DELAVSKA POLITIKA Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predaj 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namena delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu ot>jav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankiraio. Štev. 71. Sobota 31. avgusta 1929. Leto iv. Se o avstrijskem problemu. Avstrijski notranji problem ' zanima še vedno močno vso evropsko javnost. Heirmvehr se začenja zavedati, da ni niti razpoloženje velikega dela avstrijske javnosti niti razpoloženje zunanjega sveta ugodno zanjo. Zato je začela zadnje dni precej popuščati in jadikovati. Stvar seveda ni s tem še likvidrana, zato je na mestu, da se dalje zasleduje vse faze in pojave tega boja. (Op. uredništva.) V Avstriji je poročilo angleškega lista »Daily Telegrapha«, da nameravajo avstrijski nemški nacijonalci in kmetiški krščanski socijalci (Land-bund), poizkusiti uvesti diktaturo. Zlasti se nacijonalci jeze na socijal-no-demokratično dunajsko občino, ki je v socijalnem pogledu izvršila naravnost velikanske stvari, seveda proti volji tistih, ki se sučejo okoli »Heimwehrov«. »Heimwehrom« in krščanskim socijalcem znamenite kmetiške zveze torej ne gre za mir. red in socijalne pravice delavstva, ampak ravno proti tem vodijo borbo, češ, da mora delavec biti suženj njih družbe, ki toliko govori o »socijalni pravičnosti«. Razumljivo je, da bodo od delavskih sovražnikov najeti elementi vodili boj proti delavskim interesom. To ne bi bila nikakršna taka senzacija, kakor je vest, da je v to zaroto več ali manj zapleten tudi katoliški prelat dr. Seipel, ki uči, da mora človek ljubiti svojega bližnjega kakor sam sebe, ter nima moralne pravice, da se postavlja na stališče tistih, ki se bore proti socijalni pravičnosti. Ta mož, prelat dr. Seipel, naj bi po načrtu »Heimwehrov« postal avstrijski diktator. To je senzacija, ki je za zdravega človeka nerazumljiva stvar, frivolna igra z moralo in načeli. Ne pripisujemo tem senzacijam, čeprav so resnične, prav velikega pomena, ker je na drugi strani tudi trdno sklenjena vrsta socijalnih demokratov in njih republikanskega »Schutzbunda«. Do danes, ko o tem poročamo, socijalna demokracija še ni precizirala svoje taktike, vendar je gotovo to, da bo socijalna demokracija ukre nila vse, da se ne bo kršil mir in red po fašističnih revolucionarjih niti pod vodstvom prelata dr. Seipla, ter da se očuva dosedanje ustavno stanje. Ako pa bi avtoriteta državne ob lasti odrekla, če bi se izkazalo, da so vojaške čete in policija nezanesljive, tedaj bo posegel »Schutzbund« po samoobrambi ter poizkušal z vsemi sredstvi preprečiti kakršnekoli načr te »Heimwehrov« za uvedbo diktature v Avstriji. V tem slučaju1 računa »Schutzbund« na pomoč nemških re publikanskih bojnih organizacij »Reichsbanner«. »Heimvvehri« so svojo politično vlogo v St. Lorenzenu na Štajerskem in z razkritjem njih namere že precej zaigrali. Avstrijsko prebivalstvo je sicer politično vedno bojno razpoloženo, ali, če sc ponavljajo preočit izzivajoči konflikti, jih začne obsojati kot neresne. Lahko nalogo bi torej ne imel ne Seipel ne neimweh-ri, če bi tak eksperiment poizkušal izvesti. Krvave glave so že dobili marsikje in če bodo le predrzni, lin najbrže še dobe. Socijalna demokracija hoče v tem primeru braniti to, kar Avstrija ima. to je, demokratično republiko in iz-vojevane socijalne pravice ter svobodo. Do tega ima pravico; vsaka politična ali socijalna reakcija v Avstriji bi šla predvsem v škodo delav- stva, v škodo napredka, v škodo visoke kulturne stopnje avstrijskega prebivalstva, in očitka, da je reakcija nastopila po malomarnosti sogijal-nih demokratov, avstrijsko delavstvo v svojem interesu in v interesu političnega prestiža, ne bi moglo dopustiti. Avstrijska kmetlika zveza za demokracijo!! Avstrijska kmetiška zveza »Land-bund« je sicer odklonila pod javnim utisom in iz bojazni pred meščansko vojno nasilno izpremembo državnega stanja. To je morala storiti, ker je nastop avstrijskih fašistov obenem napravil slabo reklamo za politične stranke, ki vodijo danes usodo avstrijske republike. Kakšna je pa pravzaprav politika avstrijske kmetiške zveze, nam pove zborovanje, ki ga je imela zveza ^minuli teden v Nemški Bistrici na Štajerskem. Na tem zborovanju je govoril podkancler Schumv proti diktaturi kljub simpatijam za »Heimvvehr«, kakor je rekel, kmetijstvo zahteva samoupravo in odklanja diktaturo. Jasneje je povedal, kaj zahteva kmetiška zveza deželni poslanec Winkler. Navedel je zahteve, ki jih ima kmetijska zveza kot stan bogatih kmetov, nato pa poudaril, da bo zveza še ta teden zahtevala od' vlade, da stavi predloge za reforme ustave še v mesecu septembru, ker bi zveza sicer izstopila iz vlade. Ustava se mora izpremeniti v tem smislu, da dobi predsednik republike pravico absolutističnega vladanja, če bi politične razmere to zahtevale in odpraviti se mora proporcijonalni volilni red ter ustanoviti stanovski parlament. Kaj pomenijo te zahteve v demokratičnem parlamentarizmu? Predvsem se z razširjenjem pravic predsednika utesnuje suverenite-ta naroda, ki bi morala biti v demokratični republiki najvišja sankcija demokracije. Dalje je zahteva bogatih posestnikov stanovski parlamentarizem, to pomeni, da dobe bogati podjetniki in posestniki politični vpliv v državi. Stanovski ali korporacijski parlamentarizem ni nič drugega, kakor nova izdaja razrednega volilnega reda, po katerem bi imeli podjetniki popolno volilno pravico, čeprav jih je komaj 25 odstotkov vsega prebivalstva, drugi, delavskih in name-ščenski sloji pa bi dobili peščico mandatov kot miloščino, da bodo njih poslanci potem brez moči in resigni-rano gledali, kako si stanovski parlament podjetnikov deli pravice. Vsaj nam je znan primer iz Španije. Tudi tam1 je hotel uvesti Primo de Rivera podoben parlamentarizem, ki je dal vsemu španskemu delavstvu — pet mandatov. To je smešno in žalostno. Delavstvo in nekaj resnih meščanskih politikov ie pa tak parlamentarizem kratkomalo odklonilo. Avstrijska stranka kmetiških veleposestnikov odklanja sicer improvizirano diktaturo, o kateri govore v Avstriji, hoče pa nasilno s poslabšanjem ustave na prikrit način in pod krinko gospodarskega parlamentarizma uvesti diktaturo bogatašev m podjetnikov. Minister socialne politike in stanovanjsko vpraSanje. Velikim županom je poslal minister socijalne politike okrožnico, is katero naroča, dla naj veliki župani potom policijskih upravi v vseh krajih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, zberejo podatike o številu stanovanjskih najemnikov, ki so potrebni zakonite stanovanjske zaščite, da se ministrstvo prepriča, če je zaščita stanovanjskih najemnikov še potre-na ati ne, ker sedanja v kratkem poteče. K temu pripominjamo, da je zaščita stanovanjskih najemnikov še vedfao potrebna. Vprašanje pa je, s katerih vidikov se naj ta potreba u-gotavlja. Pri ugotavljanju potrebe podaljšanja zaščite stanovanjskih najemnikov je več momentov, na katere se je treba ozirati. Tako na primer: 1. Kolilko rodbin je brez stanovanj? 2. Kaliko in katere rodbine stanujejo v nezdravih stanovanjih? 3. Koliko je prenatrpanih stano- i? vanj. 4. V kolikih stanovanjih prebivajo rodbine z bolniki 'Z nalezljivimi bolezni v enem neločenem prostoru? stom? 5. Kakšno je razmerje zaslužkov delavskih rodbin z višino najemnine? 6. Kakšne so krajevne stanovanjske najemnine in če niso oderuške? 7. Kakšne so sicer draginjske živi jenske razmere v kraju? Na vsa ta vprašanja bi se moralo temeljito s statističnimi podatki odgovoriti na imenovano okrožnico, če bi hoteli dobiti res pravo sliko o potrebi zaščite stanovanjskih najemnikov, ker stanovanjsko zlo je splošno in ne bi bilo pravično, če bi se zaščitilo samo »nekatere stanove«. Stanovanjska zaščita bi morala vpo-števati socijalne in higijenske razmere ter na podlagi teh ugotovitev ne samo zaščititi stanovanjske najemnike, ampak tudi poskrbeti za zgradbo primernih zdravih stanovanj. Vtem pogledu bi imelo organizirano delavstvo najlepšo priliko, da zbere tudi ono gradivo, ki naj podpre potrebo zaščite stanovanjskih najemnikov. Zopet »Podporno druStvo železniških delavcev in uslužbencev" v Mariboru. Dosedanji sodni revizor e. Trošt raz rešen, kot subrevizor je Imenovan z dekretom policijskega komisarijataravnatelj mestnega knjigovodstva Barle. Pri »Podpornem društvu žel. delavcev in uslužbencev« ie, kakor znano, vršil že tri mesece revizijo društvenega premoženja sodno zapriseženi revizor Trošt, ker je bilo društvo oblastveno razpuščeno. S policijskim dekretom z dne 20. avgusta t. 1. pa je bil isti odpoklican. Zdelo se je, da je s tem revizija zaključena, to tem bolj. ker je revizor menda predložil oblastim 120 strani dolgo poročilo o izvršeni reviziji. Na splošno presenečenje pa je bil še istega dne s policijskim dekretom imenovan bivši zadružni revizor, ravnatelj revizija ne bo ničesar ugotovila, kar mestnega knjigovodstva Barle kot subrevizor. Razumljivo je. da tudi ta ne bi vsebovalo dosedanje tozadevno poročilo o društvenem gospodarstvu, ker je društveno vodstvo go- spodarilo z zaupanim mu društvenim premoženjem tako vestno, da se mu ne more ničesar očitati. Vse, kar je revizija našla in kar bo mogel ugotoviti tudi novi revizor, je v tem, da je bil način knjigovodstva zastarel, kar pa ni čudno, ker so društvo vodili preprosti železničarji v svojem prostem času in se ni nihče od njih učil modernega knjigovodstva. Kako stališče bo k subreviziji zavzel dosedanji sodno zapriseženi revizor g. Trošt, je vprašanje zase. Kakor smo poučeni, zahteva novi revizor g. Barle po 100 Din odškodnine za vsako revizijsko uro. Poceni ta revizija za društvo ravno ne bo. ter je končno še mogoče, da bo o revizijskem poročilu moralo odločati sodišče. V Pragi se te dni vrši ženski kongres za mir in svobodo. Kongres žensike lige je veličastna prireditev, na kateri se .povdarja' alasti mednarodna solidarnost in mednarodtno sodelovanje. Na kongresu imajo govornice temeljite in izrazite govore. Mis Wilkonson, članica angleške spodnje zbornice, je govorila o kapitalu in delu, ki sta zi mirom neločljivo združena. Končno je izjavilal govornica: Kadar ne bo več industrije, ki živi od vojne, stopi v veljavo moč zakona, namesto nasilstva. — In prav ima! Industrija naj služi s svojo produkcijo vsemu človeštvu, ne pa prepirom in medsebojnemu klanju. Na kongresu je govorila! med drugimi delegatinja iz Avstrije, znana voditeljica avstrijskega ženskega gibanja, Ema Freundlichova. Delovni Doaoii, po katerih bodo zaposleni naSI brezposlenl rudarji v holandskih državnih rudnikih. Redno se sprejemajo kopači in učni kopači v starosti 25—-35 let. Delavcem, navajenim težkega dela, se nudi največje jamstvo za dobro napredovanje. Pred sprejemom na delo je vsak kompetent najpreje temeljito zdravniško pregledan. Le zdravi in trdni delavci se sprejemajo. Pri zdravni- Javna borza dela bo preko svoje podružnice v Mariboru v septembru poslala na Holandsko prvi transport rudarjev .kateri so bili letos v ru -niku Leše pri Prevaljah reducirani. S pomočjo oblastnega Izseljems ega urada je Borza dela dognala sledeče pogoje, pod katerimi sprejemajo rudarje v holandske državne rudnike: škem pregledu se polaga velika važnost na dober vid in sluh. Ob sprejemu se mora vsak delavec izkazati z največ 6 mesecev starim nravstvenim spričevalom, izdanim od politične oblasti njegovega zadnjega bivališča in potrdilo, s katerim dokaže, da je do zadnjega časa bil zaposlen zgolj v rudniku. Poleg tega mora imeti vsak 4 fotografije, formata potnega lista. Brezpogojno pa mora vsak delavec vsaj deloma biti vešč nizozemskega ali nemškega jezika. Za oženjene je najbolje, da zaenkrat gredo sami, šele, ko si bo vsak zagotovil stanovanje, naj pozove družino za seboj. Delavna obleka in o-butev naj bo vsekakor dobra in trpežna. Potne stroške na Holandsko nosi podjetje. Oženjenim je za prevoz pohištva in za selitev družine omo-čen predujem, ki se vrača v mesečnih obrokih po 10 goldinarjev (220 Din). Po pol letu zaposlitve plača polovico selitvenih stroškov podjetje. Učni kopači se morajo izkazati, da so delali že najmanj dve leti pod zemljo, po nadaljnem dveletnem za-poslenju v rudniku in po dobri kvalifikaciji zamorejo napredovati do kopača. Povprečna plača kopačev znaša dnevno 5,70 goldinarjev (120—125 Din). Učni kotpači imajo 10% manj (100—110 Din), vozači pa 20% manj (88—100 Din). Prvi dve naduri se plača s 25% poviškom, vsaka nadaljna nadura pa s 50%, dvojni šiht s 50%, delo ob nedeljah in praznikih s 100%, delo na Božič, Velikonoč in Binkošti pa. s 150%. Oženjeni rudarji sprejemajo za vsakega otroka pod 14. leti mesečno 4 goldinarje (88 Din) družinskih doklad. Mesečno se odteguje vsakemu 8 do 9 goldinarjev (176—'198 Din) starostne .nezgodne in bolniške zavarovalnine. Vsakega petka v tednu se vrši izplačilo zasluženih mezd, a vsakega drugega petka v mesecu se izvrši obračun. Dela se v treh šistih (zamenah), katere delo traja 8 ur. V sobotah traja delo 6 ur, tako, da zadnja zamena ob sobotah konča delo ob polnoči. Službeno razmerje se lahko razreši ob koncu vsakega meseca, a delo odpovedati se mora vsakekrat 15. prejšnjega meseca. Oženjeni delavci prejemajo letno 42 HI', premoga za domačo porabo, katerega dobe proti plačilo 60 centov za 1 HI. '(13.20 Din), v kolikor je na razpolago drv, se tudi oddajajo za primerne cene. Enakopravni pri oddaji, odnosno prijemanju kurjave z oženjenimi so tudi oni delav- ci, od katerih vzdrževanja je družina odvisna po očetovi smrti. Vsaki delavec, kateri se nahaja v službenem razmerju pri rudniku, ima pravico na dva dni plačanega dopusta, za vsakim nadaljnim letom se podaljša dopust za en dan, največ pa do 8 dni. Poleg tega se prizna po en dan dopusta v izrednih slučajih, kot n. pr. ob porodu žene, pogrebu krvnih sorvdnikov itd. Potrebno orodje prejemajo delavci brezplačno. Socijalno zavarovanje nudi delavcem sledeče Delavci so sa slučaj obratnih nezgod zavarovani po paragrafih zakonitega nezgodnega zavarovanja. V nadaljnem obstoja pokojninska in bolniška blagajna, tkz. splošna rudarska blagajna (Allgemeine Knapp-schaft) katera izasigura svojim članom: 1. Brezplačna zdravniško nego, zdravila in .preskrbo v bolnicah, porodniško pomoč ženi, v slučaju smrti pogrebnino in dočasno podporo ostalim. 2. V slučaju bolezni denarno podporo v višini 70% od zaslužene enoletne mezde. Po preteku leta in izčrpane redne podpore še izredno podporo za dobo treh mesecev. 3. Pokojnino v slučaju invalidnosti ali dosege starosti 60 let, pokojnino vdovam in sirotam. Pravico do prejemanja pokojnine ima zavaro- Dnevne V Haagu so se o razdelitvi reparacij končno tudi z Anglijo sporazumeli. Države sklicateljice so vsaka nekoliko od svojega deleža prepustile in se je Nemčija odpovedala onim vsotam, ki bi jih po dosedanjem Youngovem načrtu prihranila. Pač pa je Nemčija zato zahtevala, da se končno določi gotov termin skorajšnje izpraznitve Porurja. Tu pa se zopet Francija in Belgija upirata in skušata zavlaičevati. Protest proti Seiplu. V nedelju bi imel Seipel v Frankfurtu v katoliški mirovni zvezi obdržati predavanje o »poti k enotni Evropi«. Mednarodna zveza (pacifističnih društev, v kateri so zastopani tudi katoliki, je pa objavila oster protest proti temu. da bi se pripuščalo Seipla, ki vedno hujska in podpira držav, vojno v Avstriji, k takim prireditvam, k katerim po svoji miselnosti in delovanju ne pripada. Protest so podpisali: Zveza nasprotnikov vojne službe, Zveza religijoznih socijali-stov, Ne mšk o-dem okrati ona zveza visokošolcev, Družba za vzgojo mladine v mirovnem duhu, Mednoradna ženska liga za mir in svobodo, Tolstojeva zveza, Svetovna mladinska zveza. vanec šele po preteku treh let, po redno ter nepretegoma vplačanih prispevkov. Delavcem-samcem so na razpolago tkz. »hiše za samce«. Za hrano in stanovanje je plačati dnevno 1.50 goldinarjev (23.50 Din). Istotako je na razpolago določeno število stanovanj za oženjene delavce, za katere znaša najemnima: mesečno 17 do 20 goldinarjev (374—440 Din). Pri vsakem rudniku obstojajo v korist delavcev razne komisije, ki se sestoje iz zastopnikov delavcev in zastopnikov ravnateljstva. Tako obstoja komisija (Schlichtungskom-mission), koji nalog je, da preiskuje pritožbe glede zaslužkov, kazni itd. Druga daljša komisija (Die Fonds-commssie), katera razsoja o pritožbah glede bolniških in izvenrednih podpor. Delavska komisija, tki sestoji iz samih delavcev, sprejema pritožbe, ki se nanašajo na varnost pri delu, zdravje in delo delavcev. Delavci, ki vsled bolezni in drugih neprilik v kolikor jih niso zakri-viil sami, 'zabredli v dolgove, lahko prejmejo izredne podpore iz pomožne blagajne ,iako v tem smislu delavska komisija posreduje. Za one rudarje, ki bi se pa hoteli izobraževati in izpopolnjevati svoje strokovno znanje, obstojajo v te svrhe nadaljevalne in rudarske šole. Tokan Jaroslav. novice. Peti manjšinski kongres v Ženevi se je te dni vršil pod predsedstvom dr. Vilfana. Delegacije iz 14 evropskih držav zastopajo 30 manjšinskih skupin 12 narodov. Zastopane niso nemške manjšine (Poljaki, Danci in Vendi); novi delegati so iz Poljske Litavci, Švedi in Estlandci ter Rusi si iz Rumunije. Manjšinski kongres se sicer ne priznava kot mednarodni organ Zveze narodov, vendar pa1 velja tudi pri njej kot važna mednarodna ustanova. Fašistična vlada v Litvi je dala aretirati urednika socialističnega lista »Delavski glas«, katerega izhajanje (je šele pred kratkim dovolila. Z njim je bilo aretiranih tudi več strankinih odbornikov in član mestnega sveta Pavlovski. Obtoženi so, da so vzdrževali zveze z litavskimi emigranti. Odiranje madžarskih kmetov. Na Madžarskem so sedaj po žetvi pričeli med kmeti z veliko agitacijo, da naj čimprej prodajo svoje žito in naj nikar ne špekulirajo s tem, da se bodo čene žitu dvignile. Tia> agitacija se je pričela pa meščanskem in bančnem časopisju, da se kmete prepriča, kako potrebno in, prav je, če takoj prodajjo žito. Žito na Madžar- skem pa kupujejo velemlini, delniške družbe, kapitalisti. Agitacija pa ni prav dobro uspela, ker so cene žitu nizke. Tedaj so pa priskočile na pomoč banke, ki so solastnice velemlinov, s tem, da so začele kmetom odpovedovati posojila. In ker kmeti nimajo denarja, morajo žito prodajati, da plačajo dolgove bankam. Seveda so cene žitu še bolj padle in mlinska industrija z bankami vred dobiva žito po oderuško nizkih cenah. Potem pa, ko bodo milijonarji žito pokupili, bo kartel hitro zvišal cene. In milijonrji bodo zaslužili milijone brez dela, kmet in delavec pa bosta kruh drago plačevala. * Stanovanjsko oderuštvu cvete tudi v Ljubljani. Neodpustljivo greh je napravila ljubljanska občina s tem, da je gradila premalo stanovanjskih hiš z majhnimi stanovanji. Društvo hišnih posestnikov se je sicer prej vedno širokoustilo, da bodo stanovanja poceni in da jih bo dovolj. Toda sedaj se hišni posestniki smejejo in draže stanovanja. Slaba stanovanja, soba in kuhinja, so že po 600 do 800 Din na mesec; z dvema sobama po 800 do 1200 Din, tri in štri-sobna, ne le v mestu, nego tudi daleč na periferiji po 1200 do 2000 Din in več. Majhnih zdravih stanovanj pa ni in vendar je blizu tisoč strank, ki ali sploh potrebujejo stanovanja, ali pa čepe v nezdravih tesnih luknjah. Država je znižala davke hišnim posestnikom skoro za eno tretjino, ali kljub temu gre vijak najemnin naivzgor. Tu je kos socijalne politike! Tu |je treba ukrepa proti oderuštvu. Radi bi pa tudi enkrat slišali, kaj pravijo k temu tisti, ki imajo prav veliko »socijalno« srce? Kako naj plačuje tak davek delavec, ki zasluži na mesec 1200 Din? Stanovanjski odsek ljubljanskega občinskega sveta je na svoji zadnji seji odstopil. Stanovanja >v mestnih in drugih hišah, kolikor ima vpliva, ho dodeljeval odslej sam župan g. dr. Puc. Posnemati je, da se je stanovanjski odsek nekaj skregal med seboj, najbrže, ker ni dodeljeval stanovanj v zmislu predlogov. — Da, da, stanovanjski odsek in tudi župan ne moreta ustreči potrebam, ker je občina zagrešila, da ni zidala več in manjših stanovanj. Ta greh se sedaj maščuje tudi nad' gospodi. Novi ljudskošolski zakon obravnava sedaj vrhovni zakonski svet. Privatnih šol, razen manjšinskih, zakon ne pozna. Verouk ostane šolski predmet, ki ,ga lahko ipoučujejo kateheti ali posvetni učitelji. Novih katehetov ne bodo nastavljali, pač pa sme šolska občina nastavljati veroučite-Ije in jih plačevati. Ljudskošoiske plače u/čiteljem bo plačevala država, vse druge potrebe in stroške o-skrbuje solska občina. Bralko Kreft: človek mrtvaSkih lobanj. Kronika raztrganih duS. 135 Po Leonovem načrtu sta izstopila v Rimskih Toplicah. Solnce je sijalo in lioa so se jima začela smehljati, ko sta po ozki cesti •šla na majhno pot po hribo navzgor. Leo bi rad videl razpadajočo Aškerčevo kočo. Slutil je, da nikogar ne bo v neposredni bližini tako, da bosta lahko tam s Sonjo uživala solnčni dan do naslednjega vlaka, ki ju popelje v Ljubljano. Koča je bila res že na pol razpala. Lesena, cimprana koča. Ponekod jo je že preraševala trava. Sedla sta. »Sonja, nekaj mi prikrivaš, senco vidim v Tvojih očeh . . .« Hotela ga je premamiti in prepričati, da ni nič. Toda Leo se ni varal nikoli: »Jasen odraz Tvoje notranjosti so Tvoje oči. Vem. Vidim več kot oči,« ji je večkrat g ovc ril in zato se je tudi to pot morala udati, kakor ji (je bilo težko. »Težko mi je govoriti o tem. Marsikaj doživljam, kar Ti ne moreš, ker nisi tako sam kot jaz v tistem mrtvem domu na bregu, v katerem straši. Živim ob pijanem učitelju in brezbožnem kaplanu. Zadnjič sta se napila. Kaplan je prinesel dve steklenici vina in v razredu smo pili. Ponujala sta mi, oba sta se borila zame . . . Komaj sem se zadrževala. Smilila sta se mi, kakor ju sovražim in preziram. Učitelj je zvečer jokal v moji sobi. Zaročen je bil, razročil se bo. Dekle je nekje daleč v mestu. Rekel je, da je izgubil zaročni prstan. Zlo usodo sluti v tem. Na koncu pa je priznal, da ga je v pijanosti zagnal v travo, kjer ga ni mogel več najti. Bojim se ga. Obeh se bojim. Včasih ponoči ■se bojim, da bi prišel k meni. Trdno zaklepam duri. Radi mene je zagnal prstan v travo. To mi je povedal predvčerajšnjim, ko se je pijam (kasno zvečer vrnil domov, Priropofcal je v prvo nadstropje. V zadnje mtrenutku sem planila k vratom, da vidim, če so zaklenjena. Bila so. Tolkel je po vratih in prosil, da mu odprem. Zrušil se je, da je zamolklo zaropotalo, kot do nekdo nekoga duši. Jokal je, meni pa je bilo kot do stoji sam rabelj pred durmi. Drugi dan se je opravičil, opoldne pa izpovedal, da je že prav, kakor se obnašam na-pram njemu. »Saj drugi moški vam niso tako antipatični, vem, samo jaz sem vam zoprn in zato hočete biti spodobni pred menoj . . . Pisal mi je prijatelj iz mesta, tudi zaročenka mi je pisala o vas . . . Nič kaj laskavo . . .« Sonja je trgala besede iz sebe. »Ubila bi ga za te besede . . . Kako morajo ljudje govoriti kaj takega. Strašni so jeziki. Vso noč nisem spala. V zadnjem trenutku sem Ti brzojavila. V obupu in strahu, ker sem se bala, da sicer ostanem tam.« Leonu danes ni bilo za temne misli in težak govor. Prijel jo je za roko, pritisnil ja k sebi in ji poljubil oči: »Če je samu to, duša draga, potem si ni treba kaliti solnčnega dne. Pomisli! Sedaj sva pobegnila. Sedaj končno greva po svoji poti bele ljubezni. Vsa očitanja drugih, brrr, skozi levo uho noter, skozi desno ven. ISonja, solnce se koplje v tvojih očeh.« Tako dolgo jo je poljubljal, da ji je odpoljubil vse sence in vesela, jasna sta stopila na vlak, ki je odsopihal proti Ljubljani, V Trbovljah je vstopila žendarmerijska eskor-ta z majorjem, Leo in Sonja sta gledala skozi okno. »Še vedno teže prvojunijski dogodki to dolino. Kri, verige, umior, žandarji . . .« Z žandaTji je vstopil rudar. Rolko je imel obvezano. Povedal je, da se pelje v Ljubljano k ranjencem. »Vse so skoraj pri nas pozaprli. V verige so jih vklenili in v Celje prepeljali. Orjunci pa hodijo okrog in izzivajo naprej.« Nič se ni bal žan-darjev; govoril je, kakor mu je prišlo. »V roko me je eden izmed njih ustrelil zato, ker sem zakričal »Fej Orjuna!« Če misli, da radi tega ne bom nikoli več tega rekel, se zelo moti. Časi se spreminjajo. FP-režim ni večen in tudi Orjunci še bodo šli po gobe. Mi, knapi, tudi nismo kar tako . , .« Leo se je spomnil Petkovih besed. Mislil jih je, sprejeti še jih ni mogel, »Ali ne beživa pred življenjem v smrt?« To sta mislila oba, toda čaša njunega trpljenja še ni bila dopolnjena in zato sta izbegavala take misli in se predajala solncu in čustvovanju bega. V Ljubljani sta si najela vsak svojo sobo in zvečer sta celo šla v dramo. Leo je malo posedel v Sanjini sobi. »Izmučena vsa od poti in slabo prespane noči. Lahko noč.« Sonja je gledala za njim, kako je počali zaprl vrata in se ni ozrl. Rada bi ga bila poklicala nazaj, d'a bi ostal vso noč pri njej, da bi ne bil več zaprti, samozatajevalni, telo prezirajoči Leo. Da bi se stisnil k njej, da bi bil ves njen.. Z dušo in s telom . . . 'Pa ga ni bilo nazaj. Dolgo ni mogla zaspati. Redukcija uradništra se zopet napoveduje iz Beograda. Finančni minister hoče izdatke znižati za deset odstotkov in išče, kje se dajo prihraniti. Zlasti se tiče stvar notranjega, prometnega in ministra za socijalno politiko. Zasledovanje beograjskih komunistov. V Beogradu so aretirali glavnega tajnika Rdečega križa, Vladimirja Nešiča. V njegovem stanovanju so izdelovali komunistične letake. Nešič je pa na policijski direkciji v neopaženem trenutku skočil skozi okno četrtega nadstropja na tla in obležal mrtev. Obenem je bilo aretiranih še 15 oseb. Uradno poročilo pravi, da so aretirane osebe prejemale denar iz inozemstva. Napačne informacije. Na gostil, kongresu v Beogradu so se iznesle od nekaterih delegatov trditve, da imajo hotelski, kavarniški in gostilničarski uslužbenci naravnost idealno lahek posel, da so v zdravstvenem oziru na dobrem, radi česar naj se zanje določi najdalji delovni čas, ki je mogoč po zakonu. Kdor bi se pa hotel nekoliko bliže seznaniti s položajem gostilniškega, hotelskega in kavarniškega osob-ja, bi se mu nudila nadi vse žalostna slika. To osobje je dejansko zaposleno od 16 do 18 ur dnevno. Svoje delo moramo opravljati v prostorih, ki so vse prej, kakor zračni. Če opravlja uslužbenec boljše mesto, ima pa naravnost velikanske obveznosti. »Plačilni« n. pr. morajo plačevati gospodarju 1 % odškodnine za inventar, ki se pobije ali izgubi. Na ta način morajo garantirati za predmete, za katere sploh ne vedo, če so v hiši. Pn-leg tega1 morajo vlagati visoke kavcije. Redki so časi, ko more imeti gostilniško, kavarniško in hotelsko o-sbbje malenkosten oddih. Navadno ga ni. Radi tega niso zdravstvene razmere tako izvrstne, kakor je trdil poročevalec na kongresu. Naj le vprašajo po statistiki obolenj na 0-krožnem uradu. V njej bodo našli, da je zelo velik odstotek teh uslužbencev v stalnem bolniškem stale-ža in sicer za revmatizmom, pljučnim katarjem ali pa tuberkulozo. Kdor hoče biti pravičen, bo moral priznati, da se mora posvečati temu osobju največja zaščitna skrb, Radi tega so tudi popolnoma opravičene zahteve, ki so jih soglasno sprejeli hotelski, kavarniški in gostilniški uslužbenci na svojem izredno dobro obiskanem sestanku dne 22. avgusta. Resolucija se glasi: 1. Vsled velike nezaposlenosti v hotelskih, kavarniških in gostilniških obratih se morai delovni čas pomoč-nega osohja urediti tako, da traja 8 ur dnevno. Kjer so obrati odprti 16 ali še več ur dnevno, naj se vpeljeta dve, oziroma. tri izmene osobja. 2. V smislu zakona o zaščiti delavcev §§ 17, 18, 19 in 20 naj se zaposlitev mladoletnih in ženskih delovnih moči zahrani , 3. Pomožnemu osobju, zaposlenem v omenjenih podjetjih, naj se zasigura tedensko vsaj 36 ur nepretrganega počitka. Legitimacije za obisk jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 31. avg. do 9. sept. so že v prodaji. Dobe se po 30 Din pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, raznih društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Putnik, Josip Zidar, Obrtna banka, Jugoslavenska banka, Jadransko-podunavska banka, Zadružna gospodarska banka, Prva hrvatska štedionica. Ljubljanska kreditna banka, Češka industr. banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Zadružna banka, Komercijalna banka. Alo-ma Company, Brezalkoholna produkcija, Kmetijska družba za Slovenijo, Posredovalec, zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpečavanju, pa jih žele prodajati, naj se takoj obrnejo na Urad velesejma. Občinstvu priporočamo, da se po-služi te ugodne prlike in si nabavlja legitimacije že v predprodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejm-skih blagajnah. Kultom. Nova literatura (Časopis za kulturna pitanja). Izšla ie 7. in 8. številka tega naprednega in borbenega mesečnika, ki smo nanj v našem listu že večkrat opozarjali. Dvojna številka je posvečena jugoslovanskim književnostim in naši upodabljajoči umetnosti. Slovenija je zastopana s tremi članki in Seliškarjevo pesmijo »Sedmoro-jenčki«. Bratko Kreft podaja v »Fragmentih iz Slovenije« kritiko »idilično mirnega in praznega življenja«, ki ga žive Slovenci danes, ostro napada našo oficielno književnost »Ljubljanskega Zvona« in »Dom in sveta« ter kritiko, nato pa poda kratke, a točne karakteristike slovenskih socialnih pesnikov, pisateljev in upodabljajočih umetnikov; zdi se nam pa, da ie stališče o slikarju Malešu, kot ga zastopa uredništvo, pravilnejše kot Kreftovo. O Seliškarju, našem najsijajnejšem sodobnem pesniku, razpravlja Angelo Cerkvenik, Ferdo Delak pa o naših modernih slikarjih in arhitektih ter glasbenikih, ki so sodelovali nekoč pri njegovem »Tanku«. — Izmed ostalih prispevkov naj posebej omenimo članek Spira Aspera »Faze novije hrvatske književnosti do rata«; ta članek je sicer kratek, a točen pregled struj in važnejših književnih del novejše hrvatske književnosti; članek se končuje s spoznanjem, da književnosti malih slovanskih narodov doslej še niso ustvarile mnogo kvalitativno dobrega, pač pa imajo te književnosti bodočnost. »Nepoučenemu se bo zdelo, da je po silnem bogastvu in bujnem življenju nastalo v naši književnosti nazadovanje; toda tega bogastva sploh ni bilo, poleg tega pa pišejo v razne današnje časopise pisatelji, ki pišejo boljše, kot se je pisalo pred vojno! — O novejši srbski književnosti razpravlja Marko Ristič. — Novo gledanje na umetnost, ki ga propagira »Nova literatura« in s katerim1 soglašamo tudi mi, se zrcali zlasti v polemičnih člankih V. Dragana (»O umetnosti, životu, književnim anketama i drugim stvarima«), Velibora Gligoriča (»Pavle Popovič«), P. Bihalega (»Pismo g. Franji Alfireviču«) in Veselina Masleše (»U čast i slavu g. Bogdana Popoviča«), Izmed beletrističnih prispevkov so priobčeni poleg že omenjene Seliškarjeve pesmi še: socialna novela Hasana Kikiča »Fenjer na poslednjem raskršču« ter pesmi Janka Donoviča, Veselina Breznanca in Vuka Lopičiča. — Številko krasi tudi mnogo slik; izmed slovenskih upodabljajočih umetnikov so poslali prispevke: Nikolaj’ Pirnat, Miha Maleš, Fran Tratnik in Tine Kos. — Oprema revije je zelo lepa; posebej je treba omeniti uspelo fotomontažo na platnicah. — »Novo literaturo« toplo priporočamo vsem našim intelektualcem, ki se zanimajo za moderno, socialno umetnost. (Naroča se: »Nolit«, Beograd Cara Uroša 15. — Letno: 60 Din.) — Talpa. Maribor. SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA. (Nadaljevanje.) Na Zrinjskem trgu se bo postavil tobačni paviljon. Regulacija Meljske ceste pred hišo g. Vlahoviča se bo izvršila. Zavrnjen je bil rekurz Štefana Tementa in se gradbeni urad opozori, da stranko kaznuje zaradi prekoračenja gradbenega dovoljenja. Prošnja Valentina Potoschnigga za adaptacijo lokala se zavrne, Istotako je bila zavrnjena prošnja S. K. »Maribora« za odstranitev nekaterih dreves v Čopovi ulici, pač pa se je dovolilo posekati drevesa dr. Ipavcu. Horvat Marija je dobila dovoljenje za postavitev paviljona v Jadranski ulici, istotako je bilo dovoljeno Francu Klepu, da sme zidati zasilno stanovanje. Prošnjam Leopolda Wurzinger in Marka Laha je bilo ugodeno. Pri hiši št. 27 na Aleksandrovi cesti se dovoli Antonu Pošu dozidava pro-dajalnega paviljona, sklene se dalje parcelacija Vrbanove ulice, izboljšanje in popravilo zasilnih hiš pri Magdalenskem parku, in se bo v to svrho porabilo 184.000 Din; amortizacijska doba teh hiš se računa na 25 let. IV. odsek: Od v proračunu določene vsote za asfaltiranje trotoarjev, se bo porabilo 200.000 Din za tlakovanje Glavnega trga. Na magistratu se bo postavila telefonska centrala, ki bo vezala vse telefone v uradih mestne občine. — Pri gradbi palače OUZD in Delavske zbornice za regulacijo ceste potreben prostor se da na razpolago proti odkupu oz. zamenjavi. Prostovoljni požarni brambi se bo omogočil nakup 160 m dolge lestve. Ceste v Gajevi, Koserjevi, Ro-sinovi in Medvedovi ulici se bodo popravile. Potrebna vsota 345.000 Din naj bi se najela v obliki obligacijskega posojila. Na isti način se bo izvršil nakup sveta za regulacijo Fochove ulice. Prošnja Ernesta Zelenka, da bi se otvorila Linhartova ulica do Tržaške ceste, se zaradi pomanjkanja kredita zavrne. Kanalizacija Motterjeve ulice se odloži do prihodnjega proračuna. Prošnja 23. pešpolka in Alberta Vitzla za odpis preveč porabljene vode. se zavrneta. Mestna občina prevzame od okrajnega zastopa Meljsko cesto v svojo last. Glasbeni Matici se da podpora 1000 Din; sklene se nakupiti knjigo »Jakopičev zbornik« za vse mestne šole. Streljačka družina in Slovensko lovsko društvo dobita vsak po 2000 Din podpore, istotako dobi delavec G. 1000 Din podpore. Sklenjeno je bilo tudi, da pri prihodnjem proračunu pristopi mestna občina kot član Cankarjeve, Mohorjeve in Vodnikovo družbe s po 5000 Din članarine. Paviljon pri Treh ribnikih se bo popravil, kar bo stalo 40.000 Din, potem ga prevzame Olepševalno društvo v svojo oskrbo. Kredit, ki ga daje mestna občina za zidavo stanovanj, se poviša od 3 na 5 milijonov Din. Končno se je ugodilo proš- Naroiniki, pozori Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse ona p. n. naročnike, ki so ▼ zaostanka s naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stan n, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava, njam za prodajo parcel in dovolila se je podpora Narodnemu gledališču na račun prihodnjega proračuna. Na IV. deški osnovni šoli v Mariboru v Samostanski ulici se vrši vpisovanje šolskih otrok za šolsko leto 1929-30 v pondeljek, dne 2. septembra in v torek, dne 3. septembra t. 1. Vsakokrat od 8.—12. in od 14,—16. ure v šolskih prostorih. V torek, dne 17. septembra ob 8. uri se prične redni šolski pouk. — Starši se opozarjajo, da se morajo tudi oni otroci, ki nameravajo obiskovati vadnico drž. moškega učiteljišča ali pa razrede nemške manjšinske šole, predhodno vpisati na svoji matični šoli. Brez potrdila o tem vpisu, je vstop v omenjene^ zavode nedopusten. — Šolski okoliš je nespremenjen. Določila o sprejemu izvenmariborskih otrok je že objavil krajevni šolski odbor. — Upraviteljstvo. DETOLJUB. MARIBOR. Sobota, 31. 8.: Igralna ura na travniku za železniško delavnico v koloniji ob 17 uri ' Nedelja, 1. 9.: Popoldanski izlet ob 14. uri; odhod od Del. Doma. Sreda, 4. 9.: Seja ob 19. uri. Sobota 7. 9.: Igralna ura na travniku za železn. delavnico v koloniji ob 17. uri. Rufe. Kako smo »volili«. Pri volitvah v okrajni cestni odbor je volilo sedem občin enega odbornika. Že pri prvem glasovanju je dobil od 55 navzočih odbornikov limbuški župan Robič. (»Jutro« in »Večernik« pravita, da je naprednjak), 47 glasov, dočim je 8 glasov odpadlo na delavskega zastopnika Alojzija Cerka, 4 delavci pa se volitev niso mogli udeležiti zaradi službe. — Iz tega je razvidno, da so za »naprednjaka« glasovali tudi možje »katoliške akcije«, med katerimi se je vršila zadnje tedne agitacija od moža do moža, kakor je to napisal »Slovenec«. Zabukovca. »Volilni rezultat.« Tudi pri nas smo v nedeljo, dne 25. avgusta, »volili« odbornika v okrajni cestni za-stop. Naša občina Griže je volila skupaj s trškim občinskim odborom v Žalcu. Iz Griž je bilo navzočih 17, iz Žalca pa 16 odbornikov. Imeli smo dva »kandidata«: župana občine Griže, Jože Veligovška in pa Jože Steinerja, bivšega sedlarskega mojstra iz Žalca. Prvi, mož katoliške akcije, je dobil 17 glasov, drugi pa 12 glasov, 4 glasovnice so bile pa oddane prazne. Št. Pavel pri Preboldu. Volili smo, vendar pa so to pot imeli pravico voliti samo občinski odborniki. Imeli smo za mesto enega odbornika v okrajni zastop. kar tri kandidate, in sicer »naprednjaka« (kot pravi »Jutro«) Julija Sadnika, ki je dobil 18 glasov in s tem večino, Antona Stenovca, moža katoliške akcije, ki je pa dobil samo en glas in tudi bivši član »samostojnih kmetov v Sloveniji, Anton Kac, je dobil en glas. 4 glasovnice pa so bile oddane prazne, ker se ti odborniki niso hoteli odločiti za nikogar izmed imenovanih kandidatov. Studenc! pri Mariboru. Dobitke tombole DTE »Svobode« so zadeli naslednji: I. tombola (spalna soba) Walte Franc, pivovar; II. tombolo (moško ktolo) Popič Martin, zasebnik; III. tombolo (otomano) Bžen Stanko; IV. tombolo (voz trdih drv) Heber Herman; V. tombolo (1 vrečo moke) Ogrizek Antonija. Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani član .CANKARJEVE družbe‘! Resolucije sprejete na shodu strok, delavstva v Mariboru. Na nedeljskem shodu v Mariboru so. •bile sprejete naslednje resolucije: Resolucija o starostnem zavarovanju. Na zborovanju v Mariboru .dne 25. avgusta 1929 zbrano delavstvo, razpravljajoč o starostnem zavarovanju, je našlo: ,1. Da je starostno zavarovanje nujno Potrebno, te,r. je ne samo v interesu .delavstva nego vsega prebivalstva, predvsem .Podeželskega. Kajti s .kakšno pravico se more n. pr. od .kmečkih občin zahtevati,