SLOVEN Leto - Año VIII. No. 355 "EL SEMANARIO ESLOVENO Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 27 junija 1936. ¡Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 6,— celo « a S a o s? o < TARIFA UEDUGEDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Temni oblaki so se razmaknili zborovanje glede črnega morja Kot smo predvidevali, se je angleška vlada odločila dvigniti sankcije proti Italiji, kar ji nikakor ne dela ugleda, niti pri angieškem narodu in mnogih angleških politikih in še manj pri tistih državah, ki je dosegla pri Društvu narodov, da so se odločile za sankcije, ki niso prinesle nobenega uspeha, pač pa mnogo materjalne in še več moralne škode. Priznati moramo, da je Anglija s tem oddaljila, vojno, ki se zdi, da je v Evropi neizbežna, zato. čimprej tem bolje, kajti kapitalistični fašizem je zapisan smrti, pa četudi bo borba krvava. Vsak se boji začeti, zato jo je tudi Anglija, ko je spoznala nevarnost, odkurila v ozadje ter bo nadaljevala še naprej z diplomatično vojsko, in bo počakala boljše prilike, ki vse kaže, da se bo kaj kmalu nudila, in ker to pot ne bo Anglija direktno prizadeta, ji tudi ne bo treba nositi odgovornosti, pač pa bo podpirala, tisto stran, kjer bo upala več dobička, kajti nesmemo pozabiti, da angleški imperij ni narodna celota, temveč bazira samo na trgovski podlagi, ter se s pričo strokovnjaštva v tej stroki vzdržava, brez posebnih težav. Angleški državniki sami zatrjujejo, da njih imperializem ni nič v sorodu z italijanskim ali pa z nemškim, kar je prec#j resnice, dasi eden kot drugi ne služita ljudskim koristim. Angleški zunanji minister Eden, se zadnje dni tega tedna mudi v Parizu, kjer se je sestal s francoskim ministrskim predsednikom Blu-niom in drugimi državniki, ki bodo razpravljali o političnih potezah v Ženevi, kjer se bo začelo zasedanje koncem tega meseca. Francoski državniki pa bi si radi še poprej zagotovili, kakšno politično razmerje bodo vodili angle-napram novi francoski vladi, in še le na Podlagi tega bodo dali načelno izjavo pri društvu narodov. Vsekakor pa je francoska vlada na stališču, da se mora vsa zunanja politika kršiti v okviru ženevske mednarodne organizacije. Vprašanje sredozemskega morja bo eno glavnih, pri čemer so posredno prizadete, Jugoslavija, Grčija, Turčija in Romunija, in se zagotavlja, da jih bo Anglija, podpirala v njiho-Vlh problemih. To je tudi v bistvu angleška podtika, da počaka, kako se bo pripravila nova žrtev, na katero bo sedaj vrgel oči italijan-ski in nemški fašizem. Tu ne bo treba, Angliji riniti ravno v ospredje, ker omenjene države niso nikaka Abesinija, ter se bodo pričele sa-1116 braniti, ki pa bi bile brez tuje pomoči, Rusije in Francije premagane. Ker pa Jugosla-VlJa, ki je članica Male antante kakor tudi balkanskega sporazuma, ni preveč navdušena za Najbolj je nasproten sedanji angleški politiki, bivši minister David Lloyd George, ki je mimo grede povedano iz mase vzrastel za državnika, ki je dejal, da je sramota za Anglijo, ki je bila na čelu pedesetim državam v gospodarskem boju proti Ttaliji, da se je zdaj tako poniževalno umaknila. Zakaj bi se morali bati Mussolinija, je dejal, ko sta na naši strani dve najmogočnejši državi Francija- in Rusija, ki imata neprekosljivo armado. V resnici je tako. Anglija je tista, ki drži ravnotežje v Evropi ter s tem zavlačuje odločitev in obenem indirekttio pomaga, da se oba bloka, levi in desni, blazno oborožujeta, tla bo tem strašnejše klanje. Angleških državnikov to ne boli, ker računajo, da oni ne bodo direktno prizadeti. Jugoslovani pa. moramo z drugimi balkanskimi in srednje evropskimi narodi o tem misliti, ker za našo usodo bodo sedaj kockale fašistične velesile, in naša rešitev smo sv prvi vrsti mi sami, in pa Rusija in Francija. Italijansko časopisje je kar pijano veselja, da je fašistična Italija tako lepo zmagala na celi črti, ter piše, da je ta zmaga še večja, kot je bila tista pri Piavi, ko so "premagali" avstrijsko armado ter okupirali naše kraje. Pravzaprav imajo italijanski listi prav. Tri dni potem ko so avstrijske čete vrgle orožje proč, je italijanska vojska "zmagovito" prima-hala na Primorsko. Tako približno so tudi sedaj zmagali v Abesiniji, in pa proti sankcijam, ker niso bile resne, kar smo mi od samega po-četka trdili. Italija, ima zaenkrat v načrtu uravnovesiti zunanjo trgovino, potem pa bo takoj pričela ■s svojo nadaljno osvojevalno politiko v smer kot smo natančneje že v zadnji številki poročali. Kot smo povedali, bo koncem meseca pričelo zasedanje pri Društvu narodov, ki pa vsaj za nas, ženevsko zborovanje ne bo imelo nobenega pomena, zato bomo slej ko prej šli mimo visoko donečih fraz, ter skušali pokazati našim čitateljem bistvo resnice in pravice. RU; ki sijo in Francijo, bi prišla v poštev Anglija, 1 zato ni iskrena prijateljica Rusije in Fran-Cl0e ker se ji vsled nesloge zgoraj omenjenih držav, obetajo posebne koristi, za svoj trgovci imperij. Ženeva. — Angleži bodo spravili v Ženevo tudi pobeglega abesinskega cesarja, ki predstavlja v realnosti kaj žalostno figuro, ker Italija zahteva, da se o Abesiniji govori kot o njenem imperiju, kar četudi ne bodo morda angle-ži na to pristali, je vendar le žalostna resnica. ..Rim. — "Lavoro Fascista" piše, da je v Argentini 43% italijanskih priseljencev in da je 44% eaker last italijanskih poljedelcev, ter da 37% argentinskega bogastva last italijanskih emigrantov, kar da je skupne vrednosti čez 13 miliard pesov. Če bi bila Argentinija le malo bližje, pa bi Mussolini dejal, da po vseh božjih pravicah pripada Italiji. Ta teden se je vršilo pomembno zborovanje glede utrdbe Dardanel, ki so vrata v Črno morje. Litvinov, ruski komisar za zunanje zadeve, je izjavil, da v Črnem morju nima nobena druga država nič opravka, razun tistih, ki mejijo na to morje, in da zato ne bo dovoljeno skozi dardarielsko ožino nobeni tuji vojni ladji, če ne bo imela posebnega dovoljenja ali sporazuma s kako ob Črnem morju zainteresirano državo. To je rekel glede Anglije, ki bi rada imela nekak privilegij, ki ga bo menda tudi v neki meri dobila, medtem ko je Italija popolnoma izolii-ana. Nadalje je izjavil Litvinov, da če bi ob črno-morske države v slučaju vojne ostale neutral-ne. da se tudi ne bo dovolilo nobeni tuji vojni ladji v to morje, kakor tudi ne, če bi katera, vštevši Turčijo, bila, zapletena v vojno, medtem ko bodo imele to pravico samo občrnomor-ske države in njene zaveznice. Pač pa se s tem Rusija in njene zaveznice ne odpovedujejo prosti vožnji po Sredozemskem morju, ki je vedno služilo splošnemu prometu, četudi bi ga rada Ttalija dominirala, bo Rusija vedno živo posegla v zadevo, če bi se skušalo Francijo ali pa katerokoli državo ovirati, ki bi vršila svoje dolžnosti v smislu ženevske mednarodne organizacije. Če bi slučajno Nemčija napadla, Francijo, bo Rusija skozi darclanelsko ožino dobavljala orožje in druge vojne potrebščine svoji zaveznici, brez da bi bila zato komu odgovorna. Anglija bi na vsak način hotela imeti več prostosti na Črnem morju, in je pričakovati, ko bodo dvignjene sankcije, da bo .skušala skupno z Italijo zahtevati več pravic, ker nasprotno se zdi angležem, da bi bili preveč oškodovani za svoj gospodarski upliv. Najbrže pa ne bodo nič dosegli, kajti vsem je še dobro v spominu, kako je za časa svetovne vojne, Nemčija s pomočjo Turčije, ki je bila nemško avstrijska zaveznica, zaprla dardanelsko ožino, in tako pretrgala stike Francije in Rusije. Ker pa se Anglija ni pokazala nič kaj preveč zanesljiva prijateljica Francije in Rusije, se zdi, da bodo že koj v začetku preskrbeli, da ne bo mogla ničesar mešati. Sicer pa je Rusija pripravljena z Anglijo podpisati pomorski pakt, ki se ga slednja izogiblje. "PAX ROMANA" SV. OČETA Ob otvoritvi velike razstave katoliškega tiska v Vatikanski državi, se je ob koncu otvoritvenega govora papež spomnil "srečnega so-upadanja blagoslovitve razstave z nič manj srečnimi okoliščinami v teh dneh, v katerih je dosegel Nam najbližji in drag narod mir, ki hoče biti preludij k splošnemu miru." Čudimo se, da se sveti oče še danes ne spomni niti z besedico na tisoč od plina zastrupljenih, brezmočnih Abesincev, katerih trupla še sedaj trohnijo pod afriškim soncem. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 355 OKNO V SVET Madrid. — Ljudska fronta v Španiji je za-trdno prepričana, da bo prodrla s svojim programom, ter z naravnim procesom premagala fašistične ovire, česar mnogi ne verujejo, ter priporočajo ostrejših potez, kar pa nima vlada namena napraviti, dokler ne bo skrajne sile. Washington. — Republikanska stranka je pričela z veliko agitacijo za prihodnje volitve, z namenom, da se vrže Roosevelta, ki je po njihovem mnenju najnevarnejši socialist in ko-, munist, ker da vodi ameriško tradicionalno demokracijo v propast. Vse kaže, da bodo bodoče volitve, ki se bodo vršile v jeseni, zelo vroče, vendar se zdi, da bo Roosevelt ponovno zmagal, vse gotovo pa vendar le ni, kajti tudi pri ameriškem ljudstvu še vedno več ukaže denar kakor pa zavest. Canton. — Cantonska vlada hoče na vsak način da, nankinska vlada napove vojno Japonski, ter bo v tem smislu predložila pet prošenj. Japonci so se pričeli zvijati ter bi radi tako zasukali zadevo, da so bili oni napadeni, da bi se tako opravičili pred javnostjo. Pričeli pa so benem tudi z drugimi zvijačnimi potezami, s tem, da so neki provinciji ponudili več milionov posojila, ter* bo menda dotična pokrajinska vlada zaprosila centralno vlado, da bi se ta dežela ne umešavala v protijaponske zadeve, kar znači, da bi si na ta način japonci z denarjem zagotovili lepo postojanko na kitajskem ozemlju. Varšava. — Poljsko izredno sodišče je obsodilo 119 nacijev iz Zgornje Šlezije na skupno 500 let ječe. Fantje so bili namreč nemški fašisti, če bi bili poljski bi bilo vse prav. Rim. — Bivši podtajnik Suvič je imenovan za poslanika v Združenih državah, medtem ko bo dosedanji poslanik v Washingtonu premeščen v Moskvo, oni iz Moskve pa v Varšavo. Rim. — V Italiji je vsak dan večja beda, in držijo ljudstvo umetno v disciplini, češ, da se-, daj, ko bodo odgodene sankcije, da se bo vse zboljšalo. Obenem pa upa fašistična Italija, da bo dobila velika posojila v inozemstvu, ker njene finance so skoro izčrpane. Če bi bile sankcije le malo resne, bi Italija ne vzdržala. Moskva. — Dnevnik "Pravda" na drobno poroča o svobodi ruskega tiska in zbornice, ter piše, da to pomeni za sovjete malo drugače, ko si mislijo v kapitalističnih državah, ker v Rusiji ni razredov temveč so vsi delavci, in zato ne bo imel obstanka nikdo, ki ne bo pisal in delal za delavske koristi. Zdaj pa da sovjetska vlada, lahko da svobodo ruskemu narodu, ker se ni več bati, da bi nasedel raznim zavajalcem, ker preobražen zna, sam tolmačiti pravo od nepravega. Vsekakor bo to silni moralni udarec za kapitalističen sistem, ker se v Rusiji vsak dan jasneje prikazuje, da so na pravi poti, po kateri bodo brez dvoma tudi drugi narodi hoteli, če ne bodo prej podlegli fašistični demagogiji, kar pa je vkljub vsem žrtvam od strani organiziranega kapitala popolnoma neverjetno. Rim. — Kot poročajo z Dunaja, bodo takoj skušali spraviti Habzburžane na prestol, kakor hitro bo pri kraju italijanskoabesinski spor, to se pravi, hitro po zasedanju Društva narodov, in še prej, kot bi bili nemški nacijev-ci pripravljeni za pohod, ki se že pripravljajo. Jugoslavije da se ni treba bati, ker da hr-vatje ne bodo šli v boj proti Avstriji, četudi bi nopovedala vojno, sicer pa da nimajo namena vzpostaviti Avstrije kot je bila pred vojno, temveč da so zadovoljni s talco kot je sedaj, in da bo bazirala na katoliški podlagi, kot jo je bil zamislil Dollfuss. Madrid. — Vsi znaki kažejo da če bodo hoteli levičarji obdržati vlado v svojih rokah ter zagotoviti državi progres, bodo morali vzpostaviti diktaturo. Pariz. — Francoska vlada ima v načrtu po-državiti privatne fabrike orožja in municiona. Mehiko. — V četrtek so neznanci ubili nekega radikalnega poslanca. London. — Nemiri v Palestini zadobivajo vsak dan ostrejšo obliko. Vsi prebivalci so se dvignili v pomoč arabcem. 60.000 beduinov je pripravljenih, da prekoračijo reko Jordan ter priskočijo na pomoč arabcem, in enako so imeli tudi drugi šejki zborovanje v smislu, da priskočijo na pomoč. Arabce podpirajo italijani ter ščujejo da so židje komunisti. Pravzaprav pa so arabci in židje samo orodje angleškega in italijanskega kapitala s katerim se tako nesramno igra. Tokio. — Kot poročajo so obmejne sovjetske straže streljale na japonsko stražo. Ce je bilo kaj mrtvih ni znano. Rim. — Italijansko časopisje je že pričelo namigovati, da je Sredozemsko morje pravzaprav Italijansko, ker se sedaj dotika Italije in njene kolonije v Afriki, ter da se pripravlja izvesti svoj program na suhem, na morju in v zraku. Radovedni smo, če se merodajni protifašistični faktorji tudi sedaj še ne bodo zavedli, kakšna bo njih usoda, če bodo še nadalje gledali, da bo Mussolini mimo izvajal svoj program. HOTEL in RESTAVRANT "PACIFICO" Calle CHARCAS 767 — BUENOS AIRES U. T. 44 (Juncal) 5406. Domača kuhinja: štruklji in kranjske klobase. Slovensko služabništvo. Lastnik: Anton Bojanovič Piše Zadr. GOSPODARSTVO ZA IZVOZ SADJA IZ JUGOSLAVIJE w Že več let izvaža Jugoslavija večje količine jabolk v Nemčijo, kar donaša, posebno Dravski Banovini, jako lepe dohodke. Letos pa so Nemške uvozne tvrdke, sporočile Jugosloven-ski vladi, da bodo kupile le toliko sadja, v kolikor bo Jugoslavija v Nemčiji kupila industrijskega blaga, Ker bo letos za izvoz iz Jugoslavije na razpolago okrog 7000 vagonov jabolk in hrušk, kar predstavlja lepe svote in ni nikakega izgleda, da bi se to blago lahko kam drugam prodalo, se je vlada odločila kupiti v Nemčiji nekaj železniškega blaga, posebno vozove za osebne vlake in na . ta način zagotovila odjemalca našemu pirdelku. To so kmetje sprejeli z velikim veseljem. Razne za-" družne ustanove so se takoj podale na delo in hotele organizirati ta izvoz na zadružni podlagi. To pa je poklicne prekupčevalce, kateri po mili volji lahko iskoriščajo kmete, razjezilo in so tudi oni prosili vlado, naj jim dovoli kot prejšnja leta, iskoriščati tako plodno polje. Vlada se do sedaj še ni odločila, a izgleda, da je na strani zadrugarjev, katerim hoče pomagati, da bi se končno otresli židovskih pijavk in sami uživali sad svojega truda. Približno nekaj takega se dogaja tudi tu v Argentini z izvozom sadja. Kakor znano, so si tudi tu polnili žepe mednarodne in židovske tvrdke in vedno na. račun neorganiziranih ko-lonov. Koloni so prodali svoje blago, po smešno nizki ceni, dočim ga je moral porabnik v mestih plačati, po pretiranih cenah. Vse to je torej napotilo sedanjega poljedelskega ministra Cárcano, kateri je nastopil to mesto koncem pretečenega leta, da. se je začel resno za stvar zanimati in je odredil, da mora poljedelsko ministerstvo vso trgovino nadzorovati. Poslal je tudi v Rio Negro, kjer se največ in najboljše sadje prideluje, svojega tajnika, z nalogom, naj združi kmete in kolone v zadruge, katere bodo svoj pridelek oddajale naravnost ministerstvu in katero bo skrbelo za prodajo po ugodnih cenah, tudi za porabnike. To je imelo za posledico, da so kmetje svoj pridelek prodali po precej boljših cenah, porabniki pa so blago kupili po znižanih cenah. Z PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENJA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE! Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od S]/2 do 7 zvečer, v sobotah do 121/2 ure. SiNaai 11 s N a a o i g tem pa seveda niso zadovoljni prekupčevalci, ker vidijo v tem svojo zgubo. Zato so začeli veliko kampanijo proti zadrugam in proti taki taki trgovini za katero niso kmetje še zreli t. d. Seveda, da so pri pametnih ljudeh naleteli na gluha ušesa in se bodo najbrže mogli, hočeš nočeš, sprijazniti z mislijo da so Potrebni in škodljivi. Vendar nočejo mirovati. Poroča se, da so poslali poljedelskemu ministrstvu noto v kateri, prikazujejo goriomenje-načrte, kot nemogoče in škodljive ter ga Prosijo naj se prekličejo in naj se dovoli izvoz in trgovina z sadjem samo za Corporation Pruticula Argentina, kateri edino je sposoben to voditi. Mimo povedano, so v tej družbi: F.C.S., F.C.C.A., F.C.P., Bunge Born in drugi velekapitalisti. Četudi bi se jim to posrečilo, dolgo ne bo trajalo, ker zmagujočega zadružništva ni mogoče več zadrževati. Okoli njega se zbirajo vsi potlačeni in iskoriščani, v zavesti, da je edina rešitev v kolektivizmu. DRUŠTVENE VEST! IZ VILLA DEVOTO Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto vabi vse člane in članice na dan 5 julija, na članski sestanek, ki se bo vršil v društvenem domu ob tretji uri pop. Prosimo za gotovo udeležbo in točnost. Odbor ZAHVALA G.P.D.S. v Villa Devoto sé ñajtople'j^ ljuje g. Rajerju za njegovo požrtvovalu. kot pevovodja in za vse druge dobrote, ki jih je izkazal napram našemu društvu za časa njegovega bivanja med nami. Želimo mu najlepših uspehov v njegovi novi službi, ki nam ga je tako nepričakovano vzela iz naše srede. Odbor.. IZ CORDOBE Opozarjamo naše slovenske in hrvatske rojake v mestu in okolici Cordobe, da po več mesečnem prisilnem zastoju priredi D.K.D. "Iskra" dne 28 junija ob 4 pop. v Ukrajinski dvorani calle 82 No. 1533 Barrio Iinglés, zopet svojo veliko veselico. Po končanem sporedu prosta zabava in ples * šaljiva pošta, srečkanje in bogati domači Bufet. — Svira dobroznani orkester "Tita". Odbor Vsak, ki se želi upisati v zadrugo SLOVENSKI ZADRUŽNI DOM to lahko napravi v S.P.D. calle General C. Diaz 1657, vsako nedeljo od 4 do 8 popoldne, ker v tem času so namreč uradne ure in so osnjenemu občinstvu na razpolago odborniki, kateri dajejo na zahtevo, vsa pojastnila. Sprejemajo se tudi vplai-°ila na deleže. Ravno tam naj se blagovolijo °bmiti tudi rojaki iz kampa za vsa pojasnila, katera jim bodo pismenim, ali pa potom S. Tednika sporočena. ZA TISKOVNI SKLAD N. N. $. 2.— Josip Fon (dolar 1.—) „ 3.60 Amalija Zamar „ 1.— Kukovič Anton „ 1.— Od prej „ 224.-— Skupaj $ 231.60 Vsem se uprava najlepše zahvaljuje. DOMAČE VESTI ŽALOSTNA NOVICA Našemu naročniku Alojziju Brezigar in njegovi ženi Ani je v pondeljek dne 22 junija nenadoma umrl 6 leten sinček Josip Alojz in je bil pokopan drugi dan. Hudo prizadetim staršem naše najiskrenejše sožalje! HIMEN Preteklo soboto 20 junija sta si obljubila zvestobo do groba g. Anton Podlogar, doma iz. Metlike na Kranjskem in gdena. Justina Je-ram, doma iz Bukovega pri Cerknem na Primorskem. Oba novoporočenca sta sotrudnika in na'i ročnika Slovenskega tednika. Bilo srečno! IŠČE SE Radi važnih družinskih razmer se išče He-limut Galatia. Kdor bi kaj vedel o njem naj javi na naslov: Casilla Correo 629. I I I I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati aenar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup iaaijskifa prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijaml od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. ZBOROVANJE ITALIJANOV V ARGENTI-NIJI IN URUGUAJU "Comitato degli italiani ali'estero contro la guera in Abissinia" nam poroča, da se bo vršilo veliko zborovanje dne 27 in 28 junija v "Casa del Pueblo" Rivadavia 2150, Bs. Aires, in bo oba dneva začetek ob 16 uri. Govorili bodo razni govorniki o večjem in intenzivnejšem delovanju proti rašizniu. Kakoršnokoli pojasnilo se dobi v ulici Cangallo 1372, piso 2. Ker je zmaga italijanskih antifašistov ko-nečno tudi zmaga nas Primorcev, je potrebno, da se tega zborovanja udeleži, kdor more. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA N. N. — Mi nismo talco naivni, da bi ne verjeli .vašim zatrdilom, in bodite prepričani, da Vas prav nič ne obsojamo ali podcenjujemo. Seveda vse drugo je Vaša zadeva. Na svidenje 1 L. B. Misiones». — Če niste dobili lista je predvsem Vaša krivda. Kdor dá kako naročilo mora vedeti zakaj in kam, naša knjiga nam izkazuje Vaš znesek za dotično objavo, ne pa za tiskovni sklad, zato je Vaše namigovanje nepošteno, ki pa, Vam blagohotno oprostimo, ker smo pač navajeni tudi grobih izrazov. List Vam bomo pošiljali kot želite in se priporočamo za kak članek, ki bo prav gotovo zanimal naše ljudi. Pozdrav. O. J. Las Breñas. — Dobite pismo kot želite. Pozdrav. . N. Tandil. — Obrazložimo v pismu. Pozdrav. A. S. C. Saltos. — Z veseljem kot želite. Pride pismo. Pozdrav. P. J. Egipt. — Se bomo informirali ter Vam pismeno poročali kot želite. Pozdwav. J. P. D. Cordoba. — Vzeli na znanje. Pozdrav. M. P. M. — Vedno na razpolago, kot želiš. N™.svidenje. IZ NAŠE POSREDOVALNICE Ta teden smo zaposlili dve dekleti. Če katera deklet ve za kako službo naj nam javi, ker imamo več prosilk. IZ NAŠEGA INFRMACIJSKEGA URADA Ta teden se je obrnilo na naš urad pet strank z raznimi prošnjami, ki smo vse povoljno rešili. Rojaki in rojakinje. Obrnite se popolnoma zanéhljivo na naJBREormacijski urad, ki boste dobili popolnoma brezplačne napvete\. Edino kar želimo za. naš trud je, da se čimveč rojakov in rojakinj naroči na Slovenski tednik. Ali imaš poravnano naročnino? SLOVEN SKI TEDNIK No. 355 .oŠINE V LUČI SEDANJEGA MEDNARODNEGA POLOŽAJA Spričo kolebanja Anglije, ki je koketirala zdaj z Italijo, zdaj z Nemčijo, dvema čedalje bolj nevarnima sosedoma Francije, ki sta se oborožila do zob in grozeče roži jala s sabljo, se je Laval znašel pred izbiro med dvema zlema. Odločiti se samo za Nemčijo bi pomenilo zlo, odločiti se samo za Italijo pravtako zlo. Po svojem prevdarku se je v tej izbiri odločil za manjše zlo — Italijo. Dogodki pa so pokazali, da se je v tem uračunal... S tem, da je sklenil sporazum z Mussolini-jem, je kar na treh krajih hkratu zrušil evropsko ravnotežje: najprej v srednji Evropi, kjer za francosko prijateljstvo do Italije ni dobil ekvivalenta v prijateljstvu Italije do Male an-lante, s tem. da je francoska protiutež proti italijanski ekspanziji v srednjo Evropo in na Balkan prenehala, ne da bi sledilo zboljšanje odnosa jev med Kalijo i,i državami Male antante ter Balkanske zveze, je smisel obeh teh dveh grup za francosko zavezništvo popustil; potem v Sredozemlju, kjer je Lavalov sporazum z Musso-linijem z abesinsko afero vred sprožil tudi ita-lijansko-angleški spor; in končno — ob samem llenu, kjer je Hitler izrabil abesinsko afero za znani udar z dne 7. marca t. J., ki je pomenil kršitev Loka ruske pogodbe, Abesinska afera pa je imela to žalostno posledico, da je težko kompromitirala prestiž ženevske ustanove. Lavalov rimski korak je bil torej — korak v prazno, ki Franciji ni prinesel zaželjenih uspehov. Nasprotno! Francija se je znašla v svoji zunanji politiki me d dvema, stoloma, med katerima še danes niha: med Italijo na eni in Veliko Britanijo na drugi strani. Nemška nevarnost pa je med tem zrasla za novo izvršeno dejstvo — korakanje nemških čet v demilitarizirano Porenje... Glavni namen rimskega sporazuma — italijanska podpora Franciji proti Nemčiji — je zaradi abesinske afere ostal neizpolnjen. Tako je ta preorijentacija francoske zunanje politike imela velik odmev skoro na vseh točkah Evrope in ne da se utajiti, da se je s tem močno poslabšal zlasti položaj malih narodov in držav, ki ;... Na drugi strani pa je pravtaíío res, da se je po najnovejšem preokretu tudi za Veliko Britanijo močno poslabšal. Vprašanje, kaj bi sedaj storila angleška vlada, je zaenkrat odprto vprašanje. Ostaja pa dejstvo italijansko-angle-ške napetosti v Sredozemlju, ki je po italijan- skem uspehu v Abesiniji nedvomno še večja, kakor je bila takoj ob izbruhu sovražnosti v vzhodni Afroki. Razplet dogodkov v tem predelu utegne biti tudi za nas usoden. V ugledni angleški reviji "Review of Reviews" je že priš. 1 do izraza angleški pesimizem. Nekateri dobri poznavalci sredozemskega položaja menijo, d) bo morala Anglija, če se hoče izognili direktnemu spopadu z Italijo, pristati v pogajanjih z Italijo na velike koncesije ne samo v Afriki, marveč tudi v Evropi. Sa prosto pet skozi Sredozemlje na Daljni vzhod, bi morala Anglija prepustiti Italiji proste roke — v srednji Evropi in na Balkanu. To bi seveda pomenilo direkten udarec proti nam in ni izključeno, da bi se v tem primeru ne ponovila žalostna zgodba Londonskega pakta... Naj bodo to samo domneve ali pa mnenja tistih angleških krogov, ki so zelo blizu angleškemu zunanjemu ministrstvu, nekaj moramo v sedanjem napetem položaju imeti stalno pred očmi: Naša pozicija nasproti Italiji je danes v temi zvezi s stališčem, ki ga bo proti tej državi zavzela Velika Britanija. Spopad dveh Imperij Vnib sil je vselej usoden tudi za narode, ki r.o v območju interesne sfere ene ali druge sile. Teoretično se za nas, ki smo v območju italijanske ekspanzije pojavljajo vsedanjem položaju tri možnosti: a) če bi iz boja z Veliko Britanija za hegemonijo na Sredozemlju izšla kot zmagovalka — Italija, potem je naša usoda zapečatena ; b) v nasprotnem primeru bomo prešli pod jačji angleški vpliv, a naš položaj nasproti Italiji in njeni ekspanziji utegne biti rešen za nas ugodno; sila našega ravnotežja proti Italiji postane namesto Francije Velika Britanija; e) če se pa Anglija ne spusti z Italijo v boj, kar je verjetno, in se namesto tega odloči za pogajanja, utegnemo za ceno italijanskih koncesij Veliki Britaniji v Sredozemlju postati žrtev Angleških koncesij Italiji v srednji Evropi in na Balkanu. Danes še ne moremo z gotovostjo reči, kako se bodo ti dogodki dejansko razvijali. Zato sem se v tem delu omejil samo na teoretična izvajanja kot verjetnostne račune, ki jih moramo v sedanjem položaju upoštevati, toliko glede naših manjšin, kakor glede našega celokupnega položaja. Spričo dveh močnih ekspanzijskih propagand proti nam ne smemo biti preveliki optimisti, ker se sicer utegnemo v svojih računih spet močno urezati... Spričo močno okrepljene pozicije Italije pa zlasti ne pozabimo, da je Italija od svojega ze-dinjenjPi dalje žela proti nam same uspehe, in to navzlic zelo tehtnim in pravočasnim opominom, ki so prihajali v samo središče Slovenije, iz najbolj zapadnib kotičkov naše domovine pred davnimi sedemdesetimi leti. Naj nam bodo ti naši zasužnjeni kraji, naj nam bodo ti pogumni naši predniki, ki so nas pravočasno svarili, poslednji memento!.. . Toda nič bolj ugoden ni naš položaj nasproti Nemcem. Na obe ti dve nevarnosti Vas opozoriti, to je je bil glavni namen tega mojega predavanja. Nadejam se, da sem uspel prikazati Vam prav v tem okviru, da je problem naših odia-ganih vej za mejami žs od prvega začetka dalje vse prej, kot samo naš manjšinski problem. V nevarnosti je naš celokupni obstoj. Držati tudi ob tej zavesti roke križem, bi pomenilo — odločiti se za samomor, v vsem dosedanjem bo ju z dvema močnima sovražnikoma, ki že dolga desetletja prežita na nas, smo pozabili na svoje glavno orožje, na najizdatnejše orožje vsakega malega naroda, ki se hoče v mednarodni družbi uveljaviti, na — propagando v tujini. Naj nas k temu delu bodri memento naših prednikov! Morda še ni zamujeno .. (Konec) Restaurant "OSOR1V Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe Vsako nedeljo ples. — CENE XMERNE — Prenočišče po 70 efent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi. S tem koristite samim sebi in listu obenem. N«. 355 SLOVENSKI TEDNIK Strana 5 Dekliška Greda Božič Lado: IDRIJSKA ŽENA (Odlomek iz "Naš idrijski kot". Po Istri) Biti hoče predvsem zvesta žena, vzorna mati in pridna gospodinja. Skromno, toda snažno in okusno stanovanje je našim ženskam najlepše ogledalo in odsev notranjih vrednot. Imeti hoče prijeten dom, v katerega lahko povabi še tako visokega gospoda. Zato ni čudno, da je bil rudar vedno vedre volje in poln šegavosti, ko je po trudnem delu prišel med družino, kjer ga je čakala po skromno, a okusno prirejeni jedi prijetno vabljiva udobnost stanovanja. Ko je prišel državni podtajnik Alfieri 1. 1930. v Idrijo, in je nepričakovano obiskal tri rudarske domove, je izjavil, da takih delavskih stanovanj še ni videl. Prikupno snažnost delavskih stanovanj je pač smatral za luksus in je prav zato hotel znižati plačo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je idrijska žena vneta čipkarica, ki je vselej znala z okusnimi vzorci in vstavki olepšati zunanje lice svojega doma. Prirojen tak okus je že kar prešel v tekmovanje, katera bo s svojo opremo napravila na gosta čim lepši vtis. Idrijska dekleta se niso oddajala drugam, najraje so bila in ostajala v Idriji, kjer so se večinoma poročile. Vedele so, da je najbolje doma in domač fant nad vse druge. Poleg tega je bila gotova služba in obstoj. Saj poje v narodni pesmi: Bom knapa uzela, bom zmeraj vesela, moj linap je baron jaz pa vlečem penzjon. Naše žene po poroki niso držale križem rok, temveč so vodile z možmi pravo tiho tekmo za zaslužkom. Mož v rudniku, ženske doma, vsak je na. svoj način, s kladivom in lopato, pa drobni prsti s klekljan jem, prizadeval biti drugemu vzor pridnosti. Čipkarstvo je več kot sto let dajalo rudarskim ženam prav obilen zaslužek. Kdaj se je pojavilo v dolini, ni mogoče ugotoviti. Spočetka samo poučnega značaja, je pozneje postalo na podlagi preudarka sredstvo, ki je močno dvignilo gmotno stanje rudarjeve družine, da se je lažje preživljala. Zato je bila rudarska družina po večini zmerom mnogoštevilna. Ta domača in za slovenskega človeka tako značilna obrt, je lepo uspevala in idrijski vzorci so zasloveli po vsem svetu. Obrt se je spopol-niia posebno po 1. 1876., ko je bila ustanovljena čipkarska šola. Njen upliv je kmalu segel daleč v okolico do Vrhnike, Škofje Loke in Cerkna. čipke so prodajali po vseh državah. Pred vojno jili je avstrijska država sama prodajala. Med vojno je bilo čipkarstvo organizirano po osrednjih odprodajah, proti koncu vojne pa je popolnoma prenehalo. Po zasedbi je prodaja pri šla v roke krošnjarjev, ki so hrt do cela upro-pastili. Iz konkurenčnih razlogov niso mogli držati cen čipkam na oni višini kakor ltartel. Poskusili so organizirati zadrugo, ki pa ni uspela. Danes konsum vedno bolj pada, strojni izdelek izpodriva ročnega, idrijske žene so prišle ob zaslužek, rudarske družine ob lepe dohodke. Čipkarstvo se je kmalu pričelo širiti iz kotli* ne do tja, kamor je segal sloves idrijske žene. Okoliški kmet in bajtar sta kmalu spoznala, da je ta obrt najlepše sredstvo, s katerim lahko že- MMBHMBHflUMHB FEODORA Povedali «ta mu, da eta se skrivaj splazili iz bolnice z namenom, da odideta na ples. Kajti tudi oni sta hoteli imeti nekaj od sejma v Nižnjem Novgorodu. Mlada deklica se je okoristila s tem, bila je sama in je pobegnila. Toda tudi tega ni mogla izvršiti tako enostavno, »ta mu zagotavljali bolničarki, ker so bila vrata od zunaj zaklenjena. Bolničarki sta namreč trdno vztrajali na tem in klicali pri tem vse svetnike na pomoč, da sta vrata od zunanje strani trdno zaklenili. Jezno je Fauarin škripal z zobmi in stiskal petti. — Kaj pomagajo zaklenjena vrata, če manjkajo budne oči?! Ha, najrajši bi vaju obe raztrgal! obračunal! Grom in peklo! Tedaj je Fanarin odhitel k primariju bolnice, postavil se je pred njega kakor kakšen blaznež. — Poglejte, torej, gospod primarij, — zavpije Fanarin, —to imamo sedaj! To je lep red! Toda car bo izvedel in — minister mora to izvedeti! Tudi vi boste izgubili svoje mesto. — Ona je pobegnila! Primarij se je sprva prestrašil, ker mu je bil beg jetnice silno neprijeten, — v naslednjem trenutku Pa ga je zadovoljno pogrelo pri srcu, kajti tudi °n ni bil človek brez čuvstva, da je Faanrinu nje-Sova žrtev pobegnila. Da pa mu Fanarin ne more ravno posebno škodo-*ati, to je primarij dobro vedel. Kajti bil je priznan učenjak in vlada je bila zadovoljna da je hotel prevzeti upraviteljstvo bolnice Svetega Mihajla. — Kaj hočete? —• odvrne zdravnik in skomigne z rameni. — Tu ne more človek ničesar storiti! Krivci bodo kaznovani, vi pa, gospod Fanarin, — Primarijev glas je pri tem nekoliko porogljivo zvenel, — dovolj okretni ste, da svojo jetnico zopet dobite. Nikdar več, — vzdahne Fanarin skoraj obu-Pano, — kje naj bi jo sedaj iskal? Morda se niti ne nahaja več v Nižnjem Novgo-ll)du. v vsakem slučaju je pred menoj in jo bom ,e težko dohitel. w»dtem ko sta se primarij in Fanarin medseboj-B° Prepirala, in je primarij Fanarinu popolnoma mlrHo dejal, naj stori kar ga je volja, da on ni '•akrivii princesinega bega, kajti najposled bolnica ni kakšna jetnišnica, — se odpro vrata in neki uradnik stopi v sobo ter zašepeče primariju nekaj besed v uho. — Zopet sta tu, — odvrne primarij tiho in se Poberita se mi v pekel! S primarijem bom pa že obrne k FanaWnu. — Baš so mi javili, da sta gospoda, ki vsak dan povprašujeta po bolničinem stanju, zopet tukaj. Kaj naj bi jima sedaj rekli? Ni mogoče, da bi jima povedali, da je bolnica sama pobegnila, kajti iz tega bi lahko takoj sklepala, da smo z bolnico tukaj slabo postopali! —- To je popolnoma enostavno, — odvrne Fanarin, — ko bosta prišla tista dva gospoda, jima recite, da je bolnica umrla. — To je prekrasna misel, — spregovori zdravnik po kratkem premišljevanju, — na ta način se bomo najlažje izognili preiskovanju. Zdravnik se je tedaj obrnil k uradniku in mu ukazal, naj pripelje oba gospoda.- Komaj pa je uradnik odšel iz sobe, vzklikne Fanarin : Medtem, ko boste govoril z gospodoma, bi se jaz rad napravil nevidnega, ker imam dovolj vzrokov za to. Bal se je namreč, da bi ga Delaré in Arhibald Foulton takoj spoznala, zaito se je hotel izogniti vsakemu srečanju z njima. — Stopite za to-le steno, — reče primarij in pokaže na špansko steno, ki se je dvigala pred kaminom, -—tukaj vas ne bo nihče videl, razen tega pa boste slišali vse, kar bosta gospoda govorila! Vendar vam odkrito priznavam! — je dejal še Fanarinu, — da so mi te lažnjive spletke, v katere sem sedaj zapleten, skrajno neprijetne, toda kaj hočem? fie sem že dejal A, moram reči tudi B, na žalost pa ste me vi napeljali k temu-A-ju. Vrata se odpro, Arhibald Foulton in Delaré pa stopita v primarijevo sobo. Malo prej smo dejali, da sta vsak dan, da, celo še večkrat na dan prihajala v bolnico in povpraše-po Feodorinem zdravju. Z vedno naraščajočim strahom sta poslušala, kar so jima pripovedovali o Feodori. Slabo je, slabo, zelo slabo, — so jima rekali. — Njeno stanje je zelo nevarno, zdravnik dvomi, da bi ozdravela. Ko jima je uradnik sporočil, da želi sam primarij govoriti z njima, se je Foultonova duša napolnila s smrtnim strahom, stisnil je Delaréju roko na stopnicah in dejal: — O prijatelj, jaz slutim; da. bova dobila slabe vesti. Anglež je zagledal primarijev žalostni obraz, s katerim jima je šel naproti in vedel je, koliko je odbilo. — Gospod doktor, — spregovori Foulton ganjeno, — prišla sva, da bi slišala, kako je najini prijateljici. O, gospod primarij, recite nama, da je še živa, kajti slutim, da ---- -— Da, talco je, odvrne primarij, — iz vsega srca bi želel, da bi vama mogel to žalost, prihraniti. Toda na žalost je moja dolžnost, da sorodnike o bolnikih, ki so preminuli v naši bolnici, na čim nežnejši način obvestim o strašnem dejstvu. — Torej je resnica — ona — je mrtva? —- Da, mrtva, — odvrne primarij, tista lepa mlada dama je preminula. Te besede bo na Foultona tako 'delovale, da ga je moral Dolaré podpreti. Delaté se je spominjal, da je videl Foultona ob najmočnejših prilikah, ko je bil v smrtni nevarnosti. Toda angleški reporter je ostal vedno hladen, ohranil si jc mir, ki ga občudujemo pri Angležih. Komaj da sje trenil 'z očesom, ko se mu je bilo trebs, lati za svoje lastno življenje, sedaj pa, ko je slišal, da je ugasnilo Feodorino življenje, so je skoraj zgrudil na tla. Tudi sam Delaré je bil silno razburjen. Tudi on je vzljubil Feodoro iz vsega srca, tako ka>:or more vzljubiti samo prijatelj svojo prijateljico. — Mrtva je! — pregovori Arhibald Foulton, — o, kako plemenita luč je ugasnila! . Ona je mrtva, — komaj da to razumem! Ne morem si je niti predstavljati na smrtni postelji, nje, ki sem jo še pred nekaterimi dnevi gledal prekipevajočo od zdravja! — Da, dragi gospod, — reče primarij, — smrt nastopa naglo, pa tudi zdravniški znanosti so določene meje. Tudi sam sem bil prepričan, da jo "bom lahko re-šel in zagotavljam vam, da sem uporabil vsa sredstva, da življenje, ki je bilo na poti, da ugasne —-ohranim. Toda nastopilo je zastrupljenje krvi. Ttana,( ki smo jo sprva smatrali za neznatno, je povzročila zastrupljenje ltrvi, in —: morda smo še lahko hvaležni nebesom, da je bolničino življe-pje tako hitro ugasnilo, kajti sicer bi jo čakale neznosne bolečine. ¡etraiia 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 355 rezale čipke", in imele plačilo, prinesle domov terih so razpravljale vsa dnevna vprašanja. Bi- mnogo večje zaslužke kakor možje iz rudnikov, ii so to tudi pravi ženski zbori, ki so s petjem Ta denar ni šel za žensko modo in nobleso, tem- dvigali veselje in družabnost, več v skupno družinsko blagajno. Zaradi tega S pesmijo so privabile v družbo tudi moške, v Idriji ni bilo bede, vsaka družina je bila lepo V medsebojnem družabnem razgovoru so se oblečena in tudi drugih sredstev je bilo dovolj izcimile neštete šaljive prigodbice, ki so ustva- za skromno in pošteno življenje. Poleg te važne rile, z žensko šegavo primesjo, bogate zakla- materijalne strani čipkarstva, moramo omeniti de originalnih zamislie, rekov in zbadljivk, ki tudi njegov vzgojni in družabni pomen. Cip- so pristno idrijske, še danes žive med mlajšim lcariee so tvorile prave ženske krožke, v ka- rodom. Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnik? \ zatecite se k Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoraipip ■ Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija l.- :ti za pliučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE ST OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. C AÍM C AMALLO 154? ne preko zimse vporabijo odmor poljskega dela. S čipkarstvoin je prodiralo v okolico tudi družabno in sosesko življenje rudarskega mesta. Iz idrijske kotline se je čipkarstvo naglo razširilo tudi izven ožjega območja po vsej Poljanski dolini in v druga delavska središča bivše Kranjske. Rudar, ki je hodil iz dve do tri ure oddaljenih naselbin v okolici v rudnik, je bil neposreden posredovalec, da je čipkarstvo prešlo v okolico. Kakor rudnik rudarjem, tako so čipke tudi ženskam prinesle lepo lastnost soseske, sledile so moškim in se zbirale od družine hišnih stanovalcev do soseske, zdaj pri eni zdaj pri drugi hiši, poleti na dvorišču in podičlcu, pozimi v kuhinji. Tako so hodile "v vas" navadno po kosilu z "bulo" pod pazduho, k znankam in prijateljicam v bližnja ali daljna predmestja. Prihodnji, ali že isti teden je bil obisk vrnjen. Tako so se ob narodni pesmi in kavi, ki je mo-i- I a biti za malico ob polovici "silit a", vzpodbujale in tekmovale med seboj, katera bo do večera največ sčipkala in največ zaslužila. To vzpodbudno tekmovanje je prineslo lepe uspehe in bile so celo družine, katerih ženski člani so ob štirinajst dnevnem zaključku, ko so "od- Foulton si je zakrit obraz z rokama. Ko pa so se njegove roke zopet povesile, se je zrcalil na njegovem obrazu tisti kameniti mir, ki je bil sicer njegovo svojstvo. Xa svetu so ljudje, lci se zdrznejo samo za trenutek., če jih postavimo pred neizbežnost, potem pa mirno izpraznejo Sašo, ki jim jo je namenila u-soda, niti roka se jim ne strese več, ko prazno Jaso odlože. Arhibald Foulton je pripadal ljudem, ki so lastniki neomejene volje in moči. -t- Torej mrtva, — je spregovoril zamolklo in vstal s stola, kamor je prej sedel. Kako ostudno je to urejeno, da morajo vsi ljudje plačati ta davek naravi, pa se .tudi sam sprašujem, kakšen dar božji je to, da to življenje •ne traja dolgo, da mora ugasniti ravno tedaj, ko se je razvilo v najkrasnejši cvet. Feodora je umrla v lepoti, pa bo tudi lepa vedno živela, V najinem spominu. Njeno sliko si bova vedno ohranila v najinih srcih, te -slike pa ne bo nihče moti!. — Sedaj pa, gospod primarij, se obrne Arhibald Foulton zdajci k primariju, — bodite tako ljubeznjlvi in naju odpeljite k truplu preminule. Vsaj še enkrat bi rada videla njen obraz, da bi opt a vila to žalostno slovo. Za špansko steno pred kaminom se je nekaj :siganilo - - to je bil Fanarin, ki se je vznemiril, ko je slišal željo angleškega poročevalca. BVi se je da bo prišel primarij v zadrego, da. ne bo znal Angležu odgovoriti. Toda zdravnik se je že pravočasno pripravil na odgovor, — .P», gospoda moja, toda prišla sta prepozno, odgovori primarij, —- umrle ne moreta več videti! — Ne moreva je več videti? — vpraša, razburjeno Foulton. Zakaj ne, gospod doktor? ........ Ker je že pokopana. .--— Kako bi to bilo mogoče? Ona da je že pokopana? — Kedaj je umrla? -— A^č.eraj, med tretjo in četrto uro. —..... Včeraj je umrla, danes pa je že pokopana? Oprostite, gospod primarij, toda kolikor vem, vlada tudi v Rusiji običaj, da mora ostati mrtvec tri njenem^ članku "Moje mnenje o veri" v katerem kot vsak drug produkt krščanske vzgoje značilne polpretekle dobe, jadilcuje o božjem bistvu in ker je slučajno Slovenska služkinja Primorka, od italijanskega režima direktno prizadeta, se je drznila napisati, da tam v Rimu sedi hudič Mussolini, dočim ves ostali katoliški svet smatra tega hudiča za edinega rešitelja in brani-telja krščanske civilizacije. Nič pretirano in resnico bi povedala, da tam v Rimu sedi poleg črnega Mussolinija domišljujoči se božji mini est nik, posredovalec med nebom in zemljo, ki sporazumno jahata ubogo nazadnjaško maso in si delita svoj plen. Vera. katerakoli (vse so zveličavne) je največje duhovno suženjstvo vseh dob, kronična napaka na kateri trpi človeštvo. Materijalisti-čno tolmačenj» verske dialektike sloni v tem, da človek ust"orja vero in vera človeka, je neka avtomatična zavest avtopodložnosti, ki ima obstoj v nekem hrepenenju po popolnosti Človeka, v dozdevni odvisnosti o drazličnili bogov v misteriju smrti. Vera je nevšečnosti in obup človeka nad samim seboj nad lastno popolnostjo in srečo na zemlji, je njegova prava zahteva po sreči, a je le fantastično vresniče-nje njegove popolnosti in sreče. Čas pa bi že bil, da se razbije oklope duhovne sužnosti, da se raztrgajo verige domišljije, da se človek enkrat za vselej sprijazni z realnostjo na zemlji, da se začne on sukati okrog vere in ne vera okrog njega, kot je doslej. Kako bo ke-daj raj na zemlji, ko pa ljudje ne verujejo vanj. Mislimo si tako versko zabubano dušo, ponižno podložno, vse napravi iz ljubezni do svojega Boga, pa četudi ga tepe usoda in izkorišča kapital, on voljno prenaša, in upa in moli, da jim Bog razsvetli pamet. Koncem koncev pa se v upanju žene na bojnem polju, ali pa pod kakim mostom konča. In v resnici, kar daje človeku vera, je veliko upanje, ki je prazno in STRAN8 SLOVENSKI TEDNIK Ño. 355 votlo odmeva ob realnosti življenja. Vera je bila izvrstno sredstvo za krotenje divjakov, in je tudi samo za divjake, ker pri današnji stopnji kulture v resnici ni mogoče verjeti, nego je samo orodje duhovnim zava-jalcem, za otroke in — bedake; pravim bedake, ker vera je največja sovražnica vede, ki hoče dokazov in ne mistike in nekako podcenjevanje ljudi z visoko inteligenco, ki z ostrino svojega duha razkrinkava verske laži, saj pravi evangeljski' odstavek: Blagor ubfogim na duhu. zakaj njih je nebeško kraljestvo. Iz tega razvidimo da imajo prednost zveličanja samo bedaki. In ti verski obredi pompozni, ali niso za pametnega človeka naravnost otročji, da ne rečem smešni. Na mesto kulture so dali človeku vero. ker so videli v vernem ljudstvu ponižne skromne in zveste državljane (Masaryk) in boljši izkoriščevalci materjal ter orodje za svoje osvojcvalne namene. Ljudje so verni, niso pa kulturni, kar se jasno vidi v podeželskem ljudstvu, kjer je vera ohranila monopol mišljenja in še posebno naš Slovenski narod, ki je ves prežet od krščanske civilizacije, kot piše Janez Hladnik. Ako pa čitate kak starokraj-ski list, se prepričate iz štirih strani o dobrotah krščanske civilizacije. Zelo, zelo dvomim, če je pijančevanje in zločini znak kulturne višine naroda. Prav nič mi ne dela slabe krvi "Cerkveni vestnik", katerega smatram za slučajno nezgodo, ki prej ali slej premine tako kot med-nami tako po vsem svetu. Rusija, Španija, Francija, Belgija in Mehika so nam jasna priča njenega neslavnega propadanja. Minula jc doba. največjega mračnjaštva, ki se ga bodo spominjali zanamci in samo razvaline templjev bodo nema priča o njenim kraljestvu na zemlji. Nova generacija se bo morala vkloniti novi veri, veri v resnico, veri v pravico in človeško dostojanstvo na zemlji. Sovražim vero in njene predstavnike, kot take, ker hote ali nehote uničujejo že v zorni mladosti človeku vsa njegova plemenita čustva svobodnega mišljenja, zatemnijo obzorje, uklenejo mu voljo, pohabijo razum in življenje. O da bo mogel vse ljudi zavrniti od verskih zmot, in jim pokazati zemske sreče pot. Zadovoljen bi umrl. OB PRILIKI SLOMŠKOVEGA PRAZNIKA Ko se je Anton Martin Slomšek 1. 1859 poslavljal v Sent Andražu, je zaključil svoje slovo z besedami: "Pozabite na mene, toda na moje nauke ne pozabite nikdar". Pa bi bili nevredni svojega slovenskega naroda, če bi pozabili tega moža, ki je bil na prvem mestu med zidarji slovenske kulturne stavbe, ki je utisnil svojega duha našemu narodu za celo stoletje, ki je bil našemu narodu duhovnik, učitelj za časne potrebe in večne resnice, ki je bil pesnik in govornik, ki je bil borec za slovenske pravice, ki je za slovenski narod delal in živel in trpel. V kmečki hiši se je rodil 1. 1800 na Slomu v Ponikvi na Štajerskem. Že v materinem naročju je pokazal izredno nadarjenost, ob prelepem nauku in zgledu, ki ga je dobil v prvih letih doma, sredi prelepe narave je živel svoja nedolžna leta in rastel v vseh čednostih: v ponižnosti, nedolžnosti, ljubezniji do doma in do naroda in do Boga. Po zgodnji materni smrti je nadaljeval svoje šole in vstopil pozneje v bogoslovje. Že v svojih dijaških letih se je boril za slovenske pravice, v Celju, ki je bilo tedaj najhujše nem-čursko mesto. Kot bogoslovec je sam upeljal slovensko jezikovne tečaje v katerih je navduševal svoje tovariše za ljubezen do slovenskega jezika. Okrog njega se je vstvaril cel literarni krog, je zrastla ona generacije slovenskih duhovnikov, ki so se potem borili za slovenske pravice. Kot kaplan je dal svojemu narodu prelepih pesmic, ki jih še danes pojo. "Preljubo veselje, oj kje si doma...", "En hribček bom kupil", "Glejte že, solnce zahaja...". Bil je dober prijatelj in eno leto celo sošolec Prešernov. Neprecenljive so njegove zasluge za narod v šoli in v knjigi. Njegovi spisi so našli pot v sleherno slovensko hišo, njegovi nauki so vzgojili slovenski narod vse do novega časa. Iz njegove šole so vzrastli naši očetje in matere, ki so nas vzgajali s strogostjo a z ljubeznijo. Slomškova zasluga je tudi, da se je ohranil slovenstvu naš narod ob Dravi, ker je nasproti ponemčevanju s silnimi žrtvami postavil, jez s tem, da je sedež škofije prenesel iz Šent Andraža v Maribor in tako osnoval za Slovence slo- vensko škofijo. Tako je ustavil ponemčevalni val in je po njegovi zaslugi Maribor danes slovensko mesto. Velik je bil Slomšek kot narodni delavec, a še večji je bil kot duhovnik božji. Saj za tem je vse njegovo delo šlo. Svoj narod je ljubil po zapovedi ljubezni, ljubil ga je zato, ker je bil preziran in zaničevan. Bil mu je pa neumoren učitelj na potu k večni sreči. Njegove "Drobtinice" so zakladnica prelepih naukov in IV. . ' božje modrosti, ki bi tudi nas tukaj v tej deželi osrečevala, če bi se jo držali. Njegove pridige so bile pa cele umetnine v jezikovnem in vsebinskem pogledu in so hiteli ljudje ure in ure daleč da bi slišali njegovo besedo. Njegovo življenje je bilo življenje svetnikovo in je Bog že z nekaterimi čudeži, kot poročajo, njegovo svetost izpričal. Želja vseh Slovencev pa je, da bi v njem dobili tudi svojega priproš-njika pri Bogu. Umrl je 24 sept. 1862. Prav s to željo se te dni zbirajo vsi Slovenci na grobu tega največjega Slovenca in tudi mi se hočemo v duhu njim pridružiti. Hladnik Janez. Cerkveni vestnik V Mariboru se vrše Slomškovi dnevi od 21 do 29 jun. Gotovo se bo zbralo čez sto tisoč Slovencev te dni ob njegovem grobu, da izreko prošnjo vsega naroda, naj bi nam Bog poveli-čal med svetnike tega najodličnejšega sinu našega naroda. Tudi mi bomo njegovemu spominu posvetili 28 junij. Pridite torej v velikem številu k službi božji. Maša ob 10 h na Avenida del Campo. Večernice pa na Avellanedi pop. ob 4 h. Ob tej priliki bomo tudi blagoslovili novo kapelo, v kateri se bo na Avellanedi naša služba božja vršila. Proslavo Slomškovega praznika in blagoslov kapele naj bo kar najslovesnej-ši. .To slovesnost bodo poveličale tudi zastave. Na praznik sv. Petra in Pavla ne bo slovenske službe božje. Naj bo pa zato kar najlepša vdeležba na Ci-rilovo nedeljo 5. jul. Ta dan bo obojna služba božja na Av. Del Campo. 20 jun. sta se poročila v cerkvi vseh Svetih na Čakariti Justina Jeram in Anton Podlo-gar. Hladnik Janez. Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES NO V OPOROČEN!' Najbolj« In najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebno cene z velikim popustom z ozirom na Številno slovensko klijcntelo. Poštne sUke od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ol) sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires fotografija "LA MODERNA" SLOVENSKI TEDNIK STRAN 3 PRIMORSKE VESTI Rakek, 21. maja 1936. — Vso loško dolino je v Pondeljek t. j. 18. maja zjutraj, pretresla žalostna vest, da sta bila na italjjanski strani, ne daleč od meje zadeta od pušk italijanskih obojnih oblasti dva mladeniča iz loške doline. I'anta, ki sta se vrčala domov, sta bila oddaljena od meje še kakih 500 m, na kraju, ki se imenuje Vlačnki, ko so ju iz zasede obsule italijanske svinčenke. Na mestu je obležal Grilj Janez, star 32 let doma iz Gornjega Jezera št. pri Ložu, med tem ko je drugi, in sicer 19 letni Perušek France iz Podcerlcve št. 26 pri Starem trgu dobil kroglo v trebuh, a se je kljub temu srečno privlekel do meje in čez. Vendar •le dva dni kasneje na kirurgičnem oddelku 'jubljanske bolnice podlegel težki rani. Očivi-dno so ju finančni stražniki čakali v zasedi in ko so ju imeli čisto blizu, so ju napadli tako, ^a so bili že vnaprej sigurni za uspeh svojega dejanja. Janez Grilj je imel pri sebi baje tudi Vecji znesek denarja. KOMEMORACIJA ZA PADLIM BATIČEM V POSTOJNI Postojna, 24. maja 1934. — Šele iz časopisja ® komemoracijah izvemo koliko in kdo od na-Slh fantov je šel v Afriko. V Postojni se je tako pred kratkim vršila komemoracija za Andrejem Batičem, ki je bil rojen leta 1908, in je u&irl y Desiju radi bolezni. Pravijo, da je šel Pred tremi meseci z navdušenjem v Afriko in Unirl baš ob uri, ko je svet slišal o padcu Adis ^■bebe. S Postojne je šlo vsega skupaj 40 fan- tov, od tega 22 "prostovoljno". é DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE Ker je lovil divjačino brez dovoljenja, je kil na Kalvariji aretiran in zaprt 33 letni Peter Bregant. —- V fašistični bojni organizaciji v Sežani s° se izvršile neke spremembe. V direktorij sta PfiŠla mesto fašistov Maria Novaka (!) in Jo- 'SlPa Emilija dva druga, in sicer Roberto Katta- n®° in Antonio «erbelli(!). . Pri nabiranju starega železa na Kalvariji J® razneslo in ubilQ_30-letnega Jakoba Križaja. anata ki jo je hotel odpreti, ga je popolnoma razi&esarlla. Radi tajne žganjekuhe je bil v Krminu aretiran 50-letni Franc Bevčič. Toda pri hišni , íeÍ8ka.vi se mu je posrečilo skočiti skozi okno lt| v samem spodnjem oblačilu uiti. Pri hišni preiskavi so našli pri Francu Mo- ^ cu> starem 87 let, biva jočem v Renčah, ra- R eksplozive, ki jih je nabral v okolici in ki ja svet°vne vojne. Imenovani je bil ^ .len državnim oblastem. Radi istega je bil v, 'nanjen 60-letni Ivan Mokrin iz Lokavice pri ai>alu Na Reki sta bili zgrajeni dve torpedovki 150 ton in sicer "Sirio" ter "Perseo". Obe Se£?ata hitrost po 33 milj na uro. razlogov javne varnosti je bil lani v Zaprt Franc CenčiS iz Bor jane pri Ko-lj¡t. v zaponk pa, se mu je posrečilo izra-j)^ "K°dno priliko, ko je moral nekaj nesti na diSge'' tCr n*so ¡H jg ga je v odsotnosti obsodilo na 4 mesece dni zapora. ITALIJANSKE OBMEJNE STRAŽE POVZROČAJO ŠKODO JUGSLOVANSKIM DRŽAVLJANOM Kranjska gora, maja 1936. — V bližini meje je na italijanski strani pogorel dne 9. t. m. senik, last dvovlastnice Helene Cuzmar, doma iz Rateč. Odgovornost za ta požar je padla na italijanske finančne stražnike, lci so se stalno zatekali v njega in v njem tudi navadno spali med svojo službo, to pa zaardi tega, ker je bil senik v neposredni bližini meje. Možno je celo da je bil senik namenoma zažgan. PSI ITALIJANSKIH OBMEJNIH STRAŽ DELAJO ŠKODO Kranjska gora, maja 1936. — V obmejnem pasu Rateče—Planica imajo obmejni karabiner-ji psa, ki dela našim dvovlastnikom veliko škodo: razstrgal jim je 5 jagnjet in 1 ovco. Za 3 glave so Italijani plačali odškodnino v znesku 45 lir, a o ostali škodi nočejo ničesar slišati. Isti pes pa napravlja škodo tudi med divjačino, kajti pred kratkim ga je nekdo zalotil ravno, ko je raztrgal mlado srno. Ker zahaja tudi na našo stran, je brez dvoma, da dela v naših loviščih veliko škodo. Potrebno bi bilo, da se pristojne oblasti zanimajo za stvar, privatniki se itak ne smejo vtikati v take zadeve zlasti sedaj, ko je vsa obmejna armada postala ponosna in ošabna vsled zmage v Abesiniji. ČIM DALJE HUJŠI PRITISK NA NAŠE LJUDSTVO Fašistične srajce povsod Podbrdo, maja 1936. — Dan vstopa Italije v svetovno vojno so uvrstili med italijanske narodne, ali bolje rečeno fašistične praznike. In vsako leto na 24. maja prirejajo fašisti obsežne in pompozne proslave, to se pravi, da proslavljajo vstop v vojno, zaradi katere so si poz-é neje krivično prilastili vso Julijsko Krajino in Južno Tirolsko. Teh proslav se je navadno udeleževalo vojaštvo in tu pa tam kakšna fašistična organizacija poleg uradnih predstavnikov. Pozneje so se morali udeležvati teh kot tudi drugih takih proslav organizirani oddelki fašističnih mladinskih organizacij, letos pa so pridružili tem še izvenšolska dekleta, ki so nastopila uniformirana pri tej paradi. Z vso naglico so si morale nabaviti obleke za to priliko. Za RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA revnejše je preskrbel "dopolavoro". Paradam je prisostvovala tudi šoloobvezna mladina iz celega podbrškega okraja, in iz Porezna in Iluda-južne. Brala se je maša v Podbrdu na prostem pred kolodvorom. Fašistični duhovnik se je z molitvami zahvalil Bogu, ki je blagoslovil orožje, da je izvojevalo zmago v Abesiniji. Prosil je Boga, naj tudi v bodoče blagoslavlja delo fašizma. Domače prebivalstvo je, razven onih, ki so bili primorani, to službo božjo ignoriralo. Jasno mora biti vsakomur, da si Italijani s temi pompozninii cerimonijami ob obletnicah, ki spominjajo naše ljudstvo na, zgubljeno prostost in pravice, kopljejo samo še večje sovraštvo in mržnjo. S takimi prireditvami izzivajo naše ljudstvo v časih, ko vlada po naših vaseh beda in lakota. Popolnoma brezobzirni so se pokazali tudi ob tej priliki s tem, da so po končani maši, po paradi in raznih visokih patriotičnih govorih povabili vse udeležence na skupno kosilo po tukajšnjih gostilnah. Sredstva za to kosilo pa so nabirali že celi teden preje po naših hišah in vsak je moral nekaj prispevati. Za vse veljajo sankcije, ob takih prilikah pa ne poznajo prav nobenih zaprek. Vsa ta proslava se je seveda zaključila s plesom v Groharjevem salonu, katerega se je moralo udeležiti vse od 12 leta starosti. Tako smo imeli priliko, da smo videli v pozni nočni uri plesati 12-letno deklico s 50-letnim fašistom. Naj se mari tudi to prišteva zaslugam 2000-1 etne rimske kulture! SPET NOVA KONFINACIJA Jože Brence je dobil tri leta Gorica. — Od goriške konfinaeijske komisije je bil obsojen na tri leta konfinacije Jože Brence iz Vrsnika pri Ledinah nad Idrijo. Bil je ob neki priliki aretiran zaradi suma, da je nosil čez mejo v Jugoslavijo pisma. Ker mu niso mogle italipanske policijske oblasti ničesar dokazati, so ga izročile goriški konfinacij-ski komisiji, ki ga je po kratkem procesu, obsodila na tri leta konfinacije. Vrsnik je majhna vasica, ki stoji na italijanski strani med Idrijo in Žirmi tik ob meji, in so njeni prebivalci Strogo nadzirani od italijanskih obmejnih straž. ANA CHRPOVA Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistlce iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 U T. 38 Mayo 8182 BUMMÜ1A—U ........Ill MUI lll¿MJMuaaitBUIJUa»lWU.!Mlt ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNI "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año VII. Núm. 355| BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacj» PO NEDOLŽNEM DVA MESECA V PRE ISKOVALNIH ZAPORIH Dva jugoslovanska državljana osumljena tihotapstva, a vijled pomanjkanja dokazov poslanai domov Logatec, maja. — Kot poročajo iz Hotedr-šice, sta se iz goriških preiskovalnih zaporov vrnila domov Franc Petrovčič in Ivan Šemu-nov, oba doma iz Hotedršice. Italijanske obmejne straže so ju osumile, da sta nameraval vtihotapiti v Italijo par konj. Na podlagi tega suma sta bila aretirana in odvedena v Gorico, kjer sta prišla po dveh mesecih preiskovalnega zapora pred obravnavo. Italijanske preiskovalne oblasti so zahtevale od njiju poleg drugega tudi, da povesta, pri katerih društvih sta včlanjena in kje vse sodelujeta. Zagovarjal ju je advokat dr. Testa iz Trsta. Ker jima niso mogli ničesar dokazati, kljub obsežnemu obtoževalnemu materialu in ker so ugotovili, da sta bila res samo žrtvi suma, sta bila popolnoma oproščena in poslana domov. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE t novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. A. T. Blonoragija od enega dne, ozdravljena v 48 urali. N. B. Blenoragija trda, brez komplikacij, ozdravljiva v 6 tednih. K. L, Blenoragija z balami, ozdravljiva brefc . operacije. • Bule so igubije v 5 dneh. N. K. Mohurni-katar, ozdravljiv v 10 dneh. A. U. Orkitis podvojene, ozdravljive v 12 dneh. B. N. Kronična prostatitis, ozdravljiva v 5 tednih. T. G. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar mehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri lota, se je pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravimo venerično bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matildo Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Naš zavod je obiskovan od mnogih bolnikov s starimi boleznimi, nervoznost, itd. in je zelo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdrav, liško tajnoBt. Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni. žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirano sobe, za ženske in za moške, s posteljami od nega pesa naprej na dnn. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 Jdprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 - ISKRE Ženska matematika "Koliko ste stari?' vpraša sodnik pričo. "54". "Pa vi, gospa?" se obrne k njegovi ženi. "Polovico sem mlajša od svojega moža." "Kako, prosim?" "Moj mož je dvakrat starejši od mene". "Vašemu možu je 54 let. torej imate vi 27 let. ne?" "Tako nekako." "Natanko 27? Kdaj ste se pa rodili?" "To je lahko izračunati. Ko sem se poročila, mi je bilo 20 let. moj mož je imel pa takrat dvakrat toliko, torej 40 let. Zdaj je mojemu možu 54 let; ker je dvakrat starejši od mene, moram biti torej stara 27 let." Nesporazum "Gospod natakar, naprej mi prinesite smot-ko. Neko damo čakam." "Kakšno prosim? Debelo, srednjo ali drobno?" "Kaj vam to mar!" GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV V Evropo odrinejo 9 julija — C. S. Tomé Iz Evrope pridejo 30 junija — Cabo S. Tomé (i julija — Neptuuia BGr INSTOTJDO - DENTAL - POPULAR 2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob orez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrs4> 3tavl jan ja zoV j Nova Slovenska Gostilna Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika IVAN GAŠPERŠIČ in LUDVIK DEKLEVA Av. Forest 621 Chacarita Hr Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 CASA "CAMBOS' Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordiuira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires