa nekateri ljudje gredo v planine, da bi se odpočili. V Sloveniji imamo najvišji vrh Jugoslavije. Ta gora se imenuje Triglav. Visok je 2863 m. V Jugoslaviji je zelo dosti gora. Pozimi se tam zbere dosti ljudi. Tedaj so različna smučarska tekmovanja. Tja se gredo ljudje odpočit. Nekaterim ljudem pa zdravniki priporočajo, da gredo v planine. Tam je neonesnažen zrak. V Jugoslaviji so bile tudi zimske olimpij-
ske igre, naslednje leto pa bo univer-ziada v Zagrebu. V naši ožji domovini pa je ena zelo lepa in velika jama. Imenuje se Postojnska jama. V njej je dosti stalaktitov in stalagmitov. V njej izvira ponikalnica Pivka. Ta reka je v jami tako zelena kot trava poleti. V jamo se peljejo potniki z vlakom. Potem si jih vodiči razdelijo po jezikovnih skupinah. V jami so različne dvorane, kot je koncertna dvorana in špa-getna dvorana. Poleg nje pa so še druge jame, ampak niso tako velike in lepe. V naši domovini pa je še Jadransko morje. Tja pride poleti mnogo gostov iz tujine, pa tudi domačih ne manjka. Tam je zelo vroče. V Jugoslaviji so tudi lepa in velika jezera. Eno najlepših pa je v Sloveniji. Imenuje se Blejsko jezero. Ime je dobilo po mestu Bled. Tam se zbere mnogo ljudi, ko so športne prireditve. V Sloveniji in Jugoslaviji pa so tudi rudna bogastva in delovni ljudje.
To vse je naša dežela, domovina. Vse njene lepote moramo ohraniti in predati našim potomcem. Kakšno so nam dali predniki, takšno moramo ohraniti in se boriti zanjo, da nam jeo v vojnah ne odvzame sovražnik.
Tomaž Žohar, 7. b OŠ Rogašovci
Zelo smo veseli, ker nam je PIL podelil visoko priznanje — kipec pionirja.
Sodelovali smo namreč v nagradnem natečaju PIL Mi mladi.
Tudi letos smo že izbrali tekmovalne naloge, ki so bile razpisane za PIL. Nanašajo se na razmišljanje v mednarodnem letu miru. Pionirji na to temo pišemo, rišemo, raziskujemo in ustvarjamo. Nalog zelenih straž pa se lotimo vsako leto znova. Tako nenehno skrbimo
za čisto okolje.
Pionirji OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci
DOMOVINA
Domovina je srce, ki obliva me.
Domovina je cvet, ki obdaja ga svet.
Domovina je ptička vesela, ki mi lepo je zapela, domovina je zadnji list, ki odpadel v jeseni je čist.
Domovina je mir, ki je otroštva vir.
Domovina je svoboda, je kakor biserna voda.
MAJA BUNDERL, 5. a OŠ Veržej
Imam dom, domovino
Najsrečnejši človek na svetu, lahko tudi berač, je človek, ki ima svoj dom, svojo domovino.
Veliko ljudi odhaja v tujino, ker mislijo, da jih lahko denar osreči. Jaz pa mislim, da denar ni vse, da so še večje vrednote kot denar. To so: domovina, ljubezen, družina. Imamo sosede iz Nemčije, med njimi je moj prijatelj. Zgradili so si hišo in ob večjih praznikih pridejo v domovino. Nekoč niso imeli' ničesar, a živeli so v rodnem kraju. Sedaj so premožni, a živijo v tujini. V domačem kraju so si zgradili hišo, ker so spoznali, da je tu njihova domovina, domač kraj, tam pa je tujina, tuji ljudje, tuji jezik.
Tvoja domovina ti lahko da vse, kar si želiš. Dovolj je rodna, bogata, da se lahko preživljaš, če le gojiš ljubezen in spoštovanje do nje.
Imamo' dom, domovino. Ker smo še mladi, se moramo v bodoče potruditi, da bomo lahko, ko bomo odrasli, čim bolj koristili njej in nam samim. Ne sme-mo videti le sebe, moramo odpreti oči, da bomo lahko videli rastline, živa bitja, ki so prav tako del naše domovine.
Ko odprem oči, vidim domovino in čutim toplino domačega kraja.
Vasja PRŠA. 8. raz. OŠ FRANC BELŠAK, BUČKOVCI
Postala sem pionirka
Mlada in vesela v šolo sem hitela, ko praznik domovina naša je imela.
Ruto rdečo sem dobila, ko zaobljubo sem ponovila: da bom zvesta domovini, da se pridno bom učila, nikdar na starejše pozabila.
Metka FERENČAK, 4. a OŠ Odranci
H GOSPODARSKI IN DRUGAČNI PODOBI NAŠIH KRAJEV - BANOVCI MED NEKOČ IN DANES
Znano je, da so bile v letih 1813—1817 tudi na Štajerskem slabe letine. Lakota je ljudi prisilila, da so začeli uživati krompir. Kot je videti iz popisa, so bile zaloge sredi februarja še kar zadovoljive: 6 mernikov (150 kilogramov) pšenice in 14 mernikov (350 kilogramov) rži, zadovoljive pač glede na splošno stisko s hrano. Kot poroča J. Gruden (Zgodovina slovenskega naroda, 1928), je bila pšenica draga tudi drugod — v Ljubljani je stal mernik pšenice 12 goldinarjev in 20 krajcarjev. Sele po žetvi 1818. se je stanje izboljšalo.
Ob tako skromnem posevku je treba upoštevati še nekatere okoliščine. Kmetje so se upirali dajatvam, posebej še za nove poljščine (koruza, krompir), ker o teh dajatvah ni bilo »nikjer nič zapisano«, kot so trdili. Da pa so koruzo vendarle pridelovali, lahko razberemo iz podobnega popisa, ki je bil napravljen leta 1822. So popisovalcem posredovali napačne podatke o posevku pšenice in rži, od česar je bilo ob žetvi treba oddati zemljiškemu gospodu določen delež?
Zadevo zadovoljivo pojasni podoben popis, ki je nastal 22. julija 1822. Skupno so »našli« popisovalci in ocenjevalci 54 mernikov pšenice in 16 mernikov rži. Od tega so 26 mernikov pšenice predvideli za seme. To pa je bilo dovolj za 2,3 hektarja posevka. Tudi primerjava cen je zgovorna in potrjuje stisko ob lakoti: mernik pšenice so leta 1822 ocenili le na 1 goldinar do 1 goldinar 25 krajcarjev!
Kot pohištvo je v popisu omenjena samo skrinja (»ladica«), pa tudi postelji sta omenjeni samo dve. Iz drugih virov je znano, da je imel Jurij Prelog samo eno sestro, ki pa je bila leta 1816 že poročena in ni bila več pri hiši, mati Uršula, kot predajalka posestva, pa je bila vdova, ie takrat, kot tudi vse 20. stoletje, je bila navada, da so mladi moški člani družine in tudi posli poleti spali v senu, pozimi v hlevih.
Glede bivanjskih razmer je nekoliko bolj ilustrativen popis inventarja (delno), ki je bil opravljen po 13. 12. 1833. umrlem samskem Antonu Stanetiču-Jamreku (ta je bil po materi bratranec Jurija Preloga in temu se je najbrž zahvaliti, da je dokument zašel med druge
papirje, ki so še ostali na Prelogo-vini). Popis omenja: 3 srajce iz grobega platna, 1 nove bregiiše (»priiguscha«), 11 starih bregilš, 1 žametno suknjo s hlačami, 2 klobuka (beli in črni), 1 žametno in 1
modro kapo, 2 para starih škornjev, 1 predpasnik, 1 stari plašč, 1 kratko staro »čoho« (»tschocka«) — suknja iz dorhačega sukna, 1 modri telovnik in usnjeno torbo.
Popis kaže, kako neodvisna od industrijskega blaga je bila v prvi tretjini prejšnjega stoletja kmečka oprava, saj je izdelek te samo žamet.
V času, ko so bili sestavljeni omenjeni popisi, se je računalo na srebrne goldinarje tako imenovane konvencijske veljave (20 kovancev je vsebovalo 233,87 grama čistega srebra — 1 goldinar je imel
60 krajcarjev po 4 vinarje). Konj rjave barve je bil ocenjen na 600 goldinarjev, rjava kobila (verjetno stara) na 50, kobila svetle barve na 250, enako dveletna žrebica, eno žrebe na 200, drugo (vejretno mlajše) na 50 goldinarjev. Dve kravi, dve teleti in bik so bili vredni samo 160 goldinarjev. Razmerje med konjsko in govejo živino po tem popisu ni nobeno naključje, saj omenja popis, ki je bil napravljen 22. julija 1822, po smrti Jurija Preloga, prav tako 5 konj in samo 3 krave. Najbrž tudi to potrjuje nagnjenost Muropoljcev do konj. Vojaške oblasti so kmetom odstopale konje, ki niso bili več primerni za »aktivno službo«, ti pa so v zameno morali dati vojski v rtekaj letih dve ali tri žrebeta. Vojska je skrbela tudi za plemenske žrebce.
Šest mernikov pšenice so ocenili na 120 goldinarjev. To pomeni, da bi bilo treba dati za konja (600 goldinarjev) 25 mernikov pšenice ali pa 42 mernikov prosa, 85 mernikov ovsa H dobrih 33 mernikov ajde. Dve kravi, 2 teleti in T bika bi dobil že za 8 mernikov pšenice, za 12,5 mernika pa 2-letno žrebič-ko.
Kakšni so bili Banovci v tistem času ? Takšne, kot je bila pred desetletji porušena Stanetičeva (Ja-mrekova) domačija, so bile, kot nam to potrjuje leta 1825 napravljen katastrski načrt, še naslednje banovske domačije: Osterčevajse-daj Forjanova), Kolmaničeva (sedaj Belčeva), Skuhalova-Grabar-jeva (sedaj Rajhova), Štuhečeva-Galundroia (sedaj Skuhalova) in še ena Skuhalova (sedaj Topolni-kova). Tudi vše druge stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji vred so bile krite s slamo, grajene v obliki črke L, ob vsaki, ki ji je pripadalo več ali manj njiv, pa je samostojno — zaradi večje požarne varnosti — stal skedenj iz lesenih brun, v tlorisu grajen v obliki črke T. Poleg najstarejše, Staneti-čeve hiše, ki je bila grajena v 18. stoletju, so v preteklih dvajsetih letih izginili tudi stari skednji. Tako je narekoval sodoben način »kme
tijske proizvodnje«. Skedenj je zamenjal silos: zunanja podoba kmečkega dvorišča, ki je nastajala dobri dve stoletji, se je popolnoma spremenila.
Včasih se je reklo, da so poskušali potujčiti našo zemljo s pisano in govorjeno besedo ter z gospodarskimi pritiski. Danes pa se, sicer zavedni Slovenci, nehote podrejajo drugače: v to ali ono pokrajino vnašajo arhitekturne tujke. Saj niso krivi, ko pa nihče pri nas ni dovolj razmišljal o tem, da sta pokrajina in človek v tradiciji zadevi, ki zahtevata kontinuiteto.
Vse drugo je nekritično prenašanje tujih vrednot, je delo brez ustvarjalnega razmišljanja.
Vzporedno z razvojem kopališča bi bilo Banovcem z urbanistično zaščito v marsičem prizanešeno: v vasi nikoli ne bi razmišljali o tem, kako razširiti gasilski dom na najmanj primernem mestu. Ta prostor pripada vaški kapelici, ki so jo v začetku druge polovice prejšnjega stoletja, ko še ni bilo buldožerjev, tako ponesrečeno postavili ob rob vaške mlake. Naj na tem mestu dodam še ljudsko izročilo, ki mi ga je pred časom pod brajdami
(Dalje prihodnjič)
Vaška kapelica in gasilski dom (foto: A. Abraham).
na Puntigamu pripovedoval Slavičev Franček. Menda so se — kot je povedal — prebivalci Banovec nekoč sporekli glede prostora, kjer naj bi stala vaška kapelica. Zato so decembra leta 1910 — kot je zapisal Slovenski gospodar — sezidali tudi znamenje v čast svetemu Florijanu. Poslikal ga je domačin iz bližnjih Krištanec, Franc Rajter, ki je slikal hiše (tudi vratca omaric v stenskih nišah z lepimi okraski in napisi), kot je bila pač takrat navada: štukaturne rozete sredi stropa, prav tako štukaturni okviri ob robovih stropa in na stenah. Znamenje so pred leti obnovili, pa bi ga bilo spet treba. Kopa-liščniki so ga letos »opletli« z nekakšnimi smerokazi, ki pa so bili večinoma na tleh.
STRAN 14
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
šport
z--PRIZNANJA-------------------------x
Bloudkovi plaketi Mariki
Nagy in Dušanu Jenku
Letošnja slovesnost ob podelitvi Bloudkovih priznanj, ki so najvišja priznanja za dosežke v telesni kulturi v Sloveniji, je bila v Kopru. Podeljenih je bilo osem nagrad in petindvajset plaket. Iz Pomurja sta Bloudkovi plaketi prejela Marika Nagy iz Dobrovnika za tekmovalne dosežke v kegljanju in Dušan Janko iz Rakičana za organizacijsko delo v telesni kulturi. Nagrajencema čestitamo.
MARIKA NAGY, ki tekmuje za mariborski Konstruktor je že nekaj let ena najboljših jugoslovanskih kegljavk in se je kot državna reprezentantka uveljavila ne samo v republiškem in državnem merilu, temveč tudi na mednarodni sceni. Svoj največji tekmovalni uspeh pa je dosegla prav v letošnji tekmovalni sezoni! Na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Miinchnu v ZR Nemčiji je podrla 1363 kegljev in po-
stala nova svetovna prvakinja. Poleg tega pa je v tekmovanju dvojic podrla 480 kegljev na 100 lučajev
mešano, postavila nov svetovni rekord ter za sedem kegljev izboljšala starega. To je uspeh, s katerim se lahko pohvalijo le redki športniki.
DUŠAN JENKO seje s telesno kulturo začel ukvarjati v Sokolu v Ljubljani, nadaljeval v nogometnem klubu Slavija v Ljubljani, naposled pa v Mursaki Soboti in Rakičanu. Bil je pobudnik ustanovitve strelske družine v Rakičanu in njen prvi predsednik ter sekretar strelske družine v Murski Soboti. Bil je tudi med ustanovitelji nogometne Sekcije, ki se je kasneje preimenovala v nogometni klub Rakičan; deset let je opravljal funkcijo
predsednika. Še vedno je aktiven v klubu ih dela kot gospodar, na zadnjem občnem zboru pa so ga izvolili za častnega predsednika. Aktiven je tudi v organih Telesnokulturne skupnosti Murska Sobota. Za seboj ima 45 let aktivnega dela.
ŠAH
Zmaga Radenske in poraz Lendave
V nadaljevanju tekmovanja v drugi republiški šahovski ligi je-Radenska Pomurje premagalo Brežice s 4:2. Zmage za Radensko Pomurje so dosegli: Cigan, A. Kuhar in Čavužičeva, remizirala pa sta D. Hari in Nerat. Ša-histi Lendave pa so izgubili z Rudarjem Trbovlje z 2,5:3,5 točke. Zmagal je Gerenčer, remizirali pa so Božič, Žilavec in Str-bad. Zanesljivo vodi ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote.
Gerenčer in Božič
Šahovsko društvo Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za november. Med 10 šahisti sta bila najuspešnejša Gerenčer in Božič in zbrala po 7 točk. Sledijo: Hajoš in Žilavec po 6, Brezovič 4,5, Dobranič, Strbad in Todorovič po 4, Gal 2,5 in Ivanec brez točke.
Turnir v Puconcih
Šahovska sekcija Partizana Puconci organizira v soboto, 6. decembra 1986, ob 17.00 v gostilni Kuhar šahovski turnir. Vabijo k sodelovanju.
KOŠARKA
Pomurje prvo na Madžarskem
V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil košarkarski turnir veteranov, na katerem je sodelovala tudi ekipa Radenske Pomurja in se lepo odrezala. Pomurski košarkarji so namreč premagali Nagykanizso s 66:54 in Zalae-gerszeg s 66:59 ter zasedli prvo mesto. Najboljši strelci: Glažar in Rajbar po 20, Merklin 19, Mauko 16, Hladen 14 košev itn.
Pomurski derbi dobila Radgona
V osmem kolu tekmovanja druge republiške košarkarske lige za moške — vzhodna skupina so košarkarji Radgone v pomurskem derbiju premagali Pomurje iz Murske Sobote s 96:77. Strelci: Sakovič 36, Štihec 27, Fridau 13, Senekovič 10, Roškar 6, Škof 2 in Horvat 2 za Radgono ter Rajbar 26, Juteršnik 20, Klemar 12, Tušar 7, Gomboc 6, Banič 4 in Marič 2 za Pomurje.
BADMINTON
 Korenova trikratna republiška prvakinja
V organizaciji ŠŠD Mladost Lendava je bilo letošnje repu-I bliško prvenstvo v badmintonu za mladince in mladinke posa-“ mezno in dvojice. Sodelovalo je 18 mladincev in 13 mladink iz klubov Ježica in Olimpija iz Ljubljane, Braslovč in Lendave. I Lep uspeh so dosegli mladi tekmovalci iz Lendave, še posebej  mladinke. Najuspešnejša je bila Korenova, ki je osvojila kar tri  republiške naslove: med mladinkami posamezno, v ženskih dvojicah skupaj s Sekereševo in v mešanih dvojicah skupaj s IKošnikom (Ježica). Med mladinkami je bila Krpanova druga, Sekereševa pa tretja. V ženskih dvojicah sta Krpanova in Gjer-keševa zasedli tretje mesto, enako pa tudi Sekereševa in Fiile v mešanih dvojicah. Korenova, ki je že tretjič zapored postala
mladinska prvakinja Slovenije, je tako sklenila tekmovanje v tej konkurenci.
F. M.
Murska Sobota
Sejem zimskošportne opreme
Športno društvo Pomurje organizira v soboto, 13. decembra 1986, od 9. do 13. ure v domu Partizana v Murski Soboti sejem zimskošportne opreme.
Nafta jesenski prvak
Nogometaši Nafte iz Lendave so po prvem delu tekmovanja v območni slovenski ligi — vzhod osvojili naslov prvaka s prednostjo dveh točk pred zasledovalcema, Šmartnim in Steklarjem iz Rogaške Slatine. Lendavčani so dosegli osem zmag, dva poraza in en nedoločen rezultat. Izgubili z Dravinjo iz Slovenskih Konjic in Pekrami v gosteh, doma pa so igrali s Steklarjem neodločeno. Ce je že poraz v Slovenskih Konjicah upravičen, ker so Lendavčani igrali slabo in na tekmi tudi prejeli polovico zadetkov jesenskega dela tekmovanja, pa so s Pekrami izgubili nesrečno, ko že na samem začetku niso znali izkoristiti zre-
stvo: trener Oskoruž, njegov pomočnik Matičič in tehnični vodja Ludvik Dominko, ustvariti povsem novo enajsterico. Med tekmovanjem pa so jih pestile tudi poškodbe, pa tudi rumeni kartoni so vplivali, da je bilo potrebno enajsterico večkrat menjati. Med poškodovanimi je bil tudi eden najboljših igralcev, Ferencek, ki večji del prvenstva ni igral, naposled pa bo moral na operacijo meniskusa. K doseženemu uspehu pa je gotovo prispeval delež tudi zelo delaven upravni odbor kluba na čelu s predsednikom Hajdinjakom. Naposled pa so zadovoljni tudi ljubitelji nogometa, ki jih je ob igrišču vedno več. Po končanem jesenskem
ODBOJKA
Pomurje drugo
Odbojkarski klub Pomurje iz Murske Sobote je v počastitev dneva republike pripravil drugi ženski odbojkarski turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Rezultati: Pomurje: Paloma— Branik III 2:0, Prevalje :IC Maribor 2:0, Paloma B.:IC Maribor 2:1, Prevalje:Pomurje 2:0, Pomurje :IC Maribor 2:0 in Paloma B.:Prevalje 2:1. Vrstni red: 1. Prevalje, 2. Pomurje, 3. Paloma Branik III in 4. Ivan Cankar Maribor. Zmagovalna ekipa je prejela pokal.
Prvi Old stars
ŠŠD Enotnost na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti je pripravilo 19. tradicionalno tekmovanje v košarki za Bloudkov memorial v počastitev dneva republike in 40-letnice košarke. Sodelovalo je pet ekip. Rezultati — Enotnost : Ljutomer 85:32, EŠ : Old stars 31:86, Old stars : KŠP Maribor 83:77, Enotnost : KŠP Maribor 70:75 in Old stars : Enotnost 69:40. Vrstni red : 1. Old stars, 2. Klub študentov Pomurja Maribor, 3. Enotnost, 4. SDEŠ Murska Sobota in 5. SŠDU Ljutomer.
Kegljanje
Radenska druga na Ravnah
V počastitev dneva republike je bil na Ravnah kegljaški turnir, na katerem je sodelovalo osem moških ekip, med njimi tudi ekipa Radenske in zasedla drugo mesto. Zmagala je ekipa Celja s 5131 podrtimi keglji pred Radensko, 5083, in Konstruktorjem, 5014 podrtih kegljev. V ekipi Radenske je bil najuspešnejši Miro Steržaj z 935 podrtimi keglji pred Harijem Steržajem, 868, Kovačičem, 843, Horvatom, 839, Drvaričem, 833, in Kučanom, 787 podrtih kegljev.
STRELSTVO
MARIBOR PRED NORŠINCI
S D Mura iz Murske Sobote je v počastitev dneva republike pripravila odprto tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 25 ekip. Zmagala je ekipa SD Avgust Majerič Maribor s 1098 krogi pred Noršinci, 1087, Muro, 1079, SD Jovo Jurkovič Videm, 1074, in SD Koloman Flisar Tišina, 1067 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši Bukovec (Nor.) z 281 krogi pred Kurnikom (Mb), 279, Horvatom (Nor.), 277, Rojkom (Videm), 277 krogov. Prve tri ekipe so prejele pokale, dvanajst posameznikov pa praktične nagrade.
Brez poraza le Noršinci
V pomurski strelski ligi so imeli peto kolo! V vodstvu je ekipa Noršinec z 10 točkami pred Panonijo 8, Tišino in Muro po 6, Vidmom 4 ter Elradom, Avto-radgono in Turniščem po 2 točki. Med posamezniki pa vodi Horvat s 1871 krogi pred Bukovcem, 1852, in Špindlerjem (vsi Nor), 1846 krogov.
V občinski A strelski ligi po petem kolu vodita ekipa SCT in Šalovci z 10 točkami pred ABC Pomurko in Sebeborci po 8, Gančani in Grafičaijem po 6 točk itn. V občinski B ligi pa je na prvem mestu druga ekipa Noršinec s 83 točkami pred drugo ekipo Panonije, Tl točk. Med posamezniki vodi Cvetka Ren-geo (Nor.) s 1824 krogi pred Žižkom (Šal.), 1807, in Štefanecem (SCT), 1803 krogov.
V občinski pionirski ligi Murska Sobota vodijo Noršinci s 64 točkami pred Šalovci, 57, in Tišino, 51 točk. Posamezno pa je na prvem mestu Balažič z 857 krogi pred Kovačičem, 852, in Horvatom (vsi Nor.), 835 krogov.
NAMIZNI TENIS
Dvojna zmaga v Berlinu
Mladinska in članska ekipa Sobote sta tudi letos gostovali v Zahodnem Berlinu pri športnem društvu Slovenija, ki je priredilo tradicionalni turnir v počastitev državnega praznika, 29. novembra. Sobočani so tudi letos postali zmagovalci v obeh konkurencah, čeprav je bila letos kakovost višja kot lani, kar še zlasti drži za mladinsko konkurenco, ko sta nastopili dve reprezentanci Berlina.
Ekipa mladincev — Benko, Kuzma, M. Unger, Žitek — je premagala Slovenijo in drugo ekipo Berlina s 7:0 ter najboljšo reprezentanco Berlina veliko težje, kot kaže sam rezultat 7:2. Članska vrsta — Benkovič, Veren, S. Unger, A. Fridrih — je premagala Slovenijo s 7:0, Jadran s 7:1 in v odločilnem srečanju za prvo mesto berlinsko ekipo Fuchse s 7:3. Pri tem pa ne gre pozabiti izredne pozornosti naših delavcev na začasnem delu v Berlinu do naših igralcev, ko so jim ponovno razkazali zgodovinske znamenitosti Berlina, dogovorili pa so se, da bodo Sobočani spet gostili njihove igralce na pripravah v Murski Soboti v avgustu prihodnjega leta.
M. U.
NOGOMETAŠI NAFTE IZ LENDAVE - jesenski prvak v območni slovenski ligi — vzhod. Stojijo od leve: Z. Oskoruž (trener), S. Preradovič, M. Klobučarič, M. Husič, L. Siič, D. Novak, M. Bogdan, A. Car, L. Kerek, L. Dominko (teh. vodja) in Matičič (pom. trener). Čepijo: K. Nastovski (zdravnik), A. Marton, A. Gašpar, Š. Ivanič, M. Lukač, J. Žalik, M. Dovečer in T. Varga.
Pokal Lenartu
Odbojkarska sekcija Partizana Gornja Radgona je v počastitev dneva republike pripravila turnir, na katerem so sodelovale štiri moške ekipe. Zmagala je ekipa Lenarta pred Radenci, Radgono in Veterani. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal.
30 LET OBČINSKE STRELSKE ZVEZE MURSKA SOBOTA
Začetki strelskega športa
lih priložnosti za gol. To pa drži tudi za srečanje s Steklarjem. Zaradi teh spodrsljajev so si nogometaši Nafte zagotovili naslov jesenskega prvaka šele v zadnjem kolu z zmago nad Partizanom v Žalcu. S takim razpletom dogodkov so pri nogometnem klubu Nafta v Lendavi zadovoljni, saj so tako uresničili načrte pred začetkom tekmovanja. Uspeh je toliko pomembnejši, ker je pred začetkom nove tekmovalne sezone odšlo kar devet igralcev, tako da je moralo strokovno vod-
delu tekmovanja so nogometaši Nafte dobili odmor in bodo s pripravami zopet začeli v začetku prihodnjega leta. Želja v klubu je, da bi se za drugi del tekmovanja nekoliko okrepili, za kar so realne možnosti, se dobro pripravili za tekmovanje, obdržali prvo mesto in se uvrstili v enotno slovensko’ligo. Najboljši strelci pri Nafti v jesenskem delu tekmovanja so bili: Dovečar in Siič po 6, Nagy 3 in Gašpar 2.
Feri Maučec
MURSKA SOBOTA
Skupščina KK Pomurje
V domu Partizana v Murski Soboti bo v petek, 12. decembra 1986, ob 18. uri volilno-program-ska skupščina Košarkarskega kluba Pomurje Murska Sobota.
ŠAH
Odprto prvenstvo Radenske Pomurja
Na odprtem prvenstvu Radenske Pomurja so doslej odigrali dve koli. Po dve točki so osvojili Režonja, Gabor, Benko, A. Kos, I. Kos, D. Hari, Lanj-ščak itn.
Začetki strelske dejavnosti v soboški občini segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko je bila v Murski Soboti ustanovljena prva strelska organizacija, katere maloštevilni člani so se ukvarjali le s streljanjem z vojaško puško. Po osvoboditvi, z ustanovitvijo Strelske zveze Slovenije in kasneje okrajnih strelskih odborov, so začeli ustanavljati strelske družine, katerih pobudniki so bili Razdevšek, Muc, Mikec in drugi. Tako sta v soboški občini že leta 1953 delovali strelski družini Boris Kidrič Murska Sobota in Stane Rozman Prosenjakovci. Kasneje so bile ustanovljene strelske družine Kolodvor Murska Sobota, Blisk Murska Sobota, Borec Murska Sobota,
Tromejnik Grad, Štefan Kovač Beltinci, Graničar Cankova, Dane Šumenjak Moščanci, Lovec Krog, DOZ Murska Sobota, Tekstilec Murska Sobota itn. Nastajanje strelskih družin je narekovalo potrebo po ustanovitvi občinskega strelskega odbora kot organizatorja in usmerjevalca nadaljnjega razvoja strelskega športa. Tako so delegati strelskih družin leta 1956 ustanovili občinski strelski odbor Murska Sobota, ki so ga sestavljali: Jože Bedič — predsednik, Sandi Mikec — podpredsednik, Franc Fujs — tehnični sekretar, Franc Poredoš — blagajnik, Franc Vučina — orožar, Alojz Celec — propagandist, in Franc Gyorfi. Občinska strelska zveza Mur-
II. RRL	—					ženske		
Lestvica jesenski del						
Šmartno	10	9	1	0	213:158	19
Drava	10	8	0	2	241:168	16
Velenje	10	6	3	f 4	264:190	15
Zagorje	10	6	0		169:166	12
RADGONA	10	4	2	4	193:202	10
BELTINKA	10	4	1	5	221:247	9
Radeče	10	3	1	6	178:219	7
Fužinar	10	3	0	7	195:216	6
Lisca	10	2	2	6	199:222	6
Brežice	10	3	0	7	173:203	6
Rače	10	2	0	8	212:257	4
UPRAVNI ODBOR OSZ MURSKA SOBOTA 1958. Stojijo od leve: Franc Flisar, Franc Vučina, Milan Okretič, Jože Benedik in Ilija Torbica. Sedijo: Janez Toth, Jože Vbrbš, Jože Bedič (predsednik), Franc Poredoš in Franc Kreft.
ska Sobota, ki je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji, se je na začetku svojega delovanja srečevala s težavami, saj ni bilo strelišč, orožja in strokovnih kadrov. Večina tekmovanj je bilo na prostem in v raznih gospodarskih poslopjih, zlasti na podeželju, strokovni kader pa so nadomeščali izkušeni strelci. Ob pomoči okrajnega strelskega odbora pa so dobili nekaj nujno potrebnega. Leta 1959 je bilo s prostovoljnim delom ob kanalu v Murski Soboti zgrajeno strelišče za ma-lokalibersko puško, v stari osnovni šoli pa urejeno strelišče za zračno puško. Leto kasneje so v Murski Soboti organizirali tudi prvi inštruktorski tečaj, ki gaje obiskovalo 14 kandidatov in opravilo izpit za inštruktorja III. razreda, leta 1961 pa je bil organiziran prvi sodniški tečaj, ki ga je uspešno končalo osem kandidatov. Leta 1962 so bili ukinjeni okrajni strelski odbori, zato so njihove pristojnosti prevzeli občinski strelski odbori. Občinski strelski odbor Murska Sobota je ves čas dobro sodeloval s soboško gimnazijo, Zvezo rezervnih vojaških starešin, oddelkom za ljudsko obrambo ter drugimi športnimi organizacijami in društvi. Zlasti pa je razvil dobro sodelovanje z občinskimi strelskimi odbori v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Ormožu.
(nadaljevanje)
VESTNIK. 4. DECEMBRA 1986
STRAN 15
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE IZ MURSKE SOBOTE
Pristali v potoku
cestišča v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik avtobusa Zvonko Jončič iz Lenarta. V trčenju se je Grilanc hudo poškodoval. Med prevozom v bolnišnico je umrl.
Valorizacija denarnih kazni za prekrške
Prazniki so za nami, bilanca prometnih nezgod pa ni ugodna; kljub opozorilom so naše ceste spet zahtevale velik davek. Spet smo vozili prehitro, ne glede na razmere na cesti in vreme. 27. novembra se je v Martjancih zgodila nenavadna prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Darko Rakoša z Radenskega Vrha je vozil iz Moravskih Toplic proti M. Soboti. V Martjancih ga je v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v ograjo mosta čez Sebeborski potok. Vozilo s potniki je padlo v potok. Pri nezgodi sta se voznik Rakoša in sopotnik Marjan Bračko s Kapelskega Vrha hudo telesno poškodovala, sopotnika Dušan Pirc in Anton Vogrin iz Paličnjaka pa laže. Škode je za milijon dinarjev. Za voznika so odredili strokovni pregled vinjenosti.
POŽAR V G. PETROVCIH
TRAKTORIST IZSILIL PREDNOST
24. novembra je voznik traktorja s prikolico Štefan Zver iz Renkovec vozil po naselju Lipovci. V križišču z regionalno cesto je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Jožetu Janži iz Predanovec. Pri trčenju se je poškodoval sopotnik Štefan Janža.
PREZRL VARNOSTNO SIGNALIZACIJO
24. novembra se je voznik osebnega avtomobila Geza Vida iz Štrukovec (SO Čakovec) peljal iz M. Sobote proti Lendavi. Izven naselja Hotiza se mu je izpraznila guma. Zapeljal je na skrajno desno, da bi zamenjal gumo. Vključil je pozicijske luči, prižgal utripajoče luči in postavil varnostni trikotnik. Ko je gumo zamenjal je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Raduha iz Odranec, ki je spregledal signalizacijo in trčil v vozilo Vide. K sreči ni bil nihče poškodovan, škode pa je za 1 milijon dinarjev. Za Raduho so odredili strokovni pregled zaradi ugotovitve alkoholne stopnje v krvi.
1RČILA V TELEFONSKI DROG
26. novembra je voznica osebnega avtomobila Mirjana Horvat iz Beltinec vozila iz M. Sobote proti Radencem. Na Petanjcih jo je v ostrem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v telefonski drog. Hovatova se je telesno poškodovala.
Veterinarska postaja Murska Sobota razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo zgradbe stare veterinarske postaje v Podgradu 21 pri G. Radgoni s pripadajočim stavbiščem pare. št. 145, velikim 228 m!, in dvoriščem pare. št. 545, velikim 780 m!, vpisano v vi. št. 310 k. o. Hercegovščak, za izklicno ceno 15.000.000 din.
Javna dražba bo 23. 12. 1986 ob 10.00 na kraju samem.
Predmet prodaje je delno podkletena enonadstropna stavba, v pritličju so garaža, laboratorij ter prostor za začasni hlev, v nadstropju pa dve pisarni ter manjše stanovanje, in lesena drvarnica, ki je ob objektu.
Na dražbi bodo lahko sodelovali samo ponudniki, ki plačajo pred začetkom dražbe 10% vrednosti izklicne cene kot varščino, na žiroračun 51900-601-11282 pri SDK Murska Sobota z oznako »za varščino« in to dokažejo s potrdilom o vplačilu.
Celotna kupnina se plača v 15 dneh po dražbi. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s sklenitvijo pogodbe in zemljiškoknjižno izpeljavo nosi kupec.
Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo po telefonu na štev. 21 991; ogled je možen dve uri pred dražbo.
PADLA SKOZI ZADNJE STEKLO
Božidar Habek iz Varaždina se je 26. novembra peljal s osebnim avtomobilom iz M. Sobote proti Gederovcem. Pred Rankov-ci je zavijal na levo stransko poljsko cesto proti Vanči vasi. Ko je vozilo postavil na levo, je za njim z neprimerno hitrostjo pripeljal z osebnim avtomobilom Anton Gomboc s Cankove in trčil v Habkovo vozilo. Pri trčenju je skozi zadnje steklo padla Gombočeva sopotnica Nataša Gyerek iz M. Sobote in se poškodovala. Škode na obeh vozilih je za milijon dinarjev.
30. novembra je zagorelo na skednju Štefana Žižka iz G. Pe-trovec. Zgorelo je 20 ton sena. Ogenj so pogasili domači in gasilci iz Stanjevec. Škode je za 500 tisoč dinarjev. Ugotovljeno je bilo, da je požar nastal zaradi samovžiga sena,
V Uradnem listu SRS, štev. 42, z dne 7 11 1986 je objavljena valorizacija denarnih kazni v Zakonu o prekrških zoper JRM in nekaterih drugih zakonih. Valorizacija je izredno visoka in so denarne kazni povečane za 10-krat v Zakonu o javnih shodih in prireditvah, do 50-krat pa v Zakonu o prekrških zoper javni red in mir.
Na podlagi teh zakonskih sprememb bodo lahko občinski sodniki za prekrške osebam, ki se prepirajo, vpijejo ali drugače
nespodobno vedejo na javnem kraju, in druge prekrške po H. členu Zakona o prekrških zoper JRM izrekali denarne kazni do 100.000 din. Enaka kazen lahko doleti tudi osebe, ki motijo JRM v zasebnem prostoru, to so tako imenovani družinski konflikti.
Kdor ne prijavi javnega shoda ali prireditve, je lahko kaznovan z denarno kaznijo do 50.000. Kdor ne organizira rediteljske službe na prireditvi pa do 25.000 din.
Do i v.wo din pa je laiiKO kaznovan, kdor pobira prostovoljne prispevke v verske namene zunaj verskih prostorov in brez ustreznega dovoljenja.
Navedeno povečanje denarnih kazni bo močno udarilo po žepu in družinskem proračunu osebe, ki se pogosto pojavljajo kot kršitelji veljavnih predpisov.
Verjetno, da v bodoče ne bo tako imenovanih povratnikov, ker bo zadostovalo enkratno srečanje z izvajalci teh predpisov.
Božo Culič
TRČIL V STOJEČI TRAKTOR
Slavko Žižek iz Nedelice je 26. novembra parkiral traktor s priklopnikom ob robu -regionalne ceste v naselju Mostje. Po cesti iz Lendave proti Genterovcem je pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Njakaš iz Radmoža-nec. Zaradi neprimerne hitrosti je trčil v traktor in se hudo telesno poškodoval. Zaradi suma vinjenosti so delavci milice odredili strokovni pregled vinjenosti.
VRGLO GA JE NA NJIVO
27. novembra je voznik osebnega avtomobila Vlado Horvat iz M. Sobote vozil iz Vanče vasi proti M. Soboti. V Čemelavcih je začel prehitevati osebni avtomobil, ki ga je vozil Oto Norčič iz Ljubljane. Zaradi pretesnega prehitevanja je Horvat zadel vozilo Norčiča. Horvata je odbilo v jarek in na njivo, kjer se je hudo telesno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor. Škode, na obeh vozilih je za dva milijona dinarjev.
TRČIL V BETONSKI MOST
29. novembra je voznik osebnega avtomobila Jože Kovač iz Doline peljal iz Dobrovnika proti Lendavi. V Mostju gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo. Trčil je v betonski most, nato v leseno ograjo. Pri nezgodi se je hudo poškodoval.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE
29. novembra je v naselju Odranci doslej neznani voznik osebnega avtomobila povzročil prometno nezgodo. Zaradi goste megle in neprimerne hitrosti je zadel pešca Jožefa Korošo iz Odranec in ga hudo telesno poškodoval. Voznik je s kraja nesreče pobegnil, delavci milice za njim pozvedujejo.
SMRTNA NESREČA V PODGRADU
1. decembra v popoldanskih urah je voznik osebnega avtomobila Marko Grilanc iz Segovec vozil iz Lomanoš proti G. Radgoni. V blagem desnem ovinku v Podgradu je zapeljal na sredino
PROMETNA VARNOST

NASVETI KOLESARJEM
Nenadna neprevidna sprememba smeri v levo, vožnja v križišče, ne da bi se prej prepričali, če to lahko storimo, vožnja preveč po sredini ceste, brez luči, brez odbojnega stekla, alkohol — vse to so vzroki, da letno zgubi na cestah življenje veliko ljudi, od najmlajših do najstarejših.
Sovražnik kolesarjev je tudi slabo vreme — dež, megla, mraz in sneg. To onemogoča dobro vidljivost in otežuje vožnjo. Zato naj ne bo odveč nasvet, da se ob takih slabih vremenskih razmerah peljimo v službo ali drugam z drugim prometnim sredstvom. Če pa se kljub temu odločimo za pot s kolesom, potem se zavedajno, da smo prevzeli še večjo
odgovornost za lastno in tujo varnost v prometu.
J. D

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja temeljne organizacije Poljedelstvo in govedoreja Rakičan
objavlja
prosta dela in naloge:
— rejca pitane živine
na OE Tešanovci, tozd PG Rakičan. Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima osnovnošolsko izobrazbo in
— najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba delovne skupnosti pri ABC Pomurki, KG Rakičan, p. Murska Sobota, 69000 v 8 dneh od dneva objave.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh od dneva izbire.
METALOPROIZVODNJA LJUTOMER, Jeruzalemska 17, Vera in Hasan Tanovič razpisuje dela in naloge za nedoločen čas
1.	KV ali VKV rezkarjev in brusilcev z delovnimi izkušnjami,
2.	Tehnologa strojništva z delovnimi izkušnjami, inž. strojništva ali dipl. inž. strojništva
Dobrim delavcem zagotavljamo visok osebni dohodek.
Prijave pošljite pisno ali se oglasite osebno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Komisija za delovna razmerja OS' Kuzma razpisuje dela in naloge
učitelja razrednega pouka
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Začetek dela 23. 12. 1986 za eno leto. Pogoj: PRU ali U
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
Komisija za delovna razmerja pri tozdu Elektro Murska
Sobota, Lendavska 31, n. sol. o., objavlja prosta dela in naloge:	t
VODENJE SKLADIŠČA ORODJA IN OPRAVLJANJE AVTOMEHANSKIH DEL
Pogoji:
— KV avtomehanik
— 3 leta delovnih izkušenj
— vozniško dov. kategorije B
— poskusna doba 3 mesece
Delo bomo združili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili pošljite komisiji za delovna razmerja pri tozdu Elektro M. Sobota, Lendavska 31, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 8 dneh po. sprejemu sklepa. :
. L 3
j KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n.sol.o.
DSSS - kadr. služba
abc pomurka
kmetijski kombinat radgona
n. sol. o., GORNJA RADGONA
razpisuje
proste naloge in opravila
člana KPO, odgovornega za tržno področje.
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visoka ali višja izobrazba komercialno-ekonomske ali druge ustrezne smeri;
— 3 ali 5 let delovnih izkušenj v komercialnih poslih v gospodarstvu.
Izbrani'kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ABC POMURKA, KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA, KADROVSKA SLUŽBA, Jurkovičeva 3-5, 69250 GORNJA RADGONA.
Razpisna komisija sveta tozda Vzgojno-varstvena organizacija Lendava razpisuje dela in naloge
ravnatelja tozda
Kandidat mora poleg splošnih pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje:
— da izpolnjuje splošne z zakonom o združenem delu in družbenem dogovoru občine Lendava določene pogoje,
— da izpolnjuje pogoje za opravljanje del in nalog vzgojitelja ali strokovnega delavca, (pedagog, psiholog, socialni delavec, . specialni pedagog in zdravstveni delavec) ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del in nalog učitelja po določilih 96. člena Zakona o osnovni šoli,
— da ima pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti,
—	da ima aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja, — zaželjeno znanje madžarskega jezika.
Kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija tozda Vzgojno-varstvena organizacija Lendava, Mohorjeva 1.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri..
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izobrazbi v 8 dneh na naslov: Komisiji za delovna razmerja OŠ Kuzma.,
Gospodinje!
Pazite na živila, prihranite električni tok, PODALJŠAJTE ŽIVLJENJSKO DOBO
ZAMRZOVALNIKU
HAJDINJAK
c«
O
C
M
S N

IZOLACIJSKI SERVIS (069) 78 271
V vašem stanovanju izdelamo pred vami z garancijo
NOVO IZOLACIJO
Iče zamrzovalnik toči vodo, " ledeni ali rosi od zunaj.
Zdravilišče Radenska Radenci s tremi srci, n. sol. o. tozd MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja tozda DELA IN NALOGE:
VODENJE RESTAVRACIJE (gastrošef)
z zahtevano VŠ ali SŠ gostinske ali turistične smeri, 4 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje dveh tujih jezikov — nemščina in italijanščina.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov: Radenska tozd Moravske Toplice, 69221 Martjanci, kadrovska služba.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sklepu pristojnega organa.
-a
STRAN 16
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobcta, dne 4. decembra 1986	Št.; 31
I URADNE OBJAVE | OBČINSKIH SKUP-I ŠČIN: GORNJA RAD- GONA, LENDAVA I LJUTOMER IN MUR-I SKA SOBOTA
I Odgovorni urednik:
 Martin Vinčec
VSEBINA
264.	Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi v občini Lendava	269.
265.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1986	270
266.	Odlok o določitvi matičnih območij v občini Lendava
267.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o izvajanju davčne politike v občini Murska Sobota	272
268.	Ugotovitve, stališča in predlogi o problematiki romov v občini Murska Sobota	273.
Odlok o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987
Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delu k. o. Filovci
Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijska območja Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci
Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Adrijanci, Čepinci, Dolenci, Hodoš, Markovci, Peskovci in Šalovci
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Dokležovje
STRAN 17 VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
264
Na podlagi 12. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81), 3. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 36/83) in na podlagi 277. člena statuta Občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je skupščina skupnosti dne 24. 11. 1986 sprejela
ODLOK o gospodarjenju z javnimi potmi v Občini Lendava
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem odlokom se na območju občine Lendava določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je porabe, upravljanja, vzdrževanja in zagotavljanja sredstev za te namene.
2.	člen
Med javne poti štejemo dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, ki so v javni rabi in so družbena lastnina, pa niso razvrščene med magistralne, regionalne ali lokalne ceste in z njimi ne gospodarijo organizacije združenega dela za ceste ali druge organizacije združenega dela.
3.	člen
Javne poti so splošnega pomena za javni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, kot to določajo predpisi.
II.	UPRAVLJANJE Z JAVNIMI POTMI
4.	člen
Z javnimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo na način ter pod pogoji dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti.
5.	člen
Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti. Vzdrževanje pa lahko krajevna skupnost s podogdbo o prenosu posameznih del ali vzdrževanja prenese na organizacijo združenega dela, ki je za tako dejavnost registrirana.
6.	člen
Vzdrževanje javnih poti obsega:
—	nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste, ki se izvaja z občasnimi pregledi,
—	vzdrževanje in ojačitev javne poti, zaradi povečanih prometnih obremenitev,
—	obnavljanje izrabljenih elementov, mostov, propustov in drugih objektov,
—	odprava vseh poškodb in odstranjevanje ovir nastalih zaradi elementarnih dogodkov oz. povzročenih po uporabnikih cest,
—	vzdrževanje in obnavljanje naprav za odvodnjavanje,
—	vzdrževanje in obnavljanje prometne signalizacije, — zavarovanje pobočij, usekov in nasipov.
7.	člen
Organizacije združenega dela, ki imajo poljske, gozdne ali dovozne poti, kot osnovna sredstva na območju neke krajevne skupnosti, morajo krajevnim skupnostim povrniti sorazmerni del stroškov za
vzdrževanje javnih poti, ki so v upravljanju te krajevne skupnosti. O tem organizacija združenega dela in krajevna skupnost skleneta poseben samoupravni sporazum.
V primeru, da organizacija združenega dela k sporazumu ne pristopi, uveljavlja krajevna skupnost sorazmerni del sredstev za vzdrževanje javnih poti pri temeljnem sodišču.
8.	člen
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti.
9.	člen
Javne poti morajo biti po potrebi opremljene s prometno signalizacijo, kar odreja pristojni upravni organ v soglasju s krajevno skupnostjo.
10.	člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet, mora biti varnostni pas širok 3.0 m. V varovalnem pasu se ne smejo graditi stanovanjske zgradbe in druge stavbe in naprave ter saditi drevja in grmičevja. Prav tako je potrebno odstraniti v 3.0 m pasu obstoječe drevje in grmičevje. Širina varovalnega pasu se meri od zunanjega roba sveta javne poti, ter je varovalne pasove dolžan vzdrževati lastnik oz. imetnik pravice uporabe zemljišč, ki mejijo na javno pot.
11.	člen
Za postavitev ograj velja praviloma tri-meterski odmik od zunanjega roba sveta javne poti. V primerih, ko so ulice že oblikovane pa je odmik lahko manjši, vendar ne manjši od 1.0 m, pri čemer pa mora na novo postavljena ograja ostati v liniji že postavljenih ograj in se tako vklapljati v že oblikovano ulico. Dovoljena višina ograj je do 1.20 m.
Za naselja ali za dele naselij, ki se urejajo s protorsko izvedbenimi načrti veljajo določila teh aktov.
12.	člen
Da se prepreči poškodovanje javnih poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa, je prepovedano:
1.	Odvajati na javno pot vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine
2.	Odlagati na javno pot sneg
3.	Vlačiti po cesti pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora
4.	Ovirati odtekanje vode z javne poti
5.	Opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet
6.	Poškodovati prometno signalizacijo.
IV. ZAGOTAVLJANJE FINAČNIH SREDSTEV
13. člen
Sredstva za vzdrževanje javnih poti zagotavljajo krajevne skupnosti iz naslednjih virov:
—	samoprispevka občanov
—	povračil za čezmerno uporabo javnih poti
—	drugih sredstev
14.	člen
Uporabniki, katerih vozila zaradi izvajanja vzdrževalnih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali začasni čezmerno uporabljajo pot, plačajo odškodnino za uporabo in poškodovanje poti. O višini in načinu plačevanja za čezmerno uporabo poti se sporazumno dogovorita uporabnik in krajevna skupnost.
V kolikor se ne doseže sporazum iz prvega odstavka tega člena, krajevna skupnost uveljavlja odškodninski zahtevek pri pristojnem temeljnem sodišču.
15.	člen
Investitorji, ki bodo zaradi gradnje objektov in naprav ali z raziskovalnimi deli čezmerno uporabljali javne poti, so dolžni pridobiti soglasje za uporabo poti od krajevne skupnosti. Soglasje je investitor dolžan predložiti upravnemu organu pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Brez soglasja krajevne skupnosti o uporabi javne poti, investitorju ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
16.	člen
Javne poti nadzoruje pristojna inšpekcijska služba in sicer: inšpektor za ceste, gradbeni inšpektor in komunalni inšpektor.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	Kdor vozi zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot in ne plača povračilo sorazmerno uporabi in poškodovanju poti (14. člen).
2.	Kdor prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja (8. člen).
3.	Kdor gradi v varovalnem pasu stanovanjske hiše, druge stavbe in naprave, sadi drevesa, grmičevja ali ne odstrani obstoječega drevja in grmičevja ter postavlja ograje tako, da onemogoča ali poslabša preglednost javne poti (10. in 11. člen).
4.	Kdor odvaja na javno pot vodo, gnojnico, odplake in druge tekočine, odlaga sneg ali začasno ali trajno zasede javno pot, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo (1., 2. in 5. točka 12. člena).
5.	Kdor vlači po cesti pluge, brane ali drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora (3. točka 12. člena).
6.	Kdor ovira odtekanje vode z javne poti (4. točka 12. člena)
7.	Kdor poškoduje prometno signalizacijo (6. točka 12. člena) Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 din.
VI	I. KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati g. točka 6. člena Odloka o urbanističnem redu v občini Lendava (Ur. objave št 22/74).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 22-9/85-6
Datum: 7. 11. 1986
Predsednik
SO Lendava
Rudolf LEINER 1. r.
26S
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora Krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. 11. 86 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1986
1.	člen
Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1986 (Uradne objave št. 13/86) se v 2. členu spremeni in glasi:
»Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 znašajo 594.408.000 din in se razporedijo:
—	za dejavnost organov in
organizacij DPS	591.098.000 din
—	za tekočo proračunsko
rezervo	3.31O.OOO din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Številka: 400-3/86-3
Datum: 12. 11. 1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER 1. r.
266
Na podlagi 2. odstavka 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o matičnih knjigah (Ur. list SRS, štev. 38/86) in 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave štev. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. II. 86 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI MATIČNIH OBMOČIJ V OBČINI LENDAVA
1.	člen
S tem odlokom se določajo matična območja, sedeži matičnih območij in naselja, kjer se sklepajo zakonske zveze.
2.	člen
Rojstne matične knjige in matične knjige umrlih se vodijo za vsako matično območje posebej, poročne matične knjige pa za naselja, kjer se zakonske zveze sklepajo.
3.	člen
Matične knjige se vodijo na sedežih matičnih območij. Matične knjige vodi pooblaščeni delavec — matičar.
Pooblastilo za vodenje matičnih knjig in za nadomeščanje matičarja izda funkcionar, ki vodi občinski upravni organ za notranje zadeve.
4.	člen
V občini Lendava so naslednja matična območja:
1.	Čentiba s pripadajočimi naselji:
Benica, Čentiba, Dolina pri Lendavi, Pince, Pince Marof in Peti-šovci.
Sedež matičnega območja je Matični urad Čentiba.
3.	Črenšovci s pripadajočimi naselji:
Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Odranci, Trnje in Žižki.
Sedež matičnega ombočja je Matični urad Črenšovci, kjer se sklepajo zakonske zveze.
3.	Dobrovnik s pripadajočimi naselji:
Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Kobilje, Radmožanci, Strehovci in Žitkovci.
Sedež matičnega območja je Matični urad Dobrovnik, kjer se sklepajo zakonske zveze.
4.	Gaberje s pripadajočimi naselji:
Brezovec del, Gaberje, Gornji Lakoš, Kapca, Kot in Hotiza. Sedež matičnega območja je Matični urad Gaberje.
5.	Lendava s pripadajočimi naselji:
Banuta, Dolga vas, Dolgovaške gorice, Dolnji Lakoš, Mostje Lendava, Lendavske gorice in Trimlini.
Sedež matičnega območja je Matični urad Lendava, kjer se sklepajo zakonske zveze.
6.	Turnišče s pripadajočimi naselji:
Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče.
Sedež matičnega območja je Matični urad Turnišče, kjer se sklepajo zakonske zveze.
7.	Velika Polana s pripadajočimi naselji:
Sedež matičnega območja je Matični urad Velika Polana, kjer se sklepajo zakonske zveze.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Uporablja se od 1. 1. 1987 dalje.
ŠTEVILKA: 2-1/86-6
DATUM:
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER 1. r.
267
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 20. novembra 1986 sprejela
STRAN 19 VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE
O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zbori občinske skuščine na podlagi Poročila o izvajanju davčne politike v občini M. Sobota ugotavljajo:
V	občini Murska Sobota se davčna politika izvaja dosledno in v skladu z veljavno zakonodajo.
Davčna politika je dovolj stimulativna, da vzpodbuja razvoj drobnega gospodarstva.
Osnovni problem v izvajanju davčne politike, kljub prizadevanjem in nekaterim evidentnim rezultatom, ki so plod dela uprave za družbene prihodke, je ugotavljanje dejanskega dohodka, ki ga pridobivajo davčni zavezanci in ostali občani, v več primerih pa celo ugotavljanje zavezancev.
Zaradi nemoči uprave za družbene prihodke pri ugotavljanju dohodka, le-ta ne more biti podlaga za pravilno odločitev pri enem delu zavezancev.
Uprava zta družbene prihodke sicer dobro sodeluje z ostalimi organi, kar ji koristi pri doslednejšem delu, vendar pa to sodelovanje ne zagotavlja rezultatov na področju neobdavčenega in neupravičenega pridobivanja dohodka občanov in ugotavljanja izvora premoženja.
Bolj poglobljen pristop k preverjanju poslovnih knjig zavezancev s strani uprave za družbene prihodke je dal pozitivne rezultate.
Uprava za družbene prihodke je dosegla evidentne rezultate na področju izterjave davkov.
V	skladu z zakonodajo uprava za družbene prihodke izvaja kazensko politiko.
Na osnovi navedenega izvajanja davčne politike ne predstavlja pomembnejšega faktorja za zmanjševanje socialnih razlik in se bolj odraža v fiskalnem pomenu.
Glede notranjih problemov uprave za družbene prihodke zbori občinske skupščine ugotavljajo:
—	obseg dela se je v zadnjih letih bistveno povečal, temu pa ni sledilo povečanje števila zaposlenih in strokovna usposobljenost v posameznih primerih;
—	povečanje zaposlenih ne bi dalo adekvatnih rezultatov kot ustrezna opremljenost in uvedba sodobnejšega načina dela, vendar tudi na tem področju ni bistvenih premikov;
—	delavci uprave za družbene prihodke so preobremenjeni z ročno obdelavo podatkov, kar povzroča manjšo angažiranost na osnovnem področju dela..
Na osnovi navedenih ugotovitev so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča in usmeritve:
Davčna politika in njeno izvajanje mora še naprej vzpodbujati razvoj drobnega gospodarstva in angažiranje občanov na izkoriščanju kmetijskih zemljišč.
Zakonodaja in njeno izvajanje mora biti urejeno tako, da bo vsak, ki ustvarja večji dohodek več prispeval za zadovoljevanje splošne in skupne porabe.
Elemente zakonodaje, ki jih v praksi ni moč uveljaviti, je potrebno nadomestiti z ustreznejšimi.
Izvajalci davčne politike se morajo med seboj čimbolj povezati v cilju odkrivanja neobdavčenega in neupravičeno pridobljenega dohodka.
Na področju ugotavljanja izvora premoženja je potrebno zagotoviti tesnejše sodelovanje družbenopolitičnih organizacij in celotne družbe.
Davčna politika in njeno izvajanje se mora v večji meri odraziti kot faktor za zmanjševanje socialnih razlik.
Uprava za družbene prihodke mora v cilju uspešnega izvajanja davčne politike:
—	svojo organiziranost sproti ustrezno prilagajati potrebam,
—	eleminirati sleherni negativni subjektivni vpliv,
—	skrbeti za ustrezno kadrovsko zasedbo in stalno dodatno strokovno izobraževanje delavcev in temu ustrezno nagrajevanje,
—	še tesnejše sodelovati z drugimi organi (uprava za inšpekcijske službe, Uprava za notranje zadeve, Postaja milice),
—	se ustrezneje opremiti v cilju ažurnejšega dela in večjega pregleda nad situacijo.
Zbori občinske skupščine zavezujejo Upravo za družbene prihodke, da takoj pristopi k izdelavi pregleda stanja na posameznih področjih izvajanja davčne politike in pripravi program ukrepov za izboljšanje stanja.
Uprava za družbene prihodke mora izdelati seznam samostojnih obrtnikov, ki z opravljanjem svoje dejavnosti ne ustvarjajo dohodka, ki bi bil podlaga za obdavčitev, kar pa glede na položaj dejavnosti ni realno. V teh primerih bo Uprava za družbene prihodke pristopila k poglobljenemu ugotavljanju realnega stanja.
Ugotovitve glede prekoračitve obrtnih dovoljenj bo Uprava za družbene prihodke posredovala ustreznim službam v cilju, da zavezanci dejansko stanje legalizirajo ali pa prekinejo z dejavnostjo, za katero nimajo dovoljenja.
Uprava za družbene prihodke mora s pomočjo ostalih organov načrtno pristopiti k odkrivanju občanov, ki opravljajo storitve brez ustreznega dovoljenja.
Številka: 422-9/86-9	Predsednik
V M. Soboti, dne 20. novembra 1986 Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
268
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 20. novembra 1986 sprejela
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGE
O PROBLEMATIKI ROMOV V OBČINI MURSKA SOBOTA
V občini M. Sobota so bili v zadnjih letih pri razreševanju problematike Romov doseženi pomembni rezultati, ki so še posebej evidentni na vzgojnovarstvenem in vzgojnoizobraževalnem področju. Kljub vsestranskim prizadevanjem in doseženemu napredku pa so še vedno prisotna številna odprta vprašanja in problemi, ki opozarjajo, daje razreševanju navedene problematike še nadalje potrebno posvečati ustrezno skrb in pozornost.
Uradni statistični podatki o številu Romov v občini M. Sobota so ob razreševanju te problematike neuporabni, saj seje ob zadnjem popisu opredelilo za Rome le 236 občanov, kar ne ustreza dejanskemu stanju. Po podatkih Centra za socialno delo M. Sobota živi namreč v naši občini 2609 Romov.
Iz podatkov o starostni strukturi Romov je razvidno, daje odstotek Romov, starih do 18 let, zelo visok, saj znaša 39 % Romov, starih nad 65 let pa je le 105 ali 4 %, medtem, ko v občini M. Sobota po podatkih iz leta 1981 odpada na prebivalce stare nad 65 let 13,73 %. Primerjava kaže na bistveno slabše zdravstveno stanje romske populacije, ki je pogosto posledica neustreznih življenjskih pogojev oziroma socialnih razmer.
Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da se je pri Romih odstotek iskalcev zaposlitve v zadnjih 5 letih povečal, na kar bistveno vplivajo zmanjšane zaposlitvene možnosti, delno pa v posameznih primerih tudi neustrezen odnos do zaposlovanja Romov, saj je ta odstotek v primerjavi z iskalci zaposlitve med ostalim prebivalstvom precej večji.
Na podlagi ugotovitev iz gradiva in razprave so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča in predloge:
Za uspešno razreševanje problematike Romov v občini M. Sobota je potrebna natančna in celovita evidenca splošnih podatkov soci-alno-ekonomskih razmer in drugih pomembnih podatkov. Zbori predlagajo, da takšno evidenco kontinuirano vodi Center za socialno delo M. Sobota, ob sodelovanju krajevnih skupnosti, krajevnih uradov, strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter OZD, v katerih so Romi zaposleni. Za področje vzgojno-varstvene dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja naj še naprej spremlja problematiko Romov Zavod SR Slovenije za šolstvo, OE M. Sobota, za področje zdravstva pa Zdravstveni dom M. Sobota.
Romske otroke je potrebno vsaj 2 leti pred vstopom v šolo vključiti v vrtec — pripravo na šolo, da se naučijo slovenskega jezika do take stopnje, da bi lahko bili enakopravno vključeni v preverjanje sposobnosti za vstop v šolo in nato v osnovno šolo. V predhodnem obdobju je treba pred vstopom v šolo opraviti testiranje učencev Romov s prilagojenimi testi glede na obvladovanje slovenskega jezika. Prav tako je potrebno proučiti ustreznost normativov v oddelkih vrtcev in šol, ki imajo večje število Romov, s poudarkom na individualnem delu.
Večjo skrb kot doslej bo potrebno posvečati strokovnemu izobraževanju in usposabljanju učiteljev in vzgojiteljev, ki delajo z Romi. Vzgojnoizobraževalne in vzgojnovarstvene organizacije, ki delajo v šolskih okoliših, kjer živijo Romi, morajo pri uresničevanju vzgojnih smotrov »vzgoje k sožitju« dati ustrezen poudarek vsestranskemu spoznanju in seznanjanju z romsko populacijo v tem smislu, da bi jih sprejemali kot enakopravne člane razredne skupnosti.
V zvezi z ugotovitvijo, da še vedno relativno visok odstotek učencev Romov zelo neredno obiskuje pouk, bo v bodoče potrebno s strani ustreznih strokovnih služb vzgojnoizobraževalnih organizacij več in kontinuiranega dela pri razreševanju posameznih problemov na tem področju.
Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so učenci Romi zelo skromno udeleženi pri dodeljevanju kadrovskih štipendij, zato jih bo potrebno v bodoče enakovredno obravnavati.
Problem nezaposlenosti Romov bomo lahko uspešneje razreševali le ob doslednem upoštevanju kriterijev, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, v katerem so socialne razmere opredeljene kot prednostni kriterij.
Potrebno je proučiti možnosti krajšega funkcionalnega usposabljanja Romov za opravljanje določenih del oziroma poklicev, za katere Romi kažejo interes in sposobnosti oziroma nagnjenja.
Pri reševanju stanovanjske problematike Romov je potrebno proučiti možnost gradnje družbenih stanovanj z nižjim stanovanjskim standardom, ki bi ustrezal njihovi ekonomski sposobnosti, vendar še vedno zagotavljal ustrezne bivalne pogoje. Še nadalje jim je potrebno omogočati vključevanje v družbeno usmerjeno gradnjo in jim pri tem nuditi ustrezno ekonomsko pomoč (krediti) ter pomoč pri urejanju gradbene dokumentacije.
Za razreševanje problematike na področju cestno-komunalne infrastrukture se morajo Romi v okviru krajevnih skupnosti aktivneje vključevati s predlogi, prostovoljnim delom in samoprispevki.
Na telesnokulturnem in kulturnem področju je potrebno Romom še nadalje nuditi pomoč pri ustanavljanju društev oz. klubov. V telesni kulturi naj bo dana spodbuda za raznoliko udejstvovanje. Prednost mora biti dana ohranjanju romske identitete in posebnosti. Poleg materialne pomoči morajo strokovne zveze dajati večji poudarek organizacijski in mentorski pomoči.
Na področju razreševanja zdravstvene problematike je treba usmerjati vso pozornost in skrb osveščanju romske populacije glede higiene, zdrave prehrane in ostalih preventivnih ukrepov ter na ta način prispevati k izboljšanju njihove zdravstvene ravni. V delovnih organizacijah morajo biti ustrezne strokovne službe bolj informirane o strokovnih ugotovitvah psihofizičnih sposobnosti romske populacije.
Pri ugotavljanju upravičenosti Romov do socialno-varstvenih pomoči bodo morale socialno zdravstvene komisije v krajevnih skupnostih obravnavati posamezne primere bolj poglobljeno in aktivneje sodelovati z ustreznimi službami Centra za socialno delo. Pri pripravi mnenj o upravičenosti do socialno varstvene pomoči posameznega Roma ali njegove družine je potrebno predvsem upoštevati njegove dejanske socialno-ekonomske razmere.
Na vseh področjih življenja in dela je potrebno Rome bolj vključevati in jih usposabljati za razreševanje odprtih vprašanj in problemov, posebno pa takrat, ko se razrešujejo njihovi problemi.
V skladu z navedenimi ugotovitvami, stališči in predlogi morajo vsi odgovorni in zainteresirani dejavniki za svoje področje dela izdelati konkretne programe za še uspešnejše vključevanje Romov v družbeno življenje.
Številka: 55-2/85-5
V M. Soboti, dne 20. novembra 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
269
Na podlagi 2. odstavka 4. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjenju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Ur. list SRS, št. 43/85), 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 (Ur. list SRS, št. 43/85) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1986 sprejela
ODLOK o prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeni organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine za obdobje 1986—1990 in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv, se s tem odlokom prepisuje za leto 1987 prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,65 %.
Od te stopnje skupnost za pospeševanje kmetijstva razvrsti 0,50 % za intervencije v proizvodnji hrane, 0,15 % pa za občinske blagovne rezerve.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v letu 1987 uporabijo za:
—	sofinanciranje nalog po letnem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za pospeševanje družbeno organizirane pridelave poljščin, sadja in vrtnin in intenzifikacijo proizvodnje,
—	za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo,
—	za delno pokrivanje stroškov prostorskih in ureditvenih operacij,
—	za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov in kritje skladiščnih in manipulantnih stroškov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Murska Sobota. Ta jih razporedi v skladu z določili 2. člena tega odloka z letnim programom dela in predračunom ločeno za področje intervencij v proizvodnji hrane in za področje financiranja programa občinskih blagovnih rezerv. Program in predračun potrdi izvršni svet občine, ki je tudi odredbodajalec za izplačila iz sredstev, ki so razporejena za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in 23/83, ter 43/85) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
Številka: 420-9/86-3
M. Sobota, 20/11-1986
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
270
Na osnovi določil 1. odstavka 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86) in določil 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 20. novembra 1986 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka v delu k. o. Filovci
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek v delih katastrske občine Filovci po ureditvenem načrtu 10/86-UN/s v melioracijskem območju določenim z mejo v katastrski občini, kakor sledi:
K. O. FILOVCI
Melioracijsko območje se začne na severu ob mejnem potoku z k.o. Bogojina in p.št. 2005, poteka ob severni meji te p.št. do obč. poti p.št. 6054 on ob poti do š.št. 1890, ob severni meji p.št. 1890 proti vzhodu do obč. proti p.št. 6051, ob tej poti proti jugu do poti p.št. 2700 in ob južnih mejah p.št. 2713, 2714 in 2646 proti vzhodu do obeh poti p.št. 6048. Po poti p.št. 6048 proti jugu do potoka p.št. 6042 in ob potoku proti severu do poti p. št. 3192, po tej poti proti vzhodu do gozda in obč. poti p.št. 2068 do p.št. 3357, od tod proti vzhodu pa po meji med njivskimi oz. travniškimi površinami in vinogradi vse do poljske poti nato pa proti severu ob vzhodni meji p.št. 3565 do gozda. Ob gozdu poteka meja melioracijskega območja do p.št. 3648, po severni meji te parc.št. proti vzhodu do p.št. 6069 — obč. pot, ter nato ob južnih mejah parc.št. 3742, 3741, 3740, 3739/1, 3739/2, 3738 in 3735 do k.o. Strehovci. Od tod naprej proti jugu je maja melioracijskega območja meja z k.o. Strehovci vse do potoka Ledava, ob potoku Ledava proti zahodu do katastrske meje z k.o. Bogojina. Ob meji z k.o. Bogojina proti severu do p.št. 2005.
Iz območja je izvzeta vas Filovci s hišami, ohišnicami, gospodarskimi poslopji in vinogradi.
2.	člen
Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije.
a) Hidromelioracije:
—	preddela — ruvanje štorov
—	osnovna odvodnja — odprti jarki
—	zasip depresij
—	detajlna odvodnja — polaganje drenaže
—	poljske poti in propusti na melioracijskih jarkih. b)Agromelioracije:
— založno gnojenje
—	apnenje
—	globoko oranje travnikov — podrahlanje njivskih površin.
3.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni pred pričetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti gozdno drevje in grmičevje ob trasah melioracijskih jarkov in na ostalih površinah, kakor je to za projekte predvideno.
4.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliorira-nem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spadajo zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave na' melioracijskih jarkih,
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih zalivov v melioracijske jarke, — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih,
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju,
—	izvrševati redno podrahljanje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih pet let,
—	izvrševati redno apnenje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih štiri leta.
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
5.	člen
Meliorirana kmetijska zemljišča so dolžni udeleženci oziroma uporabniki koristiti v smislu srednjeročnih in kratkoročnih planov Kmetijske zadruge PANONKA.
6.	člen
Udeleženci so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje melioracijskega sistema v smislu 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86). Višino prispevka določi Kmetijsko zemljiška skupnost občine Murska Sobota.
7.	člen
Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišče in vode, da stopajo na njihovo zemljišče.
8.	člen
Na melioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč ustrezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti kar najbolj intenzivna, tržne kmetijske viške so udeleženci dolžni oddajati področni temeljni zadružni organizaciji.
9.	člen
Melioracijska dela bodo končana predvidoma do 1. maja 1987.
10.	člen
Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA KZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Beltinci, oziroma kmeti — udeleženci, ki posedujejo zemljišča v melioracijskem območju Filovci.
Sredstva za financiranje melioracijskih del so zagotovljena in bodo izločena na poseben račun pri KZ PANONKA TZO BELTINCI.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 324-6/86-3
U M.Sobota, dne 20. 11. 1986,
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
271
Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 20. 11. 1986, sprejela
ODLOK
o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijska območja Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za melioracijska območja Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, pod št. 5/86-UN/S v septembru 1986.
OZ NVH1S VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje: a) tekstualni del:
— obrazložitev k ureditvenemu načrtu,
— soglasja pristojnih organov in organizacij;
b) grafične priloge:
— izrez iz Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—2000 (namen prostora)
— izrez iz Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—2000 (naravni viri)
— izrez iz prostorskih sestavin Srednjeročnega družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 za območje Hodoš—Dolenci
— izrez iz prostorskih sestavin Srednjeročnega družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 za območje Markovci—Šalovci
—	območje obdelave Hodoš —Dolenci
—	območje obdelave Markovci—Šalovci
—	ureditvena situacija Hodoš—Dolenci
—	ureditvena situacija Markovci—Šalovci
—	protivetrni pas
v M 1 : 25000,
v M 1 : 25000,
v m 1 : 5000,
v M 1 : 5000, v M 1 : 5000, v M 1 : 5000, v M 1 : 5000, v M 1 : 5000, v M 1 : 100.
3.	člen
Območji, obdelave, za kateri se sprejema ta ureditveni načrt, obsegata zemljišča v k. o. Hodoš in k. o. Dolenci za melioracijsko ob
močje Hodoš—Dolenci ter zemljišča v k. o. Cepinci, k. o. Markovci, k. o. Šalovci, k. o. Adrijanci in k. o. Peskovci za melioracijsko območje Markovci—Šalovci.	,
Meji območij sta razvidni iz grafičnih prilog, navedenih v 2. členu tega odloka.	jr ,
4.	člen
Do pričetka melioriranja zemljišč, se zemljišča, navedena v prejšnjem členu, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na načrtovano izrabo.
5.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijah! pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora tpr na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
6.	člen	j."
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja, enota v M. Soboti.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 324-1/86-4
M. Sobota, dne 20. 11. 1986
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
272
Na osnovi določil 1. odstavka 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86) in določil 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80, 36/81, 11/84 ih 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1986 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v delih k. o. Adrijanci, Čepinci, Dolenci, Hodoš, Markovci, Peskovci in Šalovci
1.	člen
Uvede se melioracijski postopek v delih katastrskih občin Adrijanci, ČepincL Dolenci, Hodoš, Markovci, Peskovci, Šalovci po ureditvenem načrtu št. 5/86-UN/S v melioracijskem območju določenim z mejo v posameznih katastrskih občinah, kakor sledi:
K. O. PESKOVCI
Meja poteka od ceste M. Sobota — Hodoš in sicer od p. št. 101 proti severu po zahodni meji p. št. 101, 103 in 105, nato po meji med p. št. 109 in p. št. 106 in 109 in 107, nato proti severu po zahodni strani p. št. 112, 111, 110, 114, 119, 122, 123, 125, 127, 135, 137, 136 in naprej proti severu po poti p. št. 182, nato po južni strani p. št. 180, 154 ter se priključi na pot p. št. 99 in po tej poti proti severu do katstrske meje k. o. Adrijanci. Na severni strani je meja melioracijskega območja med k. o. Peskovci in k. o. Adrijanci vse do zahodne meje p. št. 956; po zahodni meji p. št. 956 proti jugu do p. št. 972, nato po južni strani p. št. 956 do meje z p. št. 995 in proti severu do p. št. 996, nato po meji med p. št. 998 in 997. Meja melioracijskega območja poteka nato proti jugu po pare, mejah med parcelami 994 in 993, 992 in 991, 989 in 990, 987 in 986, 985 in 986, 1008 in 1009, 1028 in 1025, 1027 in 1026, 1047 in 1046, 1048 in 1050, 1048 in 1049, 1053 in 1054, 1043 in 1044 in po zahodni strani p. št. 1061, 1060, 1059, 1056, do okraj, ceste G. Petrovci — Šalovci t. j. p. št. 2448 in nato po pare, meji med parcelama 1148 in 1147 do žel. nasipa. Ob nasipu p. št. 2447/15 proti vzhodu do katast. meje z k. o Šalovci, nato po kat. meji proti jugu do poti p. št. 2454 in po tej poti do meje med p. št. 1406 in 1409, po meji proti jugu do poti p. št. 1404 ter nato po meji po pare. 1396 in 1458, 1395 in 1458 dalje proti jugu po vzhodni strani po. št. 1512, 1511, 1510, zajame celo pare. št. 1510. Nato poteka meja melioracijskega območja po južni strani pare. št. 1515, 1516, 1521, 1522, zajame celo pare. št. 1525 in se priključi na pot p. št. 2452 in poteka po tej poti do p. št. 1563 kateri izloči v celoti in nato po meji med p. št. 1571 in 1562 do poti 1818, po tej poti navzgor do poti p. št. 2452 do p. št. 1326 in po južni strani p. št. 1326, 1323, 1320, 1317,1311,1305, 1302, 1295 do p. št. 1291 katero v celoti izloča ter po zahodni strani p. št. 1291 proti jugu do poti p. št. 2455, po poti nazaj proti vzhodu do meje med p. št. 1877 in 1876, po meji med tema parcelama proti jugu in po južni strani p. št. 1877, 1878, 1879, 1886, 1885 in 1883 ter po meji p. št. 1891 in 1883, 1890 in 1887, 1889 in 1888 do poti p. št. 2455. Po tej poti p. št. 2455 proti zahodu do p. št. 2027 katero izloča v celoti, nato po južni meji p. št. 2033, 2035 in 2036 in se priključi na pot p. št. 2455 ter po tej poti do poti p. št. 2068 in ob meji p. št. 2067 katero vključuje v območje do železniškega nasipa p. št. 2447/15. Ob nasipu proti vzhodu do p. št 751 in po meji p. št. 751 proti severu do ceste p. št. 2448 seka cesto in se nadaljuje proti severu po meji med p. št. 760 in 764, 763 in 761 in po
južni strani p. št. 775 do poti 766 po poti proti severu do poti p. št. 2450 naprej po severni strani p. št. 683 katero v celoti izloča, nato po južni strani p. št. 682, 659, 658, 657, 649 in po meji p. št. 649 do zahodne meje med p. št. 651 in 650. Nato poteka meja ob p. št. 571 katero v celoti izloča naprej med p. št. 570 in 540, zajame p. št. 560, nato med 561 in 556, 555 in 556, in 554 in 556 do poti seka pot in po južni strani p. št. 418 do meje med p. št. 412 in 419 in proti jugu med parcelami 459 in 424, 458 in 429, 453 in 454, 450 in 440, 447 in 448, 446 in 483 in ob zahodni strani p. št. 445, 444, 443 in 442 do ceste M. Sobota — Hodoš in ob cesti proti zahodu do p. št. 101.
Hiše in ohišnice so izvzete iz melioracijskega območja.
K. O. ŠALOVCI
Meja melioracijskega območja na severu je meja k. o. Markovci p. št. 1463 nato se nadaljuje po južni strani p. št. 1463 in 1464 zavije proti severu do p. št. 1502 in po južni meji te pare. št. do meje med pare. 1502 in 1500 ter proti jugu po meji med parcelami 1496 in 1497, 1494 in 1495, 1492 in 1491, 1489 in 1490 po južni strani p. št. 1489 do poti 1488. Po tej poti poteka meja melioracijskega območja proti jugu do ceste Čepinci — Šalovci. Po cesti Čepinci — Šalovci proti vzhodu vse do republiške ceste Murska Sobota — Hodoš, katero seka in se nadaljuje po poti p. št. 2596 proti jugu do železniškega nasipa. Nato poteka meja proti vzhodu do severne meje p. št. 2769. Po zahodni strani p. št. 2769 proti jugu do potoka Velika Krka ter nato proti zahodu vse ob Veliki Krki do p. št. 5071 oz. potoka p. št. 6597. Ob potoku poteka meja do poti p. št. 5119 in nato po poti proti jugu do poti p. št. 6647. Po tej poti p. št. 6647 proti jugovzhodu s tem, da izloča vse hiše, ohišnice vse do p. št. 6198/2, seka pot in se nadaljuje po severni meji p. št. 6188 in po meji med p. št. 6189 in 6187, 6190 in 6187, 6191 in 6187, 6192 in 6186. Nato po južnih mejah p. št. 6192, 6193, 6552, 6551, 6547, 6548, 6545 po zahodnih mejah parcel 6545 in 6548 do potoka p. št. 6597 ter od tod do katastrske meje z k. o. Peskovci in ob meji do rep. ceste M. Sobota — Hodoš.
Ob cesti M. Sobota — Hodoš proti vzhodu vse do p. št. 5583 od tod po meji med parcelami 5583 in 585, 5586 in 5585, 5587 in 5588, 5591 in 6692 ponovno do republiške ceste M. Sobota — Hodoš proti vzhodu do p. št. 2721, Po meji med p. št. 2719 in 2721 ter 2720 in 2719 do poti p. št. 2722. Po poti p. št. 2722 do republiške ceste M. Sobota — Hodoš katero seka, se nato naveže na pot p. št. 6642 vse do južne meje p. št. 2694. Od p. št. 2694 poteka meja melioracijskega območja proti zahodu po južni mejip. št. 2694, 2696 in 2697, nato zavije do p. št. 2684 proti jugu vse do rep. ceste Boreča — Hodoš in ob tej cesti proti vzhodu do republiške ceste Murska Sobota — Hodoš. Po cesti . Murska Sobota — Hodoš proti jugozahodu do p. št. 5642, po meji med p. št. 5642 in 5644, 5642 in 5647, 5642 in 5649, 5649 in 5648 do poti p. št. 6644. Po tej poti poteka meja vse do p. št. 5624 nato pa proti zahodu po južnih mejah pare. št. 5624, 5663, 5664, 5673, 6350, 6336, 6324, 6499, 6498, 6495, 6494, 6491, 6489, 6486, 6483.6479, 6475, 6472, 6469, 6467, 6466, 6465, 6464, 6451, 6452, in 6443 vse do katastrske meje z k. o. Adrijanci. Ob katastrski meji z k. o. Adrijanci proti severu do p. št. 1795.in po južni meji p. št. 1795, 1789 in 1790 ter med parcelama 1790 in 1768 proti severu do poti p. št. 6641. Meja poteka nato po parcelni meji med p. št. 1580 in 1581 in se nadaljuje do poti 6641 do p. št. 1583 nato proti severu do p. št. 1582 in po južni meji p. št. 1582, 1586, 1587, 1592, 1593, 1598 in po meji p. št. 1599 proti jugu p. št. 6641. Po poti proti vzhodu do p. št. 1610 in nato po severnih mejah p. št. 1610, 1613, 1615, 1618, 1619, 1622, 1623, 1626 ter proti severu pb meji med p. št. 1625 in 1629, 1625 in 1630 do potoka Mala Krka. Ob potoku Mala Krka poteka meja proti zahodu do p. št. 1530 nato pa po meji med p. št. 1530 in 1535, 1535 in 1534, 1536 in 1537, 1542 in 1543 kjer ponovno pride do potoka Mala Krka. Ob potoku Mala Krka proti zahodu vse do meje z k. o. Markovci ob meji z k. o. Markovci proti severu do ceste Čepinci — Šalovci in ob cesti Čepinci —- Šalovci ter ob katastrski meji z k. o. Markovci proti severu do p. št. 1463.
Hiše, ohišnice in gospodarska poslopja so izvzeti iz melioracijskega območja.
K. O. ČEPINCI
Na severu poteka meja melioracijskega območja ob potoku »Krka« p. št. 3459 proti jugovzhodu do skupnega potoka p. št. 3467, naprej do k. o. Markovci in ob meji z k. o. Markovci do p. št. 3373, nato proti zahodu ob meji med p. št. 3373 in 3375, 3365 in 3368, 3365 in 3364, 3362 in 3382, 3362 in 3383, nato po južni strani p. št. 3362, 3350, 3343 nato po zahodni strani p. št. 3345/2 proti severu do p. št. 2355, nato po meji med p. št. 2355 in 2358, 2355 in 2351/1 in 2354 in 2350/1 do potoka Krka p. št. 3459.
Iz melioracijskega območja sta izvzeti celi p. št. 3366 in 3367.
K. O. DOLENCI
Meja melioracijskega območja na severu se prične ob cesti Hodoš — državna meja in se nadaljuje proti vzhodu po meji med parcelami 403 in 405, 404, in 399, 399 in 393, 392 in 393, 394 in 381/3, 380 in 379, 375 in 376, 373 in 374, 372 in 371, 814 in 816, 815 in 816, 815 in 816, 804 in 802, 797 in 798, 797 in 796, 804 in 793, 804 in 792, 805 in 791, 805 in 789, 816 in 817, 816 in 818, 819, 820, po severni meji p. št. 820 do obč. poti p. št. 3611, nato pa proti jugu po tej poti do p. št, 848 in nato po tej p. št. proti vzhodu do p. št. 854 in po vzhodni meji p. št. 854 proti jugu do obč. poti p. št. 3612 ob poti do p. št. 1382 ob severni meji te p. št. proti vzhodu do p. št. 1383 in med p. št. 1381 in 1383 proti jugu do p. št. 1372 nato po severni meji 1372 in 1373 proti zahodu
do p. št. 1373. Po tej pare. št. proti jugu do p. št. 1362 nato po meji med p. št. 1363 in 1361, 1351 in 1350, 1350 in 1349 do obč. poti p. št. 1431. Po tej poti proti severu do p. št. 1441 in po meji med p. št. 1441 in 1443, 1440 in 1439 ponovno do obč. poti p, št. 1431. Po tej poti proti severu do severne meje p. št. 1439 ter po severni meji p. št. 1439 in 1438 proti vzhodu do meje z k. o. Hodoš.
Na vzhodni strani poteka meja melioracijskega območja po katastrski meji z k. o. Hodoš. Na južni strani je meja k. o. Hodoš p. št. 3549 nato po zahodni meji p. št. 3549, 3550, 3551, 3553/3, 3553/1, 3558, 3559, 3535, 3534, 3509, 3508, 3510, 3511, južne meje p. št. 3527, 3526, 3525, 3524, 3523, 3522, vzhodna meja p. št. 1683, južna meja p. št. 1682, 1693, 1694, 1696, 1593/2, 1593/1, 1592, 1591, 1747, 1746, 1744, zahodna meja p. št. 1742, 1758, vzhodna meja p. št. 2579 proti severu do p. št. 2574 po tej p. št. proti zahodu do p. št. 2573 naprej po poti do ceste Šalovci — Hodoš.,Po cesti Šalovci — Hodoš p. št. 3606 proti severu do Dolenskega potoka in ob potoku proti zahodu do obč. ceste p. št. 3602 naprej proti zahodu do p. št. 944 kjer zavije proti severu po meji med p. št. 944 in 731 nato pa poteka po meji med pare, št. 944 in 943, 943 in 939, 943 in 942, 943 in 941, 930 in 933, 927 in 926, 923 in 924, 925, 756 in 758, 764/2 in 763/2 ter po severni meji p. št. 763/3 proti vzhodu do ceste Hodoš — državna meja in ob tej cesti vse do meje med p. št. 403 in 405.
Hiše, ohišnice in gospodarska poslopja so izvzeti iz. melioracijskega območja.
K. O. MARKOVCI
Meja melioracijskega območja na vzhodni strani je katastrska meja z k. o. Šalovci in sicer od p. št. 2950 do p. št. 3389 na južni strani nato poteka meja po južnih straneh p. št. 3390, 3391, 3392, 3393, 3394, 3399. 3400/1, 3402, 3407, 3410, 3415, 3418, 3420, 3423, 3437. 3449, 3309, 3301, 3297, in po tej obč. poti 3276/2 do p. št. 3068 katero v celoti izloča ter poteka ponovno po obč. poti p. št. 3276/2 do poti 3273 in po tej obč. poti do p. št. 3083. Meja poteka nato po južnih mejah p. št. 3083, 3084, 3085, 3087, 3088, 3255, 3254, 3263, 3115, 3233, 3232, 3123, 3126, 3130, 3133, 3138, 3141, 3146, 3149, 3154, 3159 do obč. poti p. št. 3738. Od obč. poti proti jugu do južne meje p. št. 3216 ter naprej proti zahodu po južnih mejah pare. št. 3216, 3214, 3215, 3205, 3203, 3199, 3618 nato pa meji med p. št. 3617 in 3618 do severne meje med tema dvema parcelama. Meja se nadaljuje proti zahodu po severni meji p. št. 3617 nato proti jugu po meji med p. št. 3617 in 3615 in po južnih mejah p. št. 3615 in 3614, nato proti severu po meji med parcelama 3614 in 3683.
Po severni meji p. št. 3683 do meje z p. št. 3682 nato proti severu po zahodni strani p. št. 3646, 3637, 3654 in po meji med p. št. 3655 in 3654 do obč. poti p. št. 3647, nato dalje proti severu po meji med p. št. 1672 in 1674 in po severni meji p. št. 1672 proti zahodu do p. št. 1663 ter nato proti severu po meji med p. št. 1662 in 1665. Nato poteka meja proti zahodu od južnih mejah pare. št. 1648, 1633, 1634, 1637, 1638, 1616, 1614, 1605, 1595, 1579, 1544, 1551, 1526, 1527, 1522, 1511, 1510, 1509, 1501, do občinske poti in p. št. 1476 in obč. poti p. št. 1474, ki je tudi katastrska meja z k. o. Čepinci in nato naprej do potoka Krka. Ob potoku navzgor do p. št. 1236 in po meji med p. št. 1234 in 1236 do ceste Čepinci — Šalovci. Meja melioracijskega območja poteka ob cesti do p. št. 1235 katero v celoti izloči ter se po cesti Čepinci — Šalovci p. št. 3718 nadaljuje do p. št. 3728 t. j. občinska pot do p. št. 1290 in po južni strani pare. 1290, 1289, 1286 proti vzhodu do obč. poti 1297, seka pot in poteka naprej med p. št. 1341 in 1340 do p. št. 1348. Po p. št. 1348 proti severu do p. št. 1353 in po južni strani p. št. 1353 in 1352 do p. št. 1351. Po p. št. 1351 proti severu do p. št. 1365 in nato proti vzhodu po južnih parcelnih mejah pare. št. 1365, 1366, 1367, 1378, 1379, 1386, 1387, 1390, 1392, 1746 in 1736 do poti p. št. 1738. Od poti proti jugu po zahodni strani p. št. 1725/1 do meje z p. št. 1719. Nato poteka meja proti vzhodu med pare. št. 1725/1 in 1719, 2680 in 2681 do obč. ceste p. št. 3720. Po obč. cesti p. št. 372 do ceste Čepinci'— Šalovci p. št. 3718, po tej cesti proti zahodu do zahodne meje p. št. 2704 ter ob mejah med p. št. 2704 in 2707, 2705 in 2708, 2706 in 2703 do ceste p. št. 3718 katero seka in se nadaljuje proti severu po meji med pare. št. 2659 in 2658 nato pa po severnih mejah pare, št. 2658, 2769, 2770 in 2777 do potoka p. št. 3716. Ob potoku do pare, št. 2773 ter po severni meji p. št. 2773, 2775, 2789 do obč. poti Markovci — Budinci.
Od poti Markovci— Budinci proti severu po zahodnih mejah p. št. 2788, 2787, 2784, 2782, 2781, 2780 in 2779 do obč. poti Markovci — Budinci naprej proti severu do severne meje p.št. 2527, po tej meji do meje med p. št. 2527 in 2526 ter proti jugu med parcelami 2533 in 2529 do obč. poti Markovci — Budinci. Od tod proti severu po obč. poti p. št. 2512 do severne meje p. št. 2483 in po severni meji p. št. 2483 in 2481 ter nato proti jugu po vzhodni meji p. št. 2481, 2487, 2492, južni meji p. št. 2496 ter ob tej parceli ponovno proti severu ob meji med parcelami 2490 in 2469, 2478 in 2476, 2477 in 2475, 2270 in 2271 ter 2272 in 2271. Naprej se nadaljuje meja melioracijskega območja proti vzhodu po meji med p. št. 2274, in 2275, 2474 in 2473, 2471 in 2472, 2465 in 2454, 2456, 2457, 2458, 2459, in 2458 in 2460, 2452 in 2451, 2452 in 2448, 2462 in 2447, 2907 in 2905, 2907 in 2911, 2911 in 2910, 2910 in 2926, 2927, 2928, 2928 in 2400, 2928 in 2401, seka potok p. št. 3717 in se nadaljuje po meji med p. št. 2392 in 2932. 2932 in 2391, 2947 in 2939, 2940 in 2945, 2945 in 2943, 2948 in 2943, 2948 in 2950 ter 2950 in 2040 do katastrske meje z k. o. Šalovci.
Hiše, gospodarska poslopja in ohišnice so izvzete iz melioracijskega območja.
STRAN 18 VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
K. O. ADRIJANCI
Meja melioracijskega območja poteka na vzhodu ob katastrski meji z k. o. Šalovci in sicer od severne meje p. št. 2197 proti jugu do južne meje p. št. 2382, zavije proti zahodu ih poteka po južnih mejah pare. št. 2383, 2388, 2389, 2390, 2391, 2392, 2394, 2397, 2398, 2401 in 2402. Meja melioracijskega območja zavije nato proti jugu po vzhodni strani p. št. 2985 in nato po južnih mejah p. št. 2985, 2984, 2983, 2982, do poti p. št. 2974 nato proti severu ob meji med p. št. 2977 in 2978 ter proti zahodu po južnih straneh p. št. 2406, 2423 ih 2420. Nato poteka meja ob robu gozda p. št. 2418, 2417, 2416, 2415, 2414, 2413, 2436, 2437, 2445, 2444, 2443, 2442, 2441, 2449, in 2450 do poti p. št. 3974 ob tej poti do poti p. št. 2905 vse do južne meje pare. št. 2871 po južni meji p. št. 2871 do p. št. 2870, po vzhodni meji p. št. 2870 in 2875 do p. št. 2474. Ob južni meji p. št. 2474 nato po zahodni strani te parcele proti severu do p. št. 2473 in nato proti zahodu po južnih straneh p. št. 2473, 2479, 2480, 2481, 2484, 2485, 2489, 2490, 2838, 2834, 2833, 2830, 2828, 2825, 2824, 2495, 2496, 2503, 2504, 2505, 2506, 2516, do poti p. št. 2553 in ob tej poti do p. št. 2560 in 2563 katere izloča, ter nato po južni strani p. št. 2567 in 2569 do ceste Boreča — Hodoš p. št. 3958/2. Ob cesti Boreča — Hodoš proti severu do poti 2304 in naprej proti severu do poti 3971 katera seka in se proti severu nadaljuje po zahodnih mejah pare. št. 2041, 2042, 2045, 2055, 2062, 2066 in 2071 do poti p. št. 3969.
Po tej poti poteka meja proti vzhodu do poti p. št. 3972, seka pot in se nadaljuje po južnih mejah pare. št. 1596, 1604, 1612, 1620 ter zavije proti severu do poti p. št. 3958; po tej poti proti vzhodu do p. št. 1649 in po zahodni meji p. št. 1649 in 1644 proti jugu do p. št. 1645. Nato poteka meja melioracijskega območja proti vzhodu ob severnih mejah pare. št. 1645, 1642, 1639, 1633, 1630, 1627, 2153, .2168, 2167, 1636, 2163, 2162, 2161, 2195/2, 2194/1, in 2197 do meje z k. o. Šalovci.
Hiše, ohišnice in gospodarska poslopja so izvzeti iz melioracijskega območja.
K. O. HODOŠ
I.
Meja melioracijskega območja poteka od severa proti jugu ob cesti Dolenci — Hodoš p. št. 3413 z pričetkom ob p. št. 308, ki je tudi mejna parcela z k. o. Dolenci. Vse hiše, ohišnice in gospodarska poslopja ob cesti so izločena iz melioracijskega območja. Na južni strani poteka meja proti zahodu od p. št. 2360 ob cesti Boreča — Hodoš do zahodne meje p. št. 2314, nato pa proti severu po zahodnih mejah p. št. 2311, 2310, 2307, 2306, 2303, 2297, 2296, 2295, 2291, 2290, 2287, 2286, 2282, 2279, 2274, 2271, 2264, 2256, 2249, 2244, 2231, 2217, 2214, 2212, 2208, 2207, 2179, do poti p. št. 2997, po poti proti zahodu po zahodnih mejah p. št. 3003 in 3006 ter naprej proti severu po zahodnih mejah p. št. 3009, 3014, seka p. št. 3016 nato se nadaljuje proti severu s tem, da izloči p. št. 3015 in 3021 prečka pot p. št. 3023, izloči p. št. 3048, seka p. št. 3050 in se nadaljuje po južni in vzhodni strani p. št. 3051 do poti p. št. 3023. Ob poti p. št. 3023 proti zahodu do p. št. 3055 nato pa proti severu po zahodni strani p. št. 3055, 3081, 3107, 3106, 1055 in 1010. Od p. št. 1010 proti vzhodu do meje med p. št. 969 in 946 ter nato proti severu po meji med p. št. 947 in 944, 951 in 954 do poti p. št. 3403 od tod proti zahodu in vključuje p. št. 914, 915, in 913 do poti p. št. 3404, po tej poti proti severu do meje z k. o. Dolenci in ob meji z k. o. Dolenci vse do severne meje p. št. 308 in ceste Dolenci - Hodoš.
II.
Na zahodni strani se prične melioracijsko območje na meji z k. o. Šalovci in se nadaljuje proti vzhodu ob cesti Boreča — Hodoš vse do p. št. 2357 nato po južnih mejah p. št. 2357, 2358 in 2339 nato po cesti Boreča — Hodoš p. št. 3414 in južni strani p. št. 2335, nato seka cesto Boreča — Hodoš in se nadaljuje proti jugu po vzhodni strani p. št. 2331, 2330, in 2416/7 do nasipa železniške proge M. Sobota — Hodoš. Od tod poteka meja melioracijskega območja proti zahodu vse ob nasipu žel. proge do meje z k. o. Šalovci.
in.
Na severu je začetek melioracijskega območja meja med p. št. 2427 in 2426, nato pa poteka meja proti vzhodu ob cesti p. št. 3414/1 do državne meje z LR Madžarsko oz. vzhodne meje p. št. 2509 in proti jugu po vzhodni meji p. št. 2508 in 2507 do železniškega nasipa ter ob nasipu proti zahodu do zahodne meje p, št. 3416/8. Od tod naprej poteka meja območja po pare, meji 3416/8 in 2396 kateri vključuje v melioracijsko območje nato pa proti vzhodu po severnih parcelnih mejah pare. št. 2392, 2402/1, 2401, 2407, 2410, 2411,2413, 2414, 2416, 2418, 2419, 2420, 2421, in 2424 ter nato ob zahodni meji p. št. 2426 proti severu do ceste p. št. 3414/1.
Iz celotnega melioracijskega območja v k. o. Hodoš so izvzete hiše, ohišnice in gospodarska poslopja.
2.	člen
Melioracije zajemajo hidromelioracije in agromelioracije.
I a) Hidromelioracije:
—	preddela — ruvanje štorov,
—	osnovna odvodnja — odprti jarki,
—	zasip depresij,
—	detajlna odvodnja — polaganje drenaže,
—	poljske poti in propusti na melioracijskih jarkih.
b) Agromelioracije:
—	založno gnojenje,
—	apnenje,
—	globoko oranje travnikov,
—	podrahlanje njivskih površin.
3.	člen
Lastniki oziroma uporabnik kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni pred f . ičetkom izvajanja melioracijskih del posekati in odstraniti gozdne drevje in grmičevje ob trasah melioracijskih jarkov in na ostalih površinah, kakor je to za projekte predvideno.
4.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliorira-nem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spadajo zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave na melioracijskih jarkih,
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivov v melioracijske jarke, — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih,
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju,
—	izvrševati redno podrahljanje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih pet let,
—	izvrševati redno apnenje kmetijskih zemljišč oziroma najmanj vsakih štiri leta.
Vzdrževanje objektov in naprav ter redna in pravilna agrotehnika na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati trajno delovanje celotnega melioracijskega sistema.
5.	člen
Meliorirana kmetijska zemljišča so dolžni udeleženci oziroma uporabniki koristiti v smislu srednjeročnih in kratkoročnih planov Kmetijske zadruge PANONKA.
6.	člen
Udeleženci so dolžni plačevati prispevek za vzdrževanje melioracijskega sistema v smislu 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/86). Višino prispevka določi Kmetijsko zemljiška skupnost občine Murska Sobota.
7.	člen
Udeleženci so dolžni dovoliti delavcem organizacij, ki so pooblaščene za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč ter vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav ter osebam, ki imajo pravico vršiti nadzor, snemati, projektirati in zaznamovati zemljišča in vode, da stopajo na njihovo zemljišče.
8.	člen
Na melioriranem zemljišču mora način rabe zemljišč ustrezati naložbam v ta zemljišča. Kmetijska proizvodnja na tem področju mora biti kar najbolj intenzivna, tržne kmetijske viške so udeleženci dolžni oddajati področni temeljni zadružni organizaciji.
9.	člen
Melioracijska dela bodo končana predvidoma do 1. novembra 1987.
10.	člen
Investitor del iz 2. člena tega odloka je ABC POMURKA KZ PANONKA Murska Sobota, Temeljna zadružna organizacija Petrovci, oziroma kmeti-udeleženci, ki posedujejo zemljišče v melioracijskem območju Velika Krka.
Sredstva za financiranje melioracijskih del so zagotovljena in bodo izločena na poseben račun pri KZ Panonka TZO Petrovci.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 324-5/86-3
V M. Soboti, dne 20. II. 1986
Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
273.
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 20. 11. 1986, sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Dokležovje
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za naselje Dokležovje, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, pod št. 21/85—ZN/S v juniju 1986.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične priloge:
— razmejitev posameznih površin	v M 1:5000.
— obstoječe stanje	v M 1:1000,
— obstoječa namenska raba površin	v M 1:1000,
— predvidena namenska raba površin	v M 1:1000,
— Obstoječa komunalna ureditev	v M 1:1000,
— obodna parcelacija	v M 1:1000,
— parcelacijski načrt	v M 1:1000,
— zakoličbena situacija	vM:1000,
— predvidena komunalna ureditev	v M 1:1000,
— požarna varnost	v M 1:1000,
— prometno-tehnična situacija	v M 1:1000;
b) obrazložitev k zazidalnemu načrtu;
c) soglasja pristojnih organov in organizacij.
II. MEJA OBMOČJA
3.	člen
Meja območja zazidalnega načrta, ki obsega površino v velikosti 46,30 ha, je razvidna iz grafične priloge, navedene v 2. členu tega odloka (obodna parcelacija).
4.	člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in kmečkih domov s spremljajočimi objekti, objektov širšega družbenega pomena ter obrtnih delavnic. Meje posameznih območij po namembnosti zazidave so razvidne iz grafične priloge, navedene v 2. členu tega odloka.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
1.	NOVOGRADNJE
5.	člen
a)	stanovanjski objekti:
Gradnja stanovanjskih objektov je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
—	tlorisne dimenzije objektov so lahko od 10—17 m (v obe smeri) z možnostjo odstopanja (toleranco) -I-2,00 m,
—	maksimalni vertikalni gabarit ne sme presegati 8,50 m,
—	minimalni odmik med objekti znaša 8,00 m, izjemoma je lahko tudi manjši, v kolikor je tak odmik pogojen z lastnostmi parcele ali gradbene linije sosednjih objektov, vsekakor pa ne sme biti manjši od 7,00 m,
—	smeri slemen in gradbene linije, ki so razvidne v grafični podlogi iz 2. člena tega odloka, se ne smejo spreminjati,
—	strehe morajo biti dvokapne, lahko so tudi dvokapne s čopi, — strešne kritine so lahko le v opečni ali temnejši barvi.
Na območjih, kjer je predvidena gradnja stanovanjskih objektov, so dovoljene kasnejše dozidave in nadzidave stanovanjskih prostorov pod pogoji iz prvega odstavka tega člena s tem, da se arhitektonsko prilagodijo obstoječemu objektu. Skupni horizontalni in vertikalni gabarit (obstoječi objekt + dozidava, oziroma nadzidava) ne sme presegati maksimalnih gabaritov, določenih s tem odlokom.
b)	gospodarski objekti in obrtne delavnice:
Novogradnje gospodarskih objektov, izvzemivši parcelo št. 1338/1, s tem zazidalnim načrtom niso predvidene, možne so le nadomestne gradnje gospodarskih objektov na zemljiščih, ki so po grafični prilogi o namembnosti zemljišč, namenjene kmetijski dejavnosti, na način in ob pogojih kot to določa 7. člen tega odloka.
Gradnja obrtnih delavnic se mora podrediti pogojem iz tč. a) tega člena s tem, da je horizontalni gabarit omejen samo z 8,00 m, oz. 7,00 m odmikom od sosedovega objekta; oziroma s 4,00 m odmikom od sosednjega zemljišča, neupoštevajoč določbo L alinee te točke.
c)	stanovanjske in gospodarske pritikline:
Gradnja stanovanjskih in gospodarskih pritiklin je dovoljena na zemljiščih, ki so po grafični podlogi iz 2. člena tega odloka namenjena za gradnjo stanovanjskih hiš ter na območju obstoječih kmetij, v skladu z njihovo namembnostjo.
Za pritikline iz prejšnjega odstavka se štejejo objekti, ki po svoji funkciji predstavljajo dopolnitev k osnovnemu objektu.
Pritikline se lahko locirajo kot prizidki ali kot samostojni objekti pod naslednjimi pogoji:
—	kot prizidki ne smejo presegati skupnih maksimalnih gabaritov iz točke a) tega člena (stanovanjske pritikline), oziroma se ne smejo približati več kot 4,00 m do sosednjega zemljišča (gospodarske pri-tiline). Izjemoma je lahko ta odmik tudi manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ne sme biti manjši od 2,00 m,
—	kot samostojni objekti morajo biti oddaljeni od objektov na isti parceli najmanj 3,00 m, oz. 4,00 m od sosednjega zemljišča, ob soglasju soseda minimalno 2,00 m, od ceste morajo biti oddaljeni najmanj 4,00 m. Pritikline se lahko locirajo na parcelno mejo (obojestransko), če se tako sporazumeta soseda, oz. lastnika sosednjih zemljišč,
—	gospodarske pritikline'se ne smejo locirati ob cestni strani, — arhitektonsko se morajo prilagoditi osnovnemu objektu, — gradbena linija mora biti v podaljšku osnovnega objekta ali sosednjih objektov,
—	kot samostojni objekti so lahko le enoetažni.
d)	objekti družbenega standarda:
Gradnja teh objektov se mora podrediti pogojem iz točke a) tega člena s tem, da horizontalni gabariti niso omejeni v smislu L alinee te točke.
2. Adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave že obstoječih objektov ter nadomestne gradnje
6.	člen
Na območju obstoječih objektov so dovoljene adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave teh objektov, pod naslednjimi pogoji:
—	ne sme se spremeniti vpliv objektov na sosednje objekte (hrup, onesnaževanje okolja),
—	v obcestne linije se ne smejo širiti,
—	podrediti se morajo pogojem tč. a) 5. člena tega odloka s tem, da je smer slemena pogojena s sosednjimi objekti, gradbena linija objekta pa z gradbeno linijo sosednjih objektov,
—	prizidave in nadzidave še dovolijo do skupnih maksimalnih gabaritov iz tč. a) 5. člena s tem, daje gradbena linija teh objektov pogojena z gradbeno linijo obstoječega objekta, ne glede na odmik od sosednjega zemljišča.
7.	člen
Na območju obstoječih kmetij so dovoljene nadomestne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov ob upoštevanju naslednjih pogojev:
—	podrediti se morajo pogojem tč. a) 5. člena tega odloka s tem, da za gospodarske objekte ne velja omejitev horizontalnega gabarita v smislu L alinee te točke ter, da se smer slemena in gradbena linija prilagodi sosednim objektom,
—	od ceste morajo biti oddaljeni minimalno 4,00 m.
8.	člen	।
V obstoječih in predvidenih objektih je dopustna čista in mirna obrt ali storitvena dejavnost.
9.	člen
Gradnje objektov iz c) tč. 5. člena tega odloka, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave iz 6. člena, nadomestne gradnje iz 7. člena ter spremembe namembnosti objektov iz 8. člena tega odloka se dovolijo na podlagi vsakokratnih strokovnih osnov.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za pomožne objekte po odloku o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/86).
10.	člen
Ograje so lahko, žive meje, kovinsko ali betonsko-lesene izvedbe, višine 1,20 m.
11.	člen
Situacije cest, dovozov in dostopov so določene v grafični podlogi iz 2. člena tega odloka.	J
Komunalna oprema (vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava), je prikazana v grafični podlogi iz 2. člena tega odloka. Do izgradnje kanalizacije se celotne odplake odvajajo v individualne greznice.
IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV TER IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
12.	člen
Do pričetka gradnje novih objektov, ki so razvidni v grafični podlogi iz 2. člena tega odloka, se zemljišča uporabljajo v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih ali na načrtovano izrabo.
13.	člen
Vse nove objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave iz 11. člena tega odloka. Investitorji so dolžni plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč.
14.	člen
Investitorji individualnih objektov so dolžni urediti okolico v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v treh letih od izdaje gradbenega dovoljenja.
V. KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
16.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja — Enota v Murski Soboti.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-5/85-4
M. Sobota, dne 20. 11. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 5. do 11. decembra
PETEK SOBOTA NEDELJA' PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 5. decembra (informativni del, mladinska oddaja, Kam konec tedna, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 6. decembra (informativni del, sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje, reklame), 18.00 — Najlepše želje .s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon 21 232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 8. decembra (informativni del, športna oddaja, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 9. decembra (informativni del, pogovor v živo, Predstavljamo vam...), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 10. decembra (informativni del, gospodarska tema, Iz delegatskih klopi, reklame), 18.00 — »21 232« propa-gandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Jazz ... jazz ... jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 11. decembra (informativni del, kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Tednik. 10.00 Po belih in črnih tipkah, 5. oddaja (ČB) (do 10.40). 15.30-23.50 Teletekst RTV Ljubljana. 15.45 TV mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Vjekoslav Majer: Medvedek s tranzistorjem, animirana pravljica, oddaja TV Zagreb. 17.45 Zgodbe modrega telefona: Stare vrane, 7. del češkoslovaške nadaljevanke. 18.10 Računalniški informacijski sistem: Evropski pregled na informacijske sisteme in procese, 3. del izobraževalnega niza. 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Novi Pacifik: Vrči, ki jih je treba napolniti, ali sveče, ki jih je treba prižgati, 4. del ameriške dokumentarne serije. 21.10 J. Collins: Hollywoodčanke, 4. del ameriške nadaljevanke. 22.00 TV dnevnik. 22.20 Malou, nemški film.
TV LJUBLJANA
sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
do
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
7.45-13:40
in
TV LJUBLJANA
9.00 Zrcalo tedna. 9.20
Mednarodna
obzorja:
TV ZAGREB
15.05—22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila, otroška matineja — ponovitev oddaj. 10.00 Halo, Bratislava — tukaj Ljubljana. 11.05 MPF Celje 85, 9. oddaja. 11.35 Otrok in igra: Ustvarjalna igra. 11.55 Varstvo pri delu. 12.05 Novi Pacifik, ponovitev 4. dela ameriške nadaljevanke. 13.05 Mir in razorožitev, ponovitev 6. dela serije OZN. (Indija) (do 13.40). 15.20 Ljubitelji narave, 7. del poljudnoznanstvene serije. 15.50 D. Jančar—A. Stojan: Primož Trubar: Moji ljubi Slovenci. 16.50 Poročila. 16.55 DP v košarki (M) — Bosna—Cibona, prenos. 18.25 Na zvezi. 19.00 Dartes: Turistični, globus. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Zadnji znani naslov (del. naslov), francoski film. 22.05 TV dnevnik. 22.20 Vi-deogodba.
8.15-14.30
in
14,50-22.20 Teletekst RTV Ljubljana. 8.30 Poročila, otroška matineja. 11.30 Ljudje in zemlja. 12.00SIavni zdravniki bolnišnice Charite: Kirurg J. P. Schrot. 13.40 Val. dTsere: Veleslalom (M), prenos 2. teka. 15.05 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju: Obe hočeva zmagati, avstralski film. 15.30 Poročila. 15.35 Zimske višnje, sovjetski film. 17.00 Pod lipo, prenos iz Ruš. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Ko še ne boli. 19.30 TV dnevnik. 20.00 D. Jančar—A. Stojan: Primož Trubar: Heretik, 4. — zadnji del TV nadaljevanke. 21.00 Športni pregled. 21.45 Slovenci v zamejstvu. 22.15 Poročila.
ZDA: Reaganovih šest let (do 10.10). 16.05-23.10) Teletekst rtv Ljubljana. 16.20 Tv mozaik — ponovitev. 17.10 Poročila. 17.15 F. Rudolf: Klovni so bolni od smeha: Žička. 17.30 Smo-govci IL: L del nanizanke, tv Zagreb. 18.00 Folklorni ansambel La Capouliero, 2. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 D. Bowie: Ljubezen in sleparstvo, 2. del kanadske nadaljevanke. 21.05 Omizje. 23.05 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
18.00 Beograjski tv program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po poteh spoznanj, oddaja o znanosti. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Zemlja in mlin, 2. del francoske nadaljevanke. 22.10 Zabavna oddaja.
8.25 Tv v šoli, 14.30 Po- i novitve, 15.00 Tv v šoli, | 16.00 Dober dan, 17.25 | Kronika skupnosti reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Tajna naloga (film), 21.35 Zabavna oddaja, 22.20 Dnevnik, 22.35 V petek ob 22h.
TVZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 10.55 SP v smučanju, 12.55 Nogomet: Budučnost—Velež, 15.40 Otroški in mladinski spored, 16.55 Košarka: Bosna—Cibona, 18.25 Oddaja o kulturi, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Voznik (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 V soboto zvečer.
Oddajniki H. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Oddaje za JLA in igrani film: Orli zgodaj letijo. 12.20 Rovinj — mednarodno srečanje glasbene mladine, oddaja resne glasbe (do 13.10). 15.55 Sittard: SP v rokometu (Ž) — Jugoslavija : SZ, (slov. kom.). 17.25 DP v boksu - Pula:GOŠK, posnetek. 18.25 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture.
ZO fcubljansLa banka
Pomurske banka
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 Poklici: Gradbeništvo — Začetna dela, Gradbeništvo — Zaključna dela. 16.05 — 23.35 Teletekst rtv. Ljubljana. 16.20 Tv mozaik — ponovitev. 17.20 Poročila. 17.25 MPZ Zagorje 86, 5. oddaja. 17.55 Torii Bata-tok, dokumentarni film. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Notranjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 T. Partljič: Moj ata socialistični kulak, predstava SNG Drama Ljubljana. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Integrali.
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Mostovi —Hidak (samo za LJ 2). 18.25 DP v rokometu (ž) Al :A2, prenos (slov, kom.), v odmoru premor. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Split: Košarka (m) — pokal R. Korača — Jugo-plastika:Barcelona, prenos, (slov, kom.), v odmoru žrebanje lota. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Od programa do skupništva, L del dokumentarnega niza. 22.30 Liki revolucije, dokumentarna oddaja.
9.00 F. Rudolf: Sedem ponudb, tv drama. 16.35—23.05 Teletekst rtv Ljubljana. 16.50 Tv mozaik — ponovitev. 17.30 Poročila. 17.35 Slovenske ljudske pravljice: Hudi muc pri Pir-šmanu. 17.55 M. Dedako-vič—J. in A. Vajevec: Zlata ribica: Zlata ribica, 4. del nadaljevanke. 18.20 Obalni ekosistem, znanstveno-teh-nični film. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Koroški obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: M.A.S.H., ameriški film. 22.05 Slavnostna podelitev Nobelove nagrade za mir. 22.50 Tv dnevnik.
9.00 Neznani Chaplin: Moja najsrečnejša leta, L del ameriškega dokumentarnega filma (B in ČB) (do 9.55). 16.20-00.00 Teletekst rtv Ljubljana. 16.35 Tv mozaik — ponovitev. 17.30 Poročila. 17.35 Unicef. 17.50 Želeli ste, poglejte!, poučno zabavna oddaja.
18.15 18.45
nes:
19.30
Delegatska tribuna. Risanka. 19.00 Da-Pomurski obzornik.
Tv dnevnik. 20.05
TVZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Dolga, bela sled, 8. del otroške serije. 18.15 Muzeji in galerije, izobraževalna oddaja. 18.45 Umetnikov portret. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 20.30 SP v rokometu (ž), prenos (slov. kom.). 22.45 Nepoznane sile, 2. del dokumentarne serije (do 23.30). *
Tednik. 21.05 Besediloslo-vni utrinki: Logične vezi med enotami besedila. 21.15 H. Solass: Cecilija, 4. del kubanske nadaljevanke. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Breza, igrani film.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.10 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno, 21.25 V najboljši družbi, 22.10 Umetnine.
Drugi program
16.20 Bolnišnica na robu mesta, 17.15 Iz sveta rastlin, 18.00 Tednik, 18.30 Q.E.D., 19.30 Čas v sliki, 20.15 Belo zlato — ledeniški led, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Ben in Charlie.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, IQ.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.00 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Veselo v soboto, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.05 Program po željah, 23.05 Sanj je konec (balet). Drugi program
15.45 Tedenski tv spored, 16.15 Srečanje narodnih ansamblov ' alpskih dežel, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me noče?.
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Mali koncert, 14.15 Ivanhoe (film), 15.05 Nedeljsko popoldne, 17.15 Obračun (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak (serija), 21.00 Športni pregled, 21.45 Reportaža, 22.15 Dnevnik, 22.35 Mir v svetu.
8.30 Tv v šoli, 14.10 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in
8.30 Tv v šoli, 14.30 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Prekinitev (film), 22.30 Dnevnik.
ZO ljubljanska banka
Pomurske banke
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Brat moj, edini, L del otroške serije. 18.15 Nobelove nagrade 86. 18.45 Evrogol. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zadar: košarka (m) — Pep — Za-dar:Žalgiris, prenos (slov, kom.), v odmoru .... 21.30 Poročila. 21.40 Očetje in sinovi, 3. del sovjetske nadaljevanke. 22.35 Umetniški večer (do 00.05).
mladinski spored,
Dnevnik,
20.00
, 19.30 Kliment
Ohridski (drama), 21.15 Mali koncert, 21.30 Čas knjige, 22.00 Argumenti, 22.30 Dnevnik, 22.50 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
TVZAGREB
TV AVSTRIJA
" TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
9.50 Žrebanje lota. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes TV prizor M. Čizma-reka in Beethoven: Koncert za klavir v c-molu. 15.15 Šolska TV. 16.20 TV spored za 3 dni. 16.25 Risanka. 17.00 Jezikovne uganke. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vaški notar, 2. del madž. nadaljevanke. 21.10 Kati Bontovič in njen ansambel. 21.45 Gostje, kriminalka. 22.35 TV dnevnik.
8.30 Naš ekran. 8.50 Spored za otroke. 13.40 Dedek Mraz prihaja. 14.25 Kuhajmo, TV lonec. 15.00 Grajske igre, finalna oddaja. 16.30 Oglejmo si skupaj. 17.15 Popevkarska TV lestvica. 17.45 Knjige pred kamero. 18.25 Kitajska, Čungking. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Koncert Zsuzse Koncz. 21.05 Čipkarica, film. 22.45 Umetnina tedna. 22.50 Naj počiva v miru, angleška serija. 23.15 TV dnevnik.
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00’ Usmeritev, 14.35 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Italijanska noč (veseloigra), 22.05 Gledališki magazin, 23.05 Priče časa.
Prvi program..
13.25 Otroški in mladinski spored, 18.15 Tv izložba, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Očetje in sinovi (tv film), 22.25 Otoki za morjem (tv film).
Drugi program 9.00 Matineja,
14.00
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prednost (oddaja o prometu), 21.15 Dallas, 22.00 Novice iz filmskega sveta, 22.45 Šport, 22.50 Jazz na vzhodu, 23.50 Ser-pico.
Drugi program
15.30 Šport, 17.30 Usmeritev, 18.00 Kviz, 18.30 Q.E.D., 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2. .
8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike — oddaja o filmu, 22.30 Dnevnik.
8.30 Tv v šoli, 13.25 Ponovitve, 14.50 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.25 Kronika skupnosti splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP — politični magazin, 21.00 Izbrani trenutek, 21.10 Videoklub, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV KOPER
TV KOPER
TV MADŽARSKA
Otroški in mladinski spored, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Ded na posodo, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 21.15 Udo Jiir-gens, 22.15 Šport, 22.35 Prihajajo žrelci teles (film).
TV MADŽARSKA 
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, ! 8.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Očetje in sinovi (film), 22.20 Bližji posnetek, 23.05 Ko se začne praznik (film).
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Pot je cilj, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Bratje Taviani (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 21.50 Šport, 22.20 Kaos (film). Drugi program
17.30 Računalništvo, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Pot je cilj, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
13.00 Smučanje — Val d’Isere: svetovno prvenstvo. 14.00 Tv noyice. 14.10 Otroški program: risanka in tv filmi, dokumenta-rec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD-Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria, tv film. 20.25 Tv novice. 20.30 Simfonije Gustava Mahlerja: Adagio (dunajski filharmonični orkester, dirigira Leonard Bernstein). 21.15 Mladi talenti: pianist Kemal Jakič. 22.10 TVD-Vsedanes. 22.30 Dogodki, ki so zgodovina. 23.35 Sport.
12,00 Smučanje — Val dTsere: svetovno prvenstvo. 14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in tv filmi, Dokumentarec: Divji svet živali. 18.00 Andrejinih sto dni, tv novela. 19.00 Avtomanija, dokumentarec. 19,30. TVD-Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria, tv film. 20.25 Tv novice. 20.30 Bratje, televizijski film (igrajo: Rudiger Vogler, Enzo Cosimi, Mimsy Farmer in drugi, režija: Loredana Dordi). 22.20 TVD-Vsedanes. 22.35 Start. 23.05 Charley, tv film. 23.40 Gora in avantura: Cousteaujema Amazonka.
8.30 Spored za otroke. 11.00 Poročila. 11.05 Knjige pred kamero, 2. del. 13.35 Vyšehrad, kratki film. 13.55 SP v rokometu za ženske, Madžarska —DR Nemčija. ,15.25 Siromašni bogataši, madžarski film. 16.55 Kitajska, 3 dni po Jangceju. '17.25 Možgansko prvenstvo, finala. 18.10 Delta. 19.00 Teden. 20.05 Roke proč od moje žene, filmska komedija. 22.05 Fuga, nenavadna družina. 23.25 Poročila.
/O ljubljanska barka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Športno popoldne. 19.00 Dnevi Avnoja, tv nanizanka. 20.00 Dokumentarec. 20.30 Sedem dni. 21.00 Film: Pustolovec iz Tortuge (igrajo: Guy Madison in drugi, režija: Luigi Capuano). 22.50 Charley, tv film. 23.25 Delta.
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in tv filmi. 17.30 Zdravnik in pacient, medicinska rubrika. 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov, oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD-Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. 20,25 Tv novice. 20.30 Film Samotarji (igrajo: Dean Stockwell, Gloria Graham in drugi, režija: Suton Rley). 22.10 TVD-Vsedanes. 22.25 Zdravnik in pacient, ponovitev. 23.00 Košarka, A—1, A—2, italijansko prvenstvo.
9.00 Šolska TV. 10.10 Ponovitve (1. Nevidna fronta, 2. Bemalte Bauernmbbel von Hartau). 16.00 TV spored za 3 dni. 16.05 Listi zgodovine, 3. del. 16.55 Rehabilitacijski magazin. 17.20 Popevkarska TV lestvica, pon. 17.50 Prabarje Balata, pon. 18.30 Agrarni svet. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vaški notar, 3. del madž. serije. 21.15 Studio ’86. 22.15 Ponujam gospodarstvu. 23.05 TV dnevnik.
F TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV KOPER
9.15 Ponovitve (1. Delta, 2. Lončarji, 3. Življenje v puščavi, 4. presenetljive povesti). 17.05 Amorovi sužnji, pon. 6. dela. 17.45 Standardni plesi, posnetek mednarodne revije Hungarho-tels. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ljubezen v podhodu, češki film. 21.20 Šestinšestdeset; gost oddaje: dr. F/ Petrik, namestnik pravosodnega ministra. 22.10 Naj počiva v miru, angleška serija. 22.35 TV dnevnik.
9.20 Ponovitve (1. Glas-ba-ples-glasba, 2. Po sledeh ekspedicije Madigan). 16.35 TV borza. 16.45 Za najstnike. 17.30 Stolpna ura, 2. del: Borba za obstanek. 18.00 Novi reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vi ste kandidat, 2. del serijskega filma. 21.10 Panorama, svetovnopolitični magazin. 22.15 Korniss, filmski portret. 22.50 TV dnevnik.
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in tv filmi, dokumentarec: Divji svet živali.
18.00 Andrejinih sto dni, tv novela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD-Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria, tv film. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: In tretjidan je prišel vran (igrajo: Lincoln Tate, Dean Stratfort, Fiorella Mannoia in drugi, režija: G. Crea). 22.10 TVD-Vsedanes. 22.25 Košarka, italijansko prvenstvo, A—1, A—2. 23.40 Potop, tv nanizanka.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in tv film, dokumentarec: Divji svet živali.
17.00 Andrejinih sto dni, tv novela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD-Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria, tv film. 20.25 Tv novice. 20.30 Hamburger Serenade, variete. 21.45 TVD-Vsedanes. 22.00 Vse knjige. 22.35 Nogomet, evropski pokali. 23.50 Kavalirji neba, tv film.
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program: risanke in tv filmi, dokumetarec Divji svet živali.
18.00 Andrejinih sto dni, tv novela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD-Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria, tv film. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Nasilneži (igrajo: Antonella Interleghi, Stuart Witman, Marisa Mell in drugi, režija: R. Cardona jr.). 22.20 TVD-Vsedanes.. 22.35 Evrogol. 23.00 Ženska, tv nanizanka.
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986	_______12————
Tedenski koledar
PETEK, 5. december — Savo
SOBOTA, 6. december — Miklavž
NEDELJA, 7. december — Ambrož
PONEDELJEK, 8. december — MARIČKA
TOREK, 9. december — Valerija
SREDA, 10. december — Smiljan
ČETRTEK, 11. december — Danijel
Prodam
TRAKTOR SAME, 52 KS, pogon na vseh kolesih, in STEYR, tip 188, s koso prodam. Hlapiči-na 77, pri Martinu na Muri, oddaljeno 20 km od Ljutomera proti Lendavi. IN-19382 ŠKOTSKEGA OVČARJA Z RODOVNIKOM (samca) prodam. Telefon: (069) 81 377. IN-19384
KOSILNICO DUBRAVA za traktor ferguson prodam. Jože Biškup, Babinci 45, p. Ljutomer. IN-19385
LADO SL PRODAM. Drago Šeruga, Žerovinci 49, p. Ivanjkovci. IN-19387
ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Telefon dopoldne: (069) 81 985. IN-19389 MOTOKULTIVATOR GOLDONI, 13 KM, dizel, s priključki, prodam. Informacije: telefon 81 479. IN-19392
ZASTAVO 750, letnik 1972, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. IN-19391
TRAKTOR ZETOR 7011 s kabino, letnik 1982, 2000 ur, in ZETOR 5011, letnik 1981, 1800 ur, brez kabine, prodam. Informacije: Avgust Borko, Stanetinec 50, 42312 Strigova. IN-19394 GRADBENO PARCELO, 10,5 ara, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-5905
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Faršang, Murska Sobota, Lendavska 25 b. M-5906
GOSTILNA HOTIZA vabi na pico
KONČNO STOPNJO ZA OZVOČENJE (2 x 300 W) ter OVER DRIVE (za kitaro) ugodno prodam. Telefon: 76 091. M-5907
SILOS ZA KRMILO, 6 t, kompleten, prodam. Naslov v upravi lista. M-5909
KOMBAJN ZMAJ 132 z adap-terjem prodam. Naslov v upravi lista. M-5910
BAS KITARO IBANEZ s kovčkom prodam. Ivanci 4, telefon: 76 252. M-5911
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 133 z adapterjem za koruzo, star tri leta, prodam. Turnišče, ul. Štefana Raja 15, telefon: (069) 70 297. M-5912
TRAKTOR TORPEDO 6206 s koso in tribrazdni plug, 12-colni, prodam. Strukovci 8. M-5914 JAHALNO KOBILO, angleške pasme, poceni prodam. Telefon: (062) 671 106. M-5915 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Telefon po 16. uri: 25 066. M-5916
KRAVO, S TRETJIM TELETOM BREJO 9 MESECEV, prodam. Borejci 9. M-5917
TRAKTOR URSUS C 335, letnik 1981, prodam. Kobilje 187. M-5919
SMUČI ELAN, 150 cm, z vezmi TIROLIJA in čevlje št. 40 prodam. Kovačevci 21. M-5920
VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA TOČI? POKLIČITE SERVIS ZA IZOLACIJE. TELEFON: 062 31946
POPRAVILO OPRAVIMO HITRO IN KAKOVOSTNO!
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, I Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod I za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, I Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
j, Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja); Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol, 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik)
MALE PUJSKE PRODAM. Križevci 114 v Prekmurju. M-5921
STEYR, 18 KS, in pločevinasti sod za gnojnico prodam. Fartelj, Šalamenci 7, p. Puconci. M-5922 HRASTOVE PLOHE PRODAM. Tišina 21. M-5923 STANOVANJSKO IN GOSPODARSKO POSLOPJE Z ZEMLJO NA GORIČKEM po ugodni ceni prodam. Tišina 21. M-5924
RENAULT 4, registriran do februarja, s tremi prestavami, ugodno prodam. Motovilci 27. M-5925
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 45. M-5926
TRAKTOR IMT 565, NA PREDNJI POGON, skoraj nov, prodam. Ivan Zemljič, Rožen-grund 40, telefon od 7. do 14. ure, 062 75 013. M-5927 TRAKTOR ZETOR 3511, dobro ohranjen, prodam. Jože Sagal, Ključarovci 21, p. Križevci pri Ljutomeru. M-5928
TRAKTOR STEYR, 30 KS, generalno obnovljen, z jermenico, koso in plugi, ter žrebico, staro 2,5 leta, prodam. Kustec, Donja Bistrica 114. M-5929
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Telefon: 21 596. M-5930
TRAKTOR STEYR, 30 KS, s priključki ter OPEL KADETT KUPE, AVTOMATIK, prodam. Telefon po 15. uri: 71 154.
KOMBI ZASTAVA 750, letnik 1974, vozen, neregistriran (lahko tudi po delih), ugodno prodam. Prosenjakoci 19, telefon 72 718. M-5933
HRASTOVE PLOHE, 2 m2, 5 cm, prodam. Rihtarovci 23, p. Radenci. M-5934
PEUGEOT 504, letnik 1974, prodam. Genovefa Horvat, Lipovci 240, telefon: 71 546. M-5935 PLUG SLAVONAC, dobro ohranjen, in bočno koso IMT, rabljeno eno sezono, ugodno prodam. Alojz Pintarič, Zbigovci 76, p. Gornja Radgona. GR-12783
DVA PLUGA, enoredni in dvo-redni, prodam. Lutverci 39. GR-12785
OSEBNI AVTO FORD ES-CORD, letnik 1978, prodam. Te-
* lefon po 15. uri: 71 089. M-5937 AKVARIJ Z RIBICAMI UGODNO PRODAM. Murski Črnci 18. M-5938
MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 62. M-5940 PEČ NA KURILNO OLJE EMO 6 PRODAM. Informacije v uredništvu Vestnika. M-JŠ OBRAČALNIK SIP prodam ali zamenjam za drva ali koruzo. Telefon: 78 275. M-5862
SILAŽNI KOMBAJN SIP ŠEMPETER, OBRAČALNIK SIP ŠEMPETER in transporter z motorjem za silažo, dolžina 11 m, prodam. Elek Benko, Gornji Slaveči 106. M-5941 KAVČ, dobro hranjen, fotelje ter hladilnik po zelo ugodni ceni prodam. Telefon po 16. uri: 25 586. M-5943
ŽIČNE KLETKE ZA KUNCE PRODAM. Telefon od 8. do 16. ure: 77 806. M-5944 VISOKOPRITLIČNO HIŠO s sadovnjakom in vrtom na mirnem kraju prodam. Murska Sobota, Kroška 32 a, telefon: (069) 24 072 M-5945
REKORD 20 S, letnik 1979, prodam. Telefon: 70 066. M-5946 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do junija 1987, prodam. Telefon: 71419. M-5947 DVE SOBNI PEČI, televizor čr-no-beli, in reporeznico prodam. Brezovci 43. M-5948
MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE, prodam. Tišina 56. M-5959 MOTORNO ŽAGO STIHL 028 AV prodam. Maje, Brezovci 28. M-5958
SEJALNICO, 16-redno, na traktorski priklop, prodam. Puconci 78. M-5959
Krajevne skupnosti in Turistično društvo Murska Sobota vabijo v soboto na MIKLOŠOVO SENJE Pridite! To bo prireditev polna radosti in veselja.
Imate obisk sorodnikov, znancev? Praznujete osebni ali družinski jubilej?
Vabi vas gostilna Lovski dom Cankova!
Dragemu sinu, bratu, stricu in vnuku STANKU MAJCU z Vaneče želijo ob odhodu k vojakom vse najlepše, da bi mu dnevi pri vojakih hitro minevali in da bi se z lepimi spomini čimprej vrnil med svoje najdražje — oče, sestra z možem, stara mama ter nečaka Danijel in Robert, ki želita stricu srečno pot in še srečnejšo vrnitev.
ZAMRZOVALNIK GORENJE, 220 1, skoraj nov, prodam. Horvat, Stara 4, telefon: 23 531. M-5950
POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Murska Sobota, Vrazova 14. M-5951
LADA 1300 S, letnik 1982, svet-lorjave barve, prevoženih 40.000 km, brezhibno, ugodno prodam. Informacije popoldne po telefonu: (069) 74 778. M-5953
SEJALNIK ZA KORUZO, OLT, 4-redni, puhalnik TAJFUN, trosilnik za umetno gnojilo, dve peči na olje in trda goriva ter tri nova okna z roletami prodam. Naslov v upravi lista. M-5954
MERCEDES 200 D, letnik 1967, potreben manjšega popravila, vendar vozen, prodam. Telefon: 26 644. M-5957
MLADE VOLČJAKE PRODAM. Domajinci 26. M-5960 MALE PUJSKE PRODAM. Murska Sobota, Lendavska 36. M-5962
AVTO DIANA prodam. Telefon po 15. uri: 25 235. Naslov v upravi lista. M-5966
RENAULT 4, registriran do avgusta 1987; prodam. Krog, Murska 46. M-5967
GRADBENO PARCELO, 27 arov, prodam. Franc Durič, Gradišče 37, Od 16. do 19. ure. M-5968
SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Faršang, Murska Sobota, St. Rozmana 6. M-5970 KLAVIR ZNAMKE STINGL; angleški, kratki, črn, zelo ohranjen, prodam. Telefon: 042 814 851 ali 042 814 255. M-5971 KAVČ IN OMARO Z MOSTOM, E program, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Koren, Stara 10. M-5973 STISKALNICO ZA SENO IN OSEBNI AVTO FIAT 125 prodam. Marija Kučan, Lucova 32. M-5974
ZASTAVO 101, letnik 1972, neregistrirano, vozno, prodam. Murska Sobota, Lendavska 56, telefon: 22 708. M-5977
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK prodam. Telefon: IT 805. M-OP OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM IN USTREZNO PREOBLEKO, športni voziček, varnostni avtomobilski sedež za otroka, stol za hranjenje in banjico ugodno prodam. Informacije v uredništvu Vestnika (dopoldne in popoldne po telefonu: 23 753. M-BB
PRIKOLICO TEHNOSTROJ 500 PRODAM. Telefon: 062 644 457. M-5978
TRAKTOR FERGUSON 35 s koso prodam. Noršinci 32. M-5979
KRAVO S TELETOM, staro pet let, prodam. Odranci 272. M-5980
RAČUNALNIK ATARI 800 XL s kasetofonom in tiskalnik ploter ugodno prodam. Telefon popoldne: 22 270. M-5988 ŠTEDILNIK CALOREX IN AVTORADIO PRODAM. Drvarič, Murska Sobota, Cvetkova 18 a. M-5989
TRAKTOR IMT 533 de lux prodam. Šalamenci 72. M-5981 TRAKTOR FERGUSON 35 s koso, plugom, brano, štedilnik za centralno ogrevanje (za vzidavo), plohe in jesenove deske prodam. Petanjci 126. M-5982
PEČI KUPERSBUSCH NA TRDA GORIVA IN GORENJE S PEČICO prodam. Juša Kramarja 19. M-5983
HIŠO V BELTINCIH PRODAM. Informacije pri odvetniku Danilu Hariju, telefon: 23 122. M-5986
MOTORNO KOLO BT 50 z garancijo do 30. 7. 1987 prodam. Zlatko Tutek, Černelavci, Tavčarjeva 4. M-5991
LADA 1600, letnik oktober 1980 prodam. Gomboc, telefon popoldne: 23 960. M-5993 TELEVIZOR črno-beli, star 1,5 leta, prodam. Murska Sobota, Stara ulica 22, stanovanje 12. M-5801
r-NOVO-------------------
Vrtnarija v Gornjih Petrovcih, blizu obrata Mure, se priporoča s svojimi storitvami — izdelavo vencev, šopkov, cvetličnih aranžmajev — lončnicami in sadikami.
Delovni čas od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, telefon 78 044, tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih.
AVTO GOLF, dizel, letnik 1983 oktober, odlično ohranjen, prodam. Grad 196, telefon 77 618. M-MM
TOVORNI AVTOMOBIL PRODAM. Gorčan, Vučja Gomila 23, telefon: 069 76 358. M-6001 ZASTAVO 750, letnik 82, prodam. Turnišče, Poljska 6. M-6002
TRAKTOR FERGUSON, tip 538, prodam. Franc Car, Pozna-novci 22. M-6003
GRADBENO PARCELO, 19 arov, s sadovnjakom, prodam najboljšemu ponudniku, 7. decembra ob 13. uri. Terezija Kozlar, Trnje 5. M-6004
OMARO - REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Cena 180.000 din. Telefon : 23 936. M-60005
KASETNI DECK KD 11 A, gramofon TURANDOT HI-FI 6M 7605, RECEIVER GRUNDIG RTV 1020 Hi-Fi 4 x 60 W (8 postaj spomina-senzorske tipke in zvočnike KORTING B-80 V Hi-Fi, 2 kosa, prodam. Cena po dogovoru. Miky Rantaša, Radenci p. p. 24, 69252 Radenci. M-OP ŠTEDILNIK, kombinirani (plin, elektrika), prodam. Andrej Lukač, Lendavska 17 c, M. Sobota. M-5997
PLUG, dvobrazdni, OLT in vrata, desna, za LADO, prodam. Slavko Borko, Radenci 26. M-5998
KRAVO prodam. Martin Zver, Lipovci 96. M-5999
za gradnjo kirurgije
Družina Šmidlehner, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Svarca) — 5.000.— din; Tanja in Marjan Flegar (namesto cvetja na grob pok. tete Nade) — 4.000.— din; Družina Sarotar, B. Ziherla, M. Sobota (namesto cvetja na grob. pok. mame Amalije Maček) — 6.000,— din; Bela Baler, Severjeva 9, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Julijane Banko) — 4.000.— din; Franc Casar Cepinci (namesto cvetja na grob pok. — Ane Poredoš) — 3.000.— din; Ša-rika Koudila, Pečarovci (namesto cvetja na grob. pok. očeta Irme Bud-ja) — 3.000,— din; Ivan Repič, Naselje Ljudske pravice, M. Sobota (namesto cvetja na grob. pok. Franca Pintariča, M. Sobota) 4.000.— din; Družina Sukič, I. Regenta 22, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Frančiške Debelak) — 5.000,— din; Feliks Mulec, Veržej 2 (namesto cvetja na grob pok. Marije Šonaja) — 8.000,— din; Stanovalci bloka, Veržej 12 (namesto cvetja na grob. pok. Julija Knafelca) — 3.000.— din; SO Ljutomer (namesto na grob pok. Antona Hvalca st., Ljutomer) — 10.000.— din; ZSS Ljutomer (namesto cvetja na grob pok, Antona Hvalca str., Ljutomer) — 10.000.— din; Jože Vučko, Dol. Bistrica 373 (namesto cvetja na grob pok. Ivana Hozjana) — 2.000,— din; Kolektiv pošte Crenšovci (namesto cvetja na grob pok. Ivana Hozjana) — 2.000,— din; Ignac Kustec, Gor. Bistrica 160 (namesto cvetja na grob pok. Ivana Hozjana) — 1.000.— din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJTE NA ŽI-RORACUN: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE.
PLEMENSKE ZAJCE ELKO in beli novozelandec prodam. Tel. 76-596. M-5994
KROMPIR droben, prodam. Je-neš, Bratonci 43. M-6000
kupim
DVOREDNO SEJALNICO ZA KORUZO KUPIM. Franc Marin, Žerovinci 40, p. Ivanjkovci. IN-19383
DVOREDNO SEJALNICO ZA KORUZO KUPIM. Jure Biškup, Babinci 45, p. Ljutomer. IN-19386
BARVNI TELEVIZOR, novejši tip, ohranjen, kupim. Dokležovje 140. M-5964
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 165, novo ali malo rabljeno, kupim. Telefon: (069) 76 331. M-5975
sobe
SOBO IN KUHINJO V LJUTOMERU ALI OKOLICI NUJNO IŠČEM. Naslov v upravi lista. IN-193798
ENOSOBNO STANOVANJE S SOUPORABO KOPALNICE IŠČEM. Murski Petrovci 29. M-5939
MLAD INŽENIR IŠČE OGREVANO SOBO V MURSKI SOBOTI. Milan Bohar, Ženavlje 70. M-5956
OPREMLJENO SOBO ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI IŠČEM. Naslov v upravi lista. M-5990
razno
NUJNO POTREBUJEM 200 SM ZA RAZŠIRITEV OBRTI. VRNEM V ŠTIRIH MESECIH. PONUDBE ŠIFRA: »OBRESTI«. IN-19388 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 1. in 2. letnik COP Murska Sobota, kovinarske smeri, za šolsko leto 80/81 in 81/82. Mladen Vinko, Brezovec 48, p. Martin na Muri. M-5952
VSE VRSTE PROJEKTOV IZDELUJE ZA VAS PROJEKTI-
V SPOMIN
4. decembra minevajo štiri leta, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Janeza Nemeta
iz Mačkovec
Odkar te ni več med nami, je naše življenje prazno in pusto. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko žalost.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
2. decembra minevajo štiri leta, odkar nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga žena in mama
Ema Gorza
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in boleč spomin nate, toda v naših srcih boš živela do konca naših dni.
ŽALUJOČI: MOŽ KOLOMAN IN SIN GEZA Z ŽENO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in tasta
Janeza Kostrica iz Bakovec
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izražena sožalja in vsem, ki ste ga 28. novembra pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala osebju internega oddelka splošne bolnišnice v M. Soboti za pomoč, ki so mu jo dajali med njegovo boleznijo. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede.
VSI NJEGOVI
VNI BIRO VLADO GOLUBIČ, TELEFON: 069 75 670 ali 042 86 165. M-5789
GOSPODINJE POZOR!
Odločili smo se, da bomo v vaših krajih popravljali vse tipe zamrzovalnikov in hladilnikov na vašem domu, izoliramo tudi zamrzovalnike. Se priporoča: Servis hladilne tehnike, Boris Sedlašek, Ptuj, Zagrebška 17, telefon: 062 771 853. M-OP
Obveščam javnosti da moja žena Silva Hajdinjak nima pooblastila za prodajo mojih premičnin in nepremičnin. Opozarjam morebitne kupce, da ne kupujejo moje lastnine, saj jih bom primoran v nasprotnem sodno preganjati. Leopold Hajdinjak. M-OP
ZAMRZOVALNIKE POPRAVLJAMO KAKOVOSTNO. ZA IZOLACIJO DAJEMO 3-LET-NO JAMSTVO. IZO-KER J. KARDOŠ-M. KRVIŠEK, Riharjevo naselje 32, telefon: 069 75 584. LE-10445
BLONDINKA, 44/160/50, prijazna, nežna, vsestransko talentirana, išče sopotnika, resnega, simpatičnega, stanovanjsko situiranega, iz tujine ali povratnika. Resne ponudbe s sliko pod šifro: ORHIDEJA na upravo Vestnika. M-5987
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hlanilne knjižice št. 32567-0, izdano pri HKS ZK Panonka, M. Sobota. Anton Peterka, Krog, Murska 56. M-5976"
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala OŠ Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti, izdano za šolsko leto 1983/84. Katarina Kušek, Murska Sobota, Ciril-Metodova 42. M-5992
BLONDINKA, 21/165/55, vesele narave, nežna, ljubi glasbo, ples, išče sebi podobnega, karakternega, stanovanjsko situiranega sopotnika, starega 20—25 let, lahko iz tujine. Resne ponudbe s sliko pošljite na upravo Vestnika pod: RDEČA VRTNICA. M-5985
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala CPŠ M. Sobota, izdano leta 1969. Štefan Maučec, Gančani 78. M-5996
iz Lončarovec
STRAN 22
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE — ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše ljubljene mame
Marjete
Sobočan
roj. Gone iz Lendave
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih slovesa, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalo-stinke.
Lendava, 22. novembra 1986
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage stare mame
Gize
Kerčmar
roj. Zrim iz Križevec v Prekmurju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, izražena sožalja in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku in pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala sestri Eriki za pomoč med njeno boleznijo.
ŽALUJOČI: vnukinja, zet in Anna
ZAHVALA
V 80. letu starosti me je zapustil mož, oče in stari oče
Koloman
Banko
z Vaneče 13
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvaljujem se g. duhovniku Jošarju za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS tov. Marti za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽENA IDA
Ljubi očka naš, tiho v grobu spiš. Za teboj ostala je praznina, a v našrh srcih bolečina.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 68. letu za vedno zapustil dragi mož, oče in stari oče
Karel Ropoša
iz Brezovec
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem za poklonjene vence in šopke ter izrečeno sožalje.
Posebna hvala sosedi Gizeli Volf in družini Bedek, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ždlostin-ke, gasilcem in predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija z družino iz Avstrije, hčerka Vlasta z družino in sin Karel iz Avstrije
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, brat, stric in svak
Karel Diindek
iz Skakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujem družini Fras iz Skakovec za nesebično pomoč, g. župniku in pevcem za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: ŽENA MARIJA
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
(A. Škerl)
V SPOMIN
4. decembra mineva leto žalosti, praznine in bolečine, odkar smo izgubili ljubega sina in
’ brata
Janka Štajnerja
z Janževega Vrha 80
Nikoli ne bo pozabljen dan, ko smo ostali brez tebe. Tvoj korak je zastal, glas onemel in v naših srcih je bolečina, ki ne bo nikoli minila. Kruta, neizprosna je resnica, da se nikoli ne vrneš.
Hvala vsem, ki se ga z iskrenostjo spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete
Marije
Sukič
roj. Rituper iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ali prispevali sredstva za izgradnjo kirurškega bloka ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje.
Posebna zahvala č. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Iskrena hvala dr. Pucovi in medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za pomoč v zadnjih trenutkih življenja.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, Maribor, Ljubljana, St. Girons, 24. novembra 1986
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Oh, ti nesrečna cesta ti, kaj si storila, da nam najdražje, kar smo imeli, moža, očeta si nam vzela!
ZAHVALA
V težki prometni nesreči nas je 16. novembra v 81. letu živeljenja zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Matija Lendvaj
iz Dankovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa dobrim sosedom in vaščanom, ki so nam bili v pomoč, ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu domu, mu zasuli grob z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in predstavnici KS Marti Horvatovi za ganljiva slovo ob odprtem grobu.
Posebna hvala dobrima sosedoma Pavli Gombočevi in Dezi-derju Novaku ter znancu Francu Čaru iz Poznanovec.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Agneza, hčerka Olga z družino ter sin Janez z ženo Vero
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
20. novembra nas je po dolgi in težki bolezni v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica
Albina Cigan
iz Črenšovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred in za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in dr. Čaru za pomoč med težko boleznijo.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: sin Štefan z ženo, vnuki z.družinami, hčerka Vera z družino iz Kanade, Karel z družino iz Kanade in Cilka z družino iz Kanade.
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho nas je 18. novembra v 58. letu starosti nepričakovano in brez slovesa zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Barbara Matjašec roj. Vojkovič iz Renkovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje, ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za pogrebni obred, medicinskemu osebju internega oddelka, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Ferčaku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Štefan, sin Drago z družino, sestra Marija z možem in sestra Antonija z družino
Umrlo je v meni srce, umrle so nade sladke, umrla ljubezen goreča, umrla življenja je sreča. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Matija Jerič
iz Gančan
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem drugim kolektivom Panonije tozd KM in tozda Blisk ter ABC Pomurke ZT, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za druge dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gančani, 20. novembra 1986
Žalujoči: žena Marija, sinovi Štefan, Jože in Franc z družinami, vnuka Jernej in Mojca ter sestre Barbara, Ana in Marjeta
VESTNIK, 4. DECEMBRA 1986
STRAN 23
v besedi in sliki
BI ZAPLESALI
Z NOVINAR-JI(-KAMI)?
V Pomurju deluje okrog 30 poklicnih novinarjev oziroma novinark. Največ jih je zaposlenih na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota, to je pri Vestniku, Nepujsagu ter slovenskem in madžarskem radijskem sporedu (z uredniki 22), drugi so dopisniki RTV Ljubljana, Dela in Večera; po en poklicni novinar pa je zaposlen tudi v DO Radenska in sozdu ABC Pomurka. Seveda je v Pomurju še več pišočih ljudi, vendar niso člani Društva novinarjev Slovenije, ker za to ne izpolnjujejo pogojev.
Pomurski novinarji imajo tudi lasten aktiv, ki skrbi za izobraževanje svojih članov, rekreativno dejavnost in ima še druge naloge.
Pred nedavnim je sprejel program dela v novem mandatnem obdobju. Medtem so njegovi člani že aktivno sodelovali na tradicionalnih Gorjupovih dnevih v Radencih, prav tako pa zavzeto pripravljajo — po večletnem premoru — slovenski novinarski ples, ki bo tudi v Radencih (hotel Radin), in sicer 13. decembra. Vendar to naj ne bil le ples, ampak še kaj več. Tako so za gosta večera povabili novega predsednika DNS Slovenije Borisa Berganta (tv Ljubljana), nastopila bo plesna skupina Stil, predstavili se bodo Vlado Kreslin, Miro Tomassini in Lačni Franz Zoran Predin, za sam ples pa bo poskrbel ansambel Šok. Prireditev bosta vodila Ida Baš (Radio Maribor) in Milan Zrinski (Radio Murska Sobota). Vse vstopnice, ki bodo stale 1.500 dinarjev, bodo žrebali in obiskovalce čakajo lepe nagrade, kot so 7-dnevno potovanje za dve osebi v Grčijo, 2-dnevni izlet na Brione, enodnevni izlet v Benetke, silvestrovanje na Pohorju, potovanje z zelenim vlakom (vse to s poslovalnico TTG M. Sobota), svinja za koline (pitajo jo pri ABC Pomurki), naročnine časopisov, knjig idr.
Pomurski novinarji in novinarke vas torej vabijo, da 13. decembra zaplešete skupaj z njimi v hotelu Radin v Radencih.
-aj
GODEJHARCI
Za praznik nov vodovod
V Godemarcih je bilo predpraznično vzdušje zelo slovesno, saj so v petek popoldne odprli nov, 4 kilometre dolg vodovod, na katerega so priključili 25 gospodinjstev na območju Godemarci—Radoslav-ski breg. Ta vodovod, ki je stal 5,8 milijona dinarjev, ima lastno vodno zajetje, grajen pa je tako, da ga bo možno priključiti na osrednje občinsko omrežje, ko bo to zgrajeno. Od celotne vrednosti naložbe je 96 milijonov dinarjev iz samoprispevka, 106 milijonov je dodal občinski oddelek za Ljudsko obrambo, razliko pa so prispevali krajani z lastnim delom (le-to je ocenjeno na okoli milijon dinarjev) in prispevki gospodinjstev. V krajevni skupnosti so ponosni na nove pridobitve, vendar pa zagotavljajo, da bodo vodovod prihodnje leto še širili, tako da bo z vodo oskrbljenih še več gospodinjstev na tem manjrazvitem in delno hribovitem območju.
D. L.
Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru
Nov klub hipertonikov Zvišan krvni tlak je med Slovenci, ki so stari od 30 do 70 let, ena najbolj razširjenih bolezni, oz. bolezenskih stanj, saj kar vsak peti občuti tovrstne težave. Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je neozdravljiva bolezen, katere posledice pa se z rednim zdravljenjem, sprotnim preverjanjem tlaka in strogo dieto dajo zmanjšati na minimum. Ambulantno zdravljenje in kontrola obremenjuje tako bolnika kot zdravnika, zato so na pobudo dr. Ljubice Gašparac pred tremi leti v Križevcih pri Ljutomeru ustanovili prvi klub hipertonikov na vasi v Jugoslaviji, prav z namenom, da razbremenijo zdravstvene delavce, bolnike pa navadijo na samostojno kontrolo in življenje s to boleznijo. Uspehi so veliki, zato so se odločili, da svojo dejavnost širijo. Poleg dveh kri-ževskih skupin (delo v takšnem klubu je najboljše v skupinah do 25 pacientov) so minuli teden tudi v Ljutomeru ustanovili podobno terapevtsko skupnost, kot nekakšno podružnico križevskega kluba. Delo v klubu je pestro in nezahtevno, saj se člani oz. pacienti srečujejo le enkrat mesečno, se pogovorijo o marsičem, predvsem o zvišanem krvnem tlaku, si ga izmerijo in usposobijo za merjenje tudi druge, zdravstveni delavci (ponavadi medicinska sestra in zdravnica) pa so zraven le kot opazovalci. V klubu pripravljajo tudi predavanja o nekaterih boleznih in bolezenskih pojavih.
Ustanovitve ljutomerskega kluba sta se udeležila tudi predstavnika soboške krajevne skupnosti Partizan, kjer se pripravljajo na ustanovitev podobne terapevtske skupnosti.	D. L.
Savlovi in prvi pomurski četverčki so 1. decembra proslavili svoj prvi rojstni dan. Slavju so se pretekli četrtek priključili tudi v SDK (Službi družbenega knjigovodstva) v Murski Soboti, kjer kot ekonom dela očka Slavko. V naročju mamice Zdenke, babice in dobrih rok, ki so poskrbele zanje, so se Sandra, Uroš, Aleš in Sonja odlično počutili, dokler jim ni bilo dovolj bliskanja fotoaparatov ter številnih obrazov. Številni družini iz Murskih Črnec pa je sindikalna predstavnica vročila tudi darilo (tisoč dinarjev), ki so jih prispevali zaposleni v SDK. Njihov direktor Boris Goljevšek se je raznežil ob neobičaj-
Pošta v kulturnem domu
Iz krajevnega samoprispevka, ki so ga občani krajevne skupnosti Dobrovnik sprejeli na zadnjem referendumu, so v tem letu uredili že veliko, predvsem komunalnih problemov. Naj omenimo le nekatera dela, ureditev ulične razsvetljave, vzdrževanje cest. V Žitkovcih bodo razširili tudi vaški dom in uredili mrliško vežico. Največji problem je ureditev telefonije. To nalogo so sprejeli na referendumu, za ureditev vprašanja pa se zanimajo tudi sosednje krajevne skupnosti. Za potrebe pošte in s tem ureditev telefonije bodo odstopili nekaj prostorov v kulturnem domu, tako ne bo potrebno graditi novega poštnega objekta, vzdrževanje kulturnega doma pa bo lažje. V Dobrovniku je 70 interesentov za telefon, veliko pa jih je tudi v Kobilju in Genterovcih. V krajevni skupnosti Dobrovnik se pripravljajo tudi na elektrifikacijo bližnjih goric, kjer je čedalje več kleti. Končali jo bodo konca leta.
Jani D.
Ljutomer
Za pestrejšo prehrano
Nova ljutomerska tržnica iz dneva v dan širi svojo ponudbo in s tem opravičuje denar, vložen v obnovo. V Ljutomeru že dolga leta ni bilo mogoče kupiti svežih rib in ponudba mariborskega Agrokombinata je prišla kot naročena, kljub nekaterim težavam in zapletom. Od konca novembra lahko občani enkrat tedensko kupujejo sveže ribe, predvsem sivega in srebrnega krapa, občasno pa tudi amurja in toi-stovko.
Ta prodaja bo poskusno trajala do prvega maja prihodnje leto, do takrat pa bodo ugotovili, če je takšna ponudba za Ljutomerčane dovolj zanimiva in poskusili poiskati drug način prodaje, ali pa razširiti oz. sprmeniti izbor.
D. L.
Krajevna skupnost Lendava v minulem srednjeročnem obdobju uspela rešiti nekaj osnovnih problemov, ki vplivajo rta življenje občanov. Gre predvsem za kanalizacijo, vodovod in razsvetljavo. Asfaltirane so v glavnem vse ceste, pločniki urejeni, vendar pa so problemi krajevne skupnosti tudi v tem srednjeročnem obdobju veliki. Na podlagi krajevnega samoprispevka, za katerega so se odločili krajani,
naj bi do leta 1990 zbrali okoli 100 milijonov dinarjev, seveda pa računajo tudi na druga sredstva, zlasti na pomoč organizacij združenega dela. Sodelovanje krajevne skupnosti in delovnih organizacij, ki delujejo na njenem območju, je bilo doslej nezadostno, sedaj pa naj bi skupno našli pota za hitrejši razvoj Lendave. V letih, ki so pred nami, naj bi Lendava končno dobila čistilno napravo, letno kopališče.
ROMŠČINA PRVIČ
NA VALOVIH
RADIA
MURSKA SOBOTA!
Romi so sicer bili gostje nekaterih radijskih rubrik, še nikoli pa jim nismo dali priložnosti, da bi spregovorili v lastnem jeziku. Tokrat bomo prvič skušali pripraviti radijsko rubriko, ki bo dvojezična — v romščini in slovenščini.
V petek, 5. decembra, ob 17. uri boste tako v Mladinskem kotičku lahko slišali mlade Rome s Pušče. Spregovorili bodo o delu kulturnoumetniškega društva in taborniške čete 25. maj.
Četverčki ob prvem rojstnem dnevu
nem srečanju, spomnil pa tudi, da bi mladi družini lahko po vzoru Potrošnikove prodajalne Ciciban in tovarne Mlečnega prahu, ki je malčkom do prvega rojstnega dne brezplačno dajala mleko v prahu, priskočile na pomoč tudi druge delovne organizacije. Kajti v tem času so otroci res vse bolj naše pravo bogastvo, in to ne le simbolično. Pomurski četverčki iz soboške občine pa so redkost in zato se jih bodo v kratkem z darilnimi boni spomnili tudi na skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti.
x B. Bavčar Foto: J. Pojbič
LENDAVSKA OBČINA
Poroka na petih mestih
V lendavski občini očitno nočejo sprejeti pobude o »centralnem« poročnem uradu, saj novi odlok o matičnih območjih določa, da poročajo na petih matičnih uradih: v Lendavi, Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču in Veliki Polani. Torej skoraj na vseh, razen v Čentibi in Gaberju. Seveda pa ni nikjer določeno, da se mora par poročiti na tem ali drugem matičnem uradu, res pa je, da zakonske zveze sklepajo predvsem na območju svojega matičnega območja. Zanimivo je tudi, da poslej ni več »zimske poročne sezone« (novo leto, pust), ampak sklepajo poroke vse leto, v glavnem ob sobotah, ko so tudi gostije. Najčešče so gostije v starih šolah ali v vaških domovih.
Š. S.
HOTIZA
Srečanje starejših
Na Hotizi je 68 občanov, starih čez 70 let. V nedeljo sta krajevna organizacija Rdečega križa in vaški odbor krajevne skupnosti pripravila zanje pogostitev, ki se je je udeležilo nekaj čez 40 ostarelih, druge pa so obiskali na domu. Na srečanju je predstavnik vaškega odbora predstavil nekatere dosedanje dosežke in prihodnje načrte, cicibani iz hotiškega vrtca pa so se predstavili s prisrčnim programom. Še več: vsem starostnikom so izročili svoje risbice.
Foto: Š. S.
POGLED V TROJE NA BLATNO JEZERO — Dovolili smo si pridružiti se jima na obali razburkane, razpenjene gladine »madžarskega morja« — Balatona. Menda tod vedno vleče, tako da reže do kosti. V tem letnem času gostov, ki sicer v sezoni dobesedno zasedejo bližnje in daljnje počitniške zmogljivosti, ni, in tako smo se le za nekaj minut v troje zazrli nekam daleč. B. Ž.
Sto milijonov do leta 1990 je
povsod naj bi bila urejena ulična razsvetljava, razširjena telefonska povezava in drugi komunalni problemi. Občani krajevne skupnosti Lendava so se lani že drugič odpovedali gradnji kulturnega doma, zato menijo, da bo do leta 1990 potrebno urediti vse komunalne probleme, da bi potem prišla na vrsto kultura. Kulturno delovanje bo dotlej še potekalo v dvorani Nafte, ki jo bo potrebno bolje vzdrževati .jani d.
GABERJE-“----------------------
Privarčevali bodo milijon
Podobno kot za dve sosednji krajevni skupnosti je tudi za Gaberje značilno, da nima telefona, čeprav je tako rekoč na robu Lendave. Zdaj, ko je uveden občinski samoprispevek, in ko pripravljenost občanov, da za to pridobitev posežejo globoko v žep, še ni popustila, se obeta tudi to komunikativno sredstvo, čeprav si nihče ne upa jamčiti, kdaj.
Brez krajevnega samoprispevka tudi v Gaberju niso. Delavci plačujejo 2 odstotka od osebnega dohodka, kmetje pa 5 odstotkov od katastrskega dohodka. To je pravzaprav najpomembnejši vir sredstev za krajevne potrebe. Veliko je tega, kar so že naredili, nekaj neuresničenih želja pa še ostaja. Končali so z urejanjem vaško-gasilskega doma, kjer ima-
jo svoje prostore tudi nogometaši. Tudi ulično razsvetljavo so uredili. Pred kratkim so prekrili streho na podružnični šoli. Kmalu naj bi prišla na vrsto mrliška veža, ki jo nameravajo temeljito obnoviti. Verjetno še prej pa bodo položili asfalt v dolžini 200 metrov na enem izmed zadnjih makadamskih cestišč. Predračunska vrednost posodobitve tega odseka je milijon 800 tisoč dinarjev. Ker v blagajni nimajo toliko denarja, bodo gramoz navozili občani sami in tako naložbo za milijon pocenili.
Skozi vas teče potok Kopica. Ker Gaberčani menijo, da ga mora vzdrževati vodna skupnost, je skrajni čas za poglobitev, saj poplav ne manjka, pa tudi ne »dišav«.	Š. S.
Oktet Gorenja Elrad
dvakrat nastopal v ZRN
V dneh od 21. novembra do 23. novembra je obiskala Slovensko kulturno-športno društvo Miško Kranjec v Erlangenu delegacija OO SZDL G. Radgona in DO Gorenje Elrad.
Občinska organizacija SZDL G. Radgona je namreč pokrovitelj, DO Gorenje Elrad pa pokrovitelj Slovenskega kulturno-športnega društva Miško Kranjec, ki združuje slovenske delavce na začasnem delu v mestu Erlangen v ZRN.
Obisk delegacije ob dnevu republike je že tradicionalen in je sestavni del sodelovanja pokrovitelja, sopo-krovitelja in društva. Za dan republike Slovensko kulturno športno društvo namreč pripravi proslavo, na kateri nastopajo njegovi člani in njihovi otroci in pokažejo sadove svojega celoletnega dela. Hkrati s proslavo pripravi društvo tudi družabno srečanje in v popestritev proslave se je letos obiska Slovenskega kulturno-športnega društva udeležil tudi oktet DO Gorenje Elrad. Ta je na proslavi v Erlangenu zapel vrsto slovenskih pesmi in požel velik uspeh, zato je bil nato povabljen še v Nurnberg, kjer je bila prav tako proslava Društva slovenskih delavcev Simon Jenko ob dnevu republike.
Tudi tam je s svojim nastopom oktet DO Gorenje Elrad požel izreden aplavz. Še posebno velik uspeh pa je dosegel na družabnem srečanju naših delavcev v Slovenskem kulturno-športnem društvu Miško Kranjec v Erlangenu, ko je med glasbenimi odmori zapel venček slovenskih narodnih in pritegnil k petju vse v dvorani.
Delegacija iz G. Radgone je poleg sodelovanja na proslavi opravila tudi razgovore z izvršnim odborom društva in si ogledala eno od tovarn firme Siemens, kjer so jih na posredovanje naših delavcev, ki delajo v tej tovarni, zelo prisrčno sprejeli. Ob srečanju z našimi delavci v Erlangenu je bilo možno spoznati, kako globoko so naši zdomci še vedno povezani s svojo domovino in koliko jim pomeni slovenstvo sedaj, ko so že dolgo daleč od domovine.
Prijetno pa je bilo tudi spoznanje, da naše delavce na njihovih delovnih mestih in v kraju, kjer živijo, zelo spoštujejo in cenijo.
Karel Sapač
V Kranjski Gori razširili turistično ponudbo Največja hotelska naložba v zadnjih letih v SRS
300 novih ležišč v apartmajih Razor
ABC Pomurka, DO Gorenjka, predala namenu 58 apartmajev, vrednih 750 milijonov dinarjev.
Za dan republike, 29. novembra, je ABC Pomurka, DO Gorenjka, v Kranjski Gori odprla vrata zgradbi »apartmaji Razor«, v kateri je 58 apartmajev s 300 ležišči. Lep objekt, ki se dobro vključuje v alpsko okolje in je stal 750 milijonov, je projektiral arhitekt Marko Cotič.
Hotelsko-turistična delovna organizacija Gorenjka, ki je letos v devetih mesecih imela 547 tisoč dolarjev deviznega priliva, ima poslej že 1.100 ležišč in je največja turistično-gostinska organizacija v Kranjski Gori in občini Jesenice ter po prisluženih devizah v občini takoj za jeseniško železarno.
Objekt so v 14 mesecih zgradili iz združenih sredstev sovlagateljev INA-tours, ki je prispevala 180 milijonov, Sava iz Kranja je združila 102
milijona, Emona Globtour 50 milijonov. Omenjena sredstva je investitor pridobil na osnovi samoupravnih sporazumov o poslovnem sodelovanju, tako da so tudi sovlagatelji vključeni v poslovno tveganje. Posojilo v višini 304 milijone je odobrila LB-Te-meljna banka Kranj; 53 milijonov posojila po polovični obrestni meri v primerjavi s komercialnimi posojili je prispevala Interna banka ABC Pomurke. Tako so bila v sestavi virov sredstev za naložbo sredstva Poslovne banke udeležena le z 39 odstotki.
Apartmaji Razor so po ob otvoritvi izgovorjenih besedah predsednice republiškega komiteja za turizem Bogomile Mitič največji hotelski objekt, zgrajen v zadnjih treh letih v Sloveniji.	Boris Hegeduš
Peli bodo
v Kranju
V soboto, 6. decembra, bo Sindikalni mešani pevski zbor Stefan Kovač Murska Sobota gostoval v Kranju. Povabil ga je. pevski zbor Iskra. V Kranju so pred leti soboški pevci že peli. Obisk bodo Kranjčani vrnili soboškim pevcev predvidoma 24. januarja prihodnje leto. 'Gostovanje je omogočila soboška Tovarna mlečnega prahu.
Minuli petek je imel pevski zbor Štefan Kovač uspel koncert v Moravskih Toplicah, nedavno pa je zbor sklenil dvodnevne intenzivne pevske vaje.
Pomembno je, da je zbor pridobil nove pevce in da se je številčno okrepil. Sedaj se pripravlja na nastop na proslavi 40-letnice SGP Pomurje, ki bo 20. decembra, na redni letni koncert in na druge nastope.	F. Š.