LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
ENA J S T A KNJIGA
1960
i. *■ r-;
"■ .
■
ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI ]N U M ETN OSTi
V LJ UBLJ AN I
■






		
•		
		
		
		


LEToris XI
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
ENA J S TA KNJIGA
1960
JL
isa m m
m
u
ZiLOilLA SLOVESSKA AKADEMIJA ZNANOST! IN UMETNOSTI
V LJ U BL3 AN 1
mi
Sprejeto na seji predsedstva Akademije dne 12. maja ]%i
i
["redil akademik Milko Kos
Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani
I
ORGANIZACIJA
PREDSEDSTVO
(po Stallju 31. decembra !%0)
Predsednik;	Josip Vidmar.
Podpredsednik: Božidar Lavrič.
Glavni tajnik; Milko Kos.
Razredni tajniki: 1. v razredu za zgodovinske in družbene vede France Štele;
2. v razredu za filološke in literarne vede Ivan Grafe n auer;
j. v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede Milan Vidmar;
4,	v razredu za prirodoslovne in medicinske vede Anton M e I i k ;
5.	v razredu za umetnosti Anton Lajovic (do smrti 28. avgusta 1%Q, od 28. oktobra France Bevk).
Nadzorni odbor
Člani: Srečko Brodar, Josip Plemelj. Ivan Rakov e c ; namestni k: J o v a n H a d ž i.
Delegati v Svetu akademij FLR J
Redni: Josip Vidmar, Milku- Kos, l1 ranče Stelč; namestnika: Anton M e 1 i k , L a d o V a v p e t i Č.
VO D1L N f USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE
{po stanju 31. decembra t%n)
% UPRAVNA PISARNA
Upravnik — svetnik; dr. Leo B a e b 1 c r. Tajnica predsedstva — referent: Nada J e s s e. Sef odseka za finančno in materialno poslovanje — višji rc-fereat: Franjo M i b e 1 e i e.
D. ZNANSTVENA PISARNA
Upravnik — svetnik: dr. Vladimir R a r t o 1. Vršilec dolžnosti tiskovnega tajnika — asistent: Primož Kozak.
IlL BIBLIOTEKA
Upravnik — bibliotekar: Primož R a ni o v š.
UPRAVA I N 5 TI T L TOV IN KOMISIJ t. INSTITUT ZA RAZISKOVANJ E KRASA
Upravnik: akad. dr. Srečko Brodar; vršilec dolžnosti upravnika: višji znanstveni sodelavec d*. Roman S a v u i k.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan H a d i i, akad. dr. Anion M e 1 i k , akad. dr. Ivan Ra ko -vec, višji znanstveni Sodelavec dr. Romail S a v n i k. Višji strokovni sodelavec: Egon Pretncr, Asistenta: Franc L e b e n . Rado Gospodaric, Strokovni sodelavec: Franc Hribar. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Val ter B o h i n e e. Zunanji strokovni sodelavec: Ivan M i c b I c r.
2. INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. Anton M e I i k.
Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad. dr. Anton M e 1 i k , akad. dr. Ivan R a k o v e c , liniv. prof. dr. Svctozar I 1 c š i Č. Znanstveni sodelavec: dr. Ivan Gams. Asistenta: Drago M e z e , dr. Milan Š i f r e r. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof, dr. Svctozar l 1 e š i č. V okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Kartograf — strokovni sodelavec: Vilko F i n ž g a r.
j. INSTITUT ZA GEOLOGIJO
l pravnik: akarl. dr. Ivan Ka k ov e c.
Znanstveni sveta akad. dr, Srečko B rod ar, akad, dr. Jovan H a d ž i , akad. dr. Anton M e I i k , akad. dr. Ivan H a k o -v e c . n ni v. prof. dr. ing. jože Duhovnik.
Inštitut imu naslednje sekcije:
a) geolog ko-paleontoioška sekcija, načelnik akad. dr. Ivan R a -k o v e c . asistent Hajko 1J a v J o v e c, strokovni sodelavec Dragica K e r č m a r ; h) mineraloško-petrograiska sekcija, načelnik zunauji znanstveni sodelavec univ. prof. dr. ing. Jože D ii ho v n i k ; e) prazgodovinska sekcija, načelnik akad. dr. Srečk» H r o d a r.
4. INSTITUT ZA BIOLOGIJO
l pravnik: akad. dr. Jovan H a d z i.
Znanstveni svet: akad. dr. Jovan H a d ž i , univ. prof. dr. Ernest M a y e r , univ. prof. (It. Miroslav Zel.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Maks W r a h e r.
Znanstveni sodelavec: dr, Štefan S u š e t: - M i c h i e 1 i.
Asistenta: dr. Jože Bole, Jan Car n elufti.
Zunanji znanstveni sodelavec: iiuiv, prof. dr. Miroslav Z e i.
Inštitut za biologijo ima še dva laboratorija:
Speleobiološki laboratorij v Postojni, vodja dr. Jože Bole. Marinobiološki laboratorij v Rovinju, vodja akad. dr. Jovan I I a d ž i.
5. ODBOR ZA UREJEVANJE KAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE
Predsednik: akarl. dr. jovan 11 a d ž i.
Znanstveni svet: akad. dr, Srečko Brodar. akad. tir. Jovan 11 a d ž i , akad. dr. Anton M e 1 i k , akad. dr. Ivan R a -k o v e c.
h, INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Upravnik: akad. dr. Igor T a v i a r.
Znanstveni svet; akad, dr. Bogdan Brecelj, akad. dr. Alija Košir, akad. dr. Božidar 1. a v r i e . akad. dr. Igor Tavčar.
Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof.dr. Andrej Župančič.
t. INSTITUT ZA ZGODOVINO
Upravnik: akad. dr. Milko K o a.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko BroJar, akad. dr. Ivan GraF e n a u e r , akad. dr, Milko Kos, akad. dr. France Stele, akad. dr. Fran Zwitter.
a)	Sekcija za občo in narodno zgodovino: Načelnik: akad. dr. Milko K o s.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Pavle B 1 a z n i k,
Ziinaifji znanstveni sodelavec: dr. Melitta F i v e c - S t e 1 e.
b)	Sekcija za zgodovino umetnosti: Načelnik: akad. dr, France Stele. Znanstveni sodelavec: dr. Emilijan C e v C.
Strokovni svet; akad, dr. France Siele, univ, prof. dr. Stane M i k n ž , znanstveni sodelavec dr. Emilijaii C e v e.
e) Sekcija za arheologijo:
Načelnik.; akad. dr. Srečko B r o d a r. Znanstveni sodelavec: tir. ing. Mitja Broda r. Asistenta: Stanislav J e s s e , Alojzij S e r C e 1 j. Strokovni svet: akad. dr. Srečko B rod ar, univ. ptof, dr. Josip K I e m e n e , univ. prof. dr. Božo S k e r 1 j . upravnik Narodnega muzeja dr. Jože K a s t e 1 i c , asistent Stanislav J e s s e.
B. OMENTALISTICNI INSTITUT Upravnik: akad. dr, Viktor Korosee-
Znanstveni svet; akad. dr. Viktor Korošec, akad. dr. France Stele, dopisni član dr, Milan Grošelj, univ. prof. dr. Josip Korošec.
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Upravnik: dopisni član dr. Milan Grošelj. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafenau er, akad. Anton S n vre, dop. član dr. Milan Grošelj, univ. prof. dr. Anton Baje c, univ. prof. dr. France Tomšič, univ. doceut dr. Tine L o g a r, znanstveni svetnik Božo V o d u š e k.
a) Diiileklolosku sekcija:
Načelnik: univ, docent dr. Tine Logar, Asistenta: Jakob R i g l er , Saša S e r u e c.
b)	Leksikološka sekcija:
Načelnik; znanstveni svetnik Božo V o d u š e k. Višja znanstvena sodelavca: dr. Lino Legiša, Ivan Toni i n e c.
Asistenta: Joža M e z e, Slane S a li a d o I n i k. Honorarni strokovni sodelavec: dr. Vaso S« yer.
c)	Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis; Predsednik: univ. prof. dr. Anion B a j e c.
Clnui: akad. Anton Sovrf, univ. prof, dr, France Tomšič, bon, univ. prof, dr. Mirko R up d j, višji znanstveni sodelavec dr. Lino Legi š a.
10. INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. Josip V i d m a r.
Znanstveni svet: akad. dr, Ivan G r a f e n a ti e r , akad. Anton
S o v r e, akad. Josip V i d in a r. Znanstveni svetnik: Mile K l o p č i č. Višji znanstveni sndclavcC: dr, Milena U r š i Č. Znanstveni sodelavec: Dušan P i r j e v ec.
Zunanji znanstveni sodelavci: profesor Akademije za igralsko umetnost dr. France Koblar, univ. prof. dr. Anton Oc vi rk , univ. prof. dr. Anton S 1 o d 11 j a k.
11, INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE L pravnik: akad. dr. Ivan G r a le n a u e r.
Znanstveni s vel: ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije prof, Fraujo Baš, univ. docent dr. Vilko Novak, ravnnielj Etnografskega muzeja dr. Boris Orel. Višja znanstvena sodelavca: dr. Niko K u r e t „ dr. Milko Mali-
č et o v.
Zunanji strokovni sodelavci: univ. docent dr. Vilko Novak, upravnik Mestnega arhiva v Ljubljani dr, Sergej V i 1 f a u . prof. Alojzij B o 1 h a r.
12, TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Ali j a Košir.
Strokovni svet; akad. dr. Alija Koši r, univ, profesorji dr. Rudolf S u j o v i c, ing. Albert S t r u u a in dr. Fran Za vr n ik, ginin. prof. v pokoju Frane K n p u s.
a)	Pravna sekcija:
Načelnik: univ. prof. tir. Rudolf S a j o v i c.
Člani sekcije: akad, dr, Viktor Koroš ec, univ. profesorji dr, Avgust M u ji d a , dr. Vladimir M u r k o in dr, Lconid P i t a m i c.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Vladimir K u k man,
b)	Tehniška sekcija:
Načelnik: univ,prof. ing. Alhert Struna.
Strokovni sodelavci: Silvester Černetie (za varilstvo), univ. prof, ing. Boris C e r n i g o j {za strojništvo), ing. Franc M [ u k a r {za elektrotehniko), ing. Lev Pipan (za raziskavo materiala), univ. prof. ing. Vinko S a d a r {v inlsotnosti univ. prof. ing. i)ton Muck, za agronomijo), ing. iSrcčko S a j o v i c (za elektrotehniko), uuiv. prof. dr. ing. Srdjan Tu rk (za gradbeništvo), ing. Lojze 2 u -mer (za gozdarstvo in lesno predelavo).
Občasni strokovni sodelavce: akad. ing. Feliks Lobe (za strojništvo}.
Jezikovni svetovalec: višji znanstveni sodelavec Ivan Tomi n e c.
c)	Mediciuska sekcija:
Načelnik: univ. prof. dr. Fran Z a v r ji i k,
Strokovni sodelavci: akad. dr. Aiija Košir, san, major dr. Fran Smerdu. prirnarij dr. Mirko K a r 1 i n.
Jezikovni svetovalec: višji znanstveni sodelavec dr. Lino L eg i š a.
S sekcijo tesno sodeluje terminološka komisija veterinarskega oddelka Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v sledeči sestavi:
Predsednik: univ. prof. dr. Fran Z a v r n i k.
Sodelavci: uuiv. docent dr. Janez Bat is, univ. docent dr. Vlado Grego rov i č in veterinarjn v pok. dr. Fran V e b I c i n dr. M a r jnn F e r j a n č i č.
e) Pri rod os lov na sekcija:
Načelnik: Franc Kapus, gimnazijski profesor v pokoju.
Pomočnik načelnika: dr. Vladimir Ko k ol e , kustos Zemljepisnega muzeja Slovenije.
SKUPStlNA I
PREDSEDSTVO
I	I	!
Upravna pisarna Znanstvena pisarna	Biblioteka
Računovodstvo
1'Ikunomat
!
lin / ruti
! RAZRED
_L_
i i Institut Orten in-/a	Ii stični
zgodovino inštitut
i
1, sekcija: OtSii in ma rod il d ¡££<n3l>YLJlH
RAZREDI I_
1!. RAZRED
I
IÜ ti tut
¡E LI
slovenski jcxik
Inj ti tut
zu
I i te ru tu TLL
I
IT, lekdÍH:
Ulli et Qui (Hü zgudnvina
I
Initiíut 2ft slovenskd msimdopisjp
III. s L1 It c i j il :
A plL&o|ci(ijfl
I
IV. RA7RED I
I
laalitut xs
krasa
luštilut
za
peu^ruti ju J JJ Zli V LH
k^TlDgrafijo
I
Inštitut
u
g-L-út.jKÍjU
I
Inïtitut
za liiol Oglje
I
V. KA/KLD
I
Inf ti tut za
nedidhflç Tuda
I
Odbor za. urejevanje favne, flore in geje Slovenije
Tr run i: no loška komisija {sekcije: a} pravna, b) tehniška, c) medicinska» č) prirodmilovna}
Preglednica organizacije Slovenske akademije znûno&ti in umetnosti
ii
Člani
ČASTNA ČLANA
J o s i [j Broz- I ito, predsednik FLR J* maršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta 1948.
Gi. Letopis 111, 79—115.
Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega a veta, izvoljen ti. decembra 1949.
ti. Letopis 111, 119— 1 32.
L RAZRED
Za zgodODtnske in družbene Dede Redni č 1 a n i
Viktor Korošec, rojen decembra 1899, dr. i ur., redni prolesor za rimsko pravo in splošno Zgodovino države in prava v antiki na Univerzi v Ljubljani: redni član od 2. oktobra 1956; upravnik Orientalističnega inštituta pri Akademiji; član Inštituta /,n pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire du Droit françnise et étranger v Parizu, Société d Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, International Law Association v Londonu, Çbmitato scientifico internationale revije hira v Catanijï. - — Ci le j Letopis VIIL 3î—
Milko Kos. rojen 12. decembra 1fi9J. dr. phik, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne historične vede na Univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik filozofsko-filploŠko-historičnega razreda od 31. januarja 1940 do 28. junija l(>4|. nd 19, maja 1950 glavni tajnik Akademije. upravnik Inštituta za zgodovino pri Akademiji in načelnik njegove Sckcijc za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i um j et nos ti v Zagrebu, I'oljske akademije znanosti v Krakovu in Kralovske češke spo-leenosti nauk v Pragi, član Instituta fiir osterrciehisehe Ge-sehiebtsforsebung na Dunaju. — Glej Letopis T, 51—
G O r a z d K u š p j , rojen 17. decembra 1907. dr. i nr., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na Univerzi v Ljubljani; tedni Slan od 17. oktobra 1958; ilaii 1nIernst iona I l.a\v Association v London«, Soeiete de Legislation Comparer v Parizu in član mednarodnega preži d i ja Fun d alio Grotiaaa Ititemationalis I ari Gentium Propagando Addieta v Mimcrhenu. — Glej Letopis IX, 33—34.
Irance Stele,. rojen 21. februarja 1886, dl. phiU, redili profesor za umetnostno zgodovino na Univerzi v I j tli >1 ju ni v pokoju; redni Član od i6. maja 1940. načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 1. julij« 1942 do 2. oktobra 1943, tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948 dalje. qačelnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri Institutu za zgodovino: dopisni član Ju gosla venske akademije znanosti i unijetno-sti v Zagrebu, ¿lan mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, elan dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri
UNESCO, član AICA pri UNESCO, člnn Inštituta für östcr-reicliisclie Geschichtsforschung na Dunaju, častni člnn Društva jugoslovanskih konservutorjev. — Glej Letopi« L 113- 123.
M a k s o Š n u d erl, rojen 13, oktobra 1895, dr. im\. redni profesor za ustavno pravo FLRJ na Univerzi v Ljubljani; redni član od 2. oktobra 1956: zvezni ljudski, poslanec, predsednik Zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine; član international Law Association v Londonu, član sveta Association dt! Sciencp politique v Genevi ¡ti elan Association du Droit compare v Parian. — Glej Letopis VIII, 37—38.
T, u d o V a v p e t i č, rojen 26. junija 1902, dr. inr.. redni profesor za javno upravo z upravnim postopkom na Univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1958; predstojnik Inštituta za javno upravo ¡jri Pravni fakulteti v Ljubljani, član Pravnega sveta FLRJ; Član Institut international du Droit comp ari v Parizu in International Law Association v Londonu. — Glej Letopis IX. 35-37.
Boris Ziherl, rojen 25.septembru 19(0, redni profesor xu teorijo družbenih ved na Univerzi v Ljubljani: dopisni član od 6. decembra 1949. redni član od 17. oktobra 1958; zvezni ljudski poslance, člnn Izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. — Glej Letopis ITI, 165 171 in IX, 38 -40.
Fran Zwitter, rojen 24. oktobra 1909, dr. plii!.. redni profesor za občo zgodovino novega veku na Univerzi v Ljubljani; dopisni elan od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958; predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo. Glej Letopis V. 76- -82 in IX. 41—42-
Dopisni člani
Milan B a r i o s , rojen 10. novembra 190i, dr. iur., glavni pravni svetnik v položaju ambasadorja v Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu; honorarni redni profesor na pravni fakul-ieii Univerze v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 1958; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, predsednik Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo, redni član Inštituta za družbene vede v Beograda, predsednik Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu, član pravnega sveta Zveznega izvršnega s vel a, člall komisije Zvezne ljudske skupščine zu revizijo ustave FLRJ; glavni urednik »Analov« Pravne fakultete v Beogradu; redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družbene znanosti v Filadelfiji, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washingtonu, Société de Législation Comparée v Pariza, podpredsednik International Law Associai ion v Londonu, dopisni član llelenskega inštituta za mednarodno pravo, sluini član Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju, član Stalnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, član komisije OZN za kodifikaeijo med narodnega prava. - Glej Letopis IX, 4^- -44.
J O vati D o r d c v i č , rojen 10, marca 1908, dr, iur.. redni profesor za politične vede in ustavno pravo na Univerzi v Beogradu: dopisni član od 17. oktobra 1958: dopisni član Jugosla-veuske akademije znanosti i Uiiijetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Élan Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno zgodovino, član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo. Glej Letopis IX. 45—46.
F j ji a r D y g g v c , rojen 17. oktobra 188", dr. h. c., dr. ing. h, c., arhitekt in arheolog, bivši direktor Fondation Ny Carlsberg, dopisni član od 17. oktobra 1938: dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Danske akademije zna-nosli in Danske akademije umetnosti, član akademij v Oslu, Stoekholuiu, Lundut Helsinkih, Parizu (Institut de France), Mainzu, na Dunaju, v Pudovi, Rimu (Pontificia Aceademin Romana d i Archeologia in Aceademia Na ¿iona le dei Lincei) in Benetkah; podpredsednik Association fil 1er nationale des Etudes Byzantines, podpredsednik Comité Internntionule de l'Histoire de l'Art; častni doktor univerz v Beogradu in Oslu 1er Tehniške visoke šole v MiinelieiiN. Glej Letopis IX. 47 48.
Leon Gerškovič, rojen 2, februarja 1910, dr. iur., zvezni državni podsekretar, začasno v funkciji svetnika v privatnem
kabinet u cesarja Etiopije; l judski poslanec Zveznega sveta zvezne ljudske skupščine; honorarni redni profesor na katedri za poli-ifene znanosti Pravne fakultete v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 1958; član komiteja Mednarodnega inštituta za javno uprava v Bruslju in sveta Association des Sciences politiques v Parizu. — Glej Letopis IX, 49—50 .
Ljudmil Hauptmann, rojen 5. februarja 1884, dr, p bi I., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na Vseučilišču v Zagrebu \ pokoju; dopisni član od tb, maja 1940; dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Kralovske teské špolečnosti v Pragi. Glej Letopis I. 166 167,
M a r k o K o s t r e n č i č . rojen 2!. marca 1884. dr- i ur., redni profesor za zgodovino države in prava narodov 1'LR J ti o l!J. stoletja na Vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 19153; pravi clan Jugoalavenske akademije znanosti i ujnjet-nosti v Zagrebu,dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, časi ni doktor Karlove univerze v Pragi. — Glej Leiopis Y. 74 75.
Ivo K r b e k . rojen 23. avgusta 180(J. dr. iur., redni profesor za upravno pravo na Vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 17. oktobra i 958; pravi člali Jugosla venske akademije znanosti i umjetnnsti v Zagrebu, član pravnega sveta pri Zveznem izvršnem svetu, član Inštituta za primerjalno prayo v Beogradu, član International Law Association v Londonu. Société dé Législation Comparée v Parizu, član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. — dej T.eiopis IX, 31—32.
Z d e n e k N e j e d f y, rojen 1t>. februarja 1878, profesor Karlove univerze v Pragi, prezident Akademije znanosti CSB ; dopisni član od 7, novembra 1947. Bedni član Poljske akademije znanosti, častni član Akademije nauk ZSSB, Bolgarske akademije znanosti in Madžarske akademije znanosti, dopisni član Nemške akademije znanosti, častni profesor I ni verze Lomono-sova v Moskvi, časi ni doktor filozofske fakultete ['ni verze v Jeni.
I i. KAZRED
Za fildioikp in liter ar ne Oede Rerlni č I a ji i
l v a n G r a f e n a u e t J rojen 7. marca 1880, dr. phil., profesor v pokoju: tlopisni Član od H», maja 1940: redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za filološke iu literarne vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za slovensko
narodopisje pri Akademiji; časlni clan Slavističnega društva in Slovenskega etnografskega društva. — Glej Letopis I, 161 — 465.
A n i on Sov rč , rojen 4. decembra 1885. redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 86—88.
Josip Vid m a r, rojen 14-. oktobra 1895; redni član od 6, decembra lf>49; od 27. oktobra J952 predsednik Akademije; upravnik Inštituta za literature pri Akademiji; dopisni član Jugoslavenskte akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; zvezni ljudski poslanec. Glej Letopis Lil. 172 184.
O o p i s n a člana
Milan Grošelj, rojen Î9. septembra 1902. dr. p bil., redni profesor za klasi eno lilologijo na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dopisni član od 17. oktobra 1958: upravnik Inštituta za slovenski jezik pri Akademiji. — Glej Letopis IX. 53 -5-1.
J a n k o I. a v r i u . rojen 10. februarja 18S7, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Nottinghamu; dopisni član od 2. oktobra 1956. — (dej Letopis Vili. 39 42.
III. BAZRED
Za matematične, fizikalne in tehnične nerïe
Redni člani
A n t O u k u h e 1 j , ro jen 11. novembra 1902. dr. ing., redni profesor za mehaniko na Univerzi v Ljubljani; redni član od 6, decembra 1949. — Glej Letopis III. str. 185.
Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, redni profesor za predme le ; mehanska tehnologija, in -gradnja obdelovalnih strojev« na l.iiiverzi v Ljubljani: redni član od 6, decemhra 1949. — Glej Utopiš lil, 1S6—18*.
A il l O 11 P e t er Ji n , rojen 25. septembra 1908. dr, sei. nat.; dopisni član od 21. decembra 1946. redni član od 6. decemhra 194-9; član American Association for thé A devancement of Science (Wa-sb ing t on) j American Phvsical Societ> (Washington). American Ch emical Society [Washington). Kolloid Gesellschaft (Köln), Société mathématique de France (Paris), član Mnkrornolekulske sekci je medna rod ne unije za čisto in uporabno kemijo, član International Coni milice of Rheology (Amsterdam). — Glej Letopis II. 45—46.
} o s i p P 1 e m el j , rojen 11. decembra J 873, dr. phil., redni profesor za matematiko: redni član od 7. oktobra 1938, načelnik maicmatično-prirodoslovtiegu razreda oziroma razreda za matematične. prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 16, julija 1942 do 30- septembra 1949: dopisni član. Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Bavarske akademij| znanosti v Miin-elienu. - - Glej Letopis i, 93 94.
Maks Samec, rojen 2?. junija 1881. dr. phil., redni profesor za krmijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945: redni član od 6. decembra 1949: dopisni t hm Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član I eopoldinsko-karolinške akademije pri rod OS I ovce V v Halle a/d Saalc. častni član Avstrijskega kemijskega društva, dopisni član in Odlikovan s Sare medaljo od Arbeitsgemeinschaft-Geireidoforsehung E, V. Detmold, Officier de l'Instruction publique Paris, ponovna doktorska diploma filozofske fakultete Univerze na Dunaju; Laura-Leonaf-dova nagrada. — Glej Letopis 111, 188—198.
Milan Vidmar, rojen 22. junija 1835, dr. b.c.. dr, teehn.. ing., honorarni redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani; redni član od 16. maja 1940, načelnik maternaiično-priirodoslovnega razreda od 10. oktobra 194(1 do i6. junija 1942. predsednik Akademije ml 27. junija 1942 do 2.oktobra 1945, tajnik razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede od 10. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elektrišiko gospodurstvo od L junija 1948 do 1, maja 1959, konziilent imenovanega instituta, od 1, maja 1959 dalje: predsednik Nacionalnega komiteja CIGRE od njegove ustanovitve do 28, seji toni bra i960, njegov dosmrtni častni predsednik od imenovanega dne naprej; dopisni član Zveze nemških elektrotehnikov v Berlinu in Češke elektrotehniške zveze v Pragi, častni član Zveze inženirjev in tehnikov FLR Jugoslavije, ča.stni član Zveze inženirjev in tehnikov Ï.R Slovenije, zlatu inženirska diploma Tehniške visoke šole na Dunaju {28. junija 1957), zlatu doktorska diploma Tehniške visoke šole nu Dunaju (1. juliju i960). — Glej Letopis E 1^9—142,
Dopisu a Č lana
V c n č e Koželj, rojen 1?. septembra i 901, dr. teehn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani: dopisni član od 2. junija	Glej Letopis V, 95—97.
Ivan V i da v , rojen 17. januarja 1918: dr. phil., redni profesor za matematiko na naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani; dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX. 55—56.
JV. IÏAZRED
7. a prirodosloone in medicinske ocde
R e d n i člani
Bogdan Brccrlj, rojen 6. maja 1906. dr. med., redni profesor za ortoped i jo in predstojnik Ortopedijske klinike ha Univerzi v Ljubljani, konziliarni specialist Bolnišnice za kostno in sklepno tuberkulozo V Valdoltri; predsednik Komisije za rehabilitacijo pri Sekretariatu za narodno zdravje Zveznega izvršnega sveta v Beogradu: redni član od b. decembra 1949; član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique ei de Traumatologie v Bruslju, častni član Société Française d'Orthopédie el de Traumatologie v Parizu, član Internationa! Society for the Welfare of Cripples v New YorktL -■ Glej Letopis HI, 199—200.
Srečko Pro dar, rojen h. maja 1893, dr. phil,, redni profesor za prazgodovino človeku na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra JfM9, redni elan, od 2. junija 103", upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni: načelnik Sekcije za arheologijo pri Akademiji: dopisni član H. Obermaier Gesel I-schafi ftir die Erforschung des Liszcilallers und seiner Kulturen (Erlangen). — Glej Letopis IÏL 206 in Letopis V. 98—100.
J o v an ! I a d z i, rojen 22. novembra 1884. dr. phiL, redni profesor za zoologijo; redni član od 7. oktobra 1058, načelnik materna ti črio-pr i rod oslovnega razreda od 28. januarja 1939 do
10.	oktobra 1940, rajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od "50. septembra 1949 do R. oktohra 1955, upravnik Inštitutu za biologijo pri Akademiji, predsednik Odboru za urejevanje favne, flore in geje Slovenije; dopisni član JugDslavenske akademije znanosti i limjetnosti v Znprebu in Srp.ske akademije nauka i umetnosti v Beogrndu. — Glej Letopis I, 29—50,
A ti j a K O § i r , rojen 6. aprila 1891, dr. med., redni proTesor za histologijo in embriologijo ter predstojnik Hislološko-rmbrio-loškega inštituta fakultete za splošno medicino in stomatologijo Univerze v Ljubljani; redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis Vil, 45—4R.
Božidar l. a v r i č . rojen 10. novembra 1899, dr. med., tir.
11.	c. Univerze v iNaiieyju, redni profesor za kirurgijo na Univerzi
v Ljubljani in predstojnik Kirurgične klinike; redni člnn od ^ h. decembra 1949, od 31. marca 1950 podpredsednik Akademije: prorektor Univerze v Ljubljani; dopisni član Jugoslsvenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni član Češkoslovaškega ki-
rurgičuega društva v Pragi in Bolgarskega ki nirgi enega društva v Sol i j i. član Internacionalnega ki rurgičuega društva, dopisni član Association Cil Surgeons of Great Britain and Ireland, dopisni elan Société de Chirurgie v Lyon ti, zunanji élan Académie de Chirurgie v Parizu. — Glej Letopis III, 201—202.
A n l o il M e I i k . rojen 1. januarja IS90, dr. pliil., redni prolesor za geografijo na Univerzi v i .juJ)] jani; dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra Í955 dalje, n pravni k Inštituta /a geografijo pri Akademiji, predsednik Slovenske Matice. Glej Letopis 1, 170 171,
Ivan B a k o v e c, rojen 18. septembra 1899, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Univerzi v Ljubljani: dopisni dan od 21. decembra 1946, redni Član od 6. decembra 1949. upravnik Inštituta za geologijo pri Akademiji; častni član Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju. — Glej Letopis II. 47—53.
Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1H99, dr. med., redni profesur za interno medicino in predstojnik Interne klinike Medicinske fakultete v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949, načelnik Medicinskega oddelku h? upravnik Inštituta za medicinske vede pri Akademiji; predsednik Zveze internistov Jugoslavije, član kongresnega odbora alergologov FLR J, Član Société internationale de Medičine interne Kale. član Society for lie-search on the Coagulation of Blood. Capillary Function and practical Myology v Londonu. — Glej Letopis III. 203—204.
Dopisni člani
Franjo Kogoj, rojen 13. oktobra 1894. dr. med,, redni profesor za dermatovenerologijo in predstojnik Dennato-vene-rološke klinike na Vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2, junija 1953: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umfet-nosi i v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauka ¡ umetnosti v Beogradu, častni član oziroma dopisni član ameriškega., angleškega, berlinskega, bolgarskega, češkoslovaškega, dunajskega, francoskega. hamburškega, iranskega. italijanskega, madžarskega, mšfechenskega, nemškega-poljskega. Sveds'kega in venezuelskega dermatološkega društva, francoskega alergološkega društva in nemškega društva za este-lično medicino. — Glej Letopis V, 101 — 102.
Sinisa S i a il k o v i c , rojen 2b. marca 1892, dr. p hi L, redni profesor za zoologijo na Univerii v Beogra<1 u; dopisni član od 2. junija	predsednik Sveta akademij FIR J; redni član
Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni elan Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu. — Glej T^etopis V, 103—104.
Alojzij Ta V č a r , rojen 2. marea 1895, dr. ing., redni profesor za genetiko in ž In lit nje nji' rastlin na Vseučilišču V Zagrebu; dopisni član od 2. juni ja Î933: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagrebu, redni član Mnsarvkove akademie prace v Pragi, častni član Scientific Society Sigma X. Cornell University, New York. Glej Letopis V, 103 1C6.
K o s t u Todorovič, rojen 5. julija 1887. tir. med,, redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na Univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1933; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni čian Jugo-slavenske akademije znanosti i um je tups ti v Zagrebu, častni predsednik Srpskega lekurskega društva in častni član Sa veza lekarsktli društava FNRJ, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu. — Glej Letopis V. 107.
Yule Voiik. rojen 21. februarja 1886. dr. phiL, redni profesor zu botaniko na Vseučilišču v Zagrebu v pokoju, dopisni č Eu ji od 2. junija 1933: pravi član Jugosla venske akademije znanosti i um jet nosi i v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Poljske akademije znanosti v Krakov u. Královske češke společnosn nauk v Pragi, častni član sveta Rioloskega inštituta v Rovi u ju. Zoološko-botaničncga društva na Dunaju in Avstrijskega d ruš lia za balnedogijo in medicinsko klimatologijo. — Glej Letopis Y. IOS—109,
Y. RAZRED
Za umeinoaii B. e il it i č l a u i
Frauee Bevk, rojen 17. septembra 1890. književtiik. redni Član od 2. juniju 1953, tajnik razreda /a umetnosti ud 28. oktobru I960. Glej Letopis V, 110—115.
Fran Sal, F i n ž g a r . rojen 9. februarja 1871, književnik: redni član od 7. oktobra 1938, orl 28. januarja 1939 do 30. septembra 19-19 načelnik razreda za umetnosti. - Glej Letopis L 23—23.

Bolida.fi jakac.rojen Iti. julija 1^99, redni profesor na Akademiji upodabljajočih Umetnosti v Ljubljani; redni član od 6. decembra 194.9. - Glej Letopis ITI, 207—2H,
Boris Kalin, rojen 24, junija 1903, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, fcipar-mojster; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 121 — 122.
G o j m i r A n t o ii Kos, rojen 24. jiiiiuurja 18%, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; akad. slikar, redni Slan od 6. decembru 1949. — Glej Letopis III, 214—215.
Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, izredni profesor na kompozicijski1!!! oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. 123—124»
Miško Kranjec, rojen 15, .septembra 1908, književnik; redni član nd 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 125—132.
Lil c i | a n Marija S ker j a lic, rojen 17. decembra 1900: redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od 6. decembra i949. Glej Letopis Hi. 216-220.
Dopisni člani
Ivo Andrič, rojen 10. oktobra 1892, književnik; dopisni član otl 2. junija 1953; redni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu» dopisni č!^n Jngoslavenske akademije znanosti i umj-etnosii v Zagrebu* — Glej Letopis V, i 33—134.
Milan Bogdan o v ii, rojen 4. januarja 1894, dr., književnik in gledališki kritik ter esejist, profesor za novejšo jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu do 1949, od takrat Upravnik Narodnega gledališča v Beogradu; dopisni član od 2, junija 1953; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis ¥, 135—136.
Lojze Deliti a r, rojen 19. aprila 1893, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953, — Glej Letopis V. 137— (38.
Miroslav Krleža, rojen T. julija 1S93, književnik: dopisni član nd 2. junija 1953: pravi član JugosJavenske akademije znanosti i umjeliiosli v Zagrebu, redili član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis V, 130—141,
UMRLI ČLAN t
Radi» K u še j j rojen 21. julija 1875, umrl 10, maju 1041. D i-, i tir., redili profesor za cerkveno pravo na l n i verzi v Ljttb-Ijani: redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1958. ■ Gity I^ciopis l, 185—190.
Metod I) o I e n e , rojen 19. decembra 1875, umrl tO, oktobra 19-11. Dr. iiir„ redni profesor za kazensko pravd llit Univerzi v Ljubljani: redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. načelnik tega razreda od 28. januarju. 1939 do smrti: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, častni doktor Univerze v lirtiiislavi. — Glej Letopis L 193 — 197.
Gregor Krek, rojen 27, junija 1874, umrl 1. septembra 194-2. I )r. iur., redni profesor rimskega in državnega prava na Univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938: prvi glavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do M. julija 194-2: dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i nmjeluosti. — Glej Letopis I. 201—238.
Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za floristiko, fitogeografijp in botanično sistematiko; dopisni član matematienn-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 241—257.
Ferdinand Sel d 1, rojen 10. marca 1850, umrl 1. decembra !CJ42. Realen i profesor v pokoj ti: strokovnjak za meteorologijo, kfiniatologijo, seizmologi j o in geologijo; dopisni član maiemn tično-p ri rodoalo vi lega razreda od 16. maja 1940: dopisni činu Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. — Glej Letopis l. 261—290.
R i ti a t d Jak o p i i , rojen 12. aprila 1869, umrl 21, aprila leta 1943. Akademski slikar; redni Član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I. 41—43: II; 75- -89.
A ii i o n Breznik, rojen 20. juniju 1881, umrl 26. marca 1944. Dr. pilil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec; dopisni član filoiofsko-filološko-historičuega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis T. 157- 160: 1L 61—74,
Matija J a m a , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprilu 1947. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938, — Glej Letopis L 47 -49; IL 90-103.
I v ail Re g en , rojen 9. decembru 1868, umri 27. julija 1947. Dr. phil., gimnazijski profesor V pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; (iojitsni Član maiematično-priiodo-slovnega razreda od 16, maja 1940. — Glej Letopis 1. 175—176: [f. 104—105.
M i J a ti 5 ki r 1 j . rojen 4. septembra 1875, umrl 8, decembra 1947. Dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—130; II. 106—125.
Oton Zu p an ti č , rojen 2". januarja 1878. umrl 11. junija 1949. Književnik: redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1958; častni doktor Univerze v Ljubljani, odlikovan s častnim naslovom sljudski umetnika: od Piczidija Ljudske skupščine LRS, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti, dopisni elan Ju gosla venske akademije znanosti i iimjetnosti in School of Slavonic and East European Studies v Londonu. — Glej Letopis I, 151-155, 225—256,
France Kidrič, rojen 25. marca 1880, umrl 11. aprila leta 1950. Dr. phil,, redili profesor za starejše slovanske in slovensko liters I uro na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije; redni član filozofsko-f i lološko-historičnega razredu od 7. oktobra 1938; od 28. j nitij a 1941 do t. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik Akademije; redni član Srpske akademije nauka i umet nosti. dopisni član Ju-goslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Bolgarske akademije v Sofiji. Kralovske češke společnosti nauk v Pragi, častni član Slavističnega društva v Ljubljani. — Glej Letopis I, 51*—61*; [f, "4—44; III, 257—266; IV. 86—100.
Serge j Ivauovič Vaviiov, rojen 24. marca 1S91, umrl 25. januarja 1951. Preži dent Akademije nauk SSSR v Mosk vi; dopisni član razreda za matematične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede ud 7. novembra 1947; član znanstvenih akademij v Beogradu, Zagrebu in Sofiji ter Indijske akademije znanosti.
J a n k o Š 1 e h i ii g e r , rojen 19, oktobra 1876, umrl 5. Je-bruurja 1951. Dr. phil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljeni v pokoju, slovenski bihliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. fihizofijo in Lilolo-gijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis II, 54—58; IV, 101—124.
Matija Murko, rojen 1(1. februarju 1861. umrl 1L februarja 1952. Dr. phil., redni profesor za slovansko filologt jo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju; dopisni član filozofsko-filo-loško-historičnega razreda od 16. maja 1940; častni doktor Uni-
verze v JJitliJjaiii ¡11 Karlove univerze v Pragi; dopisni član Jugoslavcnskc akademije znanosti i umjetiiosti, Srpske akademije nauka i umetnosti, Češke akademije znanosii in umetnosti v Pragi, Poljske akademije znanosti v Krakova, Akademije nauk SSSR v Moskvi. Seliuol ol Slavonic and Last European Studies v Londonu, — Glej Letopis L 172—174; V, 168—177.
F r an Ramovš, rojen 14. septembru 1890, umrl 16. septembra 1952. Dr. pltil., redni profesor za fonetiko ia zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani; redni član filozofsko-1 ilološko-fiistoričnega razreda od 7. oktobra 19)8; načelnik tega razreda otl 28, januarja 1939 do 31, januarja 1940; glavni tajnik Akademije od tt. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik Akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik; dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i uinjet-nosti. Srpske akademije nauka i umetnosti, Poljske akademije znanosti v Krakovu, Kralovske češke společuosti nauk v Pragi. School ol Slavonic and East European Studies v Londonu; član l'he modern Language Association of America (New Vork); častni član Slavističnega društva v Ljubljani. — Glej Letopis 1, 105—110; V. 148— 160.
Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949, — Glej Letopis 111. 156—164: V. 161—167.
I. u c i e u I e s ai ere, rojen 13, maja 1S93, umrl 6. decembra I934-. Redni jirofesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montjtel lieru: dopisni član razreda za ftlološke in literarne vede otl 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 92 94; Vil. 59-65.
Pavel Lu n a č e k , rojen 31. januarja 1900. umrl 2. aprila Ida 1955, Dr, med., redni ¡irofesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekolosko-porodniške klinike na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani: redni ¿lull razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 30. junija 1934. — Glej Letopis VI, 61—65; VII, 55—58.
Pelar Skok, rojen I. marca 1881, umri 3. februarja 1956. Dr. pilil., redni profesor za Romansko filologijo na Vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1953: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnostiv Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Romunske akademija znanosti v Bukarešti, Kra lovske češke společuosti nauk v Pragi iti Academic des Sciences et Belles-Lettres v Toulouse, — Glej Letopis V, 89—91; Vili, 77 -82.
J a n k o P o l ec, rojen 10. avgusta 18H0, umrl 1 J. maja 1956. Dr. i ur., redili profesor za narodno iti primerjalno pravno zgodovino na Univerzi v Ljubljani v pokoju: redili član od 7. oktobra 1938: načelnik pravnega razreda od 25. februarja 1942 do 50. septembra 1949. predsednik Terminološke komisije pri Akademiji. _ Glej Letopis I, 97 — 101; VUL 48—60.
f o 7. i; Plečnik, rojen 23. januarja 1872. umrl 7. januarja leta 1957. [ledni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani, redni Èlati od 7. oktobra 1938; častni doktor Univerze v Ljubljani in Tehniške visoke šole na Dunaju. Glej I,et op i s I, 87—89; VIII. 61-76.
R a j k o \ a li i i g u I . rojen 14, aprilu 1877, umrl 29, marca leta 1958. Dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častili predstojnik Slovanskega inštituta na Univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938. prvi predsednik Akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo oil 2, oktobru }945 do 30.septembra 1949: predsednik Znanstvenega društva za humants lične vede 1921 — 1939. predsednik Slavističnega društva 1953 in njegov častni Član od 1937: dopisni član Srpske akademije nan kii i umetnosti v Beogradu in Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. - Glej Letopis I, 71—"5; IX. 63—67.
K rane K s a v. I, u k m an , rojen 24- novembra i880, umrl 12. junija 1958. Dr. llieol.. dr. phil., redni profesor za historično dogmatiki), za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti v Ljubljani v pokoja; dopisni član od 16, maja 1940. — Glej Letopis I, 168—169; IX, 78 -81,
An dr i j a Sla ni par. rojen L septembra 1888. umrl 26. juniju 1958, Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na Vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 1. novembra 1947; predsednik Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu 1947—1958: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni član Ameriškega društva za narodno zdravje in Akademije za medicino v New Yorku. Glej Letopis IX, 82 -84.
Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886. umrl 22. septembra 1958, Dr. phiL, redni profesor za zgodovino umetnosti na Univerzi v Ljubljani v pokoju, redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. 07—75; IX, 08—77.
K a z i m i e r z N i t S C h., rojen I. februarja 1874, umrl 26- septembra 1958. 1'rolesor poljskega jezika na l niverzi v K ra ko vil; dopisni elan od 7. novembra i 947; dopisni Član Srpske akademije nanka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauk SSSR v Moskvi in Bolgarske akademije znanosti v Sofiji. — Glej Le-lopis IX, 85 -87.
1' a v e 1 Goli a., rojen 10. a p rila 1B87, umrl 15. avgusta 1959. Književnik in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redili član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 116-120; X, 34—39.
■) l.etnpi*
— 33 —
ANTON L A JO VIC
L u c i j a n Marija Skorja 11 c
Dne 28. avgusta 1960 je limrJ v Ljubljani akademik, skladatelj in upokojeni član Vrhovnega sodišča v Ljubljani, Anton Lajovic. Njegovo ime je neločljivo povezano / razvojem slovenske umetne glasbe v XX. stoletju, njegova osebnost je daleč zasenčila vse druge v boju za pomen in veljavo naše umetnosti,
Anton Lajovic jc bil rojen 19. decembra 1878 na Vačah pri Litiji; Jurtdične in glasbene študije je dokončni na Dunaju, potem pa je služboval v pravni službi do upokojitve Ida 194-5. Njegovo glavno življenjsko delo je zbrano v njegovih kompozicijah, ki obsegajo dve kanlati, pet simfoničnih skladb, 44 samospevov, dvospevov in irospevov. 2f zborov in 70 priredb narodnih pesmi, Po številu ta kompozicijska žetev ne sedi k najbolj bogatim, toda vsako delo nosi pečat dovršenosti, kakršne do Lajov-čevega nastopa naša glasba sploh ni poznala.
Naša glasba pred začetkom tega stoletja ni imela svojih predstavnikov v svetovnem merilu; njene ambicije še niso segle tako daleč. Z novim stoletjem je dr. Gojmir Krek priklical k življenju >Nove akoTdet in z njimi skušal prodreti v svet na podlagi kritično presojenih del mladih slovenskih skladateljev. Anton Lajovic je bil med prvimi, ki se je odzval njegovemu klicu in začel prispevati dela, polna novega, za naše razmere nezaslišano drznega, a vendarle domačega dulm. V spone čitajniškega duha zaverovane ljubitelje glasbe je njegov prožni in pogumni korak od počelka sicer nekoliko plašil, vendar so čutili, da se javlja k besedi nekdo, ki ima na glasbenem polju več povedati kot kateri koli od drugih, ki so se oglašali. Lajovic je zares stopil v našo glasbo ne kot rahla sapica, temveč kot šumen veter, ki je marsikoga in marsikaj pogazil, kar je dotlej veljalo kol nedotakljivo.
T.a to ga je usposabljal njegov prirojeni glasbeni genij, prekaljen s temeljitim šolo vonjem in voden od globoke vere v narod in njegovo poslanstvo. Čutil se je poklicanega, da postavi temelje takšni slovenski glasbi, ki bo lahko kljubovala tujim vplivom. jO je bila vodilna misel njegovega glasbenega dela, kateremu je podredil vse odlike svoje splošne iti posebne izobraženosti. Vselej je rad stopil v boj za te svoje ideale in bojeval je tnarsikalero neenako bitko prav zato, ker je hotel umetnosti svojega naroda priboriti .svojevrsten prostor v mednarodni areni umetnosti. Lajovic ni bil samo po mnogih stoletjih prvi slovenski skladatelj, ki je imel poleg naravnega daru še tuliko znanja, da njegova
til"J¿l niso imela neprijetnega priokusa ne izglajenosii, kakor večina tlel slovenskih skladaleljev-amaterjev dotlej; on je bil tudi pivi, ki se je znal z besedo zavzeti za splošne glasbene ideale, s posebnim pogledom na kulturno poslanstvo slovenskega naroda. V tem osti m si je v leku let ustvaril svojevrsten koncept, od katerega ni odstopil do konca dni in glede katerega je bil raje tog kot popustljiv.
V glasbi je iskal srednjo, umerjeno pot, ki bi bila primerna za stopnjo razvoja, ki smo jo bili dosegli. Glasba mu je bila odru/, notranjega človeka, podvrženega tako izbruhom veselja kot mukam otožnosti. V teh dveh mejah se je gibal izraz njegove muzi ke in verjetno je, da sta tli vobče oba bregova, med katerima sploh more glasbeni tok bolj alj mauj strmo tcei. Nikoli ni prekoračil. uiti želel preskočiti teh dveh meja. ki sta se inu zdeli ust varjeni za glasbo in tej umetnosti primerni. Bil je odprt za vsako novo siru jo in z globokim zanimanjem se je zagrizel v vsak dan ua novo porajajočo se problematiko muzikalnega ustvarjanja. Se kot osemclesetletiiik se je živo zanimal za nova muzikalna gibanja in si je dal razložiti podrobno kompozicijsko tehniko moderne dodekalomje. Vendar jo je njegov trezno razsojajoči razum zavrnil kot glasbeno neprimerno, oklepajoeo svobodni tok glasbe se močneje ko i katera koli od drugih glasbenih teorij. Sani je napravil precej krepko, a ne očitno pot od rahlo sentimentalne zgodnje rrernantike Kri tej a, Jerajeve in Zupančiča do kozmirno trpkega Gradnika in Domjanica, ki jima je našel mu-zikahii izraz v poznem impresionizmu. Vendar je bil ta razvoj orgfiničen in nikoli sunkovit, da je ostal skoruj neopazen. Vpad-1 ji v pa je, ako primerjamo eno njegovih zgodnjih pesmi, ti. pr. »Pesem O tkalcu« z 22 let mlajšo Gradnikovo »O, ll življenje .. t a En živahna, prešerna, vedrine polna in zavzel na pesem, tli odpovedna. svečana, skoraj mistično otožna oda na odhajajoče življenje,
Višek svojega dela je Lajovic poiožil v samospeve s klavirsko spremljavo. Na tem področju je ustvaril najbolj trajna in najbolj pomembna dela. ki predstavljajo in liodo zu vedno predstavljala enega od najbolj značilnih viškov slovenske glasbe. \ .sintezi besede s petim glasom je našei Lajovie nuj bol; značilni odsev svoir- lastne psihe in svojih umetnostnih in življenjskih nazorov. Prekipevajoča, topla in zanosita melodija je bilo njegovo glavno sredstvo učinkovanja. Iskal iii našel je melodične poteze, ki .se kar najbolj lijcmujo z značilnimi potezami slovenske govorice. Njegova pesem je pesem naše pokrajine in našega človeka, zato bo ostala, dokler bo naš jezik odmeval od naših gora.
ALEKSANDAR BELIC
T i il c Logar
Dne 26, februarja i960 je nepričakovano in sredi dela, čeprav že skoraj 84 let star. unir! uni v. prof. dr. Aleksandar Belic, dolgoletni predsednik Srbske akademije znanosti in ena izmed osrednjih osebnosti znanstvenega in kulturnega življenja v Srbiji v zadnjih M) letih. Po svojem študiju in poklicu je bil sla visi-jezikoslovec, zlasti dialektolog in zgodovinar srbskega jezika, pa tudi originalen in priznan strokovnjak v primerjalni slovanski in splošni lingvisilki ter teori/i jezika. Belič, v svojem času predstavnik najnaprednejše jezikovne misli med Srbi, je bil vsi; prej kot kabinetni, življenju odmaknjen znanstvenik, bil je marveč uglajen in vsestransko razgledan svetovljan izjemnih človeških in znanstvenih kvalitet, z velikim čutom in smislom tudi za umetnost, zlasti za literaturo iu glasbo. Njegov znanstveni sloves doma in v slovanskem ter neslovnuskem svetu je bil tolik, da je razmeroma že zelo zgodaj postal redni ali dopisni élan tako rekoč vseh slovanskih in nekaterih drugih akademij znanosii in častni doktor slavnih univerz, doma pa je mimo številnih drugih pomembnih znanstvenih, kulturnih in organizacijskih funkcij dolgu leta uspešno vodil Srbsko akademijo znanosti iti še posebej njen Inštitut za srbski jezik, ki ga je strokovno in organizacijsko usposobil za solidno znanstveno delo. Njegova velika zasluga je tudi v leni, da je z znanstvenim in pedagoškim delom kot profesor za srliski jezik na beograjski univerzi iztrgal srbsko lingvi-stiko iz zaostalosti iu jo postavi! na tedanji evropski nivo, na drugi strani pa vzgoji! vrsto sposobnih uéeneçv, zmožnih njegovo delo dostojno nadaljevati.
Belic se je šolal pri vrsti ob koncu stoletja najslavnejših jezikoslovcev v Moskvi in Leipzigu: pri Fortunatovu, Koršu. Leskienn, Brugmnniiu in Sieversu. Spričo izredne naravne njegove nadarjenosti je zato razumljivo, da je tudi sam začel že zelo zgodaj znanstveno publieirafi, ko mu je bilo komaj 21 let (i89?}, in poslej njegovo znanstveno delo vse do njegove smrti ni zastalo, Beliievo znanstveno zanimanje je bilo zelo široko: obsegalo je področja slovanske primerjalne gramatike, zlasti besedotvorje, iz katerega si je izbral rudi temo za svojo doktorsko disertacijo (Zur Eutwieklnngsgesehii hte der slavisehen De-minuli v- n nd Ampli lika tivsuffixe !, Substanli va) in na katero se je tudi kasneje v svojem delu še povračili (iako n. pr. L 1904 z razpravo o tvorbi ndjektivov v slovanšeini). nadalje slovansko akeentologijo, ki jo je ohogatil z naravnost epohnlnimi akcent-
ski mi odkritji v čakavščini (Akcenatskc al ml i je. 1914; O čakav-skoj osnovnoj akccutuacij i,	111 drugo), srbsko. hrvatsko in
makedonsko dialcklologijo, iz česar ji' med drugim napisal takil drla, kn( so Dijalekti istočne i južne Srbije (1905), ki SO tako po metodah raziskovanja in po rezultatih pomenili epolio v tedanji! srbski dialektologiji, dalje Dialektologičeskaja kari a serbskago jàzyka (1906), ki z nekaterimi izjemami še danés velja. Ga lički dijalekat (1935), v katerem obravnava makedonske govore severovzhodno od Debra, in druga.
Belica so že od najzgodnejših časov dalje zanimali tudi inor-foloiko-sintaki ični problemi In tudi s tega področja je napisal vrsto pomembnejših študij. Na tem mestu bi omenil samo knjigo (!) dvojini u slovenskim jezic ima {1932) in razprave Postanak prasloven.ske glagolske Sisteme (1933). Slovenski injunktiv u vezi sa postankom sïovenskog gîagolskog vida (1932), O značaju priloga, (adveraba) za jezičku sistemu indoevropskih jeziku (1933).
Vendar lîelié ni bil samo lingvist in dialektoiog. Zlasti v zadnjem obdobju svojega znanstvenega dela se je vedno bolj intenzivno poglabljal v teoretične probleme splošnega jezikoslovja in v teorijo jeziku 1er je. proučujoč jezikovno gradivo slovanskih in neslovanskili jezikov, podal svojo teorijo O jeziku in njegovem postanku ter razvoju v dve knjigi ohsegajočem delil O jezičkoj pri rod i i jezičkom rnzviiku (1941, 1959).
Prav tako stalno in intenzivno kot zanimanje za srbske, lirvalskc in makedonske dialekte je bilo tudi ReliéevO proučevanje srbskega knjižnega jezika, pravopisa, pravorečja lil njegove zgodovine. Razen novih izdaj pravopisa, ki jih je pripravil. je tudi s lega področja napisal vrsto razprav, esejev in Člankov, ki so deloma zbrani v knjigah Yuk i Daničie {1947), Vukova borba za narodni t književni jezik (t9461 in Oko našeg kujiževnog jezika (1951). Njegov delež pri usmerjanju in negovanju srbohrvatskega knjižnega jezika je bil vseskozi velik in odločilen.
Kot profesor na univerzi je Relié med drugim svojim učencem predaval tudi celoten knrz zgodovine srbohrvatskega knjižnega jezika (historično gramatiko) in je res škoda, da ga spričo mnogih drugih dolžnosti za iisk ni utegnil pripraviti.
Nič manj Važno kot znanstveno ni Belicevo organizatorsko tlelo. Tudi tu je pokazal vse svoje nadpovprečne zmožnosti: ustanovil in do smrti urejeval je znnustveuo slavistično glasilo Južno-slovenski lilolog (doslej je izšlo 23 knjig), ki ga je vseskozi ohranjal îia visokem znanstvenem nivoju, pritegujoč k sodelovanju V njem vse pomembnejše domače in tuje slaviste-jezikoslovce.
ustanovil in deloma tudi urejeval je poljudno znanstveni časopis Naš jezik, namenjen zlasti obravnavanju praktičnih vprašanj srbohrvatskega knjižnega jezika in stila in končno Srpski dija-leklološki zbornik (doslej izšlo 11 knjig),, čigar urednik je hi! prav lak o sam in v katerem so on in njegovi učenci lahko objavljali-d ialektološke raz p ra ve in Celotne monografije O srbskih i 11 hrvatskih dialekt i In kar je bilo za razvoj in rast srhohrvatske dialektologije neprecenljivo važno.
lJr'av tako pomembno je bilo Beličevo delo pri organizaciji in vodstvu Inštituta za srbski jezik pri Srbski akademiji znanosti- Tu je zlasti po vojni organiziral intenzivno delo za veliki Rečnik srbohrvatskog književnog i na rod nog jezika, ki je pred njegovo smrtjo že obrodilo prvi sad, namreč J. knjigo (A-Bo-goljub).
Oilvee hi bilo poudariti vlogo, ki jo je Belič opravil kot predsednik Srbske akademije znanosti, kot organizator ali so-orgauizator različnih slavističnih kongresov iu posvetovanj ler pri združevanju in zbiranju slovanskih slavistov za skupne naloge. Vse to je dovolj poznano.
Beličev znanstveni opus vzbuja spoštovanje, saj obsega okoli 500 bibliografskih številk, ined njimi vrsto debelih knjig. Zato je se prezgodaj, da bi ga mogli pregledati in podu I i o njem končno oceno. To je stvar, ki se tiče predvsem srbskih slavistov. Za nas je nedvomno, da spada Belič v vrsto največjih jugoslovanskih in slovanskih jezikoslovccv-slavistov prve polovice 20. stoletja. Njegovih posebnih zaslug /a srbsko Kngvistiko i 11 Srbski knjižni jezik pa gotovo še dolgo ne bo zasenčil nihče.
iii
poročila o delu ak a de ml j k
DEL® AKADEMIJE "V LETU i 960
Člani, funkcionarji in no mcščciici Akademije
S levilo članov Akademije se je v letu l%0 zmanjšalo za dva; dne 26. februarja l%0 je umrl dopisni član v Razredu ¡ca filološke in literarne vede, predsednik Srpske akadeinije nauka dr. Aleksandar Belič, dne 28. uvgusia 1960 pa je umrl redni Član iu tajnik Razreda za umetnosti Anton Lajovic. lakti šteje danes Akademija 2 častna člana, 33 rednih članov in 21 dopisnih članov. Volitev novih članov v tem letu ni bilo. V Razredu za umetnosti je bil po smrti akademika Lajovica (na seji 28. oktobra 1900) izvoljen za tajnika akademik France Bevk. Za novega predstojnika Medicinskega oddelka pa je bil izbran akad. dr. Igor Tavčar.
Po razredih porazdeljenih je bilo; v prvem 8 rednih in 8 dopisnih članov, v drugem 3 redni in 2 dopisna člana, v tretjem b tednih in 2 dopisna člana, v četrtem 8 rednili in 5 dopisnih članov, v petem 8 rednih in 4 dopisni člani,
Uslužbencev in delavcev ima Akademija s svojimi inštituti po današnjem stanju 81, od teh 37 znanstvenega m strokovnega kadra, 10 bibliotekarjev, knjižničarjev in tehničnih sodelavcev, 13 upravnih, izvršilnih in pisarniških uslužbencev in 21 pomožnih uslužbencev in delavcev. Redno honoriranih zunanjih sodelavcev je 16.
Inštituti
število institutov se ni spremenilo. Akademija jih šteje sedaj 10, [loleg njih pa se Terminološko komisijo s štirimi sekcijami. Z Institutom za geografijo je povezan Kartografski zavod, k Biološkim inštitutom pn so povezani Odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, Speleobiološki laboratorij v Postojni iu Marinobiološki laboratorij v Rnvinju, Poleg inštitutov je omeniti še fotolabora torij. Pri Inštitutu za raziskovanje krnsa v Postojni je bila ustanovljena posebna muzejska zbirka.
I rije tako imenovani ¡»veliki« inštituti. Kemijski inštitut Borisa Kidriča. Inštitut za eleklriiko gospodarstvu in Inštitut za turbinske stroje, ki so do leta 1959 bili v sklopu Akademije, so
z našo ustanovo odslej taka povezani, da jo Akademija poleg Izvršnega sveta I.RS in Univerze eden njihovih ustanoviteljev, du so prejšnji predstojniki inštitutov — naši Člani, sedaj konzuriti teh inštitutov. Ti so po eni strani s svojim delom vezani na inštitute, po drugi strani pa kot znanstveni in Strokovni konzulenti — člani Akademije na Akademijo.
Inštituti poročajo o svojem delu posebej v tej knjigi Letopisa.
Publikacije
Pri tisku nušili publikacij bi bilo omeniti do neke mere nadaljnje zboljšanje, čeprav razmere glede tiska še danes niso zadovoljive: moramo se zatekati še vedno v tiskarne izven Ljubljane, v Kranj. Koper pa Zagreb, kar povzroča nemalo težav pa tudi stroškov, ki jili ne bi bilo, če bi mogli tiskati vse naše-publikacije v Ljubljani. Glede obsega našega tiska nekaj številk. V letih 1955 do 1958 se je gibal obseg naših publikacij okrog števila 120 do HO tiskovnih pol na leto. v letu 1959 oziroma z letnico 1959 na naslovni strani je bilo objavljenih pri Akademiji publikacij v obsegu okrog ¿00 tiskovniii pol, tudi v letu 1960 je izšlo publikacij za okrog 200 tiskovnih pol, če prištejemo tiste, ki so z letnico 1959 izšle šele v letu l(>60.
Kreditu za honorarje in tisk smo imeli za 1900. I. 17.000.000 din (tisk 13,000-000; honorarji 4,000.000) kar je zu 1,140.000 din več kot v letu 1950. Poleg tega je Sklati za pospeševanje založništva na prošnjo Akademije zagotovil dotacijo za natis knjige akad. Plemlja, Diferencialne in integralne enačbe — teorija in uporaba, in za naris 9. zvezka Slovenskega biografskega leksikona: za oboje znesek 5.447.576 din.
Ob dosedanji zmogljivosti našega tiska bomo v letu 1961 kakor se kaže mogli objaviti skoraj vse rokopise, ki so jih razredi oziroma jih je predsedstvo sprejelo za natis. Od skupščine 23, oktobra 1959 pa do konca leta 1960 so razredi oziroma je predsedstvo sprejelo za natis 6 samostojnih del (knjig), 11 razprav. 4 muzi kalne tekste in 1 zvezek Arheološkega vestnika.
Stroški (celotni, za tisk. avtorske in druge honorarje) se gibljejo v približni višini okrog 90,000 din za tiskovno polo.
Akademija je bila še nadalje v živahni zameni svojih publikacij za publikacije raznih tu zelnikih in modemskih ustanov. Nekako polovica naklade naših publikacij gre z zamenjavo v svet. Akademija je po stanju z dne 31, decembra 1960 v zameni z 897 naslovi znanstvenih iu drugih institucij v vseh delih .sveta, od teh jih je v Jugoslaviji 156. v inozemstvu pa 741. Podrobnejše
podatke prinaša poročilo o biblioteki v tej knjigi Letopisa. Celotni knjižni fanti biblioteke Akademije šteje danes okrog 81 .(MX) knjig. S tem se uvršča naša biblioteka i neti največje bili Iiolekc v Sloveniji, Problematika naše biblioteke je pa še vedno tista, ki smo j« imeli priliko že nekolikokrat omeniti; glavna težava so premajhni in neprimerni delovni prostori; le vprašanje skladišč se je začasno nekoliko zboljšalo. V načrtih je pa nova zgradba za biblioteko in del predsedstva na dvorišču Akademije, Načrti za zgradbo so gotovi. Stroški za gradbena dela so predvideni v višini 107,000.000din, od lega naj bi se v letu 1%1 porabilo 19.000.000 din.
t
Kongresi, študij in podobno v i n o z e m s 1 v u
Ne le s p o bi i kači j sko dejavnostjo, tudi drugače .skuša Akademija pokazati javnosti znanslveno delo, ki ga opra vljajo njeni člani in sodelavci v institutih in izven njih, A mislih imamo v prvi vrsti znanstvene kongrese in sestanke ter podobno dotna in v inozemstvu, pa javna znanstvena predavanja na Akademiji) ki jili imajo naši domači znanstveniki in gostje ■ predavatelji i z tujine.
S pomočjo sredstev, ki jih je naša Akademija mogla črpati iz republiške devizne kvote (v znesku 200.000 deviznih din. ki je bil po posredovanju republiškega Sveta zei znanost zvišan še za 101.598 deviznih din) so se udeležili znanstvenih kongresov, se-slankov, svečanosti in podobnega, 4 naši člani oziroma Sodelavci, ki so na kongresih in sestankih imeli povečini tudi predavanja in relVrate. Ti so bili: akad. V. Korošec (XV mednarodno zborovanje društva za zgodovino prav starega veka v Uijonn), akad. M. Kos (XI. mednarodni kongres za historične znanosti V Stock-holmn). znanstveni sodelavec dr. iteFan Sašee-Miehieli {XI. mednarodni crttomološki kongres na Dunaju) in višji strokovni sodelavec F.gnn Pretner (Mednarodni spe teološki simpozij v \ aren ni). Na Študiju v inozemstvu so bili: akad. Ivan (irafenaner (študij slovenskih dialektov na Koroškem), višji znanstveni sodelavec dr, Maks Wraber (študijsko potovanje v Švico), znanstveni sodelavec dr. Ivan Gams (študijsko potovanje v Švico) in asistent dr, Milan Silrer (študijsko potovanje v Zahodno Nemčijo).
Od M. januarja 1%0 Akademijski svel 1'LRJ ne obstaja več. Zato tudi ni več v njegovi kompetenci organizacija obiskov, znanstvenikov iz tujine, zlasti ne tistih iz Sovjetske zveze in Poljske. Vse to je sedaj na skrbi zveznega Sveta za znanost. /. njegovim posredovanjem je prišlo tudi do obiskov nekaterih znansf-
venikov, ki so imeli na Akademiji predavanja: prof, Wit old Taszycki iz Krakova {Odnos ononiastike do drugih humanističnih znanosti, 2. novembra), prof. Konecana iz Varšave (Mazalni samoglasniki t slovanskih jezikih. 6. decembra). Poleg teh so na Akademiji kot gostje še predavali prof. Jan os Hollo iz Budimpešto (Brekncnjc škroba, 8. februarja) in prof. jean Nouga^rol iz Pariza (Novi kliriopisni napisi ir. Ugarita, 19. oktobra).
Domačih znanstvenikov, ki so imeli na Akademiji javna predavanja pa je bilo (>: prof. dr. _\ikn Zupauie (Anli in Vzhodni Gotje * 4. stoletju, 7, aprila), aJtad. dr. Viktor Korošec (Hetltsko pTavo iit njegov razvoj. 19. maja); iz republik izven Slovenije pa a kad. dr. Ivo Krhek iz Zagreba (Ustavno sodstvo, 17. marca), a kad, prof. (".'upar iz Zagreba (O življenju i it usodi kožni li transplant a tov v novi okolici. 24. marca), prof. dr. Milka Ivič iz Novega Sada (Strukturna analiza sistema sklonov, 13. aprila), prof. dr. Vojislav Aruovljevič iz Beograda (Srce in osrednje živčevje v hipotermiji in po njej, 28. aprila).
Svet akademij F L li J
Zvezni Svet za znanost je od nekdanjega Akademijskega sveta prevzel tudi delo pri inedakademijskih znanstvenih odborih. ki jih je ta 1959. leta organiziral. Teh odborov je 14. Organizacija dela pri vsakem posameznem je poverjena eni naših znanstvenih Akademij, Slovenska Akademija ima vodstvo pri odborih: 1} za izdelavo karte Rimskega imperija. 2) za izdelavo Arheološke karte Jugoslavije, 3) za inventarizacijo favne, flore in gejc Jugoslavije. Za ostale odbore skrbita akademiji v Beogradu antičnih napisov. Za ostale odbore skrbita akademiji v Beogradu in Zagrebu, vendar ima naša v vsakem teh odborov svojega ali svoje delegate oziroma znanstvene sodelavce. Od odborov, ki jih vodi Ljubljana je odbor za izdelavo Arheološke karte prejel od zveznega Sveta za znanost dotacijo v znesku 10,000.000din z delovnim nalogom za Tazdobje I9fj0—I9fi5; že na razpolago je vsota 540,000 din. Vodstvo dela v lem odboru ima Arheološka sekcija našega Inštituta za zgodovino.
Ker je Akademijski svet FLRJ. kot povedano, 3Ljan. 1960 prenehal s svojim delovanjem, je pa vendar iz potrebe, da so naše tri znanstvene akademije v stalnem medsebojnem konta ki u — taka povezava je bila ena nalog nekdanjega Akademijskega sveta — bil konec januarja 1%0 konstituiran poseben Svet akademij FLRJ, S sodelovanjem vseh treh akademij je bi! za delokrog njegovega delovanja sestavljen statut, ki je bil, potem ko so
ga pregledale in dodale svoje pripombe naše Akademije, predložen zveznemu Izvršnemu svetu v odobritev 11. avgustu 1960. V Svet pošilja vsaka naših akademij svoje delegate. Docim je prejšnji Akademijski svet imel na razpolago sredstva za .svoje poslovanje iz zveznega proračuna, Svet akademij teh nima in je navezan zgolj na prispevke naših akademij- \ ta namen je bilo določeno tiaj vsaka naših akademij prispeva po 1,700,000din na letu. Slovenska akademija je za delno pokritje tega izdatka prejela od Izvršnega sveta LR Slovenije posebno dotacijo v zneska 1,000.000 din, Začasni sedež Sveta akademij je sedaj v prostorih Srbske akademije znanosti in umetnosti. Glavne naloge Sveta akademij kol skupnega organa naših akademij so: v povezavi z zveznim Svetom za znanstveno delo skrb za izvajanje znanstvenih del, ki so porazdeljena med posamezne akademije, dalje Znanstveni bilten in skrb za naše zastopstvo v Mednarodni akademijski uniji, vobČe pa koordinacija dela vseh treh naših akademij. V soglasju s tremi akademijami razpravlja Svet akademij a oporiunosti, značaju, možnosti izpeljave in policbalt, organizacije znanstvenega in drugega dela; organizira zim ust vene in druge posle, ki mu jih sporazumno poverijo naše akademije.
Finančna sredstva
II koncu še o finančnih sredstvih, ki so bila v letu 1960 naši Akademiji na razpolago. Iz republiškega proračuna je Aku-demija imela na razpolago rednega kredita 91,042,213 din. Blagovnih deviz je imela Akademija iz republiške devizne kvote v letu 1960 150.000 deviznih dinarjev, neblagovnih pa 301.598 devizni li dinarjev.
Za investicije je v letu 1960 imeiu Akademija na razpolago 14.400.000 din kreditov. Glavna delu. ki so bila oziroma sc še iz teb sredstev opravljajo so: gradbena in obnovitvena dela pri obeh hišah SAŽI_ na Novem trgu, razna dela pri poslopju Inštituta za raziskovanje krasu v Postojni, pa oprema za nekatere iušlitute, pisarne in podobno.
Od uprave zgradb LRS je prejela Akademija za vzdrževanje svojih poslopij vsoto 3. 807,000 din (za obe stavbi Novi trg 3 in 4 in za oba počitniška domova).
Skupaj proračunskih dohodkov v letu 1960: Il0.457.h91 din + 5.447.576 od Sklada za pospeševanje založniške dejavnosti.
V izvenračunskem poslovanju je prejela Akademija vlelu 1960 naslednje subvencije in dotacije;
a)	Subvencija Sklada Borisa Kidriča v korist Inštituta za geografijo za raziskovanja proda in ilovice....... din 1.609.840
b)	Subvencija l. prave za gozdarstvo LRS — v korist Inštituta za biologijo — za raziskovanje gozdne vegetacije .... din 50.000
c)	Subvencija Sklada Borisa Kidriča v korist Geološkega inštituta za geološka
vrtanja na Ljubljanskem barju . . . din iOO.OOO
č) Subvencija Hidrometeorološkega zavoda LES v korist. Inštituta za geografijo — za proučevanje kraških jezer .... din 15,000
d)	Dotacija Zveznega fonda za znanstveno delo v korist Biološkega inštituta pa nekaterih drugih sorodnih ustanov — za
ekologijo krasa.........din 1,000.000
e)	Dotacija Zveznega fonda za znanstveno delo v korist komisije za izdelavo arheološke karte Jugoslavije .......din 540.000
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Interno delo. inštitut je dopolnil razstavne zbirke z reliefom Pivške kotline in z novim biološkim materialom. Ia Italije je prejel del arheološkega in paleOntološkegu materiala iz našili jam, ki je bil med zadnjo vojno odnesen iz Postojne; Dne 10. julija 1960 je bila v njegovih prostorih odprta razstava Društva za rnziskavnnje jam Slovenije oh priliki njegovega 50-lctncga obstoja. Razstavne zbirke si je ogledalo l'>50 ljudi. Med tujimi znanstveniki, ki so obiskali inštitut je bila vrsta poljskih akademikov ter več univerzitetnih profesorjev iz Avstrije in Združenih držav Amerike. Kataster kraških objektov je dosegel 3085 številk: obsega 2206 jam, 722 kraških voda in !" kraških morfoloških objektov. Zbrano je bilo gradivo za III, zvezek publikacije Acta carsologica.
Terensko delo. Ekipe inštituta so bile na terenu 21 dni. Sedem dni je bilo posvečenih nadaljevanju raziskav podzemeljske Pivke, ki jih je vodil zunanji strokovni sodelavec Ivan Michler. Stroške je v celoti kril Zavod Postojnske jame. Ostalo terensko drlo je bilo opravljeno na Sežanskem krasu, med Idrijo in Logatcem. okoli Škofje Loke in na Dolenjskem krasu. Za sistematično raziskavo postojnskega podzemeljskega sistema je izdelal inštitut v zvezi z načrtom gradnje akumulacijskega jezera na Planinskem polju vrsto elaboratov.
Individualno študijsko delo in študijska potovanja. Višji znanstveni sodelavec dr. Romun Savttik je nadaljeval z objavo Študije o zgodovini Postojnske jame. Proučeval je kraško hidro-grafijo na Dolenjskem, referiral o tej temi na seminarju slovenskih geografov v Novem mestu in pripravil za tisk posebno študijo.
Višji strokovni sodelavce Egon Protner je »deloval pri bioloških ekskurzijah v severovzhodni Srbiji, na Popovem polju in v Loški dolini. S srbskimi jamarji je raziskoval podzemlje v zahodni Srbiji, s hrvatskimi jamarji pa na I Ivani. Dopolnil je zbirko jamskih hrošče v iz Slovenije. Udeleži! se je Mednarodnega simpozija v Varenni in občnega zbora Italijanskega speleolo-škega društva v Finale Lignre.
Strokovni sodelavec France Hribar je referiral na Mednarodnem kongresu za alpsko meteorologijo O toplotnih inverzijah v Trnovskem gozdu.
Asistent France Lebeu je sodeloval z Notranjskim muzejem pri arheološki tipografiji Pivške kotline, z Mestnim muzejem v Kranju jjri izkopavanju gradišča na Blejskem gradu in z muzejem v Piranu pri sondiranju prazgodovinskega Kaste-Jirja nad Kartami. Na Blokah je vodil meritve antičnih zapornih zidov. Iz svoje stroke je objavil več arheoloških in spelcoloških prispevkov ter imel v Ljubljani in Škof ji Loki nekaj strokovnih predavanj.
Asistent Rado Gospodaric se je posvetil raziskavi krasa v Halozah lu je nadaljeval s proučevanjem iektonike Postojnske jame. C) svojih izsledkih je pripravil za tisk več prispevkov.
Zunaiiji znanstveni sodelavec dr. Valier Boliiuec je liadaJjevaI z zbiranjem kraške bibliografije. Sodeluje pri mednarodni spe-leološki bibliografiji, ki izhaja na Dunaju, z Romanom Savn i kom pa pri urejanju ingtitutskih poročil Acta carsologica in časopisa Naše jame.
— 48 — t
INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Poleg študiju i ¡ovir in opekarništva smn se lotili letos tudi proučevanju proda in peska v Sloveniji. Obe akciji spadata v okvir večletnih proučevanj in imata za cilj priti tudi do praktičnih rezultatov, ki jih terja naše gospodarstvo.
V	zvezi z i lovit umi tn opekarništvom smo proučevali Ptujsko polje, Zgornje Sotelsko, Gorenjsko nad Kranjem, Postojnsko kotlino, Reško dolino, slepe doline pod Brkini, ustja Šavriuskih dolin, medtem ko smo na zahodnem in južnem obrobju Celjske kotline z libojsko in z&bukovsko sinklinalo raziskali samo ilovice.
Za študij proda in peska smo zbirali in proučili naslednja področja: Mežiško in Mi si in j s ko dolino, zgornji del Dravskega polja, Globodol, dolino Savinje od Ljubnega navzgor. Spodnjo Savinjsko dolino. Radovljiško kotlino, zgornji del Beške doline in zahodno obrobje Goriške ravnine.
Vzporedno s temi raziskavami so potekale ekipne meritve Križkih in Krnskih jezer, ki spadajo v okvir večletnega proučevanja slovenskih jezer,
V	Alpskem svetu smo nadaljevali s proučevanjem geomor-fološkega razvoja Zgornje Savinjske doline, zlasti v Zadrečki dolini, na Golteh v dolini I.ličnice, na Veži in v p ovir ju Savinje.
Na Panonskem obrobju smo zaključili s terenskim proučevanjem geomorfoloskega razvoja pokrajine vzhodno od spodnje Savinjske doline ter porečja Voglajne in Zgornje Sotle do Podčetrtka. Za tisk smo pripravili študijo o geomorfološkem razvoju Novomeške kotline.
Sodelovali smo pri strokovnem spremstvu glaciološke sekcije Francoskega hidrotehničnega društva na ekskurziji po Julijskih Alpah in spremljali po krasu gosta Sveta za znanost LRS, znanstvenici Marijo Leonardo Držal in Sylvijo Gilevvsko iz Krakova.
V	sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije smo proučevali snežne plazove na Velem polju.
-I Lclupis
■ 49
KARTOGRAFSKI ZAVOD
V	januarju l%t) smo dokončali In oddali prvi del elaborata o ilovicali lil opekarni šivu v Sloveniji, izdelanega na podlagi proučevanj sodelavcev Inštituta za geografijo SAZU v letu 1959. Takoj nato smo pristopili k pripravam za drugo etapo tega dela, ki se mu je priključilo še kartiranje ležišč peska in proda v Sloveniji.
izdelali smo 21 niuirie v merilu I : 50.000. Vsaka obsega dve sekciji topografske karte tega merila. Z njimi so zajeta predvsem tista področja, na katerih se je vršilo proučevanje v tem letu. Te matrice služijo za osnovo kartiranja za elaborat. Za kartiranje h a terenu pa smo izdelali fotografske rep rod ukcije originalnih sekcij jugoslovanske topografske karte 1 : 100,000. povečane na merilo 1 : 50.000.
Mimo pripravljanja elaborata o ilovicah in produ smo izdelali se karto nivojev v Halozah ^ meriln I : 25.000, karto prebivalstva samotni h kmetij nu Zgornjem Savinjskem prav tako v merilu f : 25.000 ter manjši morfoglacialiii kartici Zelencev pri Ratečah (1 : 25.000} in Bovškega (I : 100,000). Dalje smo izdelali karto preskrbe z vodo v Novomeški kotlini in osnutek feuološkc karte za žitarice na istem področju, obe v meri I ti 1 : 50.00(1. Karto (1 : 25.000) nivojev v Novomeški kotlini smo popravili in dokončno priredili za tisk ter prav tako knrto (1 : 25.000) perigla-eialnili sledov v porečju Kamniške Bistrice. Za proučevanje jezer na Slovenskem smo izdelali iloči le Triglavskih, Kriikih, Pohorskih, Lovrenških in Podpeškegu jezera, večidel v merilu 1 : 500 zraven pa nekatere globinske diagrame temperatur v teh jezerih.
V	folohiljoratoriju je bilo napravljenih 110 reprodukcij topografskih kart 1 : 25,000. i ; 50.000 in i : 100.000 ter izdelanih 70 povečav le-teh. Po posnetkih sodelavcev Inštituta za geografijo no lerenskcm delu je bilo izdelanih 3900 slik z najrazličnejših področij Slovenije in Jugoslavije.
INSTITUT ZA GEOLOGIJO
Geološko-paleontoloika nekcija
Člani inštituta so skupno s strokovnjaki iz drugih ustanov in podjetij obdelovali material iz vrtine, narejene leta 19159 ua Ljubljanskem barju med Notranjimi Goricami in Pod pečjo. Kes: U lin ti tega dela bodo objavljeni v samostojni publikaciji, V kaleri bodo poglavja iz geologije, paleontologije, palinologije, petrografije, geofizike in geomehanike, Poleg teoretičnega razpravljanja bo poseben poudarek na gospodarsko važnih preiskavah materiala z liarja.
Obdelani £0 bili svizce vi ostanki, odkriti pori Javorjem pTi Sostrem, in najdbe iste živalske vrste z Dolgega braa pri Bledu, ki jih je poklonil dr. Jože De Glcrta, Študija o tem je bila predložena v natis.
Arheološki inštitut Srbske akademije znanosti in umetnosti nam je prepustil v obdelavo boga i o pleistocensko lavno iz lii-Sovače pri Arandjeloveu. ki je bila nabrana pri večletnih izkopavanjih in obsega več tisoč fragmentarno ohranjenih kosti in zob. Skoraj vse gradivo je že preparirano in označeno s signal uram i. V teku so determiiiacije in meritve bolje ohranjenih delov. Že doslej je bilo ugotovljenih nekaj za pleisiocen Jugoslavije novih vrst.
Dr, Erich Thenias, profesor na dunajski univerzi, je določil nekaj slabše ohranjenih (»silnih kosti in zob iz raznih najdišč, za katere nam primanjkuje primerjalnega os teološkega gradiva. Med določenimi Iragmentj je pomembnejša levn nhia iz Zaloga pri Novem mestu, ki pripada nosorogu rodu Dicerorhiriu*. Pali-nološke preiskave glinenih plasti i 't tega najdišča, ki jih je izvršil asistent A. Šereelj iz Arheološke sekcije, govore za to, da je treba nosorogov ostanek uvrstiti v starejši pleistoeem Potemtakem bi prišli v p oš te v le ti ve v rti ti. Dicerorhinua kirchbergemis in Dicerorhinus etrimcu».
Pri kartiranju pleistocenskiJi plasti v Radovljiški kotlini vzhodno od Save med Žirovnico in Brez jami so bile podrobno razčlenjene terase in morene. Končna interpretacija razvoja ple-
i*
- ?1 —
istocciift na podlagi letošnjih preiskav še ni izdelana, vsekakor pa se bo nekoliko razlikovala od dosedanjih.
V opekarni Zalog pri Novem mestu je bil opisan podroben profil. Iz glinastih plasti, ki so po podatkih pelodnih analiz staropleistocenske, je bila zbrana bogata favna mehkužcev. Ti polži in školjke še niso obdelani.
Nabiranje (ialeagenske favne in proučevanje razioja eocen-skib plasti se je nadaljevalo v Istri, Vipavski dolim. Goriških Brdih in na najsevernejših Ostankih Hiša pri nas (Banjška planota, Idrija, Gol, Kališče pri Logatcu). Zlasti v Vipavski dolini je bilo zelo podrobno pregledanih nekaj profilov, i i katerih jc zbrana mikrofavna vseh horizontov, ki vsebujejo niakioforami-nifere.
Napisana je bila razprava o numulitih iz nekaterih nahajališč Jugoslavije in sicer: Poljšiea pri Podnartu (oligoeen), otok Biševo (ugotovljen je zgornji eoccn in ne oligoeen, kakor so doslej mislili), novo opisani srednje in zgornjecocenski nahajališči ob reki Babuni pri Orahoveu in Čina Skala pri VctTenu {oboje v Makedoniji). Razpravi je dodana hipoteza o načinu življenja nnmulitov in nekaj novih pogledov o pojavljanju numuliiov v eoeenskem flišu Slovenije (Bajko PavloveC, K poznavanju eocen-skih in oligoeenskih nnmulitov Jugoslavije; Razprave IV. ruz-reda SAZU, knjiga 6).
Za tisk priprav]jen je tudi »Prispevek k poznavanju ljudskega poimenovanja eocenskega fliša«, Zbranih je bilo nad 70 izrazov, s katerimi domačini v raznih krajih Slovenije označujejo posamezne flišne kamenine.
Za tisk je pripravljen članek »Kritične pripombe k poročilom o živem srebrn v Vipavski dolini«. Avtorja (Ivan Mlakar iti Rajko Pavlovec) razpravljata o Moserjevih člankih, ki govore o najdbi živega srebra pri Maneah in Vipavi, Za prvo najdišče sta Mlakar in Pavlovec mnenja, da tam fe dragocene kovine ni pričakovati, medtem ko hi bile v naplavinah pri Vipavi potrebne še podrobne analize,
Asistent Rajko Pavlovec se je udeležil posvetovanja o konsolidaciji tal na krasu, ki je bilo ikI 22. do 25. novembra 1960 v Splitu. Ta sestanek strokovnjakov je bil izredno pomemben zaradi izmenjave izkušenj, ki so jih dobili pri gradnjah liidro-ccntral na krasu, pokazal pa jc tudi veliko korist zaradi upoštevanja povsem teoretičnih preiskav pri samih gradnjah.
Pri proučevanj ti jurskih skladov v severnem dehi Logaške plinote so bile ugotovljene podobne razmere kot južno od Ljub-Iji nskega vrha. Le dogger je bolj oolitno razvit in vsebuje fosile.
ti so še v obdelavi. V tem delu so bila najdena nova bogata nahajališča zgornjejurske mikroflore. Zlasti pogostna je apnena alga Clppeina jurnssica, v spodnjem inabnu pa se pojavlja rod Coscinocorius.
Geološko kartiraaje okolice Loške doline je dalo nekaj novih pogledov na tamkajšnje geološke pogoje. Jurski skladi so razdeljeni na veČ horizontov s pomočjo favne i 11 flore ter pn stra-tigrafski legi. Srednja liada kaže apneni ali doloniifni razvoj. Na Knežkem vrhu in pri Gorenjem Jezer» je bil najden li i d rožo j CJadocotopiit mir&bilU, ki določa apnencem spodnj etnalmsko starost.
Naš inštitut je na povabilo Gozdarskega inštituta Slovenije sodeloval pri petrografskem kartiranju Bele Krajine. Felro-gralska karta bo služila koi OsaOva za nadaljnje pedološko delo, ki je asmerjeno v izboljšanje gozdarstva. Istočasno so člani inštituta zbirali stratfgrafskc podatke, ki so za ta del Slovenije doslej zelo pomanjkljivi. Odkrita so bila številna hidrozojska nahajališča. To favno bomo v inštitutu palconlološko obdelali.
M iti era los ko- pet rogm fs Jta se k cij a
V letu 1%0 mineraloško-petrografska sekcija ni opravila nobenega posebnega dela. Prof. dr. ing. Jože Duhovnik zaradi bolezni ni mogel nadaljevati terenskega dela na področju Jelovice. Narejeni sta bili le dve kemijski analizi kamenin s področja Besniškega gozda in Tolstega vrba, ki prav l a ko kot mikroskopske preiskave nakazujejo sorodnost kamenin obeh področij, tako kot smo pričakovali.
\T tem lelu je v posebni knjigi izšlo delo pokojnega Cveta Germovška pod naslovom i Triadne predornine severovzhodne Slovenije«, ki ga je pokojni želel predložili za doktorsko disertacijo.
Prazgodovinska sekciji
Zaradi prepičlih sredstev na večja terenska raziskovanja ni bilo mogoče misliti. Omejili snio sc zato na rckognosoiranjc v kraških in alpskih jamah, Da bi ugotovili nove paleolitske postaje, smo izvedli nekaj poskusnih izkopavanji Dr. ing, Mitja Brodar, znanstveni sodelavec Arheološke sekcije, je sondiral od 8. do 14. septembra t%0 v jami Judovska liiša pri Krupi v Beli Krajini. Sonda s površino 6 m1 je dosegla globino preko
3 metrov. Le najzgornejše plasti so vsebovale nekaj neizrazite prazgodovinske keramike. Globlje ni bilo nobenih kulturnih sledov. Popolnoma so izostali tudi paleontoloŠki ostanki. Srdi-meni je bil toliko enoten, da ni bilo mogoče razlikovati posameznih pleistocenskih plasti. Iz njega je bila vzeta vertikalna serija vzorcev, ki utegne pri grannlacijski analizi pokazati razlike \ nastajanju.
Isti je sondiruI ludi v jami štorastu peč v Mišjem doki pri Jurkloštru. Povod ZQ to je dala nedaleč od tod na Blatnem vrhu na planem najdena moustierska ročna koniea. I oda že po dveh dneh sondiranja je bilo jasno, da je jama umetna tvorba in da so vsi njeni dosti znatni sedimenti. nastali pri iz reza vanju mlinskih kamnov iz peščenjak o ve ginote.
Notranje znanstveno drlo se je omejilo predvsem na pruuče-vanje paleolltskega gradiva iz že \ preteklih letih izkopanih postaj (Mokriška jama, Jama v Loži pri Orehkn).
INSTITUT ZA BIOLOGIJO
L S p I o s h o s t a n j ti
Kljub neznatni dotaciji (za vse materialne stroške okrog 700.000 dni) iji kljub neugodnemu vzdušju kot posledici akcije za združitev oziroma pripojitev našega inštituta centra In emu Biološkemu inštitutu se lahko izkažemo s pozitivno delovno bilanco, kar se zlasti pokaže pri stalistiki publikacij.
Koristnost inštituta se je zopet pokazala v tem, du je mogel odstopiti Biološkemu inštitutu Ulliverze drugOCeno delovno moč, ki jo je vzgojil v osebi dr. Štefana. Michielija. V tej zvezi smo pomagali univerzi že S tem, da smo Omogočili praktični pouk živalske fiziologije v našem laboratoriju. Poleg tega je naš sodelavce dr. Jože Bole pomagal pri praktičnem pouku splošne biologije na Medicinski fakulteti univerze.
Dosedanji laborant entoinolog Jan C arnelutti je diplomiral iz biologije in je sedaj asistent inštituta, Naš sodelavec mfljakolog Jože Bole je dosegel čast doktorja znanosti in napredoval s tem v zvezi za znanstvenega sodelavca,
Na negativni strani pa moramo zabeležiti odstop prof. dr. Albina Seliškarja kol našega stalnega honorarnega sodelavca in vodje Spel eob i o loškega laboratorija v Postojnski jami, Za nesebično in vztrajno delo se prof. Seliškarju zahvaljujemo in njegov odstop obžalujemo. Škoda je le, da nismo uspeli dobiti za objavo bogatih sadov njegovega dolgoletnega raziskovalnega delu. Znanstveni svet inštituta je določil dr. Jožeta Boleta za naslednika prof. Scliškarju .s tem, da naj mu pri tem pomaga Egou Pretnei, ušji strokovni sodelavec pri In stilu tu za raziskovanje krasa.
Upravnika inštituta je predsedstvo Akademije določilo za svojega predstavnika v znanstvenem svetu novo organiziranega {centralnega) Biološkega inštituta pri univerzi.
Stvarna, če ne formalna, sodelavcu inštituta M ulju ž Gogala in Boris Sket sta postala asistenta Biološkega instituía pri univerzi.
Poleg aktivnega nadaljnjega sodelovanja v različnih strokovnih in znanstvenih odborih, omenjenega v poročilu za leto 1959 je omeniti nove delovne zveze naših sodelavcev v več smereh;
iuko ti. pr. v povezavi z Biološkim j usti t it I om pri univerzi glede na temo ^Ekologija krasa*, v internacionalni organizaciji h inter' nationale Vereinigung für Vegetationskunde« v Stolzenau (Weser). v Mednarodni alpski komisiji za varstvo narave, v organizaciji zdravstvenih ustanov za pobijanje anofclizma v Slov. Primorju, s Farmacevtskim društvom v Ljubljani v zvezi z zdravilnimi rastlinami itd.
Na različne načine Srno podprli Organizacijo in izvedbo domače ekspedieije v Etiopijo in na Bdeče inOr;e (vodja biolog Jože Stirn), Intenzivno in ekstenzivno se je nadaljevalo delo na področju fitocenologije slovenskih gozdov, kar je prišlo do izraza v publikacijah in številnih elaboratih, izdelanih za uporabo gozdarskih ustanov in podjetij v Sloveniji.
Upravnik inštituta je končal obsežno razpravo o problemu velikostnih razmer v živalstvu (v tisku) in rokopis knjige, za katero je dalo pobudo naročilo »Pergamon Press« v Londonu. To delo. ki bo verjetno izšlo tudi v.slovenski izdaji, je pravzaprav močno predelana druga izdaja že zdavnaj razprodane knjige »Turbelarijska teorija knidarijevt.
II, Terensko delo
Poleg velikega števila manjših poldnevuih in enodnevnih ekskurzij pa judi izkoriščanja oddiha v raziskovalne namene, sta bili organizirani v sodelovanju s tovariši iz Inštituta za raziskovanje krasa SAZU (Egon Pretner), Biološkega inštituta pri univerzi (dr. J. Mat jašič, Boris Skct, doc. dr. Kazimir Tur-man) in Pri rod osi o v neg a muzeja v Ljubljani (Savo Brelih) dve večji ekskurziji: ena v "Vzhodno Srbijo (okolica Nego I i na, Maj-daupeka in Zlota, t. j. na kraškem terenu); druga večja ekskurzija pa je zopet veljala za biologe tako privlačnemu objektu kot je jama Vjetrenica na meji med Hercegovino in Črno Goro — obe sta dali lepe rezultate. Ob teh priložnostih je bilo zbranih veliko opazovanj in živalskega materiala tako živega kot konserviranega. Prineseni živi material smo naprej gojili v podzemeljskem laboratoriju v Postojnski jami.
Zopet je veliko terenskega dela opravil višji znanstveni sodelavec prof. dr. Maks Wrabcr, fitoceiiolog in ekolog, zlasti na področju gozdne vegetacije, Leta t%0 je dela! v Pomurju, Slovenskih goricah, na Gorenjski ravnini, v okolici Idrije, na severnem pobočju Pohorja, na Jezerskem in v zgornjem delu KokriSke doJine, v zgornji Savinjski dolini, na. Koroškem, v Triglavskem narodnem parku itd.
Veliko število jam je raziskal (v družbi z E. Pretnarjem in Borisom Sketom) dr. Jože Bole (n. pr. osem jam v okolici Loža in Bloške potice,1 23 manjših ekskurzij v jame in kraške izvire, ekskurzije v Triglavski narodni park itd.).
Jan Carnelutti se je podajal vsaj dvakrat mesečno na ekskurzije v Slovensko Pri morje (v zvezi z načrti za pobijanje komarjev), pa še na veliko drngih ekskurzij.
II L Laboratorijsko delo
To delo se je opravljalo v običajnih smereh. Posebej je omeniti gojitev škodljivih žuželk (Jan Camelutti) za Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, zlasti še različnih vrsi komarjev. Izvršenih je bilo večje število determinacij za različne interesente. Dr. J. Bole je histološko in eitološko raziskava! vrste podzemeljskih hidrobid (polžev) in nekatere vrste polžev ter pri tem izdelal veliko preparatov In mikroskopskih risb.
IV. Kongresi in posveti
Udeležba sodelavcev inštituta Iiu domačih in tujih kongresih, simpozij ilt iu posvetovanjih je bila v preteklem letu zelo živahna. Dr. Stefan Miehieli se je aktivno udeležil XI, mednarodnega kongresa eiitomologov na Dunaju z referatom J-Ober die neuzeitli-elien A ude run gen in der Sehnietterlingsfauiia des siidos t lichen Alpenranmcs« in kot opazovalce zasedanja »Nemškega zoološkega društva« v Bonnu. Dr. M, Wraber se je aktivno udeležil zborovanja vzhodnoalpsko^dinarških iitosoeiologov v Celovcu z referatom »Nova terinofilna združba črnega gabra in ornelike (Cvtisaiitho-Osfrvetum) v Bohinju«, dalje posvetov Zvezne komisije za pragozdne rezervate v Sarajevu (dvakrat), Zvezne komisijo za fitosoeiološko proučevanje in kart i ran je v Beogradu (dvakrat), s korcferatoin simpozija o temi »Položaj in vloga fito-soeiologije v gozdnem gospodarstvu*, ki ga je organiziralo Društvo inženirjev in tehnikov Jugoslavije v Zagrebu, ter končno zborovanja Mednarodne alpske komisije za varstvo narave v Ljubljani, katere udeležence je vodil na ekskurzijo na Pokljuko in v Bohinj.
Jan Cameintti se je aktivno udeležil iT. farmacevtskega kongresu Jugoslavije oziroma H. zveznega posveta o zdravilnih rastlin ab: z referatoma je obravnaval temi >>Varstvo narave in zdra-
vilne rastline« in L porabnost barvne fotografije pri spoznavanju domačih zdravilnih rastlin«.
Upravnik inštituta je bil povabljen na simpozij o filogeniji nižjih živali v Kaliforniji: zaradi slabega zdravstvenega stanja se žal vabilu ni mogel odzvati. Prav tako se ni mogel odzvati laskavemu vabilu na proslavo 5(H)-1etnice obstoja univerze v Basi u,
V. bivanje v inozemstvu
Dr. Štefan Michieli je kot štipendist UNESCO v prvi polovici leta delal na različnih nemških univerzah (zooloških in lizio-loških illšliintih) Z namenom, da se specializira na področju živalski; fiziologije. Dr. M. Wraber je na povabilo vodstva ustanov »Geobntanische.s Institut der ETtfc (prof. dr, Heinz Elteri-berg) in ^Inslitut fiir Wuldbau der ETHt (prof. dr. H, Leibund-gnt) v Ziirichu preživel nekaj manj kot mesec dni ob strokovnih potovanjih in ogledih po Švici, na povratku pa se je udeležil, kol žc omenjeno, v Celovcu zborovanja vzhoduoaipsko-ilinarskih fitosociologov. Pri tej priložnosti je s predlogi sodeloval pri sestavljanju staluta zu delovno skupnost sArheitsgemeinschaft der ostalpin-dinarischen Pflanzensozirtlogen« in hil izvoljen za pod-predsedn i k a-zastopnika Jugoslavije v sekcijskem odboru Mednarodne zveze za proučevanje vegetacije.
VI. Sodelovanje z drugimi znanstvenimi usta u o v a in i
Ze sedaj široki krog sodelovanja doma in v tujini se jc v letu 1%0 Še znatno razširil, kar veiju tudi zu osebne stike naših sodelavcev glede na Kamen javo publikacij. Nekaj lega je bilo v tem poročilu že omenjenega. Zlasti se je nadaljevalo lesno sodelovanje z Biološkim inštitutom pri univerzi iei. z Naravoslovnim muzejem v Ljubljani. Poudariti pa je Ireba tudi Stalne in tesne stike z gozdarskimi upravami in ustanovami ter z novimi centri za organizacijo znanstvenega dela.
V II, Obiski i n gostovanja
Največ obiskov iz tujine je bilo iz LR Poljske (A. in W. Cho-dorowsky iz Inštituta za eksperimentalno fiziologijo v Warszawi. dr. N. Bazyluk od Poljske akademije). Prof. dr. O, Steinb&čk je
prišel iz Iimsbrucka, a«isi. dr. K, Hoffmann pa iz Miinchena. Veliko je bilo S Levilo obiskovalcev iz raznih krajev Jugoslavije, zlasti v zvezi z organizacijo dela pri Odboru za favno, floro in gejo.
V 11 I. Elaborati, mnenja, ocene, poročila
in podobno
Pel strokov no-znanstvenih elaboratov s poljavitim značajem, namenjeni]] gospodarski operutivi, je izdelal in oddal interesentom dr. \'l. VVraber. ki je tudi objavil dve obširnejši recenziji o publikacijah S področja botanike. Upravnik" inštituta je napisal pripombe in dopolnila k rokopisom visokošolskih učbenikov (Pa-razitologijf človeka prof. dr, M. Valentine i čevie, Splošna biologija za medicince dr, S. Urbana, Odontografija dr, J, Kallava). pa nekaj strokovnih mnenj in ocen o delih kandidatov za znanstveni doktorat ter napredovanja, J. Carnelutti je izdelal referat o opazovanjih v zveži s pobijanjem komarjeve nadloge v Slovenskem Primorju.
IX, P u b 1 i k a e i j e strogo znanstvenega značaja
V tem seznama niso upoštevane objave manjših prispevkov strokovnega ali znanstvenij-poljudneira značaja pa rami referati, recenzije in kritike.
1.	Gole J.: K problema liki rodu Lanzala Brusina (Gastropoda). Biološki vestni k Vil,
2.	Hole J.: Novi vrsti i/, roda Zospeum Buiirg. (Gastropoda). Biološki vestnik VII.
3.	Carnelutti J. (skupaj s S.Michielijem): Nove podvrste metuljev iz Slovenije. Biološki vestnik Vil.
4.	Carnelutti I. (skupaj s 5. Michielijem) i II. prispevek k poznavanju lepidopterov Slovenije. Uiohvški vestnik Vil.
5.	I Jud/i J.: Jamske živali in 100-letnica Danvinovega dela o nastanku vrst. sNaSe jame«. I, 2, 41-47 (z nemškim puvzetknm).
O. Hadži j.: Ikvin soroditiski odnosi hetognatov. Razprave IV. razreda SAZU, knj. V, 107—(z nemškim povzetkom^
7. Hadži J.: Štiri knidariološke študije. Razprave IV. razreda SAZU, kuj. V., 47—101 {z nemškim povzetkom).
S. Mithielt S,: Analiza skototsktičnih reakcij pri artropodth, Ka» prave IV. razreda SAZU. knj. V, iSfc (z nemškim povzetkom),
9. Michieli S.; Glej pod !> in 4.
10, Michieli 5,: Beitrug zur Kenntnis der Kontur Wahrnehmung der Insekten, Bulletin seien t i Fi (jac V. 3.
tt. Wraiier M.: ]'ilosucioloskn razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji, Zbornik ol> 150-letnici lini ¡uličnega vrtu univerze v Ljubljani, Ljubljana 1960, 49-96.
ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLOHE IN GEJE SLOVENIJE
Del» se je redno nadaljevalo. Dosedanja kartoteka zn favno je bila pomnožena s 1850 kartotečnimi I is i ki. \ večjem števil« za V iste skupin Mvriapoda (280), Mollnsea (750), Hymeiloptera (okoli 500) ¡n drugih žuželk (okoli 400). Vse listke so izpisali sodelavci Inštituta za biologijo SAZU v svojem prostem času.
Delo pri organiziran jn podobnega odbora kot organa novo osnovanega Svela akademij znanosti FLRJ se je živahno nadaljevalo. Ko bodo vse tri naše nacionalne akademije določile svoje delegate, bo sklicana seja v Ljubljano z nalogo, da se načrli realizirajo i rt bi tako ta odbor zveznega značaja začel Z delom.
INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Interni o d ti <_■ 1 e k
L Hematološka skupina na Interni kliniki je nadaljevala s študijem B-12 avitaminoze pri malignih hemopatijah. Detaj-liral se je študij v okviru koagulacijc na probleme koagnlopatij ter intenziviral študij koagulacije oh 111 tokard nem infarktu.
H.	Ekipa, ki se ukvarja z uporabo radioaktivnih izotopov je nadaljevala z delom pri izpopolnjevanju diagnostiki; obolenj ščitnice. Osvojila je tehniko določanja volumna eritrocitov s kromom 51 in novo tehniko ferokuietičnih preiskav pri bolnikih z anemijo. Nadaljevala je s terapevtsko aplikacijo radiojoda pri tireotoksikozah in karcmomu ščitnice ter z aplikacijo mdiofos-fora pri bolnikih S policitemijo.
III,	Skupina, ki se ukvarja z vprašanji metabolizma beljakovin in encimologije je cleklroloretsko obdelovala beljakovine v urinu pri različnih bolezenskih stanjih. Ista skupina je Opravila delo o diagnostični vrednosti določanja aktivnosti transa m i-naz za odkrivanje anikteriene faze hepatifisa.
IV.	Skupina, ki se ukvarja s seru logi j n revniatizmu je nadaljevala s proučevanjem AST v diferencialni diagnozi revmatoz, posebno glede na evolutis Jiost revmatičnega procesa pri kroničnih primerih.
lJoleg raziskovalne dejavnosti je kolektiv tudi v preteklem letu organiziral 11. petdnevni seminar z 20 predavanji z;i praktične zdravnike. Nadaljnjih 7 predavanj so imeli posamezni zdravniki v okviru iniernistične sekeijc. V lanskem letu je izšlo več det luko v zvezi z zgoraj opisanim znanstveno raziskovalnim delom kakor tudi s področja drugih dejavnosti, V tisku jc v obliki knjige t iklus predavanj 11. seminarja za praktične zdravnike.
O r t O p e d s k i i 11 t r a v m a t O 1 O š k i O d ti e I e k
I.	Raziskave n s premem bah v sestavi tinomalnih eksnd&tou in raznih sklepnih obolenj so bile v letu 1960 dokončane. Čeprav z dosedanjimi raziskavami tema ui niti zaključena uiti izčrpana.
je vend ur do sedaj zbrano gradivo omogočilo pripraviti nekatere zaključke za objavo.
V	programu za leto 1961 je dokončna izdelava zaključkov večletnega eksperimentalnega dela. Za primer, da bi t j pokazali potrebo nadaljevati raziskave v določeni smeri, bi v tem letu pripravili vse potrebno za eventualno nadaljevanje tega dela.
Sodelavce: prof. ing. Dušan Stuein, predstojnik Instituta za kemijo na Medicinski fakulteti.
Uporaba konzerviranih kostnih homoio-traruplaniatov. VraŠČanju na različne načine konzerviranih kostnih trallsplau-talov smo sledili pri nadaljnjih bolnikih.
Tudi v letu (960 ni bilo bistvenih razlik med procesom vra-ščanja kemično konzerviranih transplantatov od vraščanja onih. ki SO bili za daljšo dobo v globokem hlajenju.
Sodelavki* prof. dr. Milica Valeutinčič za serijsko bakteriološke preiskave; sestra Slavi ea Muri nič zîi kartoteko, registracijo in tehnično vodstvo bone-banka.
3.	Zdravljenje kroničnih sklepnih obolenj hrbtenica z izotopom Thorium X smo nadaljevali in je znašalo skupno število zdravljenih in opazovanih bolnikov 40. S tem je v letu 1%0 naraslo na 227 Celokupno število s tem izotopom zdravljenih.
Zaključeno je bilo prvo poročilo, opremljeno z diagrami in zaključki pod naslovom: Porazdelitev Ha8" (Tli X} in njegovih potomcev v organizmu {P. Horvat in L. Kos t a),
V	izdelavi jc poročilo s kliničnimi podatki in opažanji na dosedanjih serija!« obsevanih bolnikov, ki ho. kakor kaže, zaključeno v letu 1961; skupno zgornjim poročilom bo to piva zaključena publikacija s tega področja našega kliničnega in raziskovalnega dela.
Sodelavci: dr, iiifç. l.ado Kosta, ing. P.Horvat, ing, \'lado Ravnik, asist. dr. Franc Debevec.
4.	Prirojene anomalije kolka p izolatu Dolnje Zete i> Črni gori,
V	letu L960 se delo na terenu ni nadaljevalo. Iz objektivnih razlogov so odpadli predvideni kontrolni rentgenski in klinični pregledi oirok. To delo je v programu za leto 196!.
Obdelava doslej zbranega gradiva jc bila zaključena v letu 1%0 in rezultati sporočeni na kongresu SICOT V New Vorku pod naslovom: Radiološka opažanja v teku spon la ne evolucije displastičnih kolkov. Referat bo izšel v posebni kongresni publikaciji.
K i r u r g i é n i oddelek
V	letu i960 smo nadaljevali z napori za uspešnost endokar-dialnih operativnih intervencij na človeku, S pomočjo nove aparature za ekstrakorporealno cirkulacijo ter drugih aparatur (pacemaker) nam je v marsičem to tudi uspelo. Tudi smo tozadevno izpopolnili laboratorijske metode.
KirurgiSna klinika je organizirala znanstveni sestanek ki-rurško-oriopedskih sekcij Slovenskega zdraviliškega društva, in Hrvatskega lekarskega društva in je s svojimi referati prispevala znaten del k programu predavanj.
Delo na umetni ledvici se je nadaljevalo in doseglo svojo perfekcijo. Bolniki prihajajo na kliniko l ud i iz območij izven nieja Slovenije.
Kirurgija jeter je napredovala v smislu resckcije delov organa (doc. dr. Benedik).
\ letu 1960 je bila izvršenu na Kirurgični kliniki prva lie-mispherectombi (operativna odstranitev cele desne možganske liemisferc) zaradi bo leze JI ski 'ga stanju: Infantilna eueephalo-pafhia (doc. dr. Zumer).
Internacionalni kongres za raziskovanje opeklin, ki je bil septembra I960 v Washington u, USA, je priporočil razdelitev opeklin H. stopnje v dve skupini, kar je predlagal doc, dr. Mirko Derganc v svojem referatu »The Theoretical and Practical Significance of (lie Subdivision of the Second Degree of Burins in Superficial and Deep type«.
V	letu 1961 bomo osredotočili naše delo na nadaljnjo izpopolnitev operacij na srcu. velikih žilah in drugih vitalno važnih notranjih organih. Klinika vrši tudi razne priprave za operi ran je v hipotermiji po študiju fiziologije in patologije važnih organov, zlasti srea, v hipniermičueni stanju. Tozadevno se pripravljajo tudi eksperimenti na živalih.
Publikacije Kimrgične klinike v letu 196.0
Prof. dr. K, Lavrič: Pomen in vloga anesteziji v kirurgiji, Pro Medico, Let, II, st, 1. 1%0, 1—3.
Doc. dr, M, Zumer: Traheotomija v nevrokirurgiji. Zdravstveni voHtnik, september t9bO.
Doc. dr. M, Derganc skupno i. dr. Ždravičem: Venous Congestion oí Flaps treated by Application of Leeches, British Journal of Plastic Surgery, Vol. XIII. W6Ü. No, 2. 18"—192.
Asist. dr. A, Cas: SubaralmoidalDc krvavitve, Zdravstveni vcst-nik, i%0.
Pritn. dr. S. Rakovec skupno z M. Grosoin: Proučevanje možnosti vplivanja na patološke spremembe v elektrolitskem sestava krvi s pomočjo ekstrakorporcalne diali/e v eksperimentu in kliniki. Predloženo za Kidričev sklad iti predavanje na kongresu poljskih urologov v Wroelawu septembra 1%().
P rini. dr. Draga Hočevar: Osnovni pogledi na splošno anestezijo. Prt» Majico. Lefc n, it i, i%q, 4—ie.
Ing. A. Žakclj skupno z M. Grosom: Electrophoresis of lipoproteins, pre-strained with Sudan Black B, dissolved in a mixture of dioxane and etthylene glycol. Clin. C him. Acta, Amsterdam, 5, t%0, 947.
Predavanja
Prof. tir. B.LavriČ: Bolesti perifernih krvnih sudova, v Srpski akademiji natika i umetnosti. Beograd. Govor na proslavi 10-1 ctnega jubileja VMA, Beograd.
Preda vanje v sana toriju Golnik.
Doc. dr. Mirku Derganc; Naša is k ust v a sa plastičnem korekeijom lica kod paralize naevtis facialis. [. jugoslovanski kongres za plastično in maksilofacialno kirurgijo v Opatiji,
The Classical Significance oE it Biological Assessment of the Depth id Burns. Na internacionalnem simpoziju za plastično kirurgijo v Mari [finskih Lazriah.
Po nekaj letih zopet ua Češkem, Radio Ljubljana.
Predavanje v Washing tonu (zgoraj omenjeno).
Novosti na polju opeklin. Medicinska fakulteta, Zagreb.
O sodnimi plastični kirurgiji. Delavska univerza, Ljubljana.
i'rof. dr. V. Guzclj: Poročilo s koutfresu »Deutsche Ccscllschaft fiir Chirurgie* v Miinchenu, Kirurška sekcija Slovenskega zdravniškega društva.
Doc. dr. M, Zumer: Okvare module spinalis pri prometnih poškodbah hrbtenice. Kirurška sekcija Slovenskega zdravniškega dru&tva.
Asist, dr. F. ivanutr Nedostatki prometne službe pri prometnih nesrečah s stališča zdravstvenih organov.
Prim. dr. D. Hočevar: Reaniniaeija pri prometnih nesrečah,
D(. Joi.e Stare: Orgaatzacija obveščevalne službe, prve pomoči, zdravljenja in dokumentacije.
5 J.etapij
— 65 —
Dr. Rado Uršič: Poškodbe ekslremitet pri prometnih nesrečah. T« predavanja so se vršila na Vil, iutersekeijskem sestanku kirurško-nrtopeilske sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Zbora lijeeniku. Hrvatske v Novem mestu.
Na J. jugoslovanskem kongresu za plastično in maksilofaeialno kirurgijo v Opatiji so še predavali: í'ritn, dr. S. Rakovec: Hypospadia.
Dr. Jože -Stare: Sveže lezi je rk s ten zorni h ieliv na prstih in Zgodnji plus ti či L i posegi pri svežih poškodbah.
V letu i%l> je bival asistent dr. A. Cas dva meseca v Edinburgh u pri prof. Dott-u radi stadija eks i ra pira m i d al no-motorni h bolezni.
Asistent dr. Franjo Zdiavič je odšel julija !%t> na enoletno raziskovalno delo na področju kirurgije roke na univerzo v Rochester (New York), Prejel je za to Busswellovo štipendijo. Poslal je poročila o dveh velikih ameriških kongresih:
a) o +b-em letnem kongresu »American College of Surgeons« v San Francisco, od 10. do 14. oktobra 1%0.
h) o 29-em letnem sestanku ? American Society of Plastic and Reconstructive Surgery t v Los Angelesu, od 2. do 7. oktobra (%n.
Poročila so bila precítana na sestanku kirurške sekcije Slovenskega zdravniškega društva.
Dr. Pavle Jakovljcvič. ki jc sedem mesecev študiral kirurgijo srca pri Sir Russcl Brock-ti v Londonu, je predaval jO Jugoslaviji* v Ealing Teen i ca I College v Londonu.
Tehnični sodelavec klinike Marjan Gros jc imel referat na 4. kongresu farmacevtov FLRJ: Vzroki odstopanj Samgyjeve metode pri določevanju aktivnosti encima diastaze.
INŠTITUT ZA ZGODOVINO
Sekcija za občo in narodno zgodovino
Tudi v ietu 1960 je Sekcija za občo in narodno zgodovino nadaljevala s sistematičnim obdelovanjem agrarne skupine Leksikona za gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev, Obdelani so bili naslednji elaborati, ki so bili predmet diskusije na mesečini sejali; arhivarka Emu Umek, Lov in lovstvo; docenl dr. Vilko Novak. Tehnika živinorejskega obrala: višji strokovni sodelavec tir. Vlado Valenčič, Zemljiške kulturne kategorije. Dalje so bili mnogi elaborati dopolnjeni na podlagi pripomb, ki so bile spravljene v razgovor na mesečnih sestankih ter so dobili tako končno obliko gesla. V obdelavi je bila vrsta nadaljnjih gesel, med njimi zlasti jedrno geslo »Zemljiška gospostva«, ki ga pripravlja upravnik Mestnega arhiva v Ljubljani dr. S. Vilfan.
Delo pri leksikonu je bilo v 1. 1960 zelo ovirano zlasti spričo dejstva, da je urejanje jugoslovansko-avstrijskegu arhivskega vprašanja močno zaposlilo veČ članov agrarnega odseka.
Delo pri leksikonu je vodil višji znanstveni sodelavce dr. Pavle Blaznik.
Delo za Historični atlas Slovenije m Historično-topografski leksikon srednjeveške Slovenije je bilo še nadalje vključeno v Odbor za izdelavo historičnega atlasa in hi s I or i č no-geografskega leksikona Jugoslavije, ki je po prenehanju delovanja Akademijskega svetu FLR J prešel v pristojnost Sveta akademij FLR J. Sedež Odbora je pri Srpski akademiji nauka i umetnosti v Beogradu. Za 1961 in naslednja letn je pričakovali, da bodo za delo Odbora za atlas iu leksikon na razpolago sredstva, ki jih bo dodelil Zvezni svet za znanstveno delo. Pri Historično-topograf-skeni leksikonu se je nadaljevalo delo za ieritorialna območja Kranjske in Slovenskega Primorja {dr. Milko Kos) in Slovenske Štajerske (dr, i'e rti o Tlauptmann); za Prekmurje pa je bii pridobljen .sodelavec (Ivan Zelko), Prav tako se je v okviru Historičnega atlasa Slovenije nadaljevalo z delom za izdelavo zemljevidov eerkvcnoupravne razdelitve Slovenije (dr, Maks Mi-klaveič).
Edicije urbarjev. Objava starejših urbarjev za freisinSko posest na Slovenskem, ki jo je pripravil višji znanstveni sodelavec dr. Pavle Blaznik je se vedno v stadiju tiskanja. V nadaljnji pripravi je objava starejših urbarjev za briksenško posest na Bledu in v Bohinju (dr. M. Kos).
Nadaljevalo se je s sodelovanjem pri mednarodnem znanstvenem podjetju Repcrtorij srednjeveških virov. Delo za delež Jugoslavije pri tem je poverjeno posebnemu odboru v okviru Sveta akademij FLRJ, ki lina svoj sedež pri JugOslavenski akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Izšla je prva knjiga liepertorija, ki je bila predložena 11. mednarodnem kongresu za historične znanosti avgusta ¡%ft V Stoekholmu. Jugoslovanski odbor nadaljnje z delom za nadaljnje knjige Repeitorija, ki je porazdeljeno na historične inštitute naših treh znanstvenih akademij. Sestanka glavnega odbora za repertorij v Rimu pri on-dotnem Italijanskem inšiitutu za srednji vek, novembra 1960, se je za jugoslovanski odbor za Bepertorij udeležil asistent M. Ku-relae iz Historičnega inštituta ju gosi a venske akademije v Zagrebu.
Odsek za gradove. Ar Livar ka Majda Smole je nadaljevala s sistematični 111 izpisovanjem zapuščinskih inventarjev Državnega arhiva LRS v Ljubljani. Pregledala je in vsebinsko izčrpala fascikle XVI—XXIII s črkama G in II. Iz listin, ki se nahajajo v posameznih inventarjih, se izpisujejo vsi podatki, ki zadevajo dot i čni grad in njegovo posest (kupne, zamClijalne in druge pogodbe), obenem se v teh regesiili upoštevajo tudi vsi podatki, ki osvetljujejo genealogijo lastnikov gradu. V kazalu k vsakemu inventarju je posebej navedeno, na kateri strani inventarja je vključen popis pohištva, orožja, obleke, perila, nakita, umetnin, knjižnice, arhivalij in drugih premičnin; navedene so zaradi razvida in ocenitve gospodarske pomembnosti tudi nepremičnine, ki se nahajajo v območju kake druge zaključene posesti. Doslej je bilo pregledanih vsega skupaj 993 inventarjev. Po načrtu bi v letu 1%1 s tem delom napredovali vključno do črke K ali skupaj za 298 inventarjev.
Delo odseka za gradove je povezano z delom Zavoda za spomeniško varstvo \ Ljubljani (konservator Ivan Kotne!j). Ta je v letu 1960 dal posneti naslednje grajske tlorise; Vogrsko (Pa-cassijeva graščina); Rihemherk (horizontalne in vertikalne meritve S prerezi); Žužemberk (korektura starega tlorisa z dopolnitvami, predvsem fiksiranje zidov, ki so bili odkriti oh priliki izkopavanj in očiščevalnih del); Hmeljni k (Okrajna spomeniška komisija v Novem mestu je odkupila kompletne tlorise tega
gradu, ko je Iii I le ohranjen). Zavod je svojo fotofeko izpopolnil s slikama seda j že porušenih gradov Rakovnika na Dolenjskem in Planine nad Sevnico. Akvarel iz prve polovice 19. stoletja nekdanje Delelove graščine v Preddvoru pa je zadnji čas pridobil muzej v Kranju. Preiskan je bil Stari Lanšprež; zidovje na značilnem srednjeveškem grajskem položaju je ohranjeno le v temeljih oziroma zasuto. Izvršena je bila revizija stavbne zgo* dovine Tui jak, Žužemberk in Pobrežje. V sklopu očiščevalnih in konservacijskih del na razvalina k gradu Kamen je bila ponovno proučena njegova stavbna zgodovina.
Delo odseka za gradove vodi upravnik Mestnega muzeju v Ljubljani dr. Josip Mal.
Retrospektivna slovenska historična bibliografija. Za bibliografijo člankov so oddali sodelavci, arhivarji Peter itibnikar, Jože Som in Etua Uniek 2654 listkov, po razpoložljivem kreditu. S tem je pregledano; Ljubljanski zvon (deloma), Slovenski pravnik (vse), Misel in dein (vse), Dom in svet (deloma), Alti del Muse» C'i vi Co (vse), Archeografo Triestino (deloma). Izven službene obveznosti je zunanja znanstvena sodelavka dr. M. Pivec-Stclè pregledala Nacionalno biblioteko na Dunaju (1 teden) in Študijsko knjižnico v Kopru (1 teden). Iz abecedne bibliografije knjig so za stvarni katalog pretipkani listi knjig od 1915 do 1930.
Ceniralni katalog inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih bibliotekah Slovenije. Pregledane so bile v Narodni in univerzitetni knjižnici Signatur île številke 155.000 - 140.000. Pregledana je Studijska knjižnica v Celju. Izven službene obveznosti je zunanja znanstvena sodelavka dr. M. Pivec'Stelè pregledala prirastek Muzejske knjižnice v Ptuju in prirastek Studijske knjižnice v Mariboru. Inkorporacijo listov Studijske knjižnice v Ma ribo rti je nadaljevala bibliotekarka Slavka Kajba, po razpoložljiv etn kreditu le v delovnem obsegu 50 ur.
Knjižnica, Prirastek v letu 1'MjO znaša 640 zvezkov.
11, mednarodnega kongresa za historične znanosti v Stock-holmu avgusta i960 sta se udeležila upravnik Inštituta za zgodovino dr, M. Kos in ak a d, prof. dr. F, Zwitter. Prof. Zwitter je imel na kongresu referat z naslovom Nacionalna vprašanja v habsburški monarhiji, ki je izšel tudi v tiskn.
Akademik prof. dr. Zwitter in višji znanstveni sodelavec dr. P. Rlaznik sta bila udeležena pri debr komisije za jugoslovanskega vstrijskö arhivsko konvencijo.1 Dr, Hlaznik je v ta namen bil več mesecev v Avstriji.
i
Sekcij« z a zgodovino u lji e t n o s t i
Kakor lani, se je tudi v leiu 1960 moralo delu sekcije zaradi omejenih sredstev omejiti v glavnem na kabinetno urejanje: ua izpopolnjevanje umetnostnih kartotek, bibliografije, fototeke in monografskih albumov. V vrsti spcdalnih katalogov omenimo Je kartoteko umetnikov in njihovih del. kateri bodo sledili katalogi stilnega in tipološkega značaja. Med pripravami za izdajo virov za umetnostno Zgodovino Slovenije dozoreva prepis kulturnozgodovinsko in umetnostno zgodovinsko dragocenih tekstov baronu Jožeta Kalasanca Erbcrga, ki osvetljujejo zlasti našo umetnost 18. in začetka stoletja; kritičen prepis pripravlja dr. Milena Uršič in upamo, da ho delo (s komentarjem) zrelo za objavo že le i a 1961.
Terensko delo je zajemalo v glavnem revizijo srednjeveškega slikarsiva iu kiparstva obenem z evidentiranjem in stilnim opredeljevanjem novo odkritih spomenikov. Študij arhitekturne plastike je odprl vrsto interesantflih. problemov, med drugimi tudi izostren problem Parlerjevega odmeva na Slovenskem v prvih desetletjih 13. stoletja. Nekaj rezultatov tega raziskovanja je objavil d i". K. Cevc v razpravi »Kranjska zupna cerkev v luči stavbamiškega reda« (Zbornik >900 let Kranja«, Kranj 1960, str. 105—127), vendar se problematika razširja na širši kompleks naše dvoranske poznogotske arhitekture in njenega kamnoseškega okrasja in sicer tako na Štajerskem kot na Kranjskem. Pod novim zornim kotom se pojavlja tudi osebnost Stavba rja Petra iz Ljubljane proti koncu 15. stoletja.
Kot osrednje vprašanje našega umetliostllozgodoviuskega raziskovanja se s pravim imperativom zastavlja ugotovitev odmevov in deleža renesanse na naših tleli: tozadevno gradivo v tem trenutku še ne ti opušča dokončnejše formulacije, obeta pa dobro žetev in obenem terja revizijo dosedanjih izsledkov ter stilni in kulturnozgodovinski obračun s pozno gotiko in manie-rizmoin. To velja v enaki meri za arhitekturo kot za slikarstvo in plastiko.
Poleg vrste manjših ugotovitev o umetnosti baroka in novejšega časa je lepo napredovala iudi zbirka gradiva za podo-barstvo 19. stolelja, nekaj novih spoznanj pa osvetljuje tudi problem ljudske umetnosti in podobo nase umetnostne diaJeklolpgije.
"Večina v letu 1%0 načetih problemov bo terjala nadrobnejši študij še v prihodnjih letih.
Sekcija za a r li e o I o g i j o
Sekcija je v lelu i%0 v glavnem nadaljevala delo, ki je bilo že v načrtu prejšnjih let. V ostalem je obilo truda vložila v delo za organizacijo in izvedbo iuterakademijskih delovnih nalog, ki jih je Svet akademij FLRJ poveril naši Akademiji. Čeprav je nacionalno izdajo antičnih napisov prevzela jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosii v Zagrebu, imamo še vedno obveznost, da vzporedno s tem skrbimo za sodelovanje z berlinsko akademijo pri delu Corpus Inseriptionum Lariuarum. Zato smo tudi za to temo izdelali delovni načrt in predračun. Vse to smo izdelali I udi za naši Akademiji poverjeno nalogo Tabula Imperij Romani in Arheološka kar i a Jugoslavije, Slednjo nalogo je finančno prevzel v svoj program Zvezni fond za znanstveno delo v Beogradu. Podpisana je pogodba za izvršitev do konca leta 1%5. Od odobrene vsole 10.750.1NK)din je bil prvi obrok v znesku 540.000 din že nakazan^
Terenska raziskovanja
lJo več let trajajočem presledku je bilo zopet možno organizirati večje sistematično izkopavanje v paleolitski postaji Mo-kriška jama, v višini 1500 m v Kamniških Alpah. Glavni del stroškov je sicer krila l/nivcrza v Ljubljani, vendar je znatna sredstva prispevala indi sekcija. Izkopavanja je od 21. junija do (.avgusta PJfiO vodil znanstveni sodelavec sekcije dr. ing. Mitju Brodar. V širini 6 metrov je izkop zajel jamski odsek od 17. do 25. metra. Na njem so ležali mogočni podorni bloki, ki jih je bilo treba najprej odstraniti. V globino je izkop segel !e do dna ?. plasti. V že znanih kulturnih nivojih je bilo odkrilo razen velikega števila kostnih ostankov jamskega medvedu in redkih sledov volka, kune in kozoroga (?) zopet nekaj aurignaških koščenih konic. Ena od njih jc ležala že v dnu 7. plasti, kjer doslej kuI-turnih najdb še ni bilo. S tem jc dokumentiran poleg že znanih treh še nekoliko starejši četrti kulturni horizont v Mokriški jami.
V	mnogih primerih je bila zopet ugotovljena tako imenovuna protolitska kostna industrija, ki je pa v celoti, ni mogoče priznati, ker gre pri večini primerov za naravne kemično-fizikalne tvorbe,
V	zgornjem kulturnem horizontu odkrilo pakrožno ognjišče 175 krat 50 cm) jc bilo prazno, dalo pa je toliko oglje ni h drobcev, da bo določitev starosti po radiokarbonski metodi najbrž mogoča. Petrografsko se letošnji profili že močno približujejo s sondiranjem v zadnjem jamskem odseku ugotovljenem profilu. Namen izkopavanja izpopolniti podatke glede kulture in kronologije
— je bil dosežen, potrebna pa je vsekakor rudi še raziskava zadnjega jamskega odseka iii plasti v večji globini. Po nekaj dni sta prisostvovala pri izkopavanju Strokovnjak zli visokoalpski paleolitik W. Flukiger a Švice in E. Schniid. profesor na Univerzi v Freiburgu (v Švici) in iiaslu.
Da bi razširili krog paleolitskih postaj je dr. ing. M. Brodar pregledal visoko nad vasjo Zurge pri Prezidu ležeče jame. V eni od teb so pogoji taki, da bi bil poskusni izkop vsekakor umesten.
S sekeijskimi sredstvi je od 24, marca do 2- aprila 1960 doc, dr. F. Stare nadaljeval zaščitno izkopavanje kulturi žarnili grobišč pripadajoče nckropole v Velikem Obrežu pri Dobo vi. Le stroške za težaške dclavee je kri! Posavski muzej v Brežicali. Terenska merjenja sla izvršila dr. ing. M. Brodar in asi si. S. Jessc. izkopanih je bilo 46 žganih in t skeletni grob. Zgani grobovi so pripadali delno starejši in delno mlajši kulturi žarnili grobišč. Potrjena je bila domneva, da so na tem grobišču pokopavali umrle v okviru posameznih družinskih skupnosti. Istemu časovnemu razdobju pripadajoči skeletni grob ženske, ležeče na trebuhu, je bil na meji med prostoroma, ki so jih uporabljale družinske skupnosti. Med bolj zanimivimi grobovi je omeniti grob 20L ker je bil vkopan izredno globoko v prod (I tO cm), Dva groba sta vsebovala posebno mnogo keramičnih pridevkov, grob 229 pa žaro s cilindričnim vratom. V grobu 214 je bilo razen sežganih človeških kosti in oglenine še obilo ožganega hišnega lepa, kar je V arheološkem slovstvu za to obdobje še neznano.
Sekcija je nadalje gmotno podprla zaščitno izkopavanje na Kaštelirju pri Dvorih nad Izolo, ki sta ga od 17. do 28. oktobra 1960 izvedla arheolog Mestnega muzeja v Piranu E. Bol t in in arheolog F. Lebeil, asistent Inštituta za raziskovanje krasa SAZl V Postojni. Na srednjem prečnem nasipu gradišča, visokem 5 metrov. Sta izkopala sondo. Od zgoraj navzdol je plasti nametanega kamenja, pomešani s humusom, sledila plast runienorjave ilovice i ii tej plast mastne črnikaste zemlje s fragmenti predzgodoviii-ske in rimske keramike. Slednja je v vsem obsegu sonde prekrivala zid iz naloženega kamenja, ki je bil proti notranjosti pomešan s črnikasto zemljo. Ugotovljena višina zidu jc merila 1,20m, globlje pa izkop ni segel. Sonda jc bila vrisana v načrt gradišča. ki ga je izdelal strokovni sodelavec F- liri bar iz Inštituta za raziskovanje krasa SAZl J v Postojni.
Pomoč pri arheoloških terenskih delih smo nudili tudi Dolenjskemu muzeju. Dr. ing. M. Brodar je izmeril grobišče na Mu-rofu pri Novem mestu.
Za palinološke raziskave je asistent A. Šereelj z ročno vrtnino napravo izvršil vrline ali iz prolilov vzel vzorne srd i men tov ub Dolgem mostu pri Viču, pri Bevkah na 1 .jubljanskem barju, na 1 lorjulskem polju, v glmokopu opekarne Zalog pri Novem mestu ter v dolini Triglavskih jezer.
Notranje drlo
Znanstveni sodelavec dr. ing. M. Brodar je proučeval obsežno .serijo seditnentov iz paleolitske postaje Cr vene stijene pri Petrovičih v Cm i Gori. Pri tem je zlasti mnogo časa uporabil za zamudne grannlaeijske analize. Obdela! je ludi tnousiiersko kulturno vsebino, ki jo je izkopal v isti postaji v letih 1958 in 1959. Rezultate vseh teh raziskovanj je strnil v razpravi, ki je pripravljena za tisk. Proučeval je nadalje nove aurignaške najdbe iz Mokriške j ume in kritično preuiotril lako imenovano pro-iolitsko kostno industrijo istega najdišča. Uredil in izpopolnil je kartoteko paleolitske literature in fotoieko. Poleg tekočega inštitut-skega dela je izrisal načrte grobišč na Marotu pri Novem mestu in v Velikem Obrežu pri Dobovi. V letu i960 je objavil razpravi: 1) Mokriška jama, rova visokoalpska aurignaška postaja v Jugoslaviji, — Razprave IV. razreda SAZU, V. 417—469; 2) Die lior Isalpi ne Aurignac-Station Mokriška jama (1.500 m). — Stein -zeitfragen der alten und neuen Welt. — Festschrift für Lothar Zotz, Bonn, str. W -115, tat, Iii- -IV,
Asislent S, Jessc je nadaljeval delo v zvezi z Arheološko karto Slovenije, kontroliral že zbrane podatke in izpisoval nove. Proučeval je tehniko koliSčatskih gradenj hi tehnološke probleme prazgodovinskih kovinskih izdelkov. Sestavil je arheološko bibliografijo za leta 1957 l%0. Vršil je bibliotekarske posle obsežne sekeijske biblioteke in tehnično urejeval Arheološki vestnik.
Asistent A, šereelj je vodil palinološki laboratorij. Izdelal je palinoloski diagram stometrske vrtine z Ljubljanskega barja iii poročilo za Sklad Borisa Kidriča. Palinološko je preiskal profil ob Dolgem mostu pri Viču in ugotovil staropleistouensko vegetacijo. Obdelal je tudi profil iz glinokopa v Zalogu pri Novem mestu, kjer nastopa vegetacija iz najstarejših faz pleisto-eena. V sedi men tih iz vrtin pri Bevkah na Ljubljanskem barju je dognal vegetacijo vtiirmske poledeuitve in začetka holoeena, wiirmsko pa tudi v sedinientih iz Renč v Vipavski dolini. Palinološko je raziskal tudi sedinieute llorjulskega polja iti doline Triglavskih jezer. Določil je oglje iz paleolitske postaje Ovčje
jame pri Prestranku, iz rimskodobnilt plasti stare Emone in iz rimskih kulturnih plasti v prnovem. V »Delti t je objavil članek >K velikemu projektu ureditve Ljubljanskega barja«. Skupno z Drobnetom in Pavlovcem je v Kamniškem zborniku publieirai razpravo »Nekaj analiz 1er problematike pleistocenskih sedi-mentov v Loka rji h pri Vodicah i t skupno z Grimšičarjem pa v Gozdarskem vestniku razpravo >lz ledenodobne zgodovine naših gozdov <.
Publikacije
Izhajanja Arheološkega vestnika jc iz finančnih in tiskarskih razlogov še v večjem zaostanku, kakor je bilo žc v preteklem letu. Za leti 1958 in 1059 sta izšla dva zvezka letnika IX—X. št. 1 in 2. v tisku pa je dvoj nt zvezek 3-4. Po sklepu strokovnega sveta sekcije bo Arheološki vestuik izhajal nadalje le enkrat na leto. Do konca leta 1961 uaj bi izšel letnik XLXI1 za leti 1900 in 191)1, da bi potem UlOgel redno izhajati vsako leto. Spremenjen je bi! tudi uredniški odbor, v katerem so sedaj akad, dr. F, Sielč. akad. dr, S.Brodar (odgovorni urednik in za paîeolitik), univ. doc. dr. F. Starè (za prazgodovino), univ, prof. dr, J. Klemene (za antiko), dr. J. Kastelic (za srednji vek) in asistent S, Jesse (ieli-nični sodelavec).
Izšli sta v letu 1960 tudi deli: Stane Gabrovee, Prazgodovinski Bled in Jože Kastelic. Slovanska nekropola na Bledu (Dela Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in družbene vede. Î2, 13).
Potov atija
Znanstveni sodelavec dr. ing. M. Brodar in asistent A. Sereelj sta se v začetku junija udeležila posvetovanja jugoslovanskih arheologov v Ohridu.
ORJENTALI STIČNI INSTITUT
Orientalistični inštitut Se naprej gostuje v sobi Pravne sekcije Terminološke komisije SAZU in tudi uporablja njen inventar.
Inštitut ima od t. septembra 1960 naprej svojega knjižničarja II. vrste. Po razpisu je bila na to mesto postavljena dosedanja sodelavka julijami šnšleršič. predmetna učiteljica v pokoju. Poleg knjižničarskih dolžnosti opravlja I udi delo stroko vnega sodelavca.
I nštilntska knjižnica se je v treh letih polagoma povečala na 101 zvezek. Manjka ji se popolnoma osnovna literatura, slovnice, slovarji, starejši letniki revij. \ ta namen bi bih» treba znatno povečati ustrezni kredit.
Knjižničarka J. Šušteršič je. najprej v pogodbenem, nato pa v rednem službenem razmerju še naprej evidentirala citate iz klinopisnih tekstov (662 tekstov s 732 vpisi) i a ■ registrirala 815 strokovnih člankov iz zbornikov in revij (Ebert. Reallexikan der Vorgeschichte, Festschrift fiir Johannes Friedrtch, Journal of Cuneiform Stndies, Orieiitttlia. Sumer, Zcitsehrift fiir Assvrio-logie) in 554 pravnih izrazov (246 hetifskih, luvijskih, 88 su-inerskih). Za notranjo uporabo je bilo prevedenih ali ckscet|ii-ranih več strokovnih člankov.
Na pobudo inštitutu so se začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru katedre za zgodovino predavanja z uvajanjem v akadijski jezik in v čitauje klinopisa. Udeležuje se jih 4 do 5 slušateljev.
Na pabudo inštituta je predaval dne 19. oktobra !9h0 kot gost Akademije g, Jean Nongayrol, profesor na Ecnle des Hautes Etudes in konservator v muzeju v Louvreu, o novih tekstih iz Ugarita.
Upravnik inštituta je dne 12. maja 1%0 v vrsti predavanj, ki jih prireja Slovenska akademij a znanosti in umetnosti za javnost, predaval o hetitskem pravu. — S finančno pomočjo, ki mu jo je nudil Znanstveni svet LRS skupno z Akademijo, se je udeležil 25. jtdiednarodnega kongresa orienlalislov. ki se je vršil od 9, do 16. avgusta 1960 v Moskvi. Na kongresu je 10. avgusta
v sekciji za lielitologijo in urartologijo imel predavanje: Droit hillile parmi les droits cunéiformes.
S finančno pomočjo, ki mu ju je naklonila Akademija in (za potne stroške) delim Pravna fakulteta v Ljubljani, se je udeležil 14. mednarodnega zborovanja Družhe za zgodovino antičnih prav (Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité), ki je hilo v Dijonu od 25. do 29. septembra i960. Tam je 2b. septembra imel predavanje: Le Code de liammurahi et les d roi 1s antérieurs.
V letu 1960 je upravnik instituta objavil tri članke:
1.	Državne pogodbe v novoasirski dobi (Zbornik znanstvenik razprav Pravne fakultete, XX ÏX. 135— 147, Ljubljana 1960);
2.	Gi Iga mes vu sous son aspect juridique (Gilgameš et sa légende-C ahiers du Groupe Françoifl-Tbureau-Dangin, 1, od 161 do 166, Paris, 1 '>60) ;
3.	Les Hittites et leurs vassaux à la lumière des nouveaux textes d'Ugarit ¿PRV IV), Revue Hittite et Asianique, T. XVIIL Fa se. 06 67, Paris 1960.
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Dialekt otoška, sekcija
1.	Delt) za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Za SLA je bilo v letu 11J(jG zapisanih 9 govorov na Koroškem, Dolenjskem in v Saški dolini; 5 jih je zapisal asistent J. Rigler (Nova vas na Blokah. Amhrus, Struge, Sv. Gregor, Igf, 2 akademik prof. tir. Ivan Grajen auer (Bistrica pri Zilji, Loče pri Beljaku), 2 pa dialektološka ekipa naše sekcije, ki je julija poil vodstvom docenta dr. Tincta Logarja zapisovala v zgornji Soški dolini (Log pod Mangartom, Log v Trenti), Povsod razen na Koroškem je bilo razen lega ¿brano tudi preccj obsežno dodatno ti i al ck to loško gradivo po vprašaInici /.a splošnoslovanski atlas.
2.	Naša sekcija se je v tem letu obogatila tudi z zelo obsežnim dialektološkiin gradivom, ki so ga zbrali študentje slavistike in .sta ga skopaj z njimi pregledala in popravila docent dr. Tine Logar in asislent Jakob Rigler. Tako je bilo zbrano zanesljivo gradivo za naslednjih 23 krajevnih govorov: Gameljne, Laze v Tuhinjski dolini, l i rti ju pri Moravčah. Priniskovo pri Kranju, Črna pri Kamniku; Kranjska gora; Pol sina pri Trojanah; Bib-nica. Hrast j c pri Grosupljem, St. B upori. Gorenje Vrhe pri Dohr-niču; Prcloka, Grm pri Podzemlju: žabnica pri škof ji Loki, Idrija, Porczcn: Mali Repen, Sv, Križ pri Trsta; Gaber je pri Branici, Slanjel: Zgornji Obrež, Zibika pri Šmarjah: Kapla na Kozjaku. Vse (o gradivo je bilo preneseno v kartoteko, Razen tega se pori vodstvom naše sekcije zbira jezikovno gradivo za dialeklološki slovar Svetine narl Celjem.
3.	Magnetofonski arhiv slovenskih narečij je v letu 1%0 naraste! za 12 novih posnetkov: Kranjska gora, Drlija, Primskovo, Loke v Tuhinjski dolini, Žabnica, St. Rupert, Cerkno. Kapla, Grm pri Podzemlju, Log pod Mangartom, Liščaee v Reziji, Vi-skorša v Slovenski Benečiji. Zlasti dragoceni so posnetki iz Rezije in Slovenske Benečije, ker so to prvi naši posnetki iz teh zamejnih krajec v Italiji. Napravili smo jih ob priliki izleta študentov — slavistov v Italijo.
4.	Zelo narastla je tudi naša kartoteka ekscerpion iz starejše slovenske dialektološke literatura. Asistentka Saša Sernec je prenesla na 1 i sike dialektološko gradivo Strelci je ve študije Morphologie des Gtirzer Mitlelkarstdialekles ter Šašelj-RaniOvševo i\'a-rodnn blago iz Koža. I ako je ta kartoteka narastla za kakih 15.000 novih listkov, Saša Sernec je hkrati skrbela za prenos na terenu zbranega rlialcklološkcga gradiva v kartoteko in izdelala nadaljnjih 10 poskusnih kart za SLA,
5.	Asistent Jakob Riglcr je končal gtasoslovni in akcentski opis južnonotranjskih govorov in ga kol svojo disertacijo predložil dekanatu Filozofske fakultete. Razen tega je objavil vrslo krajših in daljših prispevkov iz slovenske dialektologije in zgodovine slovenskega jezika (Slavistična revija XI. XII; RSL XXI), ki so plod njegovega diaiektološkega dela na terenu. Iz poljščine pa je prevedel obširen načrt za splošnoslovansko vprušalnico. ki jo od časa do časa uporabljamo tudi mi na terenu.
6.	Docent dr. Tine Logar se je kot referent udeleži! zborovanja slovenskih slavistov, kjer je imel dve predavanji iz slovenske dialektologije: Slovanski gonori t? isiri in njihova geneza ter Dinlektizacijn slovenskega jeziku. Razen tega je kot član sodeloval v Odbora za dialektološke atlase v Beogradu.
Leksikološka sekcija
Stanje stalnih sodelavcev je ostalo nespremenjeno, s to razliko, da je bil asistent Primož Kozak premeščen v znanstveno pisarno za tiskovnega tajnika Akademije in da je bila na njegovo mesto izvoljena prof. jelisava Jeneič, ki pa do konca leta še ni nastopila službe. Poleg stalnih-je bilo kakor prejšnja leta zaposlenih V sekciji tudi manjše število honorarnih sodelavcev.
Vsi sodelavci Sekcije so zbirali gradivo za Besednjak slovenskega jezika, in sicer predvsem iz tekstov druge polovice devetnajstega stoletja, od koder jc bilo dosedanjemu fondu dodanih 99,563 novih listkov, deloma pa tudi iz starejše umetne in ljudske literature, od koder je bilo nabranih 39.274 novih listkov. Iz druge polovice devetnajstega stoletja so bili dodani izpisi sledečih avtorjev: Alešovcc, Dolenee, Detela, Erjavec, Jurčič, Kersnik, Leveč, Moseij, Mencinger, Ogrinec, Tavčar, Irdiita. Izpisi iz starejše umetne in ljudske literature pa se nanašajo na Linharta, \odnika, uradne patente in zbirko ljudskih pesmi Odbora za slovenske narodne pesmi,
Vzporedno z izpisi literarnih tekstov je šlo delo na slovarjih in slovnica ti (Mcgiser 1744, Gutsman 1789, Gramatika 1758 in Vodnik, Početki gru tu a 1 ike francoske). Tukaj je bilo nabranih 32.608 novih listkov, tako da jc v celoli zrastel kartotečni fond sekcije za 171,1245 enot in je s stanjem 1. januarja l%l znašal 2,4151,520 kartotečnih listkov.
Razdeljeno v Časovne in stvarne skupine je znašalo s tem dnem gradivo v posameznih razdelkih:
I. Literatura 20. stoletja
a) poezija ..,.., 45/104 listkov
bi proza......124.9% listkov
II. Literatura 2. polovice 19, stoletja
a)	poezija......21,877 listkov
b)	proza......585.759 listkov
III.	Literatura od 2. polovice 18- stoletja do 2, polovice 19. stoletja
a J poezija...... >7, 112 tisi kov
b) proza...... 93.255 listkov
IV.	Stara literatura
a)	poezija...... 515 listkov
b)	proza......90.919 listkov
V, Ljudska literatura
a)	ljudska poezija . . . 86.325 listkov
b)	dialektično blago . . 22.775 listkov VI, Stari besednjaki in gramatike do 2, polovice 18, stoletja ,,.....,..
VII. Novejši hesednjaki in gramatike od 2. pn-lovice 18, stoletja ,.,,,,.. VIII. Strokovna literatura in terminologija ud 2. polovice 19. stoletja
a)	strokovna literatura . t6.558 listkov
b)	termin, besednjaki , . 48.110 listkov IX. Splošne zbirke iz I. polovice 20. stoletja
a)	splošna zbirka - , . 955.905 listkov
b)	splošna zbirka . . . 41,750 listkov
170.900 listkov 405.030 listkov
130.347 listkov
91.434 listkov
109.100 listkov 151,738 listkov 350.042 listkov
M.668 listkov
997,055 listkov 2.451.520 listkov
K temu je treba dodati; tla je število popolnih izpisov zraslo od 214.158 na 247,004 listkov in število dokončno pregledanih od 033.437 na 802.497 listkov (glej letno poročilo sekcije za leto 1959, Letopis, 10. knjiga. 83).
Honorarni strokovni sodelavec dr. Vašo Suver je izpisal iz jože finskega katastra za veČ katastrahiili občin v ljubljanski okolici 9289 onomastičnih listkov z ledinskimi imeni.
\išja znanstvena sodelavca sekcijc prof. Tvan Tomincc in dr. Lino Legiša sta nadaljevala svoje delo kol jezikovna svetovalca pri medicinski in tehnični sekciji Terminološke komisije, dr. Lino Legiša razen lega tudi v redakcijskem odboru za novi slovenski pravopis.
Člani sekcije so sodelovali s članki v reviji Jezik in slovstvo in s predavanji na piranskem kongresu slovenskih slavislov jeseni I %0.
K o ni. i s i j a za slovensko gramatiko, f i I o I o g i j o in pravopis
V letu 1960 je imela komisija redno dve seji na teden. Končala je slovenski pravopisni slovar od črke P do konca abecede in ves uvod, vse pripravila za tisk in že začela s korekturo stolpcev. Slovar bo verjetno izšel septembra 1961.
INSTITUT ZA LI TERATURE
L S1 o v e ii s k i biografski leksikon (S B L)
Deveti zvezek SBL, ki obsega gesla od Raab do Schmidl, je bil natanko po enem letu ti o tisk a ji in jc SAZU dne 28. jnlija 1960 prevzela iz tiskarne vso naklado. Do konca leta so bile poravnane vse obveznosti do sodelavcev. Kritika je zvezek sprejela z zadovoljstvom, ne da bi strokovno ocenila njegovo vsebino.
Za naslednji zvezek, ki bo obsega) spet okrog 450 gesel, in sicer do konca črke jS«, se gradivo polagoma zbira. Vzporedno sest a vi jamo in dopolnjujemo alfabetarij za Dodatek.
V zvez. s pripravljajoče se reorganizacijo znanstveno-raz-iskovalnega dela je uredništvo julija 1960 predložilo Sekretariatu za p ros ve | o in kulturo in predsedstvu SAZU nadroben predlog, kako hi bilo mogoče na podlagi dozdajšujih izkušenj doseči Iii-Irejšt; in redno izhajanje do zaključka te publikacije: s povečanjem števila stalnih nameščencev pri uredništvu, z organizacijo uredniškega odbora in i. zagotovitvijo gmotnih sredstev za funkcionalne in materialne izdatke. Y tem oziru do konca 1960 še ni prišlo do nobene rešitve.
2, K O tli J s i j a za bibliografijo
a)	Delo za retrospektivno bibliografijo knjig in časopisja je sredi leta t%0 dospelo do faze, ko se je moralo v dosedanji organizacijski obliki zaključiti. Popisana so bila skladišča Narodne in univerzitetne knjižnice in s tem zajete knjige in časopisje starejšega fonda naše največje knjižnice.
Stanje kartoteke se od srede 1960 do danes bistveno ni spremenilo.
b)	V tisku je; Slovenska bibliografija. Članki in leposlovni prispevki iz časopisja in zbornikov 1945 1950.
6 Lptopi-i
— 81 -
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Leto i960 Se je napovedalo z načrti o reorganizaciji institutov. Na osnutek iRodoča organizacijska ohlika etnografskega raziskovalnega dela v LRS*, ki ga je na poziv Sveta za ž nanosi LRS izdelalo Slovensko etnografsko društvo v Ljubljani, je inštitut odgovoril v smislu obstoječega statuta SAZU in sklepa, sprejetega na posvetu upravnikov inštitutov SAZU z dne 10. m aren 1%0. V svoji izjavi št. 24-119/60 z dne 3. junija 1S60 je inštitut poudaril, da je kot inštitut SAZU podrejen samo predsedstvu SAZU, da so upravniki inštitutov izrekli željo, naj sc glede inštitutov SAZU obrani status quo in da predvideva inštitut sam po Svojem stalillu že kompleksno delovno področje, ki zajema vse veje duhovne, socialne in materialne kulture: Če ima vse doslej samo dva orldclka, je to posledica vedno občutnej-ših reslTikcij v dodeljevanju kreditov in odklanjanje sistemizacije novili delovnih mest.
Inštitut je na poziv Zveznega svela za znanstveno delo izdelal svoj predlog programa znanstvenega sodelovanja z inozemstvom in predložil naslednje teme: I. Kazalu slovenskih pravljic.
1 i. Slovensko ljudsko gledališče v okviru ljudskega gledališča Srednje Evrope.
III.	Maske jugovzhodne Evrope.
IV.	Tradicionalna lutka na Balkanu in Bližnjem vzhodu.
fenii 1 jn fV jc prijavil tudi za Fi natisi ran je iz zveznega
fonda.
Oddelek za ljudsko xluosltxi. Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi. Po načrlu izdelane škatle, ki smo jih dobili jeseni i960, nam nmogočajo začeti z urejanjem arhiva. Prepisi, ki so se kopičili od ustanovitve instituta, so dobili |daj ptosjor za smotrno tematsko iu pokrajinsko razvrstitev. Arhiv smo začeli dopolnjevati predvsem s prepisi starejših rokopisnih zbirk ljudskega pripovednega blaga v prozi. Iz zapuščine Matevža Ravnikarja Pozenčana (Narodna in univerzitetna knjižnica, ms. 483, XI) smo prepisali »Krainisehe \olksmiirchen und Sagen«; pri kolacio-
niranju so nam. ustrežljivo pomagali v Državnem arhivu Slovenije {M. Verbičeva). Da bi mogli prepisati in urediii pravljice iu drugo prozno gradivo iz obsežne Štrekljevc zapuščine, smo le-io prenesli — v dogovoril z rokopisnim oddelkom in upravo Narodne in univerzitetne knjižnice — v naš inštitut in se obvezali, da popišemo in naredimo dostopno za znanstveno rabri tudi celotno zapuščinn, Doslej je hi In prepisana zbirka Gašperja Križnika iz Motu i k a.
Zvočno zapisovanje. Sedemdesetletni Jaka KuatliČ, Mlin o pri Bledu, je povedal nekaj pripovedk iu več šaljivih zgodb, anekdot ipd. Dr. Josip jurea iz Koprive je pripovedoval o narekovanju pri mrličih in zapel nekaj starih kraških pesmi. Ob obisku pri Antonu D remiju Pesniku v Petrušni vasi na Dolenjskem {spomladi 1960) je bil la že tako oslabljen, da ni mogel pripovedovati; septembra 1960 je umrl (prim. nekroiog v Glasniku Slovenskega etnografskega društva III/I, 3). Vse zgodbe, ki jih je ta pravljičar povedal pa magnetofonski trak, so bile prepisane, živalske pa tudi pri pru vije ne za tisk.
Oddelek z a ljudske običaje in igre. Dopolnjevali smo Arhiv slovenskih ljudskih običajev. Dogovorno z (¡lasbeno-narodopis-nim inštitutom smo iz njegovih terenskih zvezkov (I—izpisali na listke tiste zapiske, ki zadevajo delovno področje našega inštituta in zlasti običaje. To zamudno delo čaka na važno dopolnilo. na prepisovanje neposredno na trakove posnetih podatkov. Nadaljevali smo inventarizacijo rokopisne zbirke, izvedli pa tematsko ureditev fotografskih negativov. Posebna delovna naloga je bilo zbiranje komparativnega gradiva za raziskovanje ziijskega št eh vanj a. Spričo dobrih znanstvenih zvez smo dobili precej aktualnih podatkov in slikovnega gradiva i/ Italije i 11 Francije, Podatki iz stare literature (18. in 17. stoletja), ki oltrav-navn >quil)tanoc (viteško siehva nje), smo našli v knjižnicah v Trstu iu Vidmu — Udine (študijsko potovanje dr. N. Kureta septembra 1960). Uspelo nam je obogatiti zbirko rokopisnih dramatskih besedil z mikrofilmom prepisa P asi jonske igre iz Železne Kaple (ohisk dr. N. Kureta v Celovcu oktobra 1960).
Etnografski film. Institutu je uspelo, da je dal razviti vse Filmske zapise S terena, ki so že dolgo čakali nerazviti v laboratoriju. Treba bo najti sredstva za montažo in dokončno izdelavo. — Film »Stehvaujei, ki je nastal 1959 na pobudo, s sodelovanjem (scenari j in strokovna asistenca: dr, Niko Kuret) iu organizacijo našega inštituta v produkciji s>Vrba-filma«, je prejel na iI. mednarodnem festivalu etnografskega in sociološkega filma v Firenci decembra 1960 častno odlikovanje, ^značko Pietra Canonica«
(Targa Piefro Canonical. — Dr. Niko Kuret je sodeloval kot član pri Jugoslovanskem odboru za etnografski film in koi tajnik pri Slovenskem odboru za etnografski film.
Sodelovanje z družbenimi organizacijami. Inštitut oziroma njegov oddelek za ljudske običaje je izdelal za Turistično zvezo Slovenije elaborat o rKorantiji na Ptujskem polju«, za ObLO Piran pu obsežni in dokumentirani elaborat »Obnovitev si ari h ii! uvedba uovih zgodovinsko-folklornih prireditev na območju Slovenske Istre, s posebnim ozironi na Piran Portorož« (tipko-pis 59 strani). Dr. Ni ko Kuret je na povabilo Zgodovinskega društva v Ptuju sodeloval dne II. novembra I960 na pripravljalni seji za organizacijo kurent o vanj a na pustno nedeljo 1961.
Mednarodno sodelovanje, Na prošnjo Štajerskega narodopisnega muzeja v Gradcu (dr, Sepp Walter} je inštitut izvedel vpra-šalno akcijo o »cvetličnih preprogah« v Mežiški in Dravski dolini in marca 1960 dostavil zbrano gradivo za znanstveno uporabo v Gradec.
Iz poročila o znanstvenih stikili inštituta z inozemstvom (št. 24-226/60 z dne 11. oktobra I960) izhaja, da vzdržuje inštitut znanstvene stike z znanstvenimi ustanovami in posameznimi znanstveniki iz 21 držav s skupno nad 50 naslovi.
Inštitut vzdržuje tudi stike s Centre international pour la .recherche de hi marionnette traditionnelle v Lyonu. Dr. Ni ko Kuret. ki je činu uprave iti predstavnik Jugoslavije v tej ustanovi, je po iuteneijali te ustanove potoval maja I960 V Kosme i 1 Priština. Pri zrenj, Beograd in Sarajevo, da bi odkril sledove mobamedanskega lutkarstvû (»karagjozt} na jugoslovanskem ozemlju. Z osebnimi stiki je vzbudil zanimanje domačinov. Razposlal je posebno vprašalnico, na katero mu doteka prvo gradivo. Raziskovanje skaragjoza^. je koordinorano z akcijo t Vzhod*
Zahod« UNESCO,
Obiski. Inštitut so obiskali naslednji inozemski znanstveniki: dr. Gactanu Perusini, Udine (S, februarja, 16. marca in 19. julija); prof. dr. Pavel Zablatnik, Celovec (od i2. do 14. aprila), u nh . prof. dr. Leopold Kretzenbaeher, Gradec (2. junija in od 28. do 29. julija), prof. dr. J, Burszta in docent Luczak, Poznanj (27, oktobra).
Predavanja in kongresi. ,Na VI. med na rod nem kongresu antropoloških in etnoloških ved v Parizu avgusta I960 je dr. M. Ma-tičetov imel predavanje »Sur la métempsycose en Europe à travers les contes et les croyances populaires d'aujourd'hui* in se udeležil posebnih sej delovne skupnosti za raziskovanje Ijud-
skcgu pripovedništva (ustanovljene v Kiclu i9159 s perspektivo, tla se prelevi v mednarodno društvo).
Za kongres Zveze folkloristov v Skopju Ohridu septembra 1960 je pripravil dr. Niko K.ti ret referat »Tradicionalno lutkarstvo Jugoslavije*. \ slovenskem sporedu Radia Celovec pa je imenovani imel tri predavanja; »Novi pogledi na ziljsko stehvanjec, »Car in blagoslov pri pomladanskem kmečkem delu«, -Uspeh slovenskega etnografskega filma o šteli vanju v inozemski konkurenci«.
Splošno. Inštitutu je uspelo nabavili prenosni baterijski magnetofon znamke >Stuzzi<, ki bo olujšal terensko delo, posebej obiske pravljičarjev. Za kompleksne akcije na terenu, zlasti če naj bi bile združenj s filmskim snemanjem, pa pogreša inštitut eimdaije bolj primerno vozilo. Krediti inštituta so za uporuhlja-nje servisnih vozil premajhni; izhod za silo bi bila posebna, primerno visoka postavka za kritje voženj s servisnimi vozili, ki je v proračunu doslej še nismo predvideli.
Inštitut ska knjižnica je bila delno preurejena z razvrstitvijo po številkah in formatih namesto poprejšnje vsebinske razvrstitve.
Upravnik in sodelavci inštituta so v letu 1060 objavili:
Akademik tir. Ivan Grafenauer: »Mišicina bascnr ud Zilje in njen pniuen. Slovenski etnogrnf XIII, O—30; — Das slowenisehr Ket-tenmiirelien voin Manslciri, <las durch cinen Zaun kreeh, aus (km Cailtal in Karmen, Hmnanlora Essays i" Literature, Folklore, Bibliography. New York 196U, 2VJ 2?0: — Pogled na gorenjsko ljudsko pesništvo. Rad kongresa folklnristn Jugoslavije VI — Bled Ljubljana i960, +H; Slnwenische legendare Lreder von Unserer Licben Frau auf dent Luschariberge im Kanallale. Zeitschrift fiir Volkskunde ib/2, 1*14—208; — Mednarodni kongres raziskovalcev ljudskega pripovedništva v Kielu in Kopenhagun od 19. do 29-. avgusta Slovenski etnograf XIII, 234—236: — (Ocena) Deutsche Yolkslieder mit ¡hren Melodicn 4. IV/2. Zcitschrifi fiir Volkskunde 36/tj 127—130.
Višji znanstveni sodelavec dr. Niko Ku rut; »Babo žagajo«. Slovenske oblike pozabljenega obredja in njegove evropske paralele. Slovenski etnograf 13, 115—144: — Zimske in pustne maske na Gorenjskem, Rad kongresa folklorista Jugoslavije VI Bled 1959, Ljubljana t%0, 37—40: — Črnske pravljice. Izbral, preložil, spremno besedo in opombe napisal —. Mladinska knjiga, Ljubljana I960. Str, 222 (Zlata ptica, zbirka najlepših pravljic in pripovedk); — Panonsko gos tu van je. Turistični vestnik fi (Ljubljana 1%0}, 318—320; — (Ocene:) A, van Gen-
nep, Mamici do folklore francais con tem pora in. Paris 1938. Slovenski ftnogr«/ 13, 24J; — f.. Kretzenbaelier, Santa Lucia und din li^tzelfran. München 1959, Slovenski elnograf 15. 246: I', Tosehi, Tiadižioni popolari italiane, Torino 1919. Slovenski etnograf 1", 247,
Višji znanstveni sodelavec tir. Milko MatiSetov; Ljudsko j j tr i -¡lovedniStvo danes na Gorenjskem. Rad kongresa folklorista Jugoslavije VI — lil«! 1954, ! j ubij nua 19W, 41—43* — Na sledi Kralju Matjažu: pravljica iz Beneške Slovenije, Glasnik Slovenskega etnografskega društva lll/l, 4-i; Ivanu Gralenauerju ob osemdesetletnici. Slovenski eiitogruf XIÜ. —200; — Pravljičarju Resniku v slovo. Glasnik Slovenskega etnografskega društva I JI/1.3; (Ocene:) I-.- Kredenbach cr, Die Seeleuwaaecs. Slovenski etnograf XIII, 254 2 >5; A. M.Grese, l canti popolari del Molise II, Slovenski etnograf XI) I. 2ii—256; G, Brunei ni, La eanzone epieo-lirit a nelTItaliu Centro-Meridionale, Slovenski etnograf Kili. 25(i.
Inštitut je udeležen pri urejanju Slovenskega etnograf a (za folklorni del} po višjem znanstvenem sodelavcu dr. Milku Matičetovem.
TERM INOLOSKA KOMISIJ A
V okviru komisije delujejo Sekcije: pravna» tehniška, medicinska in prirodoslo\ rm. Prizndevuilju, da bi se jim pridružila še pela sekciju, ustrezno petemu razredu SAZIJ, uiso še rodila pravega uspeha. Medtem ko imata pravna in tehniška sekcijo že svojo tradicijo, to je precej predelan besedni sklad, vsaj deloma pripravljen za tisk, nista medicinska in prirodosJovnu sekcija še lako daleč. Ne toliko zato, ker bi primanjkovalo sodelavcev, temveč zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, ki ne dopušča hitrejšega dela in tako potrebnega Sodelovanja strokovnjakov izven Ljubljane. Zelo pereča postaja namestitev inventarja medicinske in prirodoslovne sekcije, ki uživata gostoljubno streho: prva v Histološko-embriološkem inštitutu Medicinske lakulietc, druga v prostorih pravne sekcije. Vendar je rešitev teh vprašanj zelo nujna.
I1 ravna sekcija
Delo sekcije v lotu l%0 je nekoliko oviralu dolgotrajna bolezen njenega načelnika univ. prof. v pokoju dr. Rudolfa Sa-jovica ter večtedenska odsotnost njenih članov akad. univ. prof. dr. Viktorja Korošca in univ, prof. v pokoju dr. Leontda Fitajnica. Kljub tem Ovirani je bilo delo sekcije v tem letu zelo uspešno, ker je do konca leta izvršila naloge, ki si jih je bila zastavila in je delovni načrt celo zna i no prekoračila.
Kakor prejšnja leta je sekcija delala v sejali in izven sej. Izven sej je nadaljevala z izpisovanjem pravnega gradiva za slovensko pravno terminologijo. To delo sta opruvljaln razen sckeijskega uslužbenca še dva priložnostna izpisovalea. Konec leta t%0 je znašalo število dotlej izpisanih in oddanih listkov 246.000,
Sekcija je imela v letu 1%<> 24 sej. V teb sejah je nadaljevala obravnavanje prvega osnutka črke K od geslu »kolizijski« do konca te črke. dalje je predelala ves prvi osnutek za dokaj obsežno črko Z ler razpravljala o delu prvega osnutka za črko S (do gesla »smotrnost*). Razen tega je reševala na sejah tekoče
posle. K sejam je kakor prejšnje leto vabila tudi tiste redne člane pravnike Razreda za zgodovinske in družbene vede Akademije, ki niso člani pravne sekcije Terminološke komisije.
Konec leta i%0 jc bilo stanje dela v pravni sekciji tole: 1. izdelani so bili prvi elaborati za vse črke abecede; 2, od teli črk je biîo v sejali pravne sekcije ustanovljene besedišče za 15 črk (A z dopolnitvami, B, C, C. D, E. F, G. H, J, K. L. S, Z in Ž) 1er za del črke S,
Tehniška sekcija
Delo tehniške sekcije Terminološke komisije se v letu l%0 ni v mnogočem spremenilo od dejavnosti v leta 1V59; pripravljala je rokopis za Splošni tehniški slovar >im zalogo« in je medtem napredovala do gesel z vključno erko L. Hkrati je dalje zbirala še novo izrazje ter konkretno reševala razne terminološke prohlcme, samopobudno ali v zvezi s konkretnimi željami zunanjih interesentov.
Nadaljnje tiskanje slovarskega besedila od natiska 120 strani (formata A 5) v mesečni prilogi reviji; »Življenje in tehnika« se doslej še ni premaknilo z mrtve točke. Sekcija je morala namreč s F>. aprilom 1%0 preko predsedstva SAZTI prekiniti vse pogodbene obveznosti z dotedanjo založnico. Začela je proučevati nove možnosti za nadaljnji uatisk.
Pomemben dogodek, ki ni ostal brez koristi za nadaljnje izhajanje našega slovarskega prvencu za tehniški jezik, je bil v letu I%(1 »1, simpozij tehniške besede«, ki ga je v mesecu novembru priredila Zveza inženirjev in tehnikov i o se je končal z nedcijenim priznanjem za .sodelujoče ter dostojnim odmevom v kulturni javnosti. Ta simpozij, ki je zajel skoraj vse tehniške veje in razgibal širok krog pišočih strokovnjakov, je na kraju prinesel tudi več koristnih konkretnih sklepov v prid tehniške terminologije, od katerih se poglavitni nanaša na čimprejšnje nadaljevanje dela gletla natiska pri sekciji že pripravljenega gradiva 1er dokončanje slovarske edicije v skorajšnji prihodnosti. Po izdelanih načrtih bi mogel celotni Splošni tehniški slovar biti dotiskau najpozneje do konca leta 196v (in sicer v treh posebnih snopičih s približno25 tiskovnimi polarni formata A 5). Delo pri slovarju je sekcija medtem po najboljših močeh pospešila, ker so novi založniki iz Zveze inženirjev in tehnikov izdatno materialno podporo povezali v obveznimi roki za predložitev rokopisa.
V zadnji četrtini preteklega leta so priprave za simpozij sam nekolikflj zavrle slovarsko dejavnost, zato ker so hi I i skoraj vsi člani sekcije (zlasti pa sestavlja vej treh referatov) zadolženi s to nalogo. Zbrano gradivo s simpozija hrani zdaj sekcija in bo natisnjeno kot posebna brošura pod okriljem Zveze inženirjev in tehnikov.
Prevajanje jugoslovanskih standardov (JUS) s sodelovanjem članov sekcije v letu 1%0 ni omembe vredno napredovalo, v glavnem zaradi zastoja pri izhajanju srhnhrvat.skih izvirnikov.
Sekcija je imela 18 rednih sej, na katerih je pretresala terminološka vprašanja (sprotna iz nastajajočega rokopisu ali priložnostno predložena od drugod), precej intenzivno pa se je morala lotiti tudi problema, kje in kako naj dalje zagotovi tiskanje slovarja.
Stiki z mednarodnimi ustanovami (I. nesco, ISO/TC 37) so bili tudi v letu l%0 Omejeni zgolj na spremljanje njihove dejavnosti po biltenih in okrožnicah.
Medicinskn sekcija
Vse leto I960, razen v času od 15. julija do 12. oktobra tO je v času počitnic, je delala medicinska sekcija lerminološke komisije. Sestav ko-misije je bil nespremenjen, niti se ni spremenil način dela, Vseh pet članov je tedensko po dve uri na sejah kolektivno pretresalo strokovno medicinsko besedišče, ki bi naj bilo uvrščeno v novo izdajo Slovenskega pravopisa. Absolvirane so bile v prvi polovici leta črke od S do Z. Vmes so bile reševane podobne naloge, ki so jih predlagali posamezni člani. Tudi Društvu medicinskih rentgenoloških tehnikov, ki planira izdajo Medicinskega terminološkega slovarčka, vsebujočega prvenstveno termine s področja rentgenološke tehnike, je posredovala sekcija koristne in potrebne nasvete. V drugi polovici leta je začela sekcija pretresati termine mikrobiološkega značaja, ki so zbrani v posebni karfoteki. Delo je začela na prošnjo Mikrobiološkega društva. Sekcija smatra, da je to koordinirano delo edino pravilno. saj se na ta način unifjcir&jo terminološka stremljenja in delovanja- Poleg vsega gori navedenega je sekcija periodično pretresala strokovno izrazoslovje tudi za glavno kartoteko. Koordinirano z njo je enako delovala priključena komisija za veterinarsko terminologijo na veterinarskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo, veterinarstvo in biologijo, seveda predvsem na svojem strokovnem področju.

Prirodos lovu a se kc i ju
Kartoteka je narasla za 2090 listkov, Sestavljena sta bila nadaljnja dva seznama že izpisanih terminov, in sicer za kemijo in fiziko: slednji samo do črke L. Posebna komisija geografov je Začela v sodelovanju s slavistom pregledovati in določati termine iz geografije, ki se bodo splošno uporabljali, dokler ne izide splošni terminološki slovar SAZU.
BIBLIOTEKA
Če pregledamo delo, ki ga je biblioteka SAZl opravljata v letu 1960. moramo ugotoviti, da je potekalo v redu in brez vidnih za stan kov. V danili razmerah) ko nas tezi pomanjkanje prostora za knjižni fond, premajhni in zlasti za knjižnico neprimerni prostori, nezadostno število personala. pomanjkanje čitalnice, ni mogoče, da bi se naše delo v polni meri razvilo tnko, kot bi bilo želeti. Ob boljših delovnih pogojih bi bilo naše delo lahko še uspešnejše, predvsem kar se lice ureditve starega knjižnega fonda in novifi zamenja In ih stikov z drugimi ustanovami. Vendar pa so bili vsi teknči posli predvsem zaradi prizadevnosti pcrsonnla v redu opravljeni. V pripravi je že graditev nove stavbe za našo biblioteko in ko bodo i a dela čez nekaj let izvršena in ko se bo naš personal zahtevam ustrezno povečal, potem je šele mogoče misliti na zadovoljiv in uspešen razvoj naše biblioteke.
Za posamezne sektorje našega tlela naj v kratkem navedemo najvažnejše podatke.
Sturi knjižni fond. Stanje je ostalo nespremenjeno, ker je bil personal biblioteke s tekočim delom prezaposlen, da bi se mogel lotiti kakršnega koli drugega dela.
Akcßsija, Prirastek knjižnega fonda je znašal v letu i960 7233 enot. Od tega je bilo 0592 knjig oziroma letnikov revij, 4 mikrofilmi, 6 rokopisnih konvolutov, 160 geografskih kart, 400 fotografij in 11 gramofonskih plošč. Ce detajliramtii tc številke. odpade na zameno 4584 enot (4383 knjig in revij in I zemljevid). na darilo 1176 enot (587 knjig in revij. 1 mikrofilm, 4 rokopisni konvoluti, 123 geografskih kari, 460 fotografij, ! gramofonska plošča), na nakup pa 1473 enot (1422 knjig, 3 mikrofilmi, 2 rokopisa, 36 kart, 10 gramofonskih plošč).
Dublete. Iz prejetega knjižnega fonda smo izločili dvojnice, ki nam niso potrebne. Na podlagi trcli zadevnih seznamov, ki smo jih poslali v vednost 42 bibliotekam (34 v TI R J in 8 v inozemstvu). smo zamenjali 474 naših duplikutov.
Celotni knjižni funti. Dne 31. decembra i960 so naše inventurne knjige izkazale 75.108 številk. Od tega odpade "a knjige
in letnike revij 74.24J enot. Ostali Fond pa sestavlja 192 mikrofilmov, 44 rokopisnih kon volu tov, 160 geografskih kart, 460 fotografij In 11 gramofonskih plošč.
Ce k temu številu prištejemo se miš neurejeni knjižni fond, to je zbirko »Dela članov Akademije«, knjižnico liivšega Znanstvenega društva za humanistične vede, nekaj knjižnic, ki smo t	jih prejeli kot zapuščino in pa ves del inozemske zamene do
leta 1949, je znašai naš celotni kajižni lond ob koncu preteklega leta okrog 80.000 volumnov.
Katalogi. Ves knjižni fond, ki je arejen in inventariziran, je kataloško obdelan v abecednem imenskem katalogu, la katalog je hkrati tudi naš matični in mestni katalog. Knjižni lond pa, ki je prispel po letu 1951. je ol>delaii tudi sistematsko po mednarodni decimalni klasifikaciji. Seveda je v naših katalogih upoštevana celotna akademijska biblioteka (centralna in 20 in-štitutskih).
Merti seznami. Vsak mesec je biblioteka izdala po dva seznama, in sicer seznam prejetih knjig in preje lih periodik, le sezname smo razmnožili na ciklosti! v 110 izvodih in jih pošiljali v vednost članom Akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter važnejšim ustanovam in knjižnicam v državi. Lanskoletni seznami prejetih knjig obsegajo 17?. prejetih periodik pa 188 strani,
Krediti. Naš predlog za nakup knjig in revij je znašal šal za leto 1%0 na poziciji sNabava znanstvene literature« 19.097.322 din. Ob začetku lela nam je bilo odobreno za potrošnjo 2,000.000 din. Konce leta je hi! ta znesek ojačen z virmanom 300.000 din. Tako smo imeli na razpolago 2,300,000 din. Od tega zneska smo porabili za nakup knjig in revij 2,27 i ,293 din, za nabavo knjigoveškega materiala pa 27.707 din. Deviznih dinarjev v letu 1960 nismo prejeli.
Zamena. NaSa biblioleka zamenjava izključno akademijske publikacije. Že ko so izšle prve akademijske izdaje, smo navezali zamcnjalne stike z različnimi ustanovami. V teku lel pa so se ti stiki tako zelo povečali, da predstavlja danes knjižna zamena najvažnejše področje naše dejavnosti. Na podlagi knjižne zamenjave nam je uspelo plasirati naše publikacije po vsem svetu, saj jih pošiljamo danes že skoro vsem znanstvenim akademijam in mnogim važnejšim ustanovam v 72 držav. Odveč je skoro poudariti pomen, tega za plasma naših znanstvenih izsledkov in popularizacijo naših znanstvenih del po vsem svetu. Po materialni strani pa znaša vrednost v zameno prejetih knjig letno več milijonov deviznih dinarjev. Na ta način ima naša biblioteka
najnovejše znanstvene publikacije vseh strok, zbrane z vsega s veía. Ker je prav to slednje poglavitni naineti naše biblioteke, srno na uspešen razvoj te naše dejavnosti še prav posebno pozorni.
V	teku leta 1960 je odpadlo iz naše zamenjave 33 ustanov {26 inozemskih in 5 v FT.TÍJ). Nanovo pa smo vzpostavili z;i-menjalne stike z 41 naslovi (tt v FI.R j. 30 v inozemstvu).
Tflkn je naša redna zamen jal na mreža ob koncu leta obsegala 897 naslovov (741 inozemskih in 156 domaČih), od tega 154 ustanov in 2 znanstvenika v tiizemstvu, v inozemstvu pa 721 ustanov in 20 znanstvenikov.
V	gornjih podatkih pa seveda niso upoštevane številne en-krutjie in priložnostne zamenjave. Prav tako tudi nismo upoštevali zamenjav našega dubletnega fonda.
Recenzija- Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 26 naslovov. Od tega jih je 19 v inozemstvu. 7 pa v Fl. 11 J. Ocene naših publikacij so objavljene v raznih revijah, o cerner dobivamo tudi pripadajoče odtise.
Ekspedii. V letu 1960 je Akademija izdala 14publikacij. Njih ckspedit je znašal 9191 izvodov. Od tega je bilo poslanih v zameno 5224, v dar 1996. prodanih pa je biiu 1971.
Stanje zaloge akademijskih izdaj je bilo na zadnji dan leta 58.020.
Akademija je doslej izdala 187 publikacij. Od teh je 40 razprodanih. od 23 pa je na razpolago samo še manjša zaloga.
Jzpo¿ojéo&nje. Ker biblioteke akademijskih inštitutov in sekcij v svojih knjižnicah same izposojajo knjige in revije ter ne vodijo zadevnih evidenc, veljajo navedeni podatki le za Centralne biblioteko. Obiskovalcev smo imeli 2457. od tega 633 v čitalnici, 1804 pa za izposojo na dom. Skupno smo izposodili lansko leto 12.518 zvezkov. Od tega v čitalnici 1750, na dom 4315. inštitnt-skim bibliotekam pa smo dodelili 6453 zvezkov.
Administracija, Naša biblioteka ima za raíl i svojevrstnega tlela mnogo več administrativnega poslovanja kol druge znanstvene knjižnice, Saj mora opravljati vso administrativno-tehnično plat pri zamenjavi, ekspeditu in prodaji publikacij. Število rešenih spisov je znašalo lani 2582. V zvezi s prodajo publikacij pa smo izstavili "700 računov v vrednosti 1.825.578 din.
Knjigoveznica. Akademijska knjigoveznica je poleg raznih map i i; podobnega materiala v letu 1%0 izv ršila vezavo 674 kosov. Restavriralu je tudi več starejših tiskov,
l
Personalia, Centralna biblioteka ima 5 sistemi ziranih delovnih mest. 2 bibliotekarski in 3 knjižničarska. Vsa. so bila zasedena skozi vse leto. Poleg tega smo imeli za opravljanje knjižničarskih poslov šc dve stalni honorarni moči s povprečnim delovnim časom skupno 8 ur dnevno.Tudi lisk mesečnih seznamov in zavijanje paketov opravljamo .s honorarnimi močmi. Ena največjih pomanjkljivosti pri tem pa je, da nimamo nobenega ma ni pidanta m da moTa vse te posle opravljati strokovno osehje. Le za kurirske in nekatere pomožne posle so nam bili dodeljeni akademijski- pomožni uslužbenci. Knjigoveške posle je opravljal honorarni mojster-kuj igo vez.
V bibliotekah akademijskih institutov in sekcij so opravljali potrebne knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke, izposo-jevanjej njihovi uslužbenci, tS po številu. Od teb so 3 knjižničarji, 3 administrativni uslužbenci, 7 je asistentov" ali znanstvenih oziroma strokovnih sodelavcev, 5 pa je honorarnih uslužbencev.
PUB f j I K A CIJ E Z A M E N JAVA PUBLIKACIJ
P ü B LIK A CI J E
Slortensl'p akademije znanosti in umetnosti v letu 1060
5PLOSNE IZDAJE
I4$ppi* Slovensko akademije znanosti in umetnosti. Deseta knjiga 1059. {Uredil Milko Ko k,) V Ljubljani 1960. 134+ (11) str, 8lf. 1500 izv. 400 din.
Shtcen.ski biografski leksikon. (Deveti zvezek- Raab — Sehmidl. Uredil Alfonz Cspa« s sodelovanjem uredniškega odbora. Ljubljana 1%0.) str. 4°, 1500 izv. 1000 din.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Dela 12. Sekcija za arheologijo S t a d e ti a h r o v e c : Prazgodovinski Bled. Ljubljana t%0. |- {II) str. + XL tab. + 2 prit. 8". SOO izv. 1200 din.
Dela t J. Sekcija ¿a arheologijo 0. J o že K. a.s t e l i c : Slovanska nekro-pola na Bledu. Poročilo o izkopavanjih lela 1949 in 1951. Ljubljana 1%D. 42 + (VI) str. + XVI tab. + 1 pri LEP. 1000 i/, v. 500 din.
IZDAJE RAZREDA ZA FRIRODOSLOVNE IX MEDICINSKE VEDE
Hazpraoe. Oddelek 7. a medicino. 11. Ljubljana I%0. str, + 1 p ril. 8°. 800 izv. 1000 din.
Vsebina:
A ! i j a K o 5,i r in FedorMikič: Rak na Danskem. V i k t o r G a b e r š e k : Elektrookulogjafija in palofiziologija cerc-
be 1 a r nega s ind ro m a. Viktor G a b e r š e k in A u t o i n e H e m o u d : Eleklrookulo-grafska diagnostika barvne slepote in prikaz lambda valov.
Deiii 10, Inštitut za biologijo 4. Jože Lazar: Alge Slovenije, Seznam sladkovodnih vrst in ključ za določanje. Ljubljujia 19t>0. 279slr. 4--I- (XXXVI) str. slik + (I) str. 8". 120(1 izv. 141)0 din.
Delu II. Inštitut za geologijo 1. C veto Getuo vš e k : Triadne pre-dornine severovzhodne Slovenije. Ljubljana 1939. 133 str.-fl prit. -+- IV tub, + l zemljevid + (1) str.S". 000 izv. 1100(lin.
IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI
Dela IS. Serija za glasbeno umeinosl 18. Luči jan Marija Škcr-jame: Sonetni venec dr. Franceta Prešerna, Karitata v treh delih za soliste, zbor in orkester,
II. del. Ljubljana J%0. 140 +(J) Str. 4». 300 izv. 2500 din. 111. del. Ljubljana 1'JiiO. KKt str. 4S. 300 izv. ISOOdin.
ZAMENJAVA PUBLIKACIJ
Biblioteka Slovenske akademije znanosti jn umetnosti je v letu i%0 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam;
La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait [[ans l'année t%0 un service régulier d'échangé de publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées:
JUGOSLAVIJA - YOUGOSLAVIE
Beograd:
Arheološki institut Srpske akademije nauka Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet Dniveriiteta Astronomska opservatorija
Astronomska sekcija Matematičko£ instituta Srpske akademije
nauka HioloSkt institut
Drušivo matemati£ara i fizičara ?vfl Srbije Etnografski institut Srbske akademije nauka Geografski Institut Srbske akademije nauka Geološki institut Srpske akademije nauka Geološki institut Univerziteia Institut za ispi ti vanje materija la Institut /a nuklearne nauke »Boris Kidrič« Insiitnt za p r mira vanje kria ijoian Gvijie; institut za zaštitu bilja
Katedra za matematiku. Elektrotehniški institut
Mašinski institut »Vladimir Farmakovaki« Srpske akademije nauka
Matcmatički institut Srpske akademije nauka
Muzej ¡Truda Beograda
Muzej pri men jene umetnosti
Narodni muzej
Vrirodnjački muzej srpske zemlje
Sa\czna uprava hidrometeorološke službe I'NUJ
Savezni institut za zaltitu spomenika kulture
Seminar za i stori ju jugOsloveuske književnosti
Srpska akademija nauka
Srpsko geografsko društvo
Srpsko geološko društvo
Srpskn liomisko društvo
Srpsko lekarsko društvo
Sumarski fakultet
tjniverzitetska biblioteka iSveiózar Markov lč< Vojni muzej J u gos lo venske na r oí I ne armije
Zavod za geološka, geofizička i rudarska istraživanja NR Srbije Zavod za zašli t o prirode i na učno proučevanje pri rodnih reikosti NR Srbije
Bihaé:
Zavičnjni muzej Brežice;
Posavski muzej Celje:
Družba sv. Mohorja Dubrovnik:
líistorijski institut Jugnsln venske akademije znanosti i umjetnosti Naučna biblioteka
Idrija:
Mestni inuzej Kikinda:
a rod ni muzej Kotor•>
Pomorski muzej Krna j:
Mes Inl muzej Ljubljana;
Arheološki seminar Univerze Društvo meteorologov Slovenije Eleklroteli ruški vest ni k Etnografski muzej
fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo
>Geografía Revno*
Geološki zavod LB Slovenije
Glasbeno-narodopisni inštitut
Hidrometeorološki zavod LR Slovenije
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije
Mestni muzej
NaTodua galerija
Narodni muzej
Nuklcurm inštitut »Jožef Štefan* Planinska zveza Slovenije Prirodoslovno d ruš Ivo Slovenska Matica
*	Ustanove, s katerimi smo vzpostavili zameno v letu ¡960 so označene z zvezdico (*).
*	Les Tnstitutions a vet1 lestjoelles nous somnies en t res en relatiocs d^changes en 1960 sont mart(uces par un asterisque (*).
7*
- 99
Tehniški muzej Slovenije
*ZaT»d za raziskavo materiala in konstrukcij LR Slovenije Zavod ¡ra statistiko in cvidene« LR Slovenije
Niš:
Narodni muzej Novi Sad:
Centralna hiblioteka 1'ilozufskog fakulteta Viatica Srpska Vojvodanski muzej
Zavod za zaštitu i naučnu prOaeavanje spomenika kulture AP Vojvodine
Nodo mesto:
Dolenjski muzej
Studijska knjižnica Mirana Jarea Ohrid.
ITidrobiuloški zavod Naroden muzej
Osijek:
Muzej Slavonije Pazin:
Narodni muzej Piran:
Mestni muzej
P riS fin a;
Muzej Kosova i Me t o li i je
Pida;
Arheološki muzej Istre Rijeka:
Državni arhiv Rooinj:
Institut /a biologi ju mora Jugosla venske akademije /.nanesti i umjetnosti
Sarajevo:
Biblioteka P ra v no g fakulteta Biološki institut
Geografsko društvo Bosne i Hercegovine Institut za proučavanje To I klora
Institut za šumarstvo i drvim industrija NB. Bosne i Hercegovine Istorisko društvo Bosne i Hercegovine Naučno društvo NH Bosne i Hercegovine Poljoprivredno šumarski fakultet
Zavod za geološka istraži vanja i ispitivanja gradevinskog materija la i tla Zeinaljski muzej
Zeinaljski zavod za za S ti tu spomenika kulture i pri rod ni h rijetkosti Bosne i Hercegovine
Skopje;
Arheološki muzej
Centralen zavod /a zaiti tavanje na kult tirajte spomenici i jiri-
rodnite retkosti vo Makedonija Geološki zavod
Institut za geografija na Univerzi t^tdt Institut za msKMloiiskt jazik Institut za matematiku na t.aiverzitetut Institut zu nacionalna istorija Medicinski fakultet
Muzejsko-kpnzervatorsko društvo nn Nfi Makedonija Prirodonaučen muzej
Seminar za makedonski jazik i literaOirn r-ii Univerzitetot _ Seminar /a istorija na I hi i verzi teto t Snmarski institut na NR Makedonija Zavod za ribarit vo »a NH Makedonija Zemjoilelsko-Stmiarski fakultet na Univerzitetot
Spiit:
Arheološki muzej Državna galerija nmjetnina Etnografski mu*ej Cradska biblioteka *IIistorijski arhiv ti Splitu Institut za Oecanografiju i ribarstvo Konzervatorski zavod zu Dalmacijo Muzej trrada Splita
Muzej hrvatskih arheoloških spomenika Radniifco »veučiiiSte >t>juro Salajf
Sremski Karlooci;
Državni arhiv A P Vojvodine Skofjn I,vka;
Muzejsko društvo
Stip:
Naroden muzej Tifogrsd:
Črnogorsko geološko društvo Istoriski institut NR Cme Gore
Tu z! a,-
Zavičajni muzej
Vukooar:
Gradski muzej
Zndar:
Arheološki muzej Državni arhiv Etnografski muzej
Institut JugOslavenske akademije znanosti i umjetnosti Institut zu liistorijske nauke Filozofsko^ fakulteta Sveucilišta u Zagreba
Zagreb:
Arheološki institut Sveučilišta Arheološki muzej Arhiv gruda Zagreba
Botanički zavod Prirodoslovnog fakulteta Sveučilišta DïustVo matematičara i fizičara
Društvo uiuzejsko-kouzervBtorskili rudniku NR Hrvatske
Driavni arhiv
Geo f iz liki zavod Sveučilišta
Geografsko društvo Hrvatske
Geološko-p a Icon tu loška zbirka i laboratorij za kri ] ijgo.sl a venske
akademije znanosti i umjelnosti Tlistorijski institut Jugoslevenske akademije znanosti i umjetnosti Hrvatska prirodoslovuo društvo Institut Français
Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti Muzej grada Zagreba
>Naučna misaoi — Društvo za unapredi vanje i širen je nauke *Ods;ek za hrvatska povijest Filozofski fakultet Sveučilišta *Odsjek z it po vi jest umjetnosti. Filozofski fakultet Sveučilišta Povijesna rlruštvn Hrvatske
Spclcološka sekcija Plani narskog društva > Zel jezni čan
Speleološko društvo N R Hrvatske
Starosl a venski institut
Zavod za geološka istraživanja
Znanstveni bilten
EVROPA - EUROPE
j-inrau (Suisse) :
*Aargauische Na tur Torse hernie GeseHschaft Aarh u.v (Da iicfna rk) : Statsbiblioteket Aberdeen (Grande-Bretagne) ;
University Library Aberystwyth (Grande-Bretagne) :
The National Library of Wales Alba — lulia (Roumanie):
Musée Régional Amergfourt (Pays-Bas):
Rijksdienst voor hel Ottdheidkurdig Bodemonderzoek
A msterdiim (Pays-Bas) :
Archaeologisch-liistoriseh lnstituut der Lniversitcit Koninklijk lnstituut voor de Tropen
Koninklijk Oudheidk.....lia Genootscbap Rijksmuseum
Koninklijke Ncdcrlandse Akadcmie van Weteuschappéù
Nederlands Genootsehap yoor Anthropologie Ncderlandsehe Entomologisehe Vereeniging
Äquiteiit (Italic):
Asaoctazione Nazionalc per Aquiicia Athênui (Grèce);
Akadëmia Athënûn American Schoo! of Classical Studies tWitish School of Archaeolbsy ai Athens Deutsches archaeolofrâcheg Institut École Française d'Athènes
Laboratoire de Géologie et de Paléontologie do l'Université 8 od é té A rill co I ogíq ne d'A t h ou es Société Spéléologique de Grèce
Bad Godesberg bei Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
Deutsche Forschungsgemeinschaft Bad Homburg v. d. Höhe [République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
Saalb ur gm uscum Barcelona (Espagne) :
»Afinidad« — Associación de Químicos M11 seo A rq u eo lôgi co
Bari (Italie):
Aecademia Pugliese dellft Seiende /J.ascí (Suisse):
t îeogr ap hiseh-elhnol ogis cli e Gesel I se h a f t Historische und ainiqiiarischc Gesellschaft Niiturforschendc Gesellschaft Schweizerische Gesellschaft für Urgeáfehichte
Bautzen (République Démocratique Allemande):
Stadtniuseum. Natnr wissenscliuftliche Abtèilu ng Bel fort (France) :
Société Bel for ta i ne d'Émulât i on Bergen (Norvège) :
Universîtetsiïiblittteket Berlin (République Démocratique Ai le m ande) : TI eut sc lie Akademie der Wissenschaften
Institut für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften
Instituí für Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Institut Für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der
Wissenschaften Universitäij-Bibliothek
Berlin (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum fÜT Vor- und Frühgeschichte
Bern (S ni s sc):
Allgemeine geschiehtforschende Gesellschaft Beriiísehcs historisches Museum (Geographische Gesellschaft Naturforschende Gesellschaft
Besançon (France) :
Institut d'Arehénlogie île la faculté des I.ci 1res instituí de Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon
Bíaiorvieím (Pologne) :
Zaktad Badanin Saaków Polskicj Àkademii Nnuk Birmmgitan ( G ra n dc-B retagne)r
Birmingham&Midland Institute Blindera-Oslo (Norvège) :
Dct Norske Ceografiüke Selskali Uet Norske Meteoroïogiske Jnstitutt
Bologne (Italie): Museo Cívico *Piinte Nqùvo Editrice
Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität Institut Tür Vor- und Früh {res eh ich te der Universität Naturhistoriseher Verein der Rheinlande und Westfalens Univeraita ts-Bibliothek
Verein von Altertums freunden i in Rheinlands Bordeaux (France) :
Institut d'£tudes Slaves Bordighera (Italic) :
Istitiito Internationale di Studi Li gurí Borok (URSS):
Institut biologii vodührauiliäi Braiislan» (République Tchécoslovaque):
Archeoloricky seminar Filosofické Takulty Geologick^ lista v Di on y z a Slúra
Filozofická faknlta Univerzity komenského Ustrcdná knrïnica Prirodovedecká fukultn Univerzity Komenského — íistredná kniz-nica
Slnvenská akadémia vi cd — íistredná kniznica Slovenská technická kniznica *Slovetiské múteum L'niverzitná kniznka
Bremen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Museum für Natur-, Völker- und Handelskunde [Ubersee-Museum) Bre.scia (Italie):
Ateneo di Scienze, Le lté re ed Art i di Brcsciü
Brni) (République Tchécoslovaque);
Archeologiçky ustav Ceskoslovenské akademie včd Filosofická fakultfl. Sburnik praeí
Kabinet pro cthnografii a folkloristikii Ceskoslovenske akademie véd
Matice Mtiraxská Moravske muséum
Moravske muséum. Odd. pro diluvium Prirodovëdeckà fn kultu Masar y kov y univeraity Spcleologicky klub Univereitní knihovnn
Csíhi pro ethnografiî a fûlkloristikù Ces k os lov enské akademie véd Bruxelles [ Bel gi q uel :
Association des Conservateur* d'Archives de Bibliothèques et de Musées de Belgique * Corn mission Royale Belge de Folklore Fédération Spéléologie ne de Belgique Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique Institut Royal du Patrimoine Artistique. Section: Service des Fuilles Krminklijke Vlaamse Academie voor Wetenschappen laboratoire de Physique Nucléaire ■tLatomus«
Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire
Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire
Société Royale Zoologique de Belgique
iïwcurejfj (Roumanie):!
Biblioteca Academiei Repnblicii Populare Rumine Biblioteca Centrais de Stat a Republicii Populare Romlne "Biblioteca Centrala UniversitarS
Comitetui Géologie de Cercetfiri si Explorare a Bogatiilor Solvlui si Subsolului
Institut ni de Arheolugie al Academiei Republicii Populare Rom tue lnstitutul de Cerceta ri Piscicole Institutul de Géologie ¡ji GeOgrafie
Budapest (Hongrie);
•Budapest! Tiîrténcti Mu zen m F&Jd rajztudományi Kouy vtúr Magyar Âilaini Foldtani Intézet Magyar Fiildrajzi Társaság Konyvtára Magyar Nemzeti Galéria Magyar Tudomán vos Akadémia Konyvtára Néfjrajzi Múzeum Konyvtára Országos Magyar Torténeti Múzeum Országos Müemléki Felíigyeloség Országos Szépiniivészeti Múzeum Országos Természettudományi Múzeum Konyvtára Tijrténet tudományi In tez cíe. Magyar Tudriinányos Akadémia
Ca m bridge (Graade-Bretag ne) :
Cambridge Philosophieal Library Uni vers i ty I.ibrary
Cardiff (G ran de-Bretagne) :
National Museum of Wales. Department of Archaeology Cssiittana-Grotte (Italie):
Is ti tu te Italians di Speleologia Catania (Italie) :
•Facoltà di Lettere e Filosofia Churlotieràund (Danemark) :
Dan marks Geclogiske Undersogelse Ciermont-Ferrand (Franee) : Institut de Géographie Ciuj (Roumanie);
Acidemia Republic il Populäre Roraîne Filiala Cluj Institutul de LingvisticB
Coimbrt (l'ortngal):
Museu Zoolâgico da Universidade de Coimbra Sociedade B roter iana
Como (Italie):
Rassegna Speleolojpba Ttnliann Soeielà Atcheologka Com en se
Çremona (italie):
Biblioteca Governativa di Cremona Debrecen (Hongrie) : Déri Muzeum
Institut Archéologique de l'Université Den II elder (Pays-Bü-s) :
Netlerlandache Dierkundige Vereenigîng Dijon (France) :
Bibliothèque db l'Académie de Dijon et de la Commission des
Antiquités Spcléo-Ciub de Dijon
Dresden (République Démocratique Allemande):
Landcsiouseum fiir Vorgeschichte Dublin (Irlande):
Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland
Durham (G rande-B reta^nc) :
Durham University Library
Edinburgh (Grande-Bretagne) ; Royal Society of Edinburgh
Eisenstadi (Autriche):
BurgenljSjidisches Landesmuseum
Erlangen {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Deutsches institut fiir meTowingisch-karolingisclie Kunst Forschung SlaTvisçhes Seminar der Universität
Faerr/,a (Italic):
Società Torriöelliana di Science e lottere
Ferrari (Italie):
Accademia delle Scienze di Ferrara Mitnto Ferrarese di Paleontolögia Umana Accademia ilellu Cr use a
Firenxe (Italie) :
Accademia Toscana di Scicn/c c heitere Jlivista di Scienze Preistoriehe
Frankfurt a, M. (République Fédérale de 1*Allemagne Occidentale):
Deutsches archäologisches Institut. Römisch-germanische Kommiision
Scnekcahergisclie naturForschende Gesellschaft
Freiburg ¿.Ür. (RépuÈ.Bque Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geologisches Landcsamt
Institut lür Ur- und Frühgeschichte der Universität Uni vers ilätsJSibliothek
{ida tisk fPologne) :
Rjbtiotcka Polskiej Akademii Nauk
Instytut Budowmctwa Wodnego Polskiej Akademii Nunk
Instytut Morski
(Idansk-lVrzeszcz (Pologne) :
Bibliöteka Wyiszej Sïkoly Pcdagoglc^isj
Oenèoè (Suisse):
Archives Suisses d'Anthropologie Générale Bibliothèque Publique et Universitaire Musée d'Art et d'Archéologie Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société Entomologique de Genève
Genoutt (Italie):
Accatlemia Ligure di Scienze e Lettere Istituto di Filologia Classic» Istituto di Geolngia Museo Civico di Storia Naturale
Gent (Belgique) ;
Komnklijke Ylaamse Academie voor Tuai- en Letterkunde Seminarie voor Archaeologüe
{Jiessen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale).: Linhersitäis-Bibliofhek
GI&SROT& (G m il ( ie- B reta gne ) :
The Geologioal Society of Glasgow
Göteborg (Suède):
Göteborgs Universitctsbibliotck
Güdingen (République Föderale de l'Allemagne Occident a le) : Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminar für L'r- und Frühgeschichte Slawisches Seminar der Universität
Graz (Autriche):
Historischer Verein fitr Steiermark
Institut für allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Geschichte des Altertums und Altertumskunde der
Universität Landesmuseum iJoannen im
Seminar für slawische Philologie der Universität Steiïrmarkische Landesbibliothek Steif i seil es Vol kskundemuseum Uiiiiersiiäi&bibliotliek
Grenoble (France):
Société Seientifirjne du Dauphi&é
Groningen (Pays-Bas) :
Biologis eh-A rchaeologisc h lnstitunt lier Hijksuiiiversiieif
Györ (Hongrie) :
*Xantus Jan os Mû zen m
Halte a, d. Saule {République Démocratique Allemande): Landesmuse utn für Vorgeschichte
Hulhtait (Autriche): •Botanische Station Museum in Halls ta tt
Hamburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Geographische Gesellschaft in Hamburg Geo logis e hes S taa ts în s t i t u t Museum für hamburgische Geschichte Museum fur Völkerkunde und Vorgeschichte Staats- und Universitnts-ßibliothek
Hannover (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) ; Natur historische Gesellschaft
Heidelberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Slawisches Institut der Universität Universitätsbibliothek
Helsinki (Finlande):
Soc i et as pro fauua et flora fennica Soci»tas zoologica-botanica fennica >Vanämo<
-i
Suomalainen Tiedeakatemia Sun mea llyontcisticlccllinen Sen ra Siwmeit Muinaísmu¡stoyli distys Suomcn Riisla uhoi to-säiiliöö
Su ornen 1 iedeseura
(Roumanie):
Academia Re p ubi ici i Populare Rnmíne — Filíala [asi Institutul He Chimie ^Pciru Ponit Institutul Politchnic Muzcul de latoric NaturalS
Innsbruck (Autriche):
Os ter reich i sc he hu muri ist i sehe Gesell sc hu Fl Istanbul (Turquie):
Arkeoloji MUieleri Kaiserslautern [République Fédérale de l'Allemagne Occidentale)
Pfälzische i ,an desgew erbean s ta It Karlsruhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Naturwissen scha ftbchei Verein Kiel (République Fédérale de l'Allemagne Oecidentale)-:
Bibliothek des Instituts fUr Weltwirtschaft au der Universität Geographisches Instituí der Universität Institut für Urgeschichte der Universität Universität!*- Bibliothek
Kiep (URSS):
Deriavna publiíua bibliutcku Akadcmii nauk URSR Derzavna respublikans ka biblioteka URSll im, KPRS
Klagenfurt (Autriche):
Gcscliichtsverein für Kärnten Kehenhaun (Danemark):
La Bibliothèque du Musée National Danois
ßntanisk Ccnlralbibliotek
Dansk Naturhistorisk Foren ing
Dct Kongel ige Danskc Ccografiskc Selskab
Del Kongelige Danske Videnskabernes Selskub
Entomologisk Foraning
Mincralogisk Museum
Nalionalmuseet
Köln (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Geographisches Institut der Universität Komik (Pologne):
"Biblioteka Kiinncku Kr a kóiD (Pologne) : Instyíut BotanEki
Instytut llistnrii Kultury Materia incj Pdskiej Akademii Nauk Instytul Zoologiczay Polskiej Akiidemii Nank
Pnlska Akademia Mauk
Polskie Towarzystwo Geologiczne
Slownik taci d v Srednlowiecznej w Polsce
Jowarzystwo Milusników Historii i ZûbytkoW krukovvB
Towarzystwo Mitosników Jezyka Polskiego
Zaklad Ochrony Przyrody rolskiej Akadcinii Nauk
A.' re felá (République Fáfl érale fin 1" Aliara agne 'Occidentale^ Geologisches Landesûmt Nordrhein-Westf al en Verein Línker Níedcrrbein e, V.
Lausanne (Suisse)i
Société Vandoise d'Histoire et d'Archéologie Société Vandoise des Sciences Mata relies
Leiden (Pays-Bas):
Rihliotbeck van het Kamerlingh Onnes 1 .«boratorium Konioklijke Nedertandscbe Rotaniscbe Veïteniging Rijksmuseum van jVaitiLirlijke Historie lí ijksmuscum vu» Oudheden
Leipzig (République Démocratique Allemande): Deutsclies Institut ftir Landerkundé
Institut ftir \'ur- Und Fruhgeschichte der Karl-Marx-Lniversitat Sachsische Akademie der Wissenschaften
Leningrad (URSS);
Bibliotdça Akadémii nauk SSSlt Nančnaja biblioteka im. M. Gor'kngo
Libérée (République Te hécos lovaque} :
Severoëcske muséum Liège (Belgique):
Fédération Spéléologique de Belgique Université rie Liège
Linz (Autriche):
Christ liche lpbnstblStter
Obe riis ter rei c h i s ches Landesm useu m
Liptoosky MikuláS (République Tchécoslovaque):
Mûzeura Slovenske!)o krasu Lisboa (Portugal) :
Instituto tic Zoología
Museu e Labora t ó rio Mineralógico e Geológico Serviros Geológicos, de Portugal Sociedade de Geografía de Lisboa Sociedade Portuguesa de Ciencias Naturais
Lúdi (Pologne) :
Biblioteka Uniwersytecka
Muze um Archcologicznc i Etüografíczne
Zaklad Archeologii Polski Instytutu Historii Kultury Materialne j Polskiej Akademij Nauk
London {Grande-Bretagoe):
British ïasli 1 Lite of Archaeology at Ankara The Department of Scientific and Industrial Research Geologists' Association Institute of Archaeology
Joint Library of the Hellenic and Roman Sucictics
'iTie Línueaa Society of London
London and MiddäcsSfix Archaeological Society
Royal Anthropological Institute
Roval Geographica] Society
Royal Institution of Great Britain
School of Slavonic and Last European Studies
Victoria & Albert Muséum
Lou vain (Belgique):
Centre laternatiomd de Dialectologie Générale près l'Université Catholique de Lonvain
Lublin ( P olog il c) :
Acta microbiologic* polonica Ribliotcka Uniwersytecka k, U. L, Llniwersytet Mari i Curie^Sklodowakiej
Lund (Suède):
Sluviska Institutionen vid Lands Ünivcrsitct Universi tetsbiblioleket
Luxembourg (Ln x cm bou rg) :
Société des Naturalistes Luxembourgeois
Luzern (Suisse):
Naturforschende Gesellschaft
l'poo (URSS):
Naukova biblioteka L'vivs'kogo derzavitogo miiversitetii imeni Iva na Erauka
Lyon (France);
Société Géographique de Lyon. Institnt des Études Rhodaniennes Société Linnéenne de Lyon
Madrid (Espagne);
Consejo Superior de Investigaciones Científicas Instituto de Arqueología Rodrigo Caro« Real Academia Española
Magdeburg [République Démocratique Allemande): Koltu rhistoHsehes M usen m
Mainz (République Fédérale de ¡Allemagne Occidentale): Akademie dcT Wissenschaften und der Literatur Rümisch-gcrmamschcs Zentral museum
Manchester (Grande-Bretagne):
Manchester Geographical Society
Marburg I^altn {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Uni vera itäts-Bibliothek
Vorgeschichtliches Seminar der Universität West deu tsche B i h I i ot hek
Marseille (France) :
liibîiothèiiue de l'Université d'Aix-Marsellle Muséum d'Histoire Naturelle
Martin (République Tchécoslovaque);
Matica Slovenska Metz (France);
A endémie Nationale de Metz Milano (Italie):
Istituto Lombard o di Seienze e Fettere Università degli Studi
Minsk (URSS):
Akademija na vu k BSSR
Institut energetiki Akadcmii navuk BSSR
Moni (Belgique):
*Cercle Archéologique de Möns
Moskoa (URSS):
Fundamental'naja biblioteka obŠ£estvennyh nauk Akadcmii natik SSSR
Gosudàtetfannaja biblioteka SSSU imeni V, 1. Lenina
Gosndarstveiinaja puhtičnaja i sto ri češka} a biblioteka RSFSR
Tnstitut naučnoj infonnacii Akademii nauk SSSR
Izdatel'stvO inostraniioj literatttrv
Moskovski.j institut himîÔeskogO mašinostroenija
N'a lična j a bihlioteka im. A. M. Gor'kogo Moško vskogo gosudar.itven-
ttogo universiteta Yscsoiiiznaja gosudarstvennaja biblioteka inostrannoj literatUTy
München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerisches geologisches Lan d usa m t Institut für Vor- und Frühgeschichte der I niversitat Institut zur Erforschung der UdSSR e.V.
Seminar fiir baltische und slawische Philologie der Universität Südost-Institut
Zentralinstitut für Kunstgeschichte Zoologische Staats s ammlimg'
Miinchert-Solln (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Historica) Abstraits
Münster i. Westfalen [République Fédérale de l'Allemagne Occident«le) : Landesmuseum l'iir Naturkunde
Nunie* (France) :	__
Société îles Sciences Naturelles de l'Ouest de la France
N&poli (Italie):
Seminario di Slavistica. Biblintecu iRobertO Dannani<-Soeietà Nazionale di Sctettze, I.etiere ed Arti
Neuchaiel (Suisse! :
Société Ncuchâieloise des Sciences Naturelles Nice (France) :
Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes
+
Nijmege n iTavs-lJas) :
Bibliothcek der R. K. Universiteit Nitra-Hrad (République Tchécoslovaque):
Archéologicky usta\ Slovenské akademie vied Niïrnberg (République Fédérale de ['Allemagne Occidentale):
Germanise h es National-Museum Offenbach M, (République fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Bibliathek des Dents then Welterdienstes Qlomouc (République ¡Tchécoslovaque^
Historicity ustav Vysoké SkoSy pedagogické Knilioviii siredisko ncilelskyeli fakult University Palaekého fvrajské museum AUniversituî knihuvna
Otsztyn (PÀlogné);
Muzeum Mazurskie w OJsztynie Of>t!va (République Tchécoslovaque^ Siezské museum Slezskv' stndijni ustav
Oroihâxa (1 lojigrie) :
Szânto Lovâes Museum Oslo (Norvège);
The Fatuity of Mathematics and Sciences "Ntirsk Folkemuseutn Universiictets Oldsaksamlîng
Oxfo rd (Grande-Bre tagne} : Ashmoleau Museum Bodleian Library Taylor Institution
Pudova (Italie):
Aecadcmia Patavina di Seienzc, l.eltere cd Arti
Istituto di Antropologia
Istituto di Filologia Slava
Istituto di Geografia dell'Università
Istituto di Gcoiogia dell* Université
Palermo (Italie) :
Accadcioiii di Science. Letter« ed Arti
N Lciopi«;
— in —
Pamplona (Espagne) :
Museo de Navarra París (France) :
Académie fies Inscriptions et Belles-Lettres
Académie des Sciences
Association de Géographes Français
Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle Bibliothèque Nationale
Gcntrc National de la Recherche Scientifique Comité National de Spéléologie Institut d'Etudes Slaves
Institut Français d'Archéologie de Stamboul "laboratoire de Micropaléontologie Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodcsique et Géophysique Internationale
Pavia (Italie) : Athenaeum
Istituto di Geología dell'Università Soeietà Pavese di Storia Patria
Pécu (Hongrie):
Janus Pnnnonius Múzeum Pis* (Italie):
Tstitutn di Archcolopia deU'UniverSità Soeietà Tosca na delle Scienze Naturali
Plovdiv (Bulgarie):
Na rode a arheologiéeski muzej Pontevedra (Espagne) ;
Museo de Pontevedra Porto (Portugal):
*Ccntro de Estudos de Etnología Peninsular Fa cul dad e de Ciencias
Poznuri (Pologne): Instytut Zachodni Muzettm ArcheologiCïnà Poznanskic Tovvarzystvvo Przyjaciôî Nauk *PrzegJqd Antropohigiczny »Prayroda Polski Zachoaniej< ïSlavîa antiqua* »Studia lógica t
Prafta (République Tchécoslovaque):
Areheolngicky ûstav Ceskoslovenské ¡tkademie véd Archivai správo
Ceskoslqfenská spolccnost cntomologick« Ceskoslovenské akudemie-véd
Ceskoslovenská spoleinost zctnépísná
— IU —
IV. uddèleni geografiekého ustava University Karlovy *Fílosofická fukulta University Karlovy Ceofysikální ústav Ceskosloveaslíí a k ad eni i e vëd Historiekí lista v č?csko slovenske ukudcmic vid Kabinet pro studiti recká, rimska a latinska Ceskoslovenské akademie vëd
Katedra slavisti kv na Fílologiekc fakultè University Karlovy Krasová sekee rrirodovédeckélni sberu Společnosti Národního Tiiuseu
Matcmatícky ústav Ceskoslovemské akndemie ved Národní muséum
Narodni muséum — Enioinologieké oddëleni Slovanska knihuvna
Slovansky «stav Českosl o venske akademie vid Univcrsítní knihovna
Üstav teh nitke fysíky Ceskoslovenské a ka demie vid Us t f cd ni ús ta v geologi cky
Základni knihovna teskuslovenske akademie včd Regensburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
M ti se il m der Stadt Regensburg Ren hex ¡France):
OGAM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne
Reykjavik (î si amie);
Hidli islenzka fornleifafjelag
Riga (URSS):
La t vi jas TSR Zinälnu Akademija
Roma tltalie):
A cea dem i a Nazionale dei Line ei Circolo Speleologico Romano
Consiglio Nazionale d eile R i cerche iLa Ri ce rea Sc ¡ en tilica*
Istítuto di Arclieologiu deirUaiversítá
Ist i t uto di Filología SI a va del l'Uni versi ta
Is Ututo di Geologi« e Paleontología
lstitnto Nazionale di Arclicologia c Storia riell'Arte
Museo Nazionale Freistorico eil Etnográfico >Luigí Pigorinii
Pontificia Accadcmíü Romana di Areheobgia
Servizio Gcologico d'Italia
Soeíctií Geográfica Italiana
Rovereto (Italie):
Accadeinia degli Agía ti di Scienze, Let tere ed Ar tí
Sajnr&rírcfañ (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
*Institu1 für Vor- und F rií liges eh ich te der Universität des Saarlaadcs Universität des Sa arlan des
Sainl-Germutn-en-Laye (France): *Musée des Antiquités Nationales
Salamanca (Espagne):
Seminario da Arqueología
Sckaffhauien (Suisse) :
Nu tur f orschend e Gese l Iseb a f t
SehJesmig (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Schleswdg-holsteinisehes Landesmus^m fur Vor- und Friibge-sehiehte
Schmit&fscft Hall (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Historischer Verein fiir wttrttembergisch Fraiiketi Seckm bci Knittclfeld (Autriche): Ahtfi
Seitle (Grande-Bretagne):
*Britisli Speleological Association Seoiltu (Espagne) ;
Museo Arqucolôgico Provincial Sieua (Italie):
Accftdemia Musicale C lu glana 5 ¡ni- N iklaas-W a a s ( Bel gi t| u e) :
Ottdheidkundige Kring van Waasland Sioft (Suisse):
Redaktion der sctweizerischen spèlaeologisehen Revue >S tu ladite«
Sirarusa {Italie):
•Société Siracusana di Storia Patria
Sofija (Bulgarie) :
lliilgarska akademija nn naukite *DiSrzavna biblioteka ¿Vasil Kolarov Viss ikonomiccski institut »Karl Marks.
Sopron (Hongrie):
Liszt Fercne Mtizeuin
Speyer a. Rh. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfalzisçhe Landesbibiiotliek
Stockholm (Suède):
Kungl. Vetenskapsakadentiens BibUotek
Kungl. Viitcrlicis Historié udi AutikvLtctsakademiens Bibliotek llyska Institutet vid Stockhûlms Hëgskola SvRîiska Sallskîipet for Antropulogi Oeil Geografi
Strasbourg (France) :
Laboratoire de l'Institut de Géographie de l'Université
Stuttgart (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut fiir Auslandsbeziebuiigen Staatliehes Muséum fiir Naturkimde
Verein fiir vatcrljpdiaÊhe Naturkunde in WSittcmberg e. V. Wtlrttembergisches Landesmnsenm
Szczecin (Poluffue):
Miizeum Pomorza Zachodniegn
Szeged (Hongrie):
Instituium geographicum imiversitaiiç M»ra Feretic Múzeum
Tallin (URSS):
Ees (i NSV Tcadusle Akadeemia Keskraamatukogu
Tarragona (Espagne) :
Real Sociedad Arqueológica Tarraconense
Tilff (Belgique) :
Institut Archéologique Liégeois
Timifoara (Roumanie):
Academia Rcpublicii Populare Roiníiie — Baza de Cereelüri Stiin-tifice	*
Tirana (Albanie):
Biblioteka ShkenCorë
T or un (Polog ci el;
Biblioteka Glówna UniTversytetu Mi koto ju Kopernika Poiskie Tovrarzystwù Filozof lezna Towarzystrwo Nnukowe
Toulon (France) :
Académie du Var
Toulouse (France);
Bibliothèque Universitaire
Société d'Histoire No lu relie de Toulouse
Société Méridionale de Spéoliigfe cl de Préhistoire
Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale)) Rheïniscties LandesUiusciiin
Trieste (Italie):
Gni|>|j<) Grotte tCarhj Dfibeljak» IsUtutfl di Geografía dell'Universîtà Museo Cívico di Stori« Natura le Siteietâ Adriatica di Scienzé Natural! Université dcgli Studi d i Trieste
Triante (Norvège): Troinso Muséum
Trou tih et m (M o r vège ) :
Del Kgl. Norske Vidcnskaberncs Selskab
Tübinger1 (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Internationale Zeitscbriftensehau fur Bibelwisscnscbafi nnd Orenz-
gehiete
Tur non (République Tchécoslovaque): Yyzkumtiy ústuv pro minerály
Tutzing bei München (Répuhlkpic Fedérale de l'Allcmagne Oceidclítale):
Museum Georg Frey
üdine (¡talíe):
*Deputazionc dl Storia Patria per il Frioli Societá Alpina Friulana Soeieta Filolugien Fr¡ulana »G. Í. Ascolit
Uppsaia (Suéde):
Uni versitetsbibi ioteket
Fad uz (Liechtenstein):
! hsHtorischer Verein für das Fürstentum Liechtenstein
Falencia (Espague):
Servicio de Investigación Prehistórica
Varene (halie): Mu He i Givici
Venczia (Italic):
ístituto Véneto di Seienze, Letlere ed Arti Museo Civieo di Stnria Naturale
yerotiä (I ta lie):
Musco Civico di Storia Naturale
Film«* (URSS):
Li etu vos TSR Mokslu A ka dein i ja
Wanzeaoa I t'ulogne):
* B ibl i ot ck a Untwersy tcck a Instytut Badan Liierackich Polskiej Akademii Nauk Instytut Chemií Fizycznej Polskiej Akademii Nauk Instytut (jeojíraFii Polskiej Akademii Nauk Instytut Tlistorii Knltnry Ma loria luej Polskiej Akademii Nyank Instytut Podstawnvvych Problem Teehniki Instytut Polsko-Ratfziecki Instytut Zoologícmy Polskiej Akademii Nauk Paástwowe Muzetmi Axcheologiczne Polska Akademia Nauk l'olskie Towarzyatwo Arehcologiczne *Polskie Towarzystwo Turistyczno-krajoznawcze Redakcja »Sluvia orienta!is*
Semina rium Slasvistycznc. Univvcrsytet Warszawski Speieoklub Warszawski
Zaklatl Patazv inlojfü Polskiej Akademii Nauk
Weimar [líépublique Démocratiqué Allem ande);
Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens
I Veis {Au triebe};
Museal verein Wels
Wien (À ut ri ehe):
Anthropologische G es el ls cha f t
Bundesdcnkmahim t
Geo gra phi sehe Gesei I seha f t
Geographisches Institut der Hochschule ftir Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt Geologische Gesellschaft in Wien Iiislorisches Museum der Stadl Wien
Institut für osteuropäische Geschichte und Südustforschuiifr der Universität
Kiitisthistorisehes Institut der Universität Wien Natu rhis torisch es Museum Niedernsterreichische I .»nrîesbibliotheiÉ österreichische Akademie (1er Wissenschaften Österreichische Nationalbibliothek österreichisches urch an logisches Institut österreichisches Museum für angewandte Kwi^l Seminar fiir slawische Philologie und Altertumskunde S ;>el an logisch es Institut Urgeschichtliches Institut der I niversität Verband österreichischer Höhlenforscher Zoologisch-botanische Gesellschaft
Wiesbaden (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale)^ Hessisches I atidesamt für Bodenforschung
Wroclam (Pologne) :
llihlioteka Uniwersy iecka Instytut llistorii Kultur y Materialnej *Katedra Archeologii l'olski Muzeum Slaskie
l'ßlskie To wa rzyS twö Lud n zua n e ze Polakie Towarzystwo Zoolngiczne l'olski Zvriqzek Entonkologiczny Wroclawskie Towarzyitwo MitoSniköw Historli Wroclawskie Towuzystwo Natikowe ZakTad Antropologii
Zürich (Suisse) :
Geobotuiiisches Forschungsinstitut Rühel Tvaturfosehende Gesellschaft Schweizerische entomologische Gesellschaft Schweizerisches Landesmuseum
AMERIKA - AMÉRIQUE
.4/ai>ama (lïtas-Unis) :
Alabama Museum of Natural History
Àlbfwy (Etats-Unis) :
The N éw ^ork Siftlc Library
Albuquerque {États-Unis):
The University of New Mexico Ann Arbor (Étals-Unis) :
University Library Atlanta (États-Unis):
Trevor Arnctt Library Halt i mo re ( Éta ts- L n i s) :
The Library. The Johns Hopkins University Berkeley (États-Unis);
University of California Bloomington (États-Unis) :
The Slavic anil East European Journal Bogotá (Colombie) :
Academia Colombiana
Academia Colombiana de Ciencias Exudas, Fis ico-Químicas v Naturales
Instituto Colombiano de Antropología Bucaramanga (Colombie):
'Universidad Industrial tic Santander Rítenos Aires (Argentine):
Academia Argentina de Letras instituto de Antropología Sociedad Científica Argentina
Cambridge (États-Unis):
Museum <if Comparative Zoology ut I fur va rd College Peabody Museum of Archaeology untl Ethnology at Harvard University
Slavic Division at Harvard College Caracas (Venezuela) :
Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Escuda de Biología *Sociednd Venezolana de Ciencias Naturales
Cartagena ¡Colombie):
Academia de la Historia de Cartagena de Indios Chicago ( États - U o is) :
John Crcrar Library Cincinnati (Étuts-Unis) :
Assoc in tion of American Geographers Lloyd Library and Museum University of Cincinnati Library
Columbia (Etats-Llnis):
^University of Missouri — Library

Calumban (États-Unis) : Olí i o Stute Museum
Cusí a Rica (Costa Rita):
Biblioteca de la Universidad de Costa lîica Denver (États-Unis) :
*U. S. Geological Survey Detrflif (États-Unis):
Wayne State University General Library East Irnsing (États-Unis):
Michigan State University Library Ho u si on (États-Unis): The Rice Institute Indiana polis (États-Unis) : Butler University Library indiana State Library
Ithaca (États-Unis) :
Albert R. Maim Library Cornell University Library
Kamuz CHy (États-Unis):
Linda Hall Library — American Academy oí Arts and Sciences Lu H aban a (Cuba):
Biblioteca tie! Instituto Nacional de Cultura La Plata (Argentine);
Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas Lakcmood (États-Unis):
Cleveland Grotto — Natiooal Speleological Society La Serena (Chili);
Museo Arqueológico
L a mren ce ( Éta t s-U n is) :
University of Kansas Library
Lou Angelot (Étais-Unis) :
Southwest Museum University of California Library
M-endoza ( Ar gen ti n c) :
Instituto de Arqueología y Ft 00logia Instituto de Geografía
Mente Park- (États-Unis): *L). S. Geological Survey
México (Mexique):
Centro de Documentación Científica y Técnica de México
M org an t uma (États-Unis) :
Southern Appalachian Botanical Club
Nero H ¿¡peu (Ëtats-Unis) :
Linguistic Society oT America Yale University Library
Nero York (États-Unis);
American Geographical Society American Museum of Natural History Columbia University in the City of New York The New York Academy of Sciences The New York Public Library Rockfeller Foundation
Ottawa (Canade);
♦Geographical Branch, Départaient of Mines ami Technical Surveys National Research Council
Ph tladelph ia [ îi t a ts-Un is) :
Academy of Natural Scienecs of Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum University of Pennsylvania
Pittsburgh (États-Unis) : The Carnegie Museum National S pel eu logical Society
Pori-of-Spain (Trinité) :
Royal Victoria Institute Museum
Princeton (États-Unis):
Archaeological Institute of America
Quito (Ecuador) :
Museo Ftnografico de la Universidad Central
Rio de Janeiro (Brésil):
Academia Bra si le ira île Ciéncins
Biblitfteca Central da Universidade do Brasil
Bihlioteca do Scrviço Flores t al
Institutu Brasileiro de Geografia e. Estatistica
Institute de Nutriçâa da Universidade du Brasil
San Diego (États-Unis):
San Diego Society of Natural History
San Francisco (Etat^-Unis): Cave Research Associates
Santa Clara (Cuba) :
Snciedaci Cîentifictt tic Eîpeleologia *Univérsidad Central de Las Villas
Santiago (Chili):
Instituto de Geugrafia
Sao Paulo (Brésil):
Depurtaniento do Arquivo du Estado Mus en Van lists
Seattle (Etats-Unis) :
University of Washington Library St. Andrews (Can a de):
Atlantic Biological Station Tegurig$Jp& (Honduras) :
Inst.it ¡no Hondureno de Cultura Interamericana Tucumân (Argentine):
Sociedad Sarinicn to Vail cou ver (C an a de) :
The University of British Columbia Library Vicente Lopez (Argentine):
"Fyton IVashington (ftats-Unis) :
Library. National Academy of Sciences. National Research Council Library of Congress
Meteorological Abstrac ts and Bibliography National Bureau of Standards ^Slovenian Studies Circle United States Geological Survey
United States National Museum, Smithsonian institution AZrjA - ASIE
Alma-Ata (URSS)r
Euergeiika Instituty
Ka/ak SSR-Gylym Atademifaaynyn
Oblastnaja biblioteka
Ankara (Turquie); Tiirk Dil huruuiu Tiirk Tarife Kurumu
Asgabat (URSS):
Turkmenistan SSR ^lymlar Akademijasy
Baghdad (Irak):
Faculty of Medicine Iraq Museum Library
/laJbi (URSS):
Azorbajcan SSR Elmljr Akadeniijasynyn fiimgalori' (Inde) :
The Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science

Calcutta linde}:
The Asiatic Society Zoological Survey of India
Erevan (URSS):
Gitouthjouaneri Akadcmia Frunze (URSft):
Kyrgyz SSR Ilimdcr Akademijasynyn Borborduk IJimij Kilepka*
nasy
Haifa (Israel):
Israel Institute of Technology Hiroshima (Japrai):
"Hiroshima Botanical Club Irkutsk (URSS);
Hio11)go-geograficeskij aaueno issledovateTskij institut pri irknt-skom Gosndaiilvennom linivcrsitete hn. A, A. 2dannva
Jerusalem (Israel):
Department of Antiquities
The Jewish National and University library
The Weizmann Science Press
Karachi (Pakistan):
Pakistan Council of Scientific and Industrial Research Kefar-Malal (Israel):
Independent Biological Laboratories
Kyoto (Japon):
The Phytogeegraphical Society
Lahore (Pakistan) t
Pakistan Association Tor the Advancement of Science
Madras (lude);
Academy of Tamil Culture Government Museum
Nicosia (Cyprus);
Department of Antiquities Etaireia Kvpriakon Spudon
Peking {Chine):
The Library of Acad em i a Stnica
Rangoon (Burma):
Rurmu Research Society
Sapporo (Japoti): Tensor Society
Stalinsbad (tfRSS):
Akadcniijai Fanboi RSS Todiikiston
Taikeni (URSS) :
Akademijû Nauk Uzbckskoj 3SR
Tbilîti (URSS):
*CentraJ'naja nanènaja bihliotcka Akadémii Nauk Cruzinsko; SSR Tbilisskij matematîÈeakij institut
Tokyo (Japon):
Anthropological Society or Nippon The Chemical Socictv of Jaoan Geographical Survey institute Kobayasi Institute of Physical Rcscarch National Science Museum
Vallabh Vidyanagar (Inde):
Sardar Vallabhbhai Vidyapeeth
l'oiroftama (Japon):
Department of M a Hie ma tics
AFRJKA - AFRIQUE
Abidjan (Afrique Occidentale Française):
Institut Français il'Afrique Noire on Côte d'ivoire
Alger (Algérie):
Direction des Antiquités de l'Algérie
Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord
Bloemfoniein (Union Sud-Africaine); Nasionale Muséum
Cairo (Égvpte) :
lipypliai! Academy of Sciences National Research Council of Egypt
Capeloiorl (Un iou Sud-Africaine) : City Library Service
Consfantine (Algérie) :
Société Archéologique
Da kar (Sénégal) :
Institut Français d'Afrique Noire Université de Dakar» Faculté des Sciences
Douala (Cameroun Français):
Institut Fronçais d'Afrique Noire
Durban (Union Sud - Africaine}:
Dtirhau Museum and Art Gallery
Jiuja (Uganda);
Fast African Fisheries Research Organization
Lagon (Nigeria) :
ïNigjTiai Magazine Lioingstone (Rhodésie dir Mord):
The Rhodes-Livingslone Muséum Lourenço Marques (Afrique Orientale Portugaise):
Jnstituto de Investigaçâo Cientifica de Mozambique Sociedade de Estudos de Mozambique
Liuiro (Congo):
Institut pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale Nairobi (Kenya) :
The hast Africa Natural Pli s tory Society Porto Novo (Afrique Occidentale Française) :
Institut Français d'Afrique Noire. Centre du Dahomey Pretoria (Transvaal):
Die Suid-Afrikaonse Akademie vir Wetenskap en Kuus Transvaal Museum
Rabat (Maroc):
Bulletin d'Archéologie Marocaine
Paca lté des Lettres et des Sciences Sociales
Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc
Saint-Louis de Sérié g ai (Afrique Occidentale Française):
bibliothèque du Centre L F. A. N. Michel Adanson Tan an a rive (M ad agascar) :
Institut Scientifique de Madagascar Tunis (Tunisie) :
Société des Sciences Naturelles de Tunisie Yaounde (Ca utero on Français) :
Institut de Recherches Scientifiques de Cameroun
AV5TRALI JA. INDONEZIJA IN OCEANIJA -AUSTRALIE, INDONÉSIE ET OCÉANfE
Adelaide (Australie) :
Australien Spéléologie al Fédération Handung (Indonésie):
Koninkltjkc Naluurkundigc Vereeniging in Indoncsia Brisbane (Australie) :
Royal Society of Queensland Carlton (Australie) :
Department of Rassian. University of Melbourne
Djakarta tlmionesie);
Dinas Purbakala Republik Indonesia Ho bar t (Tas m anie) j
The Royal Society of Tasmania Jocjakurta Undunesie):
Gacijah Mada University Melbourne (Ansiralie):
Co......onweaith Scientific and Industrial Research Organization
Royal Society of Victoria
Sgfirifiy (Australie)r
Nicholson Museum of Antiquities Sydney University Speleological Society
VSEBINA
J. Organizacija
Predsedstvo ................................................. 7
Vodilni uslužbenci uprave Akademije ....................... S
L'prava inštitutov in komisij .................................. S
II. Člani
Častna člana ...............................................................................17
Kodni in dopisni člani ..............................................................................IT
Umrli flaui ..........................................................27
Anten I.ajovic ...........*..............................
Afcksandar Helič ......-........<.............................Iti
Tli. Poročilo o delu Akademije
Delo Akademije v letu 1%0 ....................................................................41
Inštitut za raziskovanje krasu ............................47
Inštitut za geografijo ....,.,..,...............................49
Kartografski zavod ...........................................50
Inštitut za geologijo ........„".............................
Inštitut za biologijo .....................................
Odbor m urejevanje favne, flore in geje Slovenije ................61
Inštitut za medicinske vede ..............................
Inštitut za zgodovino ...................................................()7
Orientalistični inštitut .....................................................................Ti
Inštitut za slovenski jezik ...................................77
Inštitut za literature ...........................,................81
Inštitut za slovensko narodopisje ....................................82
Terminološka komisija ....................................................................8"
Pravna sekcija .........................................................87
Tehniška sekcija ....................................
Medicinska sekcija ........................................89
Prirodoslovna seiccija .........................................90
Biblioteka ......................................................91
F V. Publikacije in za menjava publikacij ......................... 95
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETI&STI
F naj i ta knjiga
1960
iidalu
Slovenska jik^cmijit znanosti in nm&tnoafj t LJubljani
tVatinnila J riflavsk.ii tiskarna v Ljubljani v juliju l%t Oh^cg & pui
Niblailii I5HHI izvodov