GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXV.
KAMNIK, 18. FEBRUARJA 1985
Ne zgolj dogodek, temveč trajna vrednota
Pogovor z Robertom Črnetom
Slovenski kulturni praznik smo v Kamniku ob številnih drugih dogodkih slovesno počastilL tudi s prireditvijo, ki postaja pri nas že tradicionalna: v- okviru Zveze kulturnih organizacij so se v revijskem programu predstavili odrasli pevski zbori. Domala tristo nastopajočih je v izbranem programu prepričljivo predstavilo zvrst amaterskega kulturnega delovanja, ki je v občini v organizirani obliki ob bogati tradiciji tudi danes najvidneje zastopana.
V petek, 8. februarja, se je y nabito polnem večnamenskem prostoru Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra v Kamniku predstavilo osem odraslih pevskih zborov, ki v okviru kulturnih društev Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik organizirano delujejo.
Prvo slovensko pevsko društvo Lira, Mešani pevski zbor KD Svoboda Duplica, Moški pevski zbor KD Svoboda Črna, Mešani pevski zbor Titan, Moški pevski zbor KD Zgornji Tuhinj, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Moški pevski zbor KD Janez Čebulj Komenda in Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik so po uvodnih besedah slavnostne govornice,
predsednice Samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Kamnik, Mojce Podobnik, pod vodstvom zborovodij Sama Vremšaka, Franceta Spruka, Karle Bernot, Alenke Mihelčič ~ Zupan, Lojzeta Kolarja, Bal-domirja Kremžarja in Ivice Ropaš, predstavili vsak po tri pesmi svobodne izbire (zaradi bolezni zborovodje Metke Pichler žal ni nastopil Mešani študentski pevski zbor iz Kamnika, prav tako pa ni uspel nastopiti Mešani zbor iz Most, ker je šele pred kratkim pričel delo z novim zborovodjo).
Prireditev je izredno številne poslušalce (mnogi so morali ves čas stati, kajti sedemsto sedežev je bilo premalo za vse, ki so pevce prišli poslušat) navduševala od začetka do konca. Ob posebnostih, ki so pač lastne in karakteristične za vsakega od zborov, so prijetno presenetili zlasti nekateri, ki so se v času med dvema revijama znatno kvantitativno, pa tudi kvalitativno okrepili.
Pesmi najrazličnejših žanrov in stilov so v svojskih interpretacijah utrinjale pisano paleto razpoloženj, kar so poslušalci z dolgimi aplavzi potrjevali ob vsaki pevski točki posebej: prijetno
vzdušje je spet potrdilo, da (ljubiteljska) kultura ne povezuje in združuje le tistih, ki se z eno od zvrsti dejavnosti organizirano ukvarjajo, temveč vse, ki jim glasba, beseda, gib, slika ali kakršnakoli druga oblika umetniškega sporočila nekaj pomeni, jih za trenutek loči od vsakodnevnega vrvenja, vzbudi plemenito misel, navdihne s hrepenenjem, otožnostjo, veseljem, nostalgijo, plemenitimi hotenji in željami, skratka - naredi bolj človeške, s tem, da jih, kot pravimo, kulturno bogati.
Kar nedvomno velja za zavzeto prizadevnost nastopajočih, lahko torej brez samovšečnosti ugotovimo za sprejem in odmevnost prireditve: bržčas oboje smemo razumeti kot dobrodošel premik v pripravljenosti, želji in potrebi razumetja in vrednotenja povezave bogatih izročil z današnjimi prizadevanji, ki nam tukaj in zdaj pomenijo tukajšnje in zdajšnje sporočilo - ne le v času praznične vznesenosti, temveč v vrednosti, pomembnosti in usodnosti vsakodnevnega odnosa do kulture - bodisi amaterske, bodisi tiste v širšem smislu - kot trajne vrednote sploh.
Tone FTIČAR
Ob prazniku KS Tuhinj
Slovenski kulturni praznik je hkrati tudi praznik krajevne skupnosti Tuhinj. Ta dan je tesno povezan s tragičnim dogodkom iz NOB. Leta 1944 je bita na Osekah na Menini planini težka borba, kjer so ugasnila dragocena življenja naših junakov.
Letošnje praznovanje je jubilejno - deseto. Krajani smo se zbrali v kulturnem domu na Laza!). Kratko proslavo so pripravili: moški pevski zbor PD Tuhinj pod vodstvom pevovodje Lojzeta Kolarja, pionirji OŠ Tuhinj pod vodstvom pevovodje Lojzeta Kolarja, pionirji OŠ Tuhinj in mladinci. Podeljena so bila priznanja OF najbolj delovnim in zaslužnim krajanom, ki s svojo aktivnostjo prispevajo k uspehu naše KS. Predsednik športnega društva Zdravko Ba-loh pa je podelil pokale in priznanja strelske družine najboljšim ekipam DPO in posameznikom.
Slavnostni govornik ■ je bil predsednik KS Tuhinj Jože Hribar. V govoru je kratko povzel delovanje DPO in razvoj KS.
Preteklo leto je bilo za našo KS plodno, saj smo dobili bencinsko črpalko, ki je velika pridobitev za krajane Tuhinjske doline. Dalje zdravstveno postajo, ki je dolga leta samevala in ni služila svojemu namenu. Sedaj so prostori preurejeni, v njej obratuje zobna ambulanta, s katero smo krajani zelo zadovoljni, saj je slehernemu prihranjena pot in dolga čakalna doba v ZD Kamnik ali drugod. Prostori pa so usposobljeni tudi za splošno ambulanto, za katero pa upamo, da bo v bližnji prihodnosti pričela z delovanjem. Bogatejši smo tudi za 76 telefonskih priključkov v naseljih naše KS, kar pomeni, da v vsaki tretji hiši »brni« telefon.
Velika pridobitev je športno igrišče, ki smo ga krajani zgradili s prostovoljnim delom in prispevki, ki niso bili majhni. Služilo bo za rekreacijski šport ne samo mladim, ampak tudi starejšim.
Da bo šla naša KS v korak z napredkom, je potrebno pravilno planiranje, ki nas čaka v letošnjem letu - to je srednjero-
Mladinski kongres, da ali ne ?
- Po lanskih pretresih je bilo veliko polemik o stanju v RK. Kako je zdaj? »Čeprav vodstvo še vedno ni popolno, smo se ujeli v delu, ki je kolektivno in odgovorno. Moram poudariti, da je na RK-ju želo malo profesionalcev, delo je vsebinsko, prizadevamo pa si tudi za krepitev fronte v okviru SZDL. Najbolj smo aktivni v družbeno političnem zboru.«
- Ali seminarji take vrste pripomorejo k aktivnosti mladine? »Idejno politično delo je potrebno še posebej za aktivne člane. Pridobivanje novega znanja je edini način za reševanje protislovij in problemov. Pozitivno je, da je prisoten praktičen element, kako naj mladinska organizacija funkcionira. Mlade taki seminarji aktivirajo in take oblike dela je treba razvijati še naprej. Precjš-nje spremembe so v družbenopolitičnem aktivizmu, vendar družbeno politične organizacije z ohranjanjem starih metod izgubljajo na privlačnosti delovanja, zato se krog aktivistov oži. Mladinska organizacija je v krizi, to se kaže v tem, da zgubljamo perspektive, postajamo nemočni, in sicer zato, ker se zapiramo v lastne probleme. Veliko mladih je nezainteresiranih za delovanje. Družbeno politične organizacije niso našle nove vsebine za širše ljudske množice. V tem je tudi splošen problem mladinske organizacije, iz tega izhaja tudi kriza ZSMS. Vsebinsko ne odgovarjamo poiožaju in interesu mladih. Nekaj mladih je aktivnih, vendar ne le formalno, npr. sestanki, ampak tudi v drugih družbenih dejavnostih. Veliko jih dela tudi v ostalih družbeno političnih organizacijah, torej niso manj aktivni kot drugi.«
- Zakaj še več mladih ne dela v mladinski organizaciji? »Ker jo premalo poznajo. Mladi so sedanjost in bodočnost in v družbi se vse prevečkrat pozablja nanje in na njihove probleme. Nikogar npr. ne zanima, če mladi imajo prostor za delovanje. Aktivnost mladincev pa je precej odvisna že od tega, kako jih sprejmejo v
Na levi Robert Čeme, predsednik RK ZSMS v pogovoru z Branetom Hafnerjem, sekretarjem OK ZSMS Kamnik
organizacijo. Ti sprejemi so največkrat gola formalnost. Mladinca je treba že na samem začetku pritegniti, mu predstaviti delovanje in ga spodbuditi k reševanju problemov prek mladinske organizacije in ne mimo nje. Mladinec mora čutiti pripadnost organizaciji, da bo v njej aktivno deloval. Zato je treba zagotoviti dobro mentorstvo, funkcionarji morajo biti snosobni liudie. ki
meniti, s pripravami je treba začeti že prej. Moramo se vprašati naslednje: ali je potrebno s starim gradivom na kongres, je potrebno še enkrat zapisati stara stališča. Na XI. kongres smo šli samo z enim dokumentom, še za tega pa.pravijo, da je bil nerazumljiv. Lahko postavimo tudi vprašanje o načinu dela na kongresu. Ali je ta res samo zato, da referiramo o delu v preteklih štirih letih. So pa še druga vprašanja, npr. kriterij za izbiro de.le-gatov. Tega je treba vsekakor popraviti. Od delegatov je odvisna vsebina kongresa. Vodstva se oddaljujejo od baze in njenih interesov, zato se morajo vrfiiti v bazo. V predsedstvu RK je bilo rečeno, da je treba čimprej določiti kongres da ali ne ali pa celo izreden kongres. Izreden kongres pride v poštev le, kadar gre za konkretne -probleme v ZSMS ali v družbi. Če pa bi kongres ukinili, bi ZSMS osiromašili, ker je kongres najvišji organ, le'boriti se moramo proti sformaliziranosti in avtomatiziranosti.«
- Kamniški mladinci so trenutno naiboli zaDosleni z usta-
Robert Čeme sc je rodil leta 1956 blizu Nove Gorice. Po poklicu je ekonomist, doštudiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že v srednji šoli je bil aktiven v mladinski organizaciji. Bilje predsednik šolske osnovne organizacije in obenem še predsednik OO ZSMS v krajevni skupnosti. V tem času je bil tudi aktiven v občinski konferenci in v republiški konferenci, kjer je delal na področju izobraževanja. Od 1.1978 -1980 je bil delegat v konferenci ZSMJ, od 1980-1982 sekretar ZSMS, od 1982-1984 član predsedstva konference ZSMJ, od 1982-1983 pa sekretar RK ZSMJ. Konec lanskega leta je začel opravljati funkcijo predsednika RK ZSMS.
znajo prisluhniti težavam mladih. Starost ni pomembna, če ima te kvalitete«.
- XII. mladinski kongres, da ali ne? Moramo se zavedati statusa kongresa, kajti kongres da ali ne lahko Sprejme samo kongres. To vprašanje se je pojavilo že na XI. kongresu, vendar do končne odločitve ni prišlo. Kongres je vsake štiri leta, po sklepu XI. kongresa, se lahko skliče tudi izredni kongres. Res je, da je treba vsebino kongresa spre-
navljanjem mladinskega servisa. Kaj misliš ti o mladinskih delovnih servisih?
»Sedaj jih potrebujemo, vendar ne smejo biti osnovani tako, da bi izkoriščali delo mladih. To je treba še posebej poudariti. Sredstva, ki jih servis pridobi, naj gredo samo za mlade in njihove interese. Premalo vrednotimo tudi mladinsko prostovoljno delo, vse preveč je gledano skozi dinar, v humani družbi pa se to ne bi smelo dogajati.« D. G.
S seje predsedstva OK SZDL
Slab odnos do M DA
čno in dolgoročno. Tudi delegati v delegacijah morajo bolj aktivno in povezano delovati, saj je tu temelj večjemu napredovanju
KS. v
Kljub pridobitvam, ki smo jih imeli v preteklem letu, potrebujemo še marsikaj kot npr. vrtec, osemletko, servis za kmetijsko mehanizacijo..., kar bo v korist tudi ostalim KS v Tuhinjski dolini.
Storiti pa moramo nekaj na področju informiranja. Glasilo KS KRAJAN v preteklem letu ni izhajalo, predvsem zaradi preobremenjenosti posameznikov, premajhnega števila dopisnikov in nenazadnje tudi finančnih težav. Pobudo in zahtevo mladinske organizacije, da mora glasilo KRAJAN ponovno oživeti, moramo podpreti in mladim nuditi vso pomoč.
Ne smemo se zadovoljiti samo z dosedanjimi pridobitvami, pač pa moramo s čim večjo aktivnostjo in složnostjo krajanov še bolj aktivno delovati in širiti napredek naše KS.
HELENA IVANČIČ
S sprejemom predloga smernic za pripravo družbenega plana za obdobje 1986-1990 in predloga smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Kamnik na zborih skupščine se je končal prvi krog javnih razprav, ki nas v letošnjem letu še čakajo.
V javno razpravo se je aktivno vključila tudi socialistična zveza, ki je večino pozornosti posvetila tistemu delu, ki je obravnaval družbene dejavnosti. Na sekcijah, ki jih je SZDL organizirala v sodelovanju z izvršnim svetom občinske skupščine se je na sam predlog smernic oblikovalo vrsto različnih stališč. Kljub vsemu pa je prevladovalo splošno mnenje, da so smernice dobra osnova za nadaljne planiranje vseh, ki si v občini Kamnik žele razvoj. Predsedstvo se je seznanilo tudi z odzivnostjo na teh sekcijah in ugotovilo, da 63% udeležba od vseh vabljenih pomeni korak naprej. Z doseženimi rezultati pa se ne smemo zadovoljiti, saj moramo sekcije odpreti širšemu krogu ljudi in pri informiranju uporabiti številne medije (plakati, vabila preko občinskega glasila ipd.). Dobljene izkušnje nam morajo biti usmeritev za naprej, tako pri organizaciji podobnih metod dela socialistične zveze kot pri političnih aktivnostih vseh subjektivnih sil, za kvalitetno izdelavo
temeljnih planskih dokumentov posameznih samoupravnih organizacij in skupnosti. Za uresničitev tega cilja, predsedstvo poziva vse nosilce planiranja za maksimalno angažiranost in mobilizacijo pri pripravi kvalitetnih planov, temelječih na realnih osnovah in razvojnih možnostih (tehnoloških in kadrovskih) posamezne sredine.
V nadaljevanju je predsedstvo temeljito pretreslo problematiko mladinskega prostovoljnega dela in odnosa družbe do tega. Ugotovljeno je bilo, da je odnos slab (razen v okolju, kjer brigadirji delajo), saj mladinsko prostovoljno delo še nima takšne družbene veljave kot bi jo moralo imeti. Drugi večji problem za nastalo krizo na tem področju je pripisati težki družbenoekonomski situaciji, predvsem šolske mladine, saj se le-ta v poletnem času raje zaposluje in na ta način rešuje svojo težko materialno stanje.
Zadnji pomembnejši sklop problemov za krizo mladinskega prostovoljnega dela pa je padec interesa mladih za to obliko preživljanja počitnic. Mladi si želijo novih, svežih oblik, sproščenega načina življenja in dela medsebojnih in samoupravnih odnosov na MDA, ne pa togosti, vojaške discipline,   uniformiranosti in
nezdravega tekmovanja. Kljub vsem problemom pa jc perspektiva jasna in jo je nakazalo tudi žc predsedstvo OK ZSMS. Predvsem bi morali zaradi nujne prisotnosti delavcev (tudi mladih) v OZD ravno v času dopustov prenesti del Centra za mladinsko prostovoljno delo (ki deluje v okviru organov OK ZSMS) v SŠCRM, s čimer bi dosegli večji interes med mladimi. V smislu razbremenjevanja OZD bodo potekale široke aktivnosti za uveljavitev MDA kot proizvodne prakse. Poleg tega pa bi za večji interes organizirali tudi vrsto lokalnih delovnih akcij v krajevnih skupnostih, katere pa se, na žalost, za to obliko razvoja premalokrat odločajo.
Iz te razprave je bilo v okviru vseh organiziranih subjektivnih sil dogovorjeno, da mladinsko prostovoljno delo ne sme biti le v domeni ZSMS, temveč da morajo odgovornost prevzeti vsi subjekti naše občine, ki so svojo pripravljenost verificirali s podpisom samoupravnega sporazuma o izvajanju mladinskih delovnih akcij in organiziranju mladinskih delovnih brigad v občini Kamnik, pa se tega skupnega dogovora v preteklem obdobju niso držali v dogovorjenih okvirih.
JANEZ MARKOVIČ
Enodnevni seminar za vodstva mladinskih organizacij
Prvo dejanje enodnevnega posveta oziroma seminarja za vodstva osnovnih organizacij je bilo plenarno zasedanje, uvod je imel predsednik republiške konference ZSMS, Robert Černe, ki je govoril o »Aktualnih nalogah ZSMS v letošnjem letu«.
Na začetku je pohvalil aktiviste kamniških mladincev, ki so se v precej velikem številu zbrali v sejni dvorani občine Kamnik. Černe je poudaril, da ne bo mogel govoriti o vseh problemih, vendar da bo poskušal opozoriti na najbistvenejše, kar nas čaka v tem predkongresnem letu. Te, podteme so bile: ZSMS v procesu ustvarjanja stabilnejših osnov
in razvoj socialistične samoupravne družbe, kritične analize tega znotraj ZSMS, krepitev ZSMS in ZSMJ, skupščinske volitve 1986, idejno politično izobraževanje, priprave na XII. kongres ZSMS in borba za mir in neuvrščenost v svetu.
V prvi temi se je dotaknil bistvenih vprašanj ekonomske stabilizacije in prezadolženosti. Poudaril je, da je samoupravljalski prostor zelo omejen, kar zavira razvoj samoupravljanja. Robert Černe je nanizal še nekatera dejstva, še posebej so bile zanimive čisto mladinske zadeve, kot je priprava na XIL kongres. Pri tej temi je še posebej podčrtal, da
Z enodnevnega seminarja za vodstva OO ZSMS...«: Veliko število mladih se je udeležilo seminarja
morajo na XII. kongresu sodelovati tudi mladi iz osnovnih organizacij, ne samo starejši mladinci nad 25 let. Kongres nikakor ne sme postati debatni krožek* nekaterih posameznikov.
Po uvodu Roberta Černeta je sekretar OK ZSMS Kamnik, Brane Hafner, poročal o realizaciji programa v prvem mesecu letošnjega leta. Po njegovih ugotovitvah organi občinske konference niso bili preveč aktivni, predvsem zaradi menjave vodstva OK ZSMS Kamnik, vendar se stanje popravlja. Nato je predstavil še kratkoročni in dolgoročni plan OK ZSMS. Temeljne naloge bodo ureditev okolice dijaškega doma in Agroživilske šole, ustanovitev Mladinskega servisa, praznovanje Meseca mladosti. Ena od pomembnejših nalog pa bo reševanje težav osnovnih organizacij.
Po dveh uvodnih poročilih se je razvil nekakšen dialog .med POSAMEZNIMI udeleženci posveta in predsednikom RK ZSMS Robertom černetom o nekaterih problemih. Širša diskusija se ni razvila, zato so se po krajšem odmoru prisotni porazdelili v tri skupine, in sicer: mladi iz krajevnih skupnosti v prvo skupino, mladi iz organizacij združenega dela v drugo in mladi v izobraževanju v tretjo skupino. V posameznih skupinah so se udeleženci mnogo bolj razgovorih, saj so obravnavali teme, ki so jim mnogo bližje.
D. G.
Mnenje mladincev o seminarju
Enodnevni posvet za vodstvo OO ZSMS in organov se nama zdi zelo pozitiven. Taki seminarji, oziroma posveti, so potrebni predvsem zaradi tega da sc mladinci soočijo s problemi mladinske organizacije. Nedvomno sva zadovoljni, ker sva spoznc'1: mnogo problemov in stvari, za katere prej sploh nisva vedeli. Ta posvet je pomemben zaradi povezovanja med mladinci samimi in osnovnimi organizacijami ZSMS.
Drolc Ema, Ivančič Olga OO ZSMS TUHINJ
Mislim, da je predsednik RK ZSMS dobro predstavil najbolj pereče probleme in naloge ZSMS v tem obdobju. Pripomnim naj le to, da je bila zame ta predstavitev deloma nerazumljiva, saj sem v mnogih rečeh še precej neizkušen.
Res pa je tudi to, da se sam bolj zanimam za delo v osnovni organizaciji.
Drugi del seminarja - delo v skupinah, mi je bil bolj všeč, ker smo razpravljal o bolj konkretnih problemih. To so volitve v skupščino. Jasno se je pokazalo, da so mladi o tem precej neinformirani. Na splošno pa je bil seminar kar zanimiv.
Rak Franci OO ZSMS Soteska
Prva tema, Aktualne naloge ZSMS je bila dobro predstavljena s strani uvodničarja, predsednika RK ZSMS. Diskusija se je razvila le delno, vendar je potem, ko smo se razdelili po skupinah prišlo do bolj sproščene razprave na teme: skupščinske volitve, nalo-
ge mladinske organizacije in njenih aktivistov, vloj.':i in delovanje delegatskega sistema itd. Takšni in podobni seminarji imajo svoj koristen pomen. Na razpravah spoznamo probleme, s kakršnimi se srečujejo druge osnovne organizacije ZSMS in jih poskušamo skupaj rešiti.
Darja Čermelj OO ZSMS SŠCRM
Mislim, da so taki seminarji zelo v redu. Spoznaš dovolj novega, posebno veliko sem zvedel o skupščinskih volitvah in napakah v preteklosti. Prizadevati si moramo, da bi te napake odpravili. Želim, da bi bilo v prihodnosti še več takih seminarjev.
Niko Gerkman OO ZSMS Svilanit
A« "V. »■ i*1 **— »' 1
Predstavljamo program dela
Mladina ne sme pozabiti
Kot vsako leto tudi letos na Oseke
Praznik krajevne skupnosti Tuhinj sovpada s slovenskim kulturnim praznikom.. Zakaj ravno 8. februar?
Ta dan je leta 1944 na obronkih Menine planine, na Osekih, ugasnilo življenje osemnajstim borcem Šlandrove brigade. Med padlimi je bil tudi politični komisar I. bataljona Peter Gaberšek in komandir čete David Slatnar. Kar oseminštirideset borcev te slavne brigade pa je ostalo pogrešanih.
Niti kislo vreme ni zadržalo okoli sedemdeset pohodnikov, med katerimi je bilo največ mladih, da se v nedeljo, 10. februarja, ne bi podali na pot proti Osekom, kjer so mladi iz Tuhinja ob sodelovanju pevcev, prav tako iz Tuhinja, pripravili ob spomeniku kulturni program.
»Vsako leto se zberemo prav
tu, na obronkih lepe, a s krvjo prepojene Menine planine, da za trenutek postojimo in obudimo spomin ter prisluhnemo tišini gozdov, kajti le oni so bili priča tej težki borbi. Dolga štiri leta je v naši domovini divjala vojna. Sovražnik jo je s pomočjo domačih izdajalcev okupiral. Toda ljudstvo, ki je bilo hlapec, tlačan, brezpravna raja, se je pod vodstvom Tita dvignilo, uprlo, strlo okove in iz krvi se je rodila svoboda,« je dejala govornica Helena Ivančič. Sovražnik je bil premagan - domovina porušena. V ljudeh pa je plala klena volja in moč po boljšem in lepšem življenju. Gradili so, kovali in skovali novo življenje, ki zdaj cvete in poganja vedno nove in nove cvetove, v katere je vtkano ime Tito. Tovariš Tito se je večkrat
SOZD Slovenija papir,
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik,
Medvedova 25, Kamnik
DSSS
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
1. glavne kuharice
2. tajnika samoupravnih organov
Pogoji: pod 1.:
- poklicna šola kuharske smeri
- dve leti delovnih izkušenj v obratu družbene prehrane
pod 2.:
- administrativni tehnik ali gimnazijski maturant
- dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
- znanje strojepisja
Delo se združuje pod 1. za nedoločen čas, pod 2. za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 3 mesece.
Vsi interesenti naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
obračal na mladi rod, ker je mla-, dina prihodnost domovine in poroštvo našega razvoja. Mladini je na desetem kongresu posvetil naslednje besede: Mladina mora poznati in razvijati naše revolucionarno izročilo, s čimer se mladi rodovi povezujejo z najsvetlejšimi pridobitvami socialistične revolucije, v kateri je mladina imela veliko vlogo. Gojiti revolucionarna izročila med mladimi ljudmi pa je tudi, da jih seznanjajo z dejanji njihovih vrstnikov. Trajne vrednosti, ki jih je ustvarila naša revolucija, so neizčrpen vir socialistične vzgoje mladine - za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, jugoslovanskega socialističnega patriotizma, internacionalizma, borbenosti in požrtvovalnosti (konec cit.) Še naprej moramo graditi mostove prijateljstva in plesti vezi med narodi. Čuvati moramo bratstvo in enotnost naših narodov.
Hoditi moramo po poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito s svojimi soborci. Besede Tita so vselej zanesljiv kažipot.
Zato moramo vsi mladi ceniti hrabrost borcev, ki jim ni bilo žal trpeti in ne žrtvovati dragocena življenja, kajti oni so nam zagotovili srečo, mir in svobodo.
JUNAKI IN TOVARIŠI BORCI - HVALA VAM!«
S temi besedami je zaključila svoj nagovor mladinka, Helena Ivančič iz Tuhinja.
Po končanem programu so se pohodniki še precej časa zadržali ob ognju na Osekah. Mladi so prisluhnili spominom borcev, ki so se sicer v manjšem številu kot običajno udeležili spominske slovesnosti na zasneženi Menini planini.
Spominski pohod je bil lep prispevek k praznovanju praznika krajevne skupnosti Tuhinj in ponoven dokaz, da je mlademu rodu treba zaupati.
Nasvidenje prihodnje leto in to v še večjem številu, je bila želja mladih iz Tuhinja ob slovesu. ' ,
MAJ
Voda in zrak sta proizvodna dejavnika v praktično vseh tehnologijah; sta okolje, na katerega je vezana večina človekovih dejavnosti in sta tudi osnova za proizvodnjo hrane. Tehnološki razvoj in sodobni način življenja pa ob tem, da sta vse bolj vezana in odvisne od njiju, ta vira istočasno nerazsodno trosita in dramatično uničujeta.
Naša strokovna komisija v Društvu za varstvo okolja Dom-žale-Kamnik bo skušala, v okviru skupne in usklajene družbene skrbi za zdravo vodo, zrak in hrano, na območju obeh občin odkrivati primere ogrožanja teh virov, opozarjati in iskati rešitve za njihovo izboljšanje in reševanje.
Vode
Ozemlje občin Kamnik in Domžale je v svoji geografski obliki porečje Kamniške Bistrice, v katero se zlivajo glavni pritoki Bistričica,' Nevljica, Rača--Radomlja in Pšata. Pritoke tvori večje število manjših pritokov, ki-so vsi pomembni viri celotnih površinskih voda.
Pod površino Podgorsko -Mengeškega polja je podtalna pitna voda, ki je zaradi lege in količin republiškega pomena. Domala vse te vode izvirajo znotraj obeh občinskih meja in se na jugu občine Domžale izlivajo kot reka Kamniška Bistrica v Savo. Ekološko stanje teh voda je torej v celoti odvisno od ravnanja prebivalcev obeh občin.
Današanje stanje površinskih voda je zaradi različnih onesnaženj zelo slabo in zahteva nujno ukrepanje.
Onesnaženost Kamniške Bistrice se pričenja v Stahovici in se navzdol ob rečnem toku stopnjuje do te mere, da se v Savo izliva voda IV. kakovostnega razreda. Vzroki za to so odplake iz industrijskih obratov in delavnic ter stanovanjskih in drugih objektov ob reki. Močno onesnažena je Pšata, v gornjem toku do Mengša zaradi odplak gospodinjstev in delavnic, v Mengšu pospeši onesnaženje industrije in neustrezna čistilna naprava na koncu kanalizacije.
Onesnažena je tudi Rača -Radomlja. Več ali manj so onesnažene tudi manjše vode - pritoki. Povzročitelji so gospodarske odplake, detergenti, kemikalije, kmetijske odplake, odmetavanje raznih odpadkov in poginulih živali v vodo, neodgovornost in malomarnost. Nov vir onesnaženja za Račo je odlagališče odpadkov pri Dobu.
Občasno pride do hudih zastrupitev posameznih voda, ki
povzročajo pogin rib in drugih živali v vodi. Največkrat povzročijo zastrupite malomarni in neodgovorni ljudje.
Podtalnica pod Podgorsko -Mengeškim poljem je še toliko čista, da je uporabna za pitno vodo (zajetje nad Domžalami in bodoče zajetje nad Megšem). Vendar je kakovost podtalne vode zelo ogrožena in če bi se onesnaženost ugotovila šele v zajetjih, bi bilo že prepozno.
Potencialni viri onesnaženj podtalnice so sledeči:
- odlagališča odpadkov -kemikalij na območju podtalnice in ambicije za njihovo nadaljnjo gradnjo.
- industrijski obrati na območju podtalnice;
- naselja Podgorje, Križ, Moste, Suhadole, Topole so brez kanalizacije, vsako gospodinjstvo pa je onesnaževalec (le redka imajo neoporečne greznice), nekateri imajo odplake napeljane celo v opuščene vodnjake;
- nepopolno izvedena kanalizacija, npr. v Mengšu;
- pretirana uporaba umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov;
- občina Kamnik nima odloka o zaščiti podtalnice (možno neovirano onesnaževanje).
- Dolgoročni cilj ekološkega varstva naših voda je:
- doseči tako gospodarjenje s površinskimi vodami, da bodo zopet čiste,
- pospešiti sprejem in izvajanje ukrepov, ki bodo zagotovili
vsaj sedanjo čistost podtalnice na Podgorsko - Mengeškem polju in na ostalih nahajališčih. Za uresničitev ciljev bo komisija delovala takole:
1. izobraževanje, osveščanje in obveščanje občanov o varstvu voda: v šolah, javnih občilih, na predavanjih, seminarjih, z brošurami;
2. sodelovanje pri sprejemanju prostorskih in urbanističnih aktov in spremljanje izvajanja:
3. sodelovanje s strokovnimi organizacijami: območna vodna skupnost, raziskovalne skupnosti, občine SKIS, društva (ribiška, jamarji, gasilci) in druge organizacije, ki imajo interes za varstvo voda;
4. dala bo pobudo za organizirano skupno akcijo vseh zainteresiranih dejavnikov za dosego navedenih ciljev, v kateri bi:
a) ugotovili potek kanalizacijske mreže, njeno delovanje in kateri objekti še niso priključeni,
b) ugotovili možnosti za nadaljnjo gradnjo, posebno z vidika ohranjanja podtalnice,
c) podpirali nadaljnjo izgradnjo centralnih čistilnih naprav,
d) ugotovili zmogljivost in učinkovitost čistilnih naprav pri vseh objektih ter po potrebi zagotovili načrtne izboljšave,
e) evidentirali vse iztoke hladilnih vod, ugotovili in preverili druge divje iztoke (tudi v opuščene vodnjake in podtalnico),
f) sproti ali po terminskih fazah razreševali pomankljivosti, pripravili programe dolgoročnih rešitev in se zavzemali za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev;
5. ugotavljanje primerov onesnaževanja zemlje s kemikalijami, kmetijskimi zaščitnimi sredstvi, olji. itd.;
(se bo nadaljevalo)
Prijatelji v pesmi in smehu
Nastop dramske skupine, pevskega zbora ter pionirjev je bil ob koncu nagrajen z zasluženim aplavzom. Slovenski kulturni praznik smo tako počastili na enkraten način tudi v KS Srednja vas.
Začelo se je s pesmijo. Moški pevski zbor Mavrica nam je predstavil nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Ta zbor že nekaj časa uspešno deluje na vseh prireditvah v KS in mogoče se bo v prihodnje predstavil tudi kje drugje.
Sledili so najmlajši udeleženci, naši pionirji, ki so najprej na prisrčen način predstavili Prešernove pesmi. S pesmijo in igro so nam potem tudi nazorno pokazali, da v prihodnje pri reševanju naših problemov lahko računamo tudi nanje, če bo potrebno.
Dramska skupina se je tokrat predstavila s skeči. Kakor je dejala napovedovalka, je bilo mogoče iz njih spoznati problem, ki že dalj časa tare KS Srednja vas. V skečih iz vsakdanjega življenja pa je- lahko marsikdo opazil tudi del samega sebe.
Končalo se je zopet s pesmijo in bilo je prav tako, kot je pisalo na plakatu, ki je vabil na prireditev: »Pridite, ne bo vam žal!« Enourni program je kar prehitro minil.
Dvorana je bila polna in to dokazuje, da večja skrb na kulturnem področju že poganja sadove. Tako se znova potrjuje, da smo narod pesmi in proze. Najlepše to sporočamo svetu ob vsaki obletnici smrti našega največjega mojstra pesniške besede, doktorja Franceta Prešerna.
ANTON ŠUŠTAR
40-letnica osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom
Letos mineva štirideset let od konca druge svetovne vojne, osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom.
Vsi naši narodi in narodnosti bodo obeležili ta zgodovinski jubilej kot dogodek, ki je pred štiridesetimi leti označil konec herojske borbe narodov in narodnosti Jugoslavije in začetek graditve socializma in novejše zgodovine Jugoslavije.
Povsod v svetu se leto 1985 obeležuje kot 40-letnica konca druge svetovne vojne in številne države, članice protihitlerjevske koalicije, bodo z obeležitvijo tega dogodka potrdile svoj prispevek k zgodovinski zmagi nad fašizmom. Pri tem ima Jugoslavija pomembno mesto, saj je dala velik prispevek k zmagi nad fašizmom.
V drugi svetovni vojni nam ni nihče od zunaj prinesel svobode. Narodnoosvobodilna vojna v Jugoslaviji je bila od samega začetka v rokah naših narodov in narodnosti pod vodstvom KPJ in tovariša Tita. Štiriletna narodnoosvobodilna vojna in priborjena zmaga nad fašističnimi okupatorji ter domačimi izdajalci je potrdila moč socialistične revolucije, hrabrost narodov in narodnosti Jugoslavije in predanost svobodi brez primere.
Nihče nima pravice skrivati ali prenarejati zgodovinske resnice o naši herojski borbi, v kateri je za zmago padlo milijon in sedemsto tisoč Jugoslovanov. Prav zaradi tega je treba v jubilejnem letu mednarodni javnosti dati pravo sliko o naši narodno-osvo-bodilni borbi in revoluciji in uveljaviti naš prispevek k zmagi nad fašizmom v drugi svetovni vojni.
Na jugoslovanskem bojišču je bilo v tej vojni več sto tisoč vojakov nemških, italijanskih, bolgarskih in madžarskih fašističnih divizij, kar priča o velikosti in obsegu te fronte.
V narodnoosvobodilni vojni je sodelovalo 75% mladih ljudi, starih do 25 let, več kot 20% borcev so bile ženske. Narodnoosvobodilna borba je bila izredna in nikoli prekinjena fronta, ki je obsegala celo Jugoslavijo.
S hrabrostjo borcev brez primere v borbi za svobodo in neodvisnost iz leta v leto se je vse bolj širila in krepila organizacijska in politična moč.
V naši revoluciji so bili uresničeni temeljni cilji - borba proti okupatorju in domačim izdajalcem, proti nacionalnemu tlačenju in za nacionalno svobodo in enakopravnost, krepitev bratstva in enotnosti ter osvoboditev krajev, ki so bili našim narodom odvzeti po prvi svetovni vojni.
Z zmagovitim koncem vojne je postala vojska narodov in narodnosti Jugoslavije dobro organizirana in oborožena armada z osemsto tisoč borci.
Jubilejna obletnica nas obvezuje, da se spomnimo na strahote pretekle vojne, ki je človeški civilizaciji zadala največje materialno uničenje v zgodovini človeštva in odnesla več kot petdeset milijonov človeških življenj.
Po bogatitvi dogodkov, dramatičnosti dogajanj in dosežkih, po bitkah in zmagah, so bila pretekla štiri desetletja v življenju naših narodov in narodnosti obdobje, kakršno doslej v naši novejši zgodovini ni zabeleženo.
Pod vodstvom Zveze komunistov in Tita so narodi in narodnosti Jugoslavije v preteklih 40. letih dosegli ogromen napredek v materialni proizvodnji in v proizvodnih odnosih v družbi. Razvili so nove industrijske panoge, opravili modernizacijo obstoječih, na nekaterih področjih pa so dosegli svetovno raven tehnologije in organizacije. Dosež-
ki v industrializaciji, v kmetijstvu, stanovanjski gradnji, graditvi novih naselij in komunikacij na področju znanosti in kulture, izobrazbe in vzgoje, so omogočili povečanje družbenega in osebnega standarda naših ljudi, zagotovili zdravstveno varstvo vsem kategorijam delovnih ljudi in ustvarili pogoje za nadaljnji materialni in kulturni napredek naših narodov in narodnosti.
Današnje mlade generacije so ponosne, da žive v socializmu. To jih obvezuje in navdihuje, da bodo pri obeleževanju jubilejev s svojo mladostjo in z idejami, z akcijami in s številčnostjo pomembna vez preteklosti in sedanjosti in nosilci svoje prihodnosti.
Obeleževanje 40-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom je izjemno pomemben politični dogodek, zato mora zajeti vse delovne in druge organizirane strukture naše družbe, od krajevnih skupnosti do federacije.
Glede na širino, značaj in pomen obeleževanja jubilejne obletnice je treba vse raznovrstne in navadne aktivnosti, posvečene dogodkom in osebnostim v letu 1985 povezati ž datumi: 8 marec, Dan OF 1. maj, Dan zmage, Dan mladosti, 4. julij, 29. november in 22. december. Nosilci obeležitve teh obletnic so subjekti, organi in organizacije, na katere se dogodki navezujejo. V svoji aktivnosti si bodo prizadevale, da bo imelo obeleževanje na vseh ravneh predvsem delovne in vzgojne značilnosti in da bo čim manj stroškov in posebnih izdatkov.
Obeleževanje 40-letnice jubileja bo spremljajo izdajanje publikacij in druge aktivnosti. V spremljanju in obveščanju najširše javnosti imajo velik pomen javna glasila. V komentarjih in informacijah je treba pisati o ra-
zličnih oblikah aktivnosti in doseženih rezultatih v borbi za gospodarsko stabilizacijo.
Vodstva družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih in občini do federacije bodo razvijale vso svojo družbenopolitično, vzgojno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, športno in drugo aktivnost in se vključile v obeleževanje jubilejev z načrtovanjem in izvrševanjem tistih akcij v svoji sredini, ki prispevajo k bogatejši vsebini njihovega življenja in dela.
V tem pogledu je treba podpreti aktivnost za ureditev, zaščito in stalno skrb za vzdrževanje spomenikov, spominskih obeležij in grobov borcev NOB ter oživljanje njihovih sporočil. Na ustrezen način je treba obeležiti tudi 40-letnico osvoboditve koncentracijskih in ujetniških taborišč in zaporov v državi in tujini, skozi katere je šlo na tisoče borcev in rodoljubov.
Jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba imata s svojim deležem v obeleževanju jubilejev, s slavnostno obeležitvijo 40-letnice preboja sremske fronte, zaključnih operacij in Dneva zmage posebno nalogo. Raznovrstne oblike obeleževanja tega jubileja, ki jih bodo enote armade in nekdanji bojevniki, mladina, pionirji, delavci, kmetje in občani manifestirali v 1985. letu, bodo prispevale k krepitvi velikih pridobitev NOB in revolucije.
V počastitev obeležitve 40-letnice osvoboditve Jugoslavije in zmago nad fašizmom bo v Beogradu slavnostna akademija organov in organizacij federacije ter vojaška parada.
Predsednik koordinacijskega odbora za proslave pri OK SZDL Cvetko FERDO
Gradnja novega zdravstvenega doma
Ko je bila stavba ob Ljubljanski cesti, sicer namenjena za kulturni dom preurejena v sedanji Zdravstveni dom in so se zdravstvene službe preselile v te prostore, je. bilo rečeno, daje stavba predvidena za zdravstveni dom za dobo dvajsetih let. Prostorov je bilo v začetku preveč, zato je imel v drugem nadstropju svoje prostore tudi občinski Rdeči križ, Fotoklub Kamnik in SZDL. Ko pa se je zdravstveno varstvo v Kamniku začelo intenzivno razvijati in so posamezne službe prešle na dispanzerski način dela, pa je stavba postala premajhna. Že ob* sprejemu prejšnjega samoprispevka je bilo dogovorjeno, da je namenjen za zdravstveno varstvo v občini. V ta namen so bila takrat že dogovorjena sredstva tudi pri regionalni zdravstveni skupnosti. Med usklajevanjem programov družbenih dejavnosti pa je prišlo do odločitve, da se sredstva samoprispevka odstopijo za potrebe izobraževanja.
Že leta 1974 je gradbeni odbor pri Občinski zdravstveni skupnosti Kamnik začel pripravljati dokumentacijo za gradnjo novega zdravstvenega doma. Takrat sta bili še dve varianti: ali adaptacija stare stavbe s priključitvijo glasbene šole, ali novogradnja na novi lokaciji. Leta 1976 je Medikoinženiring na podlagi zbranih podatkov ovrgel možnost adaptacije sedanjega zdravstvenega doma; ker gradnja ni ustrezna. Na starem delu stavbe so namreč slabi temelji. Zato se je vsa dejavnost usmerila v pripravo dokumentacije za izgradnjo novega zdravstvenega doma na novi lokaciji. Člani gradbenega odbora in vsi člani kolektiva zdravstvenega doma so se vključili v intenzivne priprave za izglasovanje samopri-
spevka za gradnjo zdravstvenega doma. V takratnem stanju je bilo osnovno vodilo, da je gradnja novega zdravstvenega doma možna in sicer s soudeležbo sredstev pri regionalni zdravstveni skupnosti v razmerju 50:50 iz samoprispevkov in iz sredstev regionalne zdravstvene skupnosti. Ko je prišlo do gradnje, so se zakonski predpisi že spremenili zaradi omejevanja sredstev za novogradnje. Za pripravo načrtov je regionalna zdravstvena skupnost še dala svoj delež, kasneje pa ne več. Denar iz samoprispevka pa je prihajal na žiro račun. Da ne bi gradnja zastala ali celo propadla in da denar ne bi nekoriščen ležal na žiro računu je po posvetih in usklajevanjih prišlo do odločitve o fazni gradnji, zato smo pričeli z gradnjo I/A faze zdravstvenega doma. Za to gradnjo je bilo dovolj sredstev iz samoprispevka. I/A faza naj bi bila dograjena do konca letošnjega marca. V to stavbo se bosta selili otroško
in zobozdravstveno varstvo; to sta službi, ki delata v najslabših pogojih. Ko je prišlo do gradnje, je investitorstvo prevzel Zdravstveni dom in ne več zdravstvena skupnost. Izvajalska dela je prevzelo gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Gradnja se je z*ačela februarja 1984 in je potekala po terminskem planu. Stavba je dograjena in vdelane so vse grobe instalacije. Poseben problem je toplifikacija. Vendar sedaj urejajo tudi te stvari, saj je bil januarja letos sprejet samoupravni sporazum o izgradnji vročevodnega omrežja. Izvajalec za ta dela je Komunalno podjetje Kamnik. Toplifikacija zdravstvenega doma pa bo vezana na vročevodno omrežje iz delovne organizacije Svilanit.
Kontrolo gradnje in porabe sredstev ima LIZ-inženiring iz Ljubljane. Med gradnjo samo je prišlo do posameznih sprememb zaradi drugačnih,, materialov, ki jih ni možno več uvoziti, vendar
so bile vse spremembe sproti usklajene.
Sredstva iz samoprispevka za izgradnjo I/A faze zadoščajo. Del opreme je že uskladiščene v Zdravstvenem domu v Domžalah, drugi del opreme pa je naročen. Oprema, ki je še uporabna v sedanjem zdravstvenem domu, pa bo vključena v opremo novega zdravstvenega doma. Sredstva, ki se bodo natekla preko sedanje; gradnje, naj bi se uporabila za začetek I/B faze in sicer za izgradnjo kletnih prostorov. To je potrdila tudi občinska skupščina za spremljanje porabe samoprispevka, da se sredstva samoprispevka namenjena za zdravstvo, porabijo za izgradnjo kletnih prostorov I/B faze. Pristopi naj se tudi k akciji za pridobitev sredstev pri Medobčinski zdravstveni skupnosti.
Zaradi vremenskih pogojev sedaj komunalna dela ne morejo potekati. Potrjeni in sprejeti pa so vsi potrebni samoupravni sporazumi, da se gradnja komunalnih del, takoj ko bo vreme dopuščalo, nadaljuje.
Tako kot gradnja sedaj poteka, bo verjetno prišlo do manjše kasnitve pri dokončanju I/A faze. Vendar predvidena kasnitev ne bo večja.
Gradbeni odbor
Inovator leta
Tudi letos se je odbor za inovacijsko dejavnost pri OS ZSS Kamnik odločil, da bo ob podeljevanju srebrnih znakov, ob 1. maju, podelil tudi priznanja »INOVATOR LETA«.
V ta namen naj OO ZS posredujejo tehtno obrazložitev po pravilniku za kandidata - dobitnika priznanja »INOVATOR LETA«. Odbor za inovacijsko dejavnost pri OS ZSS bo Upošteval le popolne predloge, v katerem bo navedena inovacija ter njena vrednost (ocenjeni inovacijski učinek).
Predloge posredujete na OS ZSS Kamnik, Titov trg 1, najka-snjeje do 31. 3. 1985.
Na podlagi sklepa odbora za inovacijsko dejavnost pri OS ZSS Kamnik in sklepa OS ZSS Kamnik z dne 28. 2. 1984 je sprejet in jc bil posredovan v vse OO ZSS
PRAVILNIK
O PODELJEVANJU PRIZNANJ »INOVATOR LETA« OS ZSS KAMNIK
1. člen
Priznanje »INOVATOR LETA« - OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK, (v nadaljevanju »priznanje«) podeljuje OS ZSS Kamnik vsako leto ob prazniku, 1. maju.
2. člen
Priznanje se podeli:
- članom zveze sindikatov za izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela, kar naj bi bila posledica njegovih inovacijskih storitev,
- pobude in delovni rezultati, s katerimi so doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje,
- za pomembne racionalizatorske in inovatorske predloge,
- za učinkovite tehnične in tehnološke izboljšave.
3. člen
Priznanje »INOVATOR LETA« prejme delavec, ki ima že ocenjeno vrednost svoje inovacije.
Do teh priznanj so upravičeni delavci, ki imajo najvišje ocenjeno inovacijsko storitev.
4. člen
Na leto se podelijo tri priznanja »INOVATOR LETA«.
5. člen
Predlog sprejema odbor za inovacijsko dejavnost. Sklep o podelitvi priznanja sprejme Občinski svet ZSS Kamnik.
OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK Odbor za inovacijsko dejavnost
Program proslav in prireditev v letu 1985
Letos bomo (ali smo že) v Kamniku obeleževali naslednje pomembne obletnice iz naše zgodovine:
6. januar - spominska slovesnost padlim članom okrožnega komiteja KPS kamniškega okrožja
8. februar - kulturni praznik -Tudi letos je poudarek aa dolgoletni usmeritvi znotraj ZKO Kamnik, da prireditve ne bodo samo 8. februarja, temveč so se začele že januarja in se nadaljujejo tudi po 8. februarju. Osrednja prireditev pa je ostala revija pevskih zborov, ki delujejo na področju občine Kamnik.
8. marec - Dan žena - Ni predvidena posebna slovesnost. Te pa sc bodo vrstile v vseh sredinah s krajšimi kulturnimi programi, v KS pa je v počastitev tega dne predvidena podelitev brošure »Naš malček«.
27. april - Dan OF - Nosilec občinske proslave s kulturnim programom in podelitvijo srebrnih priznanj OF je OK SZDL. ' 1. maj - praznik dela - Nosilec tradicionalnega delavskega
Mladi mladim o poklicnem usmerjanju
Kaj so mladi naredili za mlade, ki se bodo že naslednji mesec vpisali v usmerjeno izobraževanje. Lahko rečem, mnogo več kot leto poprej. Novo pečeni usmerjenci so, če so hoteli, lahko izvedeli mnogo o svoji bodoči šoli in poklicu.
Že konec preteklega leta je KMVI pri OK ZSMS Kamnik organizirala s pomočjo Zavoda za zaposlovanje in KMD pri OK ZSMS Kamnik informativne dneve na vseh štirih osnovnih šolah v naši občini. Tako
so osmošolci dobili celovitejši pregled nad nadalnjim izobraževanjem in poklicem za katerega so se odločili. Prva je bila osnovna šola Tomo Brejc, pa osnovna šola Komenda-Moste in osnovna šola Franc Albreht.
Učenci so bili razporejeni po področjih,   ki  jih zanimajo.
Oblikovane so bile štiri skupine, v katerih so bile tri ali štiri sorodne smeri. V vsaki skupini so predavali oz. informirali strokovnjaki za tisto področje. Novousmerjenci   so lahko
izvedeli, kar so hoteli, kajti prisotni so bili tako dijaki, ki že obiskujejo določeno smer, če pojasnilo dijakov o predmetniku in učiteljih ni zadostovalo, pa so svoje poklice predstavili mladi, ki so že končali šolanje in imajo že nekaj let delovnih izkušenj v posameznih poklicih. Veliko je bilo povedanega tudi o štipendijah in možnostih zaposlovanja v posameznih poklicih." V slabi uri so osmošolci izvedeli vse, kar so želeli zvedeti. Po teh informativnih dnevih bodo informa-
tivni dnevni še po srednjih šolah, kjer bodo lahko izvedeli še kaj več iz ust bodočih učiteljev, psihologov in vodstva šole.
Ta akcija KMVI bi lahko postala . stalna akcija, saj so učenci hvaležni, če dobijo tako število različnih informacij o smeri, ki so si jo izbrali in jo bodo obiskovali'naslednja štiri leta. Na koncu lahko rečem le, vso srečo osmošolci in dobrodošli v usmerjenem izobraževanju.
. D. G.
srečanja v Kamniški Bistrici in na Starem gradu jc OS ZSS.
11. maj - 40 let osvoboditve Ljubljane - Množični manifesta-, tivni tradicionalni pohod delovnih ljudi in občanov po poteh tovarištva in spominov.
11. maj - srečanje mladih tehnikov Gorenjske - Srečanje organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo Kamnik.
18. maj - 40 let zadnjih bojev na Poljani - Proslava bo imela širši slovenski, jugoslovanski in tudi evropski pomen, saj se je takrat končala II. svetovna vojna. V Kamniku bomo za udeležence te proslave organizirali avtobusni prevoz.
Mesec mladosti - Zajema vrsto kulturnih, zabavnih in športnih prireditev in sprejem štafete mladosti.
junij: Zbor gorenjskih aktivistov bo letos v Radovljici. Tudi za udeležence tega zbora bo organiziran avtobusni prevoz. J
za Dan borca, 4. julij in Dan vstaje, 22. julij - občinska pjro-slava ni v programu, temvečj le krajevne, del prireditev v tjem času pa že sovpada s proslavljanjem občinskega praznika, ki je 27. julija.
10., 11. avgust -• Planšarski praznik - Nosilec je Turistična poslovna skupnost.
od 2. do 8. septembra - Dnevi narodnih noš, folklore in obrti. Nosilec celotne prireditve jc Turistično poslovna skupnost.
29. november - Dan republike - Občinsko proslavo pripravi OK SZDL.
22. december - Da.n JLA -Nosilec prireditve OK ZRVS. Proslava vsebuje razglasitev pohval, imenovanje vojaških starešin in kulturni program.
Vse delovne ljudi in občane pozivamo, da letošnjo 40-letnico osvoboditve proslavimo dostojno in na način, ki ga tako visok jubilej zasluži.
OK SZDL
Brezposelnost se je znižala
Z zavarovanjem za primer brezposelnosti si delavci zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde in proti svoji volji
' brez zaposlitve. Pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti uživajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi in splošnimi akti Samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Za brezposelno se po tem za-onu šteje oseba, ki je sposobna in voljna delati ter je pripravljena sprejeti zaposlitev, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oziro-nia z delom pridobljeni delovni /možnosti, vendar brez svoje
' krivde dela nima in ki se zaradi zaposlitve prijavi pri skupnosti za zaposlovanje.
V letu 1984 se je pri Samo-i upravni skupnosti za zaposlova-j nje Kamnik na novo prijavilo j 294 iskalcev zaposlitve, od tega
155 žensk. V zaposlitev je bilo vključenih 260 iskalcev zaposlitve, 39 oseb pa je bilo iz različnih vzrdkov izločeniih iz evidence. Tako je bilo konec leta 1984 prijavljenih za zaposlitev 120 iskalcev zaposlitve ali 5 manj kot konec leta 1983.
V začetku februarja se je število prijavljenih še zmanjšalo. Na dan 5. 2. 1985 je bilo evidentiranih 105 iskalcev zaposlitve.
Največ, in sicer 44, je iskalcev brez strokovne usposobljenosti, 18 ima končano poklicno šolo, 34 srednjo, 4 višjo in 5 visoko izobrazbo. Med vsemi iskalci je kar 45 oseb, ki so iz različnih razlogov težje zaposljivi in dalj časa čakajo na ustrezno vključitev v delo. Največje število težje zaposljivih je med iskalci brez strokovne izobrazbe.
Večina prijavljenih je bila že zaposlena. Na prvo zaposlitev čaka samo 25 oseb. Težje postaja zaposlovanje strokovno usposobljenih kadrov. Poglejmo izobrazbeno strukturo vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Med srednješolci je evidentiranih največ gimnazijskih maturantov - 14, 5 medicinskih sester, 2 ekonomska tehnika, 2 kemijska tehnika, 2 gradbena tehnika, 2 strojna tehnika, vzgojitelj, farmacevtski tehnik, lesarski tehnik, predilski tehnik, aranžerski tehnik, laboratorijski tehnik, zobni asistent. Z višjo stopnjo izobrazbe čaka na zaposlitev učiteljica razrednega pouka, medicinska sestra, upravni delavec in socialna delavka. Z visoko izobrazbo je prijavljen za zaposlitev dipl. psiholog, prof. angleščine, prof. telesne vzgoje, dipl. arheolog in TV in filmski režiser. Podatki o številu prijavljenih po krajevnih skupnostih
nam kažejo, da je največ iskalcev iz krajevne skupnosti Ka-mnik-Center, sledi krajevna skupnost Duplica, Mekinje in Kamniška Bistrica.
• Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi pri skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi ali volji.
Izmed 105 prijavljenih iskalcev zaposlitve ima pravico do denarnega nadomestila 12 oseb, 6 oseb pa prejema denarno pomoč. Število upravičencev do denarnega nadomestila in pomoči se veča. Glavni razlog za pridobitev te pravice je sklepanje delovnega razmerja za določen čas. Organizacije združenega dela v večini primerov nimajo možnosti, da bi delavce po izteku dela za določen čas sprejeli v redno delovno razmerje.
Priprava za zaposlitev je pravica brezposelnih oseb, ki zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenega dela oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Pravica do
priprave za zaposlitev je sedaj priznana 9 iskalcem zaposlitve. Od tega so v strokovno usposabljanje za čas pripravniške dobe vključene 3 medicinske sestre, laboratorijski tehnik, socialna delavka in psiholog. Finančno knjigovodski tečaj obiskujejo 3 gimnazijski maturanti. Pravica do priprave za zaposlitev daje iskalcem zaposlitve po uspešno končanem usposabljanju večje možnosti za ustrezno zaposlitev v poklicu.
Število prijavljenih oseb se dnevno spreminja. Organizacije združenega dela imajo objavljenih mnogo več potreb po delavcih, kot je evidentiranih iskalcev za zaposlitev. Tako bi se lahko vsi hitro vključili v zaposlitev. Kot pa smo že omenili, je med prijavljenimi skoraj polovica težje zaposljivih. Pri strokovnih kadrih pa prihaja do neskladij v izobrazbeni strukturi. Zato je dnevna migracija še vedno prisotna, ker je določeno število strokovnih kadrov primorano iskati zaposlitev zunaj občine.
Brezposelnost v naši občini ne narašča, je pod republiškim povprečjem in v zadnjih letih ni dosegla kritične meje. Kljub temu pa za iskalce zaposlitve, ki so brez sredstev, sam položaj brezposelnosti in daljše čakanje na vključitev v zaposlitev lahko predstavlja velik problem.
ANICA ZELIČ
• Čemu bomo v KS Komenda namenili letos največ pozornosti
Nismo naredili toliko, da ne bi mogli še več
Komendčani, aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, svetu in skupščini krajevne skupnosti, klubih in društvih namenjajo v teh prvih mesecih leta največjo pozornost pregledu dela v preteklem letu in izdelavi planov za tekoče leto.
Krajevna organizacija SZDL, ki povezuje celotno fronto delovnih ljudi, je svoje naloge v tem letu opredelila na programski konferenci v preteklem letu in jih s svojo aktivnostjo že izvaja. Izhajajoč iz plana dela, je svojo aktivnost v mesecu januarju in februarju usmerila predvsem v demokratičnost planiranja v KS.
Na podlagi srednjeročnega plana krajevne skupnosti Komenda in predvidenih sredstev samoprispevka za leto 1985 je delovna skupina pripravila osnutek plana, ki bo predmet razprav po vaških odborih SZDL. Organizacijo razprav bo vodilo, s pomočjo vodstev vaških odborov predsedstvo KO SZDL. Delovni osnutek plana naj bi na tak način dopolnjevali v okviru možnosti in upravičenosti glede na srednjeročni plan. Tako bo skupščina KS dobila v sprejemanje kvalitetno pripravljen osnutek plaha za leto 1985.
Komendčani naj bi še naprej namenjali pozornost komunalnemu urejanju kraja. Tako bi v letošnjem letu zaključili izgradnjo pločnika od osnovne šole do kulturnega doma. Vrednost del se ocenjuje na 800.000 din. Asfaltirali naj bi ceste v vasi Potok, za kar se predvideva izdatek 700.000 din; cesta na Urhovi ulici bi porabila 800.000 din, vendar se namesto te investicije od-
pira bolj ekonomsko upravičena akcija izgradnje kanalizacije na Krekovi ulici in priključek kanalizacije z Urhove. Nadalje naj bi sredstva KS v višini 257.000 din usmerili za potrebe družbenopolitičnih organizacij. Iz tega dela naj bi bile financirane prireditve ob dnevu žena, dedku Mrazu, mladina in z njo cela Komenda bi dokončno pridobila prostor v stari telovadnici, KO ZZB NOV pa bi z odobrenimi sredstvi pokrila stroške vencev in vzdrževanju spomenikov NOB; 280.000 din naj bi porabili za vzdrževanje prostorov, administrativne in potne stroške. Približno toliko bi bilo za pomoč klubom in društvom, ki naj bi sredstva porabili predvsem za ohranjanje aktivnosti in prireditve ob krajevnem prazniku.
Mislimo, da je delovni osnutek plana izredno stabilizacijsko naravnan in da ga bomo Komendčani, kot vedno do sedaj, oplemenitili z lastnim, tako denarnim kot fizičnim delom.
Naj v zvezi s težavami, s katerimi se srečujemo pri delu v krajevni skupnosti, omenim predvsem to, da se ne strinjamo z mnenji določenih krogov, ki menijo, da je bilo Komendi v zadnjih letih dovolj dano, da so se dovolj razvili. Taki se ne zavedajo, koliko prostovoljnega dela so Komendčani vložili, da so namesto 500 m asfalta napravili 1000 m ceste, podlagah cevi kanalizacije, v isti sapi skrbeli za športne objekte, rekreacijo in razvedrilo krajanov. Ne bomo prezrli zaviralnih sil, ki delujejo v sami krajevni skupnosti, ampak jih obsojamo, ker svoje aktivnosti ne usmerijo v prid okolju, v kate-
rem živijo.
Taki in podobni elementi naj nas ne bi odvrnili od akcije za izgradnjo mrliških vežic, o katerih že predolgo samo govorimo. V zvezi s to problematiko bi poudaril, da se sprašujemo, kaj pomenijo sklepi sveta oziroma skupščine krajevne skupnosti ob pridobivanju lokacije, po drugi strani pa mora ravno krajevna skupnost dati nešteto mnenj za ne tako pomembne stvari. Menimo, da so krajevne skupnosti Križ, Moste in Komenda že dosegle'tako stopnjo razvoja, da si jih ne moremo predstavljati brez tako pomembnega objekta in da bo rešitev kmalu dana in da bo gradnja stekla v doglednem času.
Večji sklop vprašanj, na kate-
rega nimamo odgovora, je gradnja prizidka k osnovni šoli v Komendi. Bomo morali res še enkrat to z velikimi črkami napisati v srednjeročni plan, v plane pred sprejemanjem samoprispevka? Bomo znali krajanom razložiti, zakaj do realizacije ni prišlo, bomo krivce iskali v krajevni skupnosti ali kje drugje? Težko bomo našli le-te v KS Komenda, če se bo nadaljevala praksa izklapljanja javne razsvetljave po vaseh v krajevni skupnosti. No, prednost imajo tiste vasi, ki javne razsvetljave niso več navajene, ker je preteklo že toliko vode, pa ne samo po strugi, ampak tudi po poljih, saj potoki še kar poplavljajo, pa čeravno se misli, da so regulirani.
Leto je hitro naokoli, zato naj velja poziv vsem krajanom KS Komenda, naj ne čakajo, da toplo sonce pobere sneg po poljih in pločniku v Komendi in naj gredo in se vključijo v akcije, ki jih zahteva okolje, v katerem živijo.
predsednik KO SZDL IGOR JENKO
Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o.,
TOZD »ZV Kamnik«, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg 1.
objavlja prosta dela in naloge
2 snažilk
za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v Zdravstvenem domu Kamnik.
Pogoj: končana osnovna šola in opravljen tečaj iz higienskega minimuma.
Prijave sprejema kadrovski referat ZD Domžale na naslov: Zdravstveni dom Domžale, TOZD ZV Kamnik, in sicer 8 dni po objavi v časopisu.
FRUCTAL
Živilska industrija »Fructal« TOZD »Alko«
Ljubljana, Frankopanska 9
Komisija za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge Za obrat Duplico pri Kamniku
1. več delavcev za priučitev
Pogoj: končana osnovna šola
2. vzdrževalca polnilne linije
Pogoj: KV ključavničar - 1 leto delovnih izkušenj
3. vzdrževalca elektro instalacij in naprav
Pogoj: KV elektromehanik - 1 leto delovnih izkušenj
4. skladiščnika gotovih izdelkov -kletarja
Pogoj: skladiščni manipulant - lahko pripravnik;
5. avtomehanika
Pogoj: KV avtomehanik, 2 leti delovnih izkušenj Delo združujemo za nedoločen čas s 2-3 mesečnim poskusnim delom, s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: DO »Fructal«, TOZD »Alko« Ljubljana, Frankopanska 9 - komisiji za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
O družbenem položaju slovenskega jezika
Jesensko posvetovanje slovenskih slavistov je že nekoliko odmaknjeno, vendar je problematika tako aktualna in vsakodnevna, da ne bo odveč, če o njej spregovorimo, saj se ideja o družbeni skrbi za slovenski jezik širi v vsem slovenskem prostoru in naj bi se oprla na krajevna jedra.
Organizirana družbena skrb za slovenski jezik v javnosti se je pričela pred leti na pobudo Slavističnega društva Slovenije in Socialistične zveze. Odprla in poglobila so se mnoga vprašanja: Kakšna je naša jezikovna kultura v samoupravnem življenju in na različnih področjih družbenega življenja? V kakšnem razmerju je slovenščina proti srbohrvaščini? Kakšen je njen družbeni položaj v SR Sloveniji? Pričeli smo poudarjati enakopravnost slovenskega jezika z drugimi jeziki v Jugoslaviji, posebno dejstvo, da srbohrvaščina v naši ustavi ni državni jezik, čeprav o tem na naših šolah doslej navadno nismo govorili.
Zavedamo se, da se bodo naše ideje o organizirani sodobni družbeni skrbi z jezik uveljavljale počasi in da bo za to potreben velik napor učiteljev praktikov na vseh stopnjah. Ponosno smo se kot narod zavedli, da je slovenski knjižni jezik že od nekdaj zunanji znak identitete in ne le oblika izražanja misli, to je sredstvo za sporazumevanje. To je posebno pomembno spričo dejstva, da je slovenski etnični prostor celota, ne glede na nacionalne meje in da se slovenski jezik zunaj SRS, koder živijo Slovenci kot manjšina, povsod bori za pravice in za priznanje rabe v uradih. Zavračamo misel nekaterih sociologov, prevzeto iz tuje teoretske literature, češ da za identiteto jezik ni nujno potreben. Take teze so nastale ob analizi drugačnih zgodovinskih procesov, npr. v Ameriki, Franciji itd. To naj bi veljalo do neke mere tudi za naše izseljence, vendar ravno pri njih ugotovimo, da pohitijo z učenjem jezika, ko se zavedo svojih korenin. V našem prostoru in življenju pa so take trditve brez vrednosti. Jezik, v katerem živi in mjsli ter dela in ustvarja Slovenec, je slovenski jezik, ki je tudi pogoj za njegovo dejansko svobodo. Dolžnost slavistov in vseh učiteljev je, da ta spoznanja pojasnjujemo vsem občanom, da že v osnovni šoli na primeren način utrdimo vedenje o osnovnih pravicah jezika, o njegovi svobodi in rabi in da to sppznanje z nadaljnjim šolanjem utrdimo. Žal smo se pozno spomnili, da pomeni pouk knjižnega jezika tudi pojasnilo o družbenih razsežnostih rabe. Tako je dr. Breda Pogorelec navedla primer, kako se v naših izložbah na razstavljenih predmetih meša srbohrvaščina s slovenščino in so predmeti obrnjeni navzven s srbohrvaškim napisom.
Tudi računalniška doba, ki je pred nami, terja več kot natančno obvladanje jezika, saj ena sama napaka podre ves program. Ugovor, da slovenščina ne bo potrebna, je kratkoviden, saj si v svetu povsod prizadevajo izdelati programe v narodnih jezikih.
Mnogo več bo treba narediti za jezik v šoli, v političnem življenju, upravi in sodstvu, za jezik množičnih občil, za jezik v gospodarstvu, vojaškem življenju, v znanosti, umetnosti, za jezik v zamejstvu. Gre za dolgoročno spreminjanje razmer in ustvarjanje boljših pogojev za jezikovno skrb in kulturo. Zelo težavno, čeprav vemo, ne brezizhodno, je urejanje jezikovnih razmerij v vojski. Vse opisano delo in prizadevanje, ki sedaj poteka že več let v raznih strokovnih sekcijah in pri Svetu za kulturo, ima politični ki strokovni vidik. Politično vprašanje načenja razmerja slovenščine do srbohrvaščine; razmerja so sicer določena z ustavo in je slovenščina v SRS uradni jezik, vendar se je pokazalo, da v praksi marsikdo o tem ni dovolj poučen, kako ravnati v sami Sloveniji in še bolj zunanj nje in da deluje cel kup pritiskov na narodno samobitnost Slovencev in na njihov jezik.
Kaže, da bodo taka in podobna vprašanja v prihodnje med najresnejšimi nalogami vsakega učitelja slovenskega jezika in vseh učiteljev na različnih stopnjah, splošno slovensko osveščanje vseh občanov pa porok za naš narodni obstoj.        IVA OGOREVC
Lek Ljubljana TOZD Kemija,
proizvodnja kemičnih izdelkov r. o. Mengeš, Kolodvorska 27
objavlja prosta dela in naloge:
več kemijskih procesničarjev
za delo v kemijski proizvodnji Pogoji:
- 3 letna kemijska ali druga ustrezna šola (poklicna)
- starost nad 18 let
- poskusno delo 60 dni
- izmensko delo
več delavcev
za delo v kemijski proizvodnji Pogoji:
- končana osnovna šola
- starost nad 18 let
- poskusno delo 30 dni
- izmensko delo
Kandidatom nudimo možnost, da z izobraževanjem pridobijo ustrezno kemijsko znanje za opravljanje odgovornejših in zahtevnejših opravil v delovnem procesu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev -objave (prošnje) pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LEK Ljubljana, Kadrovsko-splošni sektor, Vero-vškova 57, p. p. 81, 61107 Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 737-338.
Komisija za delovna razmerja pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
objavlja prosta dela in naloge
kuharske pomočnice
- za pomoč v kuhinji in serviranje hrane Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo. Delo se združuje za poln delovni čas in določen delovni čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Vloge sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43 a Kamnik.
Kamniški gasilci so zborovali
Tudi letos so se kamniški gasilci zbrali, da položijo pred članstvo svoje račune o delu v preteklem letu in istočasno kritično pregledajo delo vodilnih funkcionarjev ter sprejmejo načrt dela za tekoče leto. Skupščina je bila 20. januarja v novem gasilskem domu v Kamniku.
Ugotovili smo, da je operativno delo gasilcev mnogo uspešnejše in hitrejše kot je bilo v starem gasilskem domu. Zaradi stalne dežurne službe na telefonu, štev. 93, je odhod gasilskih vozil iz doma skrajšan od prejšnjih šest na eno do dve minuti. Komur je znana hitrost širjenja požara, ve koliko pomeni pet minut več čakanja, če je pomoč res nujno potrebna. Ob požaru pa je pomoč vedno več kot nujna.
Z ozirom na povečano preventivno dejavnost gasilcev v industriji kot na terenu ugotavljamo, da je bilo lani v naši občini mnogo manj požarov, škoda je manjša. Naši gasilci so gasili samo dvanajstkrat, od tega v Kamniku petkrat. Dne 21. marca lani smo ob 13.40 uri gasili več sto lesenih drogov za elektro daljnovode pri trafo postaji na podgorskem polju. Zažgali so jih otroci, ko so kurili suho travo in lubje. Nastala je precejšnja škoda, saj je bilo obžaganih preko 100 drogov, obvarovanih je bilo 200. Dne 24. junija smo ob 10.40 uri gasili tesnilno olje pri temper peči v Titanu in 1. septembra ob 21.20 uri elektro kable pri ku-polki istotam. Dne 17. decembra
Gasilska vaja na Titovem trgu
novem gasilskem domu, nato pa še v Črni (Kaolin) ob poplavi, v Cankarjevi ulici v Samskem domu in še drugod, kjer je odvečna voda delala škodo.
Dne 12. 11. ob 17. uri nas je povabila dežurna služba Milice Kamnik, da rešimo pozabljeno žensko iz javnega stranišča pri avtobusni postaji. Naši gasilci so odvijačili okno in žensko nepoš-
smo ob 19. uri gasili vsebino kontejnerja pri zdravstvenem domu v Kamniku, 30. decembra ob 7.45 pa v Groharjevi ulici. Žerjavica je zanetila ogenj v tem kontejnerju. Poleg naštetih primerov v Kamniku so naši gasilci gasili še 13. 2. na senožetih na Slevem, 26. 2. požar na stanovanjski hiši Simona Mlakarja v Tunjicah, 27. 2. smo gasili požar na strehi kovačije Slavka Jese-novca v Stahovici. Sodelovali smo ob požaru v hiši Lojzeta Hribarja na Selih 11, ki je za pečjo kadil cigareto, zaspal, vnela se je odeja z njegovo obleko vred. Požar so pogasili že sosedi, njega je rešilni avto odpeljal v bolnišnico, kjer je zaradi hudih opeklin v mesecu dni umrl. Dne 11. 10. smo sodelovali pri gašenju požara na gospodarskem poslopju Ivana Kara, Okrog nad Špitaličem. Požar je nastal zaradi iskre v puhalniku. Gasilci so vso vodo iz rezervoarjev uporabili za gašenje, zato je bilo potrebno dovažati vodo s cisterno iz Špitaliča in Motnika. Voda je bila potrebna ne samo za gašenje, temveč tudi za preskrbo ljudi in živali. Po škodi je bil to največji požar v občini v letu 1984. Po oceni je bilo za 1,500.000 din Škode. Dne 21.11. ob 19.20 uri smo se odpeljali na gašenje požara filtrirnih naprav v lesnem obratu Menine v Šmar-ci. Vžig je povzročila iskra iž stroja. Po dvournem gašenju je bilo delo izvršeno. Naslednji dan smo prejeli zahvalo za hitro in uspešno gašenje s podpisom direktorja Menine, kar je bilo za nas prijetno presenečenje, saj teh primerov ni veliko. Pri naštetih požarih je gasilo 107 gasilcev, ki so opravili 170 ur dela.
Poleg tega smo reševali ob poplavah in črpali vodo na 12 krajih. Te naloge je izvršilo 41 gasilcev v 58 urah. Najprej smo morali izčrpati vodo iz zaklonišča v
kodovano rešili iz neprostovoljne ječe. Dežurni delavec je predhodno zapustil svojo.delovno mesto ter pozabil na žensko v kabinetu. Tako je tudi nova kamniška pridobitev dobila svoj aneks v zgodovini dela kamniških gasilcev.
Lani smo imeli več praktičnih vaj po tovarnah/sodelovala so tudi sosedna gasilska društva. Zelo zanimiva je bila praktična vaja ob namišljenem požaru v garažah Integrala, ko je bilo treba izvleči številne avtobuse iz njih, poleg tega pa iz njih rešiti več ponesrečencev. Sodelovala je tudi domača enota civilne zaščite, ki je imela tako svojo prvo vajo po ustanovitvi enote. In prav je tako, da se pripravimo za vsak primer in nas ne preseneti podobna nesreča.
Občinskega gasilskega tekmovanja se je udeležilo 76 desetin, med njimi je bilo šest naših. Člani B so bili prvi v svoji skupini, mladinke so se uvrstile na republiško izbirno tekmovanje v Slovenski Bistrici. Tam so bile tretje. Naši člani so se udeležili številnih gasilskih in drugih proslav v občini in republiki. Največja in najveličastnejša je bila v Mariboru ob X. kongresu Gasilske zveze Slovenije. Poleg zborovanj, številnih razstav in drugih prireditev je bila zelo lepa gasilska parada 8000 gasilcev po mestu, ki je ni motil rahel dež, saj se gasilci ne bojimo vode, če je ni preveč. Zaključek v Ljudskem vrtu je potrdil množičnost, izvež-banost in enotnost gasilske organizacije. Nastopilo je prek 600 mladih, v enaki formaciji še vojaki, člani s Primorske z lestvami in drugi. Zaključek kongresa je pozdravil tudi Franc Šetinc, ki je bil presenečen nad množičnostjo in strumnostjo gasilcev in pionirjev. Izrekel je zahvalo za ves trud, ki ga vlagamo v obrambno
sposobnost in delo oz. pomoč pri številnih elementarnih nesrečah, posebno ob požarih.
Novembra je 300 učencev in učenk 4. razredov osnovnih šol F. Albrehta, Duplice, Mekinj in Nevelj obiskalo novi gasilski dom. Predavanju o zgodovini in delu gasilcev je sledil ogled doma, vozil in ostalega orodja. Po predvajanju dveh filmov o požarih na kmetiji in v mestu so se šolarji zanimali za vzrok požarov, o gašenju in nastali škodi. Pogovor je tekel tudi o vključevanju mladine v gasilske vrste, za kar so pokazali veliko zanimanje. Če smo s tem preprečili vsaj en požar, smo dosegli svoj namen. Tovarišice, ki so vodile otroke, so izjavile, da to ni njihov zadnji obisk v gasilskem domu.
Na sestankih smo razpravljali o gašenju požarov zaradi kemikalij, ki jih je v naši industriji vedno več. Teh pa ni vedno mogoče gasiti samo z vodo, temveč s specialnimi gasilnimi pripomočki in sredstvi. Teh pa v Kamniku še ni. Predsedstvu skupščine SIS za varstvo pred požari v občini Kamnik smo predlagali nabavo posebnega vozila za gašenje kemičnih požarov, to je sprejelo sklep o nabavi vozila T 190 za GD Kamnik. Cena je 9,800.000 din, to je skoraj stara milijarda dinarjev. Avto bo namenjen samo za gašenje kemi-
čnih požarov v kamniški industriji. SIS je že nakazala polovico kupnine za vozilo, težko pa bo v tem letu kriti še ostalo polovico, ker ima še večje obveznosti pri kritju dolgov za novi gasilski dom v Kamniku. Zato pričakujemo sofinanciranje naše industrije ter zavarovalne skupnosti TRIGLAV. Ob uporabi novega vozila pri gašenju bo občutno manjša škoda, zato bo imela korist tako zavarovalnica kot industrija. Slovesna izročitev naj bi bila avgusta letos. Del sredstev bi lahko zbrali gasilci sami, če bi nam ob preselitvi pustili stari gasilski dom. Lahko bi ga dali v zakup ter sredstva priložili k nabavi tega novega vozila. Tako pa dom stoji prazen in nekoristen ter zapisan propadu.
Za boljšo strokovno izpopolnjevanje članstva se bo 4. februarja začel 120-urni tečaj za gasilske nižje častnike. Tečaj ni namenjen samo gasilcem Kamnika, temveč vsem, ki se ukvarjajo z gasilsko in preventivno gasilsko službo. Z večjo strokovnos -jo bomo bolje in hitreje pomagali ljudem v primeru potrebe.
Predstavnik občinske gasilske zveze Jože Osenar je podelil 20 značk za dolgoletno delo v gasilski organizaciji. Kot najstarejši član je prejel Jože Pire značko za 50-letno delo v društvu Kamnik. Čestitamo!
JOŽE BERLEC
Slika ponazarja vožnjo nočnega čuvaja in gasilca na ročni brizgalni s konjsko vprego pred natanko 100 leti.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik
razpisuje
na podlagi 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/64
Javni urbanistično arhitektonski natečaj
z vabljenimi udeleženci
za območje CO-1, Graben v Kamniku
1. Namen natečaja je pridobitev novih sugestij za prometno ureditev širšega območja in predlogov za urbanistično arhitektonsko ureditev zazidalnega otoka CO-1, Graben v Kamniku.
2. Pravico udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe, ki imajo stalno bivališče na področju SFRJ. Vsak udeleženec lahko na natečaju sodeluje le z enim elaboratom.
3. Natečaj se prične z dnevom objave, rok za predajo elaboratov pa je 2. 4.1985 do 15. ure na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, Titov trg 1, tel. 831-419, 831-511.
4. Podloge lahko dvignete na zgornjem naslovu od dneva objave do vključno 1. 3. 1985, če predložite dokazilo o vplačilu 2000 din na žiro račun št. 50140-840-015-6121 z oznako za natečaj.
5. Nagrade v neto zneskih:
1. nagrada     150.000 din
2. nagrada     100.000 din
3. nagrada    50.000 din
in štiri odškodnine za vabljene udeležence a 25.000 din.
6. Ocenjevalna komisija:
1. predsednik Albert Rejc
2. član Olga Zupan
3. član Marjan Urh
4. član Andrej Mlakar
5. član Matjaž Mihelčič
6. član Janez Koželj
7. član Albert Čebulj poročevalka Silva Zule.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Na podlagi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 15/18), 20. člena Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik in določil Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik naslednje
OBVESTILO
o pogojih za pridobitev delne nadomestitve stanarine
Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je lahko vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in redno plačuje stanarino.
Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan ne glede na družinski dohodek in druge kriterije Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik, prispevati najmanj 20% stanarine.
Imetnik stanovanjske pravice lahko prejema delno nadomestitev le za stanovanjsko površino za stanovanje, ki lahko znaša
32 m2 45 m2 58 m2 70 m2
- za enega družinskega člana
- za dva družinska člana
- za tri družinske člane
- za štiri družinske člane za vsakega nadaljnjega člana še 15 m2.
Pri stanovanjih, zgrajenih pred 50 in več leti se zaradi nefunkcionalnosti prostorov zgornji kriteriji ne upoštevajo.
Delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
- če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja stanovanje v poslovne namene
- če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja podnajemnikom
- če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše ali osebnega avtomobila.
Imetnik stanovanjske pravice uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine na obrazcu: »vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« SPN-1 (obrazci so naprodaj v vseh knjigarnah).
Vloge naj oddajo:
- zaposleni prosilci na sedežu svoje DO
- nezaposleni prosilci, upokojenci in delavci, zaposleni pri obrtnikih, pa na sedežu svoje KS.
Na obrazcu SPN-1 morajo vložiti prošnjo tudi prosilci, ki jim je bila že v letu 1964 odobrena delna nadomestitev stanarine.
Kamnik, februar. 1985
Ta zima se je za večino slovenskih smučišč slabo začela. Samo na Pohorju so imeli srečo z zgodnjim snegom, posebej če pomislimo, kolikokrat so morali Mariborčani na Pohorju v preteklosti prestaviti svetovno tekmovanje v smučanju za »Pohorsko lisico«. Kranjski gori se je v tej sezoni ponujala imenitna smučarska prireditev: uvodna tekma za svetovni pokal. Južni vetrovi z dežjem so izničili napore Kranjskogorcev in niso pustili, da bi s snežnimi topovi z umetnim snegom zasuli Podkorenske strmine. Narava je bila močnejša kot vsa sodobna tehnika. Kar nekako navadili smo se, da zime prihajajo bolj pozno in da se tudi dolgo upirajo pomladnemu soncu.
Tudi letos je ob novem letu na Veliki planini bilo snega komaj za vzorec. Ob obilni in železni volji so kamniški smučarji na strminah Šimnovca z velikimi napori priredili lepo smučarsko tekmo za ženske, za FIS točke. Dneve in dneve so lopatali sneg na progo, pa čeprav je tekla po naravnih globelih in dolinicah, kjer se snežne padavine bolj obdržijo in še veter ga odlaga. Sredi januarja je vrglo nekaj snega. Kmalu je privihral veter, pa dež in na koncu še malo mokrega snega po vetru. Šimnovsko pobočje je ostalo skoraj brez snega. Samo po progah ga je za silo. Moje dolgoletno opazovanje snežnih padavin in nanosov na tem področju me je usmerjalo v pravilno načrtovanje smučarskih prog, da so vsaj za silo uporabne tudi v slabih snežnih razmerah.
Lani smo dobili za Šimnov-ska pobočja idejni projekt za nova smučišča, za eno prestavljeno in dve novi vlečnici. Avtor je bil odličen tekmovalec in znani smučarski delavec. Temu projektu sem očital dve hudi napaki: zopet bi morali z buldožerji in dinamitom strahotno uničiti pravkar še ne docela za-celjeno travno površino; in tam kjer je predvidel trase vlečnic kot tudi proge v taki zimi, kot je letošnja in kakršna je hila predlanska, ni snega. Veter na Šimnovcu ne miruje. Ves sneg odnese v globeli, grape, dolinice in prepade. Avtor je na snežne razmere preprosto pozabil. Niti z besedico ni opozoril, da je za vsako projektiranje smučarskih prog in vlečnic potrebno dolgoletno skrbno zapisovanje snežnih padavin in vetrnih nanosov. Tako s snegom radodarna zima, kot je bila lanska, se vrne komaj vsakih 30 in več let.
Dolgoletno opazovanje snežnih padavin na področju Velike plane, o čemer sem že večkrat pisal v Kamniškem občanu, me utrjuje v prepričanju, da so prava smučarska področja na Veliki planini vzhodno od črte Domžalski planinski dom - Koritnikov vrh. Področje Šimnovca je začasno za vsakršen razvoj smučarije povsem neuporabno. Tu sem uporabil besedo »začasno«. Tako je! Dokler ne bomo načrtno po-gozdili Šimnovca po vsem obrobju s 50 do 100 metrov širokim pasom in dodali še nekaj gozdnih otokov vmes, bo začasnost ostala najbrž za vse čase. In če takoj začnemo pogozdova-
Neznanje ali...
ti, se bo v desetih letih šele malo poznalo na mirnejših snežnih padavinah in nanosih. In tako rešimo Šimnovec za potrebe planšarstva in smučarije, kar se rešiti da.
Na Šimnovcu se je začelo sekanje gozda že pred več kot 70 leti. Takrat Šimnovec še ni imel svojega imena. Tik pred prvo svetovno vojno je pašniš-ka skupnost prodala kmetu Ši-mnu Bodlaju, po domače Vam-pek, ves les na Šimnovcu. Kmet je s svojimi delavci začel sekati. Les so spravljali v dolino po grapi Pod Rigljem. Večina hlodov se je na koncu prepadne grape razbila v trske. Kmet je tako malo dobil za les, da je šel menda po končani sečnji na boben. Po njem je ostalo le ime Šimnov plaz in Šimnovec. Po sečnji se je gozd malo opomogel, vendar kmetje in pastirji so na lepših krčevinah pasli vole in sproti redčili, kar je zraslo. Nato je brezglavo krčil še Viator za sedežnico in za smučarske proge. Kar pa je ostalo, sta zasekala in sekala kmeta in pastirja, ki imata bajti Na vožnjah.
V takih razmerah se smučarji za snegom podajajo v Tiho dolino (Veliko vačico). Tam je še kar ugodna smuka. In kako
čudovita bi bila, če bi se podali še proti USivcu in Policam. To področje sem obiskal 1. februarja 1985, ko sem ponovno, kot že mnogokrat, prišel do spoznanja, da vlečnica Purman na Šimnovcu ne bo, tudi če takoj začnemo pogozdovati, še dve desetletji nič služila smučarjem. V Tihi dolini (Veliki vači-ci) ali na Ušivcu bi pa delovala že v letošnjih razmerah vsaj ves mesec. Vse od Male griče do Ušivca sem nameril povsod najmanj pol metra snega. In ker sem v zadnjih dneh slišal, da je nova cesta na Veliko planino vse od Kranjskega raka naprej zametena, kar seveda nisem mogel verjeti, sem se spustil na cesto. Lepo je kazala profil in petmetersko širino. Bila je gladka in smučke so drsele proti Rakovi Ravni, za vsakim zavojem ceste sem zaman iskal zamete. Morda jih bo kaj na Marijaninih njivah, ker je tam odprt svet. Pa nič. Še naprej sem brzel. Glej, kaj pa je tam. Pa ne, da je nekdo plu-žil cesto. Seveda. Prekobalim se čez kupe snega in zasmučam po lepo pluženi cesti. V meni je že sklep. Jutri pridem zopet na Planino smučat. Toda ne z gondolo. Do sem se pripeljem z avtomobilom. V slabi uri bom
od tu v Tihi dolini in nazaj se prismučam, še lepše kot danes. Svoboden bom, nič čakanja na gondolo, lepo bo. Še nisem zaključil sanjarjenja, ko se zaustavim na cesti pred kamijo-nom. Gozdni delavci so nakladali hlodovino. Povprašam delavce: »kakšna je cesta do Črnivca.« »Mi pa nismo od tam. V Lučc se peljemo.« Razlože mi, da so splužili cesto vse od Podvolovljeka, pa skoraj do Marijaninih njiv. Tu, da imajo nekaj hlodovine in so jo prišli iskat. »Cesta proti Črnivcu ni plužena« so mi rekli gozdarji in mi podrli prikupne načrte. Na, ta pa je lepa. Štajerci so cesto splužili iz doline Podvolovljeka do Rakove ravni in premagali več kot 500 metrov višinske razlike, Kamničani pa niso zmogli očistiti ceste od Črnivca do Kranjskega Raka, kjer ni skoro nobenih vzpetin.
Še lepše bi se pa slišalo, da bi družno plužili celotno območje in pomagali industriji z zimskim spravilom lesa, turizmu pa, da bi lažje shodil na mejnem območju med Štajersko in Kranjsko.
Na Rakovi Ravni sem užival v čudovitem in debelem celcu. Kakšen bi šele bil užitek, ko bi tod bilo urejenih deset ali še več kilometrov tekaških prog. Teren je rahlo razgiban in na višini 1200 do 1250 nad morjem. Spomnil sem se Pokljuke in tekaških užitkov na njej.
Odpravil sem se proti Kisov-cu. Da še tam pogledam, kakšne so snežne razmere. Prisojna stran planine je bila tu in tam kopna. Veter in sonce na zadnji dež so stopili snežno odejo.
Toda osojna stran Pirčevega vrha je bila debelo zasnežena. In tam v grapi ob hlevu je ropotala prenosna Tomosova vlečnica. Turisti, ki letujejo na Kisovcu, so si sami ustvarili smučarsko samopostrežbo.
Pot od Primoža na Malo planino je bila dobro zgažena. Niso vsi planinci in turisti navdušeni za žičnice in tehnizacijo gora. Takoj, ko sem stopil iz gozda na rob Male planine in po celi planini tja do domžalske koče, sem hodil skorajda po kopnem. Vetrovi iz vseh strani so odnesli ves sneg za rob in v vrtače apnenčevih tal. Šele za domžalsko kočo v smeri proti Gojški in proti Tihi dolini (Veliki vačici) v zavetju gozdov je bilo dovolj snega. Že več kot petdeset let obiskujem Veliko planino. Stare fotografije mi kažejo mnogo več drevja, kot ga je videti danes. Zato je tudi vse manj snega. Malo snega pomeni tudi majhno zalogo vode. Kmetje in pastirji vedo povedati, da je po tisti zimi, ki ima veliko snega, tudi obilna in sočna paša. Tako naj bi se želje smučarja in pastirja ne razlikovale. Vendar obadva delata v nasprotju s to potrebo. Ne zavedata se nuje po pravilnem ravnovesju med gozdnimi in pašnimi (smučarskimi površinami).
V načrtnem sožitju in z pravilno uporabo naravnih danosti Velike planine bo za vse prostor in užitek: za pastirja, gozdarja in smučarja.
Kaj pa če vsi složno uresničujejo tole načelo: da le dotlej raste drevo, dokler sem jaz živ.
ALBIN VENGUST
Ladotovih 70 let
O življenju človeka, bogatega po vsebini, prepojenega z nenehnim hotenjem in nikoli mirujočega, revolucionarnega in humanega duha, je težko govoriti in pisati, da ne bi pri tem prezrli kakšnega važnega trenutka, ki pa zaokrožuje in poudarja lik MIRKA-PODBEVŠKA LADA.
Sedemdeset let čudovitega življenja je Lado preživel v nenehnem boju za prvično stvar in ni mu žal vseh naporov, ne preho-^ jene poti prvoborca - spome-ničarja in vojaka socialistične revolucije. Še vedno poln življenjske sile aktivno in ustvarjalno sooblikuje današnji dan, kritično ocenjuje stranpoti in z optimizmom zre v prihodnost. Taka osebnost je naš Lado, ki ga vsi poznamo kot dobrega in predanega tovariša in prijatelja.
Pogovor z njim je neprisiljeno stekel, čeprav je pri njem doma že čutiti praznično razpoloženje. Te dni so se ga že spomnili ožji sodelavci na predsedstvu občinske organizacije ZB NOV Kamnik, obiskujejo ga tudi njegovi prijatelji in soborci. Branko in Jožica Poljanšek sta mu krepko stisnila roko z željami, ki kar j Vro iz srca. Kmalu sta se poslovila, midva pa sva nemoteno nadaljevala pogovor in kramljanje. ; Nerad govori o sebi, ker meni, : t da je njegovo življenje podobno j  življenju mnogih soustvarjalcev I  današnjega časa, da je izpolnil le i  svojo narodno-delavsko in človeško dolžnost in da je za vrednote, za katere se je boril, pripravljen ponovno prispevati svoj delež, če bi to bilo potrebno.
Kljub tej skromnosti pa ni mogoče prezreti njegovega izredno pomembnega prispevka na vseh področjih družbenega in političnega življenja, zlasti pa ni mogoče prezreti njegovega revolucionarnega deleža v času NOB in v povojnem obdobju.
Lado Podbevšek je bil rojen 15. februarja 1915 v Brezovici na Zlatem polju pri Domžalah v delavski družini, oče je bil rudar, mati pa kuharica. V rojstnem kraju je preživel otroška leta in po končani osnovni šoli se je 1931. leta izučil krojaške obrti. Nekaj časa je bil zaposlen pri komunistu Sesku v Medvodah, kjer je dobil prve revolucionarne napotke za življenjsko poslanstvo. Kmalu je odšel v Zidani most, kjer je opravil izpit za kro-
jenje in s tem izpolnil pogoje za samostojno obrtno delo. Vrnil se je v svoj rojstni kraj, kjer je delal do 1939, ko je bil vpoklican v staro jug. vojsko in odslužil vojaški rok 1940. leta.
Okupacija ga je zatekla doma. Ves čas do začetka vojne je bil vključen v napredna gibanja, aktiven je bil v Sokolu in drugih organizacijah, dober zgled revolucionarja pa je imel v svojem bratu Petru Dušanu, ki je bil že pred vojno član komunistične partije.
Sovražnikovo zasedbo naše domovine je Lado pričakal že kot zavesten in predan borec. V samem začetku se je vključil v organiziran in oborožen odpor. Skupaj z bratom in drugimi člani KP ter zavednimi državljani so zbrali od razpadle jug. vojske velike količine orožja in streliva, ki so ga kasneje koristili v boju s sovražnikom. Udeleževal se je številnih akcij v enotah kamniškega bataljona in kot terenski delavec pridobival somišljenike, material pošiljal borcem v enote. V oktobru 1941 je bila kamniška četa razbita pri Golčaju in se je zato umaknila na varnejše področje. Kmalu, že februarja 1942, se je ponovno vrnila na to področje, kjer je ostala vse do aprila 1942, ko se ji je dokončno priključil tudi Lado. Zaradi izdajstva je Lado moral zapustiti terensko delo in 24. aprila 1942 je dokončno odšel v NOV. Bil je obveščevalec, kasneje, po požigu zlatopoljskih vasi, pa je postal komandir in nato komisar čete. Požgan je bil tudi njegov dom, ki so ga domači komaj dobro obnovili po požaru leta 1931. Zaradi svojega predanega in borbenega dela je bil leta 1942 sprejet za člana komunistične partije. Dobil je tudi svoje partizansko ime LADO, pod katerim ga tudi vsi poznamo še danes. Aprila 1943 je bil težko ranjen in kmalu nato po delni ozdravitvi poslan na teren za partijskega sekretarja rajona. Avgusta 1944 je bil imenovan za komisarja kamniško-zasavskega vojnega področja. Na tej dolžnosti je ostal vse da osvoboditve. Vojna vihra mu ni prizanašala. Brat Peter-Dušan je padel 1942 na Kostavski planini, oktobra istega leta je kot borka padla njegova žena Rezka, medtem pa so Nemci izselili v Nemčijo mala dvojčka, stara leto dni, od koder
sta se vrnila šele po osvoboditvi. Osebne tragedije in žrtve so Lada še bolj kalile v neizprosnega borca v boju proti smrtnemu sovražniku in domačim izdajalcem. Prekaljen borec in revolucionar se je v polni meri zavedal, da ni zmage brez žrtev, zato ni niti za trenutek omahoval ali klonil. Z vsem žarom je sledil klicu srca in ljubezni do domovine. Takoj po osvoboditvi se je zagrizel v -obnovo porušene domovine. Ni varčeval svojih moči in sposobnosti. Opravljal je pomembne družbeno-politične in samoupravne dolžnosti v gospodarstvu, v političnih organizacijah, v skupščinskem življenju, na polju kulturno prosvetnega življenja, skratka bil je povsod tam, kjer^je bila prisotnost prekaljenega borca in neumornega delavca potrebna, saj je znal z lastnim zgledom pridobivati ljudi za akcijo.
Za svoje nesebično in revolucionarno delo je prejel številna dtžavnu in družbena priznanja. Je nosilec partizanske Spomenice 1941, dobil je red bratstva in enotnosti, orden partizanske zvezde, orden za hrabrost, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, orden zaslug za narod. Za zasluge v povojni izgradnji je prejel orden dela III. reda, zlato značko OF, srebrno plaketo Kamnika in številna druga družbena in društvena priznanja.
Kljub svojim 70 letom je še vedno izredno vitalen in družbenopolitično aktiven. Za sebe skoraj ne najde časa. Ves se razdaja in je vedno v vrtincu vsega dogajanja v občini. Dolga leta je vodil občinsko borčevsko organizacijo zelo uspešno, nadvse je prizadeven v delu občinske skupščine. Je član in namestnik predsednice družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, pa tudi v krajevni skupnosti sodeluje na številnih področjih. Prizadevno deluje v raznih odborih in komisijah ZB in drugih organizacijah.
Zelo je zadovoljen z delom v SOLIDARNOSTI, kjer že dolga leta sodeluje v pevskem zboru. Še bi lahko naštevali številne različne aktivnosti, ki se jim z zanosom predaja in uspešno prenaša v delo z ljudmi, dolgoletne bogate revolucionarne in delovne tradicije. Časa za osebno življenje, za življenje s svojo družino mu vedno zmanjkuje. Na odgovorni, pa nadvse pomembni življenjski poti ga spremlja in spodbuja žena Elka. Njegovih pet vnukov in vnukinj ga rado obiskuje in mu krasijo jesen življenja. Zna pa jih tudi pridobiti s pripovedovanjem zgodb iz svojega življenja. Včasih si le privoščita z ženo Elko nekaj dni počitka, ko se vračata na njegov rojstni dom v Brezovici. Rad se sreča tudi s prijatelji pri partiji taroka, če ga ne kliče Čas za pevske vaje.
Ko razmišlja o svoji 70 let dolgi življenjski poti in se zazre v preteklost, težko pokaže na določeno točko, ki se mu je najbolj vtisnila v spomin. Dogodkov v njegovem bogatem življenju je toliko, spremljali so ga težki trenutki, pa tudi veselih dni se rad spominja. Požig vasi in rodnega doma, smrt njegove žene kot borke NOV, smrt brata Petra ali težki boji s sovražnikom so le trenutki v njegovem plemenitem življenju. Tudi smrt sina, pilota JLA, 1966 ga ni omajala in se ni prepuščal obupu.
Z grenkobo pa razmišlja o današnjem trenutku in težkem položaju, ki ga preživlja naša domovina, ko se težave še kar kopičijo, v praksi pa še vedno le govorimo, govorimo. Premalo je konkretnih odločitev ali pa so te polovičarske in dvoumne. Je odločno premalo osebne odgovornosti, nihče noče biti za nastali položaj kriv. Lado se spominja, da je v partizanih vladala železna in zavestna disciplina, zato je bil boj s sovražnikom uspešen, danes pa tega ni čutiti, slišati je le poplavo besed. V tem trenutku bi morali zaostriti vsesplošno disciplino in najodločneje ukrepati.
Ob prebiranju tega skromnega prispevka o človeku in tovarišu Mirku-Podbevška Ladu se nam pred očmi kaže lik odločnega, poštenega in spoštovanega občana, ki ga številni znanci in prijatelji cenijo zaradi njegovega dela, pa tudi zaradi njegove klene, odkrite in odločne besede.
Vsi mu želimo še dolgo in plodno življenje.
STANE SIMŠIČ
Kulturni dan v tovarni Titan
Letošnji kulturni praznik je napravil na nas globok vtis. Proslavljali smo ga skupaj z delavci tovarne Titan. Za nastop smo se skrbno pripravljali. Vseeno pa nam je bilo kar tesno pri srcu, ko smo se pod vodstvom tova-rišice Marcela bližali tovarni. V sejni dvorani tovarne Titan je bilo že vse pripravljeno. Za praznično razpoloženje so nam pripeli rdeče nageljne. Dvorana se je polnila, prihajali so delavci, nekateri kar v delovnih haljah.
Pazljivo so ' prisluhnili uvodnim besedam o kulturnem dnevu, posebej še zaključnim mislim: »Počastimo letošnji kulturni praznik z mislijo; ali je moja beseda res slovenska, ali znam vrednotiti to, kar je lepo in me notranje bogati, ali spoštujem nošo in skrinjo naših dedov, ali so ubrana pesem, zanimiva knjiga, lepa slika moje drage spremljevalke? Zamislimo se ob tem, da bo naš kulturni praznik prerasel v kulturni vsakdan.«
Nato je zazvenela ubrana pesem pevcev kulturno umetniškega društva Janež Čebulj iz Komende. Oblečeni v narodne noše so še bolj približali lepe slovenske pesmi.
Naše deklamacije so bile prepletene z glasbo. Lepo je bilo deklamirati, ker so poslušalci zbrano poslušali. V zboru in posamezno smo predstavili Prešernove notranje boje in trpljenje v recitalu Stanu se svojega spomni - trpi brez miru. V drugem delu proslave je tovarišica Malešičeva
prebrala misli francoskega književnika Charlesa Nodićra. Vsi smo se nasmejali, kako hudomušno je opisal naše ljudi v času Ilirskih provinc. Tudi častni gost proslave Noel Fabrier je v šaljivem nagovoru počastil našega največjega pesnika in poudaril povezanost kultur posameznih narodov. V tem razpoloženju je tudi Prešernov Hčere svet, ki so ga dramatizirali naši sošolci, lepo izzvenel. Skupaj z gledalci smo na koncu tudi mi navdušeno zaploskali pevcem iz Komende. Urica, ki smo jo preživeli z delavci tovarne Titan ob govorjeni in peti besedi, nam bo ostala v lepem spominu.
Recitatorska skupina OŠ Toma Brejca - Kamnik
V najem dam 35 m2 stanovanjske površine za mirno obrt - med Kamnikom in Domžalami (spomladi). Naslov v uredništvu.
Prodam po delih zastavo 101. Tel. 832-290 popoldan.
Garažo na Duplici ali Bakov-niku najamem. Vrečar, Groharjeva 14, Kamnik, telefon 320-855, dopoldan.
Karate klub Kamnik vpisuje do 28. februarja nove člane vsak ponedeljek v TVD Partizan Mekinje in četrtek v OŠ Toma Brejca od 18. do 20. ure.
Ob kulturnem dnevu
Letos mineva 136 let, kar je umrl naš največji slovenski pesnik France Prešeren. Šele 1. februarja leta 1925 so se dogovorili, da postane 8. februar slovenski kulturni praznik.
Ob letošnjem kulturnem dnevu sta nas obiskala Silvester Mihelčič - odličen glasbenik - in Boris Kralj - znani dramski igralec. Silvester Mihelčič je izvrstno igral na harmoniko, Boris Kralj pa je umetniško povedal nekaj najbolj znanih Prešernovih pesmi. To je bil čudovit spoj besede in glasbe.
Boris Kralj se je tako vživel v pesmi, da mu je moral prisluhniti še tako nezvest bralec Prešernovih pesrni- Vsebino pesmi je nakazoval z raznimi gibi rok, mimiko obraza in s spreminjajočim se glasom. Mihelčič ga je spremljal pri recitiranju, nato je zaigral tudi nekaj znanih pesmi.
Ob tej proslavi sem še globlje prodrla v svet Prešernovih pesmi. Postale so mi razumljive in bližje. Ko sem šla domov, so mi v ušesih še vedno doneli verzi Pešernove Zdravljice.
Saša Mcjač 8. a OŠ Toma Brejca
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica
IVANA KEMPERLE
p. d. Mačkova mama iz Podgorja 70
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Kamnik, sestri usmiljenki za skrbno nego, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Podgorje, JKamnik, Vrhnika, januarja 1985
Občinska raziskovalna skupnost Kamnik
objavlja
razpis
o podelitvi nagrad in priznanj za inovacije v občini Kamnik za leto 1984
i.
Za nagrade in priznanja lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Kamnik, ki so v letu 1984 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge iz-[boljsave).
2.
Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo:
- komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oziroma DO,
- delavski sveti TOZD ali DO,
- družbenopolitične organizacije,
- društva DIATI, LT, DIT,
- strokovna društva in
- posamezniki.
Za nagrade se lahko prijavijo tudi inovatorji sami.
Prijave v pismeni obliki mora vsebovati:
- osebne in splošne podatke prijavitelja,
- opis ali risbo prijavljene inovacije,
- podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, vpliv na delovne pogoje,
- pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo,
- dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ.
4.
Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj bo Občinska raziskovalna skupnost Kamnik podelila denarne nagrade s plaketami in nagrade s priznanji najboljšim inovatorjem v letu 1984.
' s.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Kamnik, Kamnik, Titov trg 9/I do 1. aprila 1985.
5.
Nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja.
7.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo kandidati na sedežu Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik.
SGP Gradbinec Kranj kadrovsko izobr. odd. Nazorjeva 1
Po sklepu odbora za delovna razmerja
TOZD Gradbena operativa Kamnik, Bakovnik 5 a
objavlja proste delovne naloge in opravila
10 KV zidarjev 10 KV tesarjev
Pogoji: končana poklicna šola gradbene smeri ali tečaj za KV; dvomesečno poskusno delo
10 PU zidarjev
Pogoji: nepopolna osnovna šola in tečaj za PU oziroma srednja gradb. šola ozkega profila; 6 mes. delovnih izkušenj; enomesečno poskusno delo
5 gradbenih delavcev
Pogoja: nepopolna osnovna šola; enomesečno poskusno delo
gradbenega delovodja
Pogoji: končana srednja gradbena delovodska šola; eno leto delovnih izkušenj; dvomesečno poskusno delo
Kandidati naj vložijo pisne vloge z dokazili o strokovnosti v roku 8 dni od objave, na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko izobr. odd. Nazorjeva 1, Kranj.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA PANČUR
rojena Plahuta, iz Oševka 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožaljc. Zahvaljujemo se tudi zastavonoši in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ošcvek, Križ, Loke, januar 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
IVANKE ERJAVŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Dopliharju za dolgoletno nesebično pomoč na domu, kaplanu Romanu za obiske na domu in duhovno tolažbo, g. župniku Gačniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, jo pospremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin.
Žalujoči: vsi njeni
Stahovica, Ljubljana, Nemčija, Kamnik, Godič, januar 1985
Skupne strokovne službe SIS Kamnik
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
administratorja
Pogoji:
- najmanj 2-letna administrativna šola
- znanje strojepisja in stenografije
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju administrativnih del
Poskusno delo 2 meseca.
Delo združujemo za določen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave oglasa odboru za delovna razmerja Skupnih strokovnih služb SIS Kamnik, Titov trg 9.
Kandidati bodo obveščeni o opravljeni izbiri.
izbiri v 15 dneh po
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
Osnovne šole »Kamniškega bataljona« Stranje
razpisuje prosta dela in naloge
administratorke
za določen čas s polovičnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom Pogoj: ekonomski ali administrativni tehnik Rok za prijave je 8 dni od objave. Prijave na naslov: Osnovna šola »Kamniškega bataljona« Stranje, Zgornje Stranje 22, 61242 Stahovica (tel. 832-179),
Obveščamo vse občane in delovne organizacije, da se zaradi preureditve industrijske prodajalne DO Svilanit prodajajo izdelki naše organizacije
v prodajalni Kidričeva ulica 24 (poleg prodajalne Borovo)
z delovnim časom vsak dan od 8. sobotah od 8.-13. ure.
-19. ure in ob
Pričakujemo vas v naši prodajalni in se priporočamo za nakup. SVILANIT KAMNIK
ZAHVALA
V starosti 84 let nas je. zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in teta
IVANKA BALANTIČ
iz Županjih njiv 17
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz »kalcita« in »Stola« za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi praporščaku Janku Prelesniku, g. župniku za lep cerkveni obred in poslovilne besede ter cerkvenim pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Županje njive, Kregarjevo, Mekinje, Kamniška Bistrica, januar 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
IVANE ŽAGAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojnici podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu ter g. kaplanu za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Črna, Podstudenec, Županje njive, Godič, Brezje nad Kamnikom, Kamnik, Podslivno, januar 1985
ZAHVALA
V starosti 76 let nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, praded, brat in stric
ANTON VRANKAR
iz Buča 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in sočustvovanje. Zahvala gasilskemu društva Šmartno, KO ZZB NOV Hruševka, Društvu upokojencev Kamnik, vsem praporščakom, našim sodelavcem, skratka vsem, ki ste mu podarili cvetje, nam izrekli sožalje in ga tako številno pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Agata, sinovi Ivan, Milan, Marjan, hčerke Ani, Stanka, Ivi z družinami, brat Blaž in drugi sorodniki
Buč, Ljubljana, Laze, Lipa nad Blagovico, januar 1985
Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik
na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge:
1. 2 kuhinjski pomočnici
za nedoločen čas
- osnovna šola
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 23.450
2. 2 negovalki
za nedoločen čas
- končana šola za bolničarje
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 26.716
3. 1 sobarico
za nedoločen čas
- osnovna šola
- enomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 19.000
4. 1 perico
za nedoločen čas
- osnovna šola
- dvomesečno poskusno delo
- osnovni neto OD 23.154
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26.
Geološka zbirka PD Kamnik
Mnogo neodkritih čudes skriva kamniti svet gora. Mogoče osuplo zremo v sklade kamnin, ki se dvigajo v strme stene. Vzamemo pisan kamen v roko, občudujemo zasanjano gorsko jezero,... Ali pa, kot dolinci, gledamo naše kamniške planine, za katere je narava vzela posebno dleto v roke, ko je klesala njihove oblike.
Vprašanje so pred nami. Na nekatera od njih bomo dobili odgovor, če bomo poznali vsaj osnovne geološke pojme.
Odsek za varstvo narave in gorsko stražo vsako leto organizira »tečaj GS«. Eno od področij, kijih predavamo na tečaju, je geologija. Pridobljeno znanje s pomočjo knjig in diapozitivov seveda ne bi bilo popolno, če bi ga ne dopolnili še s praktičnim delom. Ena geološka ekskurzija letno ni dovolj, zato smo se odločili, da bomo kamnine in minerale prinašali z izletov, odprav, in osnovali zbirko na društvu.
Zametek zbirke, ki obsega približno 50 enot, sta uredila Janko Urbane in Stane Močnik. V njej najdemo primerke (po nastanku) sedimentnih,
magmatskih, metamorfnih kamnin in prelepe kristale z vseh koncev sveta; Brazilija, Poljska, Afganistan, itd. Tudi nekaj okamnelih ostankov davnih bitij (fosilov) je v zbirki. Največ primerkov je jz kamniške občine, kar se nam zdi razumno, saj je lepo, če se najprej seznaniš z zgradbo tal svojega kraja in okolice.
V zbirki še marsikaj manjka. Bili bi veseli, če bi nam prinesli kamnino ali kristal, ki ga hranite doma kot spomin na izlet in morda niti ne veste pravega imena zanj. Pridite na društvo, oglejte si zbirko in se odločite. Morda pa bi radi prinesli primerek le v prepoznavo - dobrodošli. Zbirka je na ogled vsem občanom, posebno pa šolski mladini. Ogledate si jo lahko v uradnih urah Planinskega društva Kamnik (pon., tor., čet., pet., od 10. do 12. ure in sreda od 13. do 16. ure), na sestanku Mladinskega odseka (vsak torek ob 19. uri), ali na sestanku Pionirske sekcije) vsako sredo ob 18. uri).
Ker smo v našem odseku bolj pridni za pisanje, še dve obvestili.
Računalniški krožki na Institutu Jožef Štefan
Na Institutu »Jožef Štefan« že drugo leto prirejajo računalniške krožke za otroke od drugega. do osmega razreda osnovne šole in za odrasle, ki bi si želeli pridobiti prve izkušnje pri delu z računalnikom ter spoznati možnosti uporabe računalnikov v neračunalniških poklicih.
Cilj, ki so si ga na Institutu »Jožef Štefan« zastavili pri organizaciji krožkov, je spodbuditi udeležence, da ustvarjalno uporabijo računalnik pri delu in izobraževanju. Metoda vzgoje je skozi igro in delo otroke neprisiljeno pripeljati do tega, da si pridobijo toliko izkušenj, da znajo izbrati in uporabljati programe, ki bi jim pomagali pri strokovnem delu.
Vzgoja poteka v skupinah po 20 otrok, ki so razvrščeni po starosti, predznanju in terminih šolskih obveznosti. V vsaki učilnici je 10 hišnih računalnikov z zaslonom in kasetnikom. Po dva udeleženca uporabljata en računalnik, pri čemer drug drugega spodbujata in si pomagata. Vodji krožka pomaga srednješolec računalniške smeri. Vsak krožek traja 18 tednov in sicer enkrat tedensko po tri šolske ure.
Poleg že utečenih izobraževalnih programov za seznanjanje z delom na računalnikih so za drugo polletje tega šolskega leta na Institutu »Jožef Štefan« pripravili tudi vrsto novih zanimivih izobraževalnih programov.
Med drugim se bodo tisti, ki bodo to želeli, lahko seznanili z različnimi jeziki (med ostalimi tudi s strojnim jezikom in z jeziki za umetno inteligenco), s programskimi orodji in z računalniško grafiko. V eni od skupin pa sc bodo lahko otroci s pomočjo računalnika pod vodstvom mojstrskega kandidata naučili igrati šah.
Za vpise, ki potekajo v januarju in februarju, so na Institutu »Jožef Štefan« pripravili zaradi velikega zanimanja 1000 mest na krožkih, vodijo pa jih sodelavci Odseka za uporabno matematiko z dolgoletnimi izkušnjami na področju računalništva.
Kamniški skakalci so bili uspešni
Na tekmovanju mlajših pionirjev v smučarskih skokih za prvenstvo centralne regije in za pokal COCKTE, ki je bilo na 25 in 40 m skakalnici v Mostecu, so nastopili tudi mladi skakalci iz Kamnika. Na tem tekmovanju so bili ti skakalci zelo uspešni; tako je Boris Čebulj ŠŠD OŠ Komenda Moste zasedel 3. mesto pri mlajših pionirjih B. Njegov drugi skok je bil najboljši med vsemi nastopajočimi v tej skupini, med katerimi je bil tudi lanskoletni republiški prvak Dejan Hajdarevič SSK Ilirija. Takoj za Čebuljem, na 4. mestu, je bil Tomaž Kladnik SK Kamnik, ki je tudi skočil lepo in daleč. Pri mlajših pionirjih A še je od Kamničanov najbolje odrezal Tomaž Balantič, ki je zasedel 6. mesto. Ta uspešen nastop skakalcev nedvomno dokazuje, da v športnih kolektivih, v katerih trenirajo, delajo z
mladimi zelo dobro, dober naraščaj pa je najboljše zagotovilo, da nam v Kamniku tudi v bodoče ne bo manjkalo dobrih skakalcev.
Rezultati:
Mlajši pionirji B
1. Hajdarevič Dejan, SSK Ilirija. 172 t. (17,5, 18 m); 2. Kržič Mitja SSK Ilirija, 166,5 t (16,5, 17,5 m) 3. Čebulj Boris OŠ Komenda-Moste 166 t (16, 18 m) 4. Kladnik Tomaž SK Kamnik 160,5 t (16,5, 17 m).
Mlajši pionirji A
1. Rotar Matjaž, ŠD Moravče, (143,8 t (26, 27 m); 2. Svetlin Peter ŠD Moravče 137 t (25,5, 25,5 m); 3. Ravnikar Tonko ŠD Moravče 129,8 t (23,5, 24,5 m); 6. Balantič Tomaž SK Kamnik 125,6 t (25, 25 m); 9. Grzi-nčič Damjan SK Kamnik 117,2 t (24, 25 m)
KLEMEN PIBERNIK
OBVESTILO
BORCEM IN AKTIVISTOM NOV OBČINE KAMNIK
Skupščina Počitniškega doma Banjole je sprejela naslednji predlog penzionskih cen za leto 1985:
Objekt	15. 4.	5. 6.	25. 6.-	-5. 9.	5. 9.	25. 9.
	do 5. 6.	do" 25.6.	ostali	člani	do 25. 9.	do 25. 10
DE II	1.100	1.250	1.650	1.400	1.250	1.200
DE I, DE III in						
podprit. DE II	980	1.150	1.650	1.400	1.150	1.100
B (ogrev. in NR)	800	950	1.200	950	950	900
A neogr.	-	950	1.200	950	950	-
Vikend hišice	-	-	950	750	-	
Pionirska sekcija je v svojem kratkotrajnem delovanju opravila veliko delo. Seveda nam še manjka izkušenj. Trudili se bomo, da bo delo sekcije čimbolj živahno in pestro. Predvsem moramo pohvaliti mlado in mnogo obetajočo mentorico Katjo Kramžer. Na izletih pa bodo imeli pionirji in pionirke kar najboljše vodnike (Malešič, Močnik, Motni-kar,...). Udeleževali se bodo tudi
izletov društva, ki ne bodo prezahtevni.
Izšla je druga številka glasila PD Kamnik, »Glas gora«. Lepo oblikovano glasilo je tokrat »obarvano« alpinistično. Prinaša nam 1. del zgodovine alpinizma na kamniškem in tudi humorja s križanko ne manjka. »Glas gora« lahko dobite v tajništvu društva, Kidričeva 38.
ODSEK ZA VN IN GS
Udeležba pa takšna
Kljub precejšnjim prizadevanjem OK ZSMS Kamnik, da letos sanira probleme na področju prostovoljnega dela in še posebej mladinskega prostovoljnega dela, že sam začetek ne vliva veliko upanja za boljše rezultate.
Na prvi problem smo naleteli na seji podpisnikov SAS o organiziranju MDB in izvajanju MDA v občini Kamnik v četrtek, 7. februarja ob 14. uri, saj je bilo prisotnih le šest podpisnikov in sicer štirje iz OZD in dva iz krajevne skupnosti.
V uvodu so nas predstavniki Občinske konference ZSMS seznanili z realizacijo programa Centra za mladinsko prostovoljno delo in realizacijo finančnega plana v letu 1984. Velik del aktivnosti je bil usmerjen v pripravo in izvedbo zvezne mladinske delovne akcije Posočje 1984, katere udeleženka je bila tudi brigada naše občinske konference ZSMS s 33 brigadirji in izvedbo nekaterih lokalnih akcij. Vsi prisotni so ugotovili, da niso izpolnili dogovorov opredeljenih v SAS, kjer tiči tudi vzrok nepopolne brigade. Za probleme Centra za mladinsko prostovoljno delo pa seveda niso krivi le podpisniki SAS, temveč proble-
mi same organiziranosti akcij in vse težji ekonomski in socialni položaj mladih in še posebej študentov in dijakov, ki se raje odločajo za delo v delovnih organizacijah v svojem prostem času.
Center za mladinsko prostovoljno delo, ki usklajuje delo na tem področju v okviru občinske konference ZSMS Kamnik, je prisotnim predstavil tudi precej obširen program in finančni plan za leto 1985. Po predstavitvi programa se je odprla razprava, ki pa ni bila prav nič živahna, saj so se le predstavniki delovnih organizacij Stol in KIK ter krajevne skupnosti Pšajnovica in Šmartnega s svojimi izkušnjami in spodbudami dotaknili razreševanja obstoječega stanja.
Vseh šest navzočih je podprlo prizadevanja predsedstva OK ZSMS za pridobivanje mladih za mladinsko prostovoljno delo, kakor tudi za združevanje sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela. Tako je bil sestanek zaključen z upanjem, da bodo navedena prizadevanja podprle tudi tiste delovne organizacije in krajevne skupnosti, ki se tokratnega sestanka niso udeležili.
DANICA
Tudi klasična kombinacija je zanimiva
Klasična kombinacija je smučarska disciplina, pri kateri smučarji tekmujejo v tekih in skokih. Rezultat tekmovanja je seštevek dosežkov pri obeh disciplinah. Člani ŠŠD OŠ Komenda Moste so tudi v letošnji sezoni trenirali in se pripravljali na tekmovanja, predvsem na republiško prvenstvo, 9. februarja v Selu pri Vodicah. Ta disciplina ima v našem kraju že tradicijo, saj je bil Peter Pibernik dvakrat državni prvak, lani pa je Boris Čebulj dosegel 2. mesto na republiškem prvenstvu mlajših pionirjev. Tudi letos so že tekmovali, v soboto 26. januarja, so imeli tekmo v Suha-dolah m Selu. V klasični kombinaciji je zmagal Boris Čebulj pred Tonetom Jerajem. V tekih je bil najhitrejši Tone Jeraj, pri skokih pa najdaljši Boris Čebulj.
Rezultati:
Klasična kombinacija:
1. Čebulj Boris, OŠ Komenda-Moste, 417,2 t; 2. Jeraj Tone, OŠ Komenda-Moste, 386,7 t; 3. Pibernik Sandi OŠ Komenda-Moste, 343,2 t.
Skoki:
1. Čebulj Boris, OŠ Komenda-Moste 217,2 t (14, 16 m); 2. Potočnik Simon, OŠ »Radomeljske čete« Pre-serje 188,21 (12,5,13 m); 3. Pibernik Sandi, OŠ Komenda-Moste 187,2 t (14, 11 m).
Teki:
1. Jeraj Tone OŠ Komenda-Moste 7 min., 31 sek.; 2. Čebulj Boris, OŠ Komenda-Moste, 8 min., 28 sek.; 3. Pibernik Sandi, OŠ Komenda-Moste, 10 min., 3 sek.
KLEMEN PIBERNIK
Poslovili smo se od bodočih vojakov
Tako kot se je glasila pesem, je najbrž mislil tudi marsikateri mladi fant, ki se je moral za več kot leto dni posloviti od svojih domačih, od prijateljev, prijateljice in odšel služit domovini, nekateri dlje, drugi nekoliko bližje domačemu kraju. Vsi pa z eno mislijo, da bi se čimprej vrnili domov, da bi čas v vojaški suknji kar najhitreje minil.
Na skupni slovesnosti, dan pred odhodom, je OK ZSMS bodočim vojakim pripravila kratek kulturni program, na katerem so sodelovali mladinci iz OO ZSMS Tunjice s svojimi skeči, brata Rekanovič sta zapela in zaigrala nekaj pesmi, uvodni pozdravni nagovor pa je imela predsednica OK ZSMS. Bodoči vojaki so bili sicer nekoliko žalostni, vendar jih je tolažila misel, da bodo dobili veliko pisem in da jih doma nekdo čaka...
M. K.
poljanah
Vpisovanje v tečaj
Kinološko društvo Kamnik obvešča vse ljubitelje psov, da bo vpisovanje v tečaje za šolanje psov (A, B, I, II) v nedeljo, 24. februarja 1985 ob 10. uri na društvenem vežbališču.
Akontacija, ki se vplača pri rezervaciji sobe je 2.000,00 din. Avtobusni prevoz stane od 15. 4. do 24. 6. 1985 1.200,00 din od 25. 6. 1985 pa bo 1.500,00 din.
Sobo v Počitniškem domu Banjole morate rezervirati najmanj 40 dni pred nameravanim letovanjem.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri vseh predsednikih krajevnih organizacij ZB ali pa v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. OO ZZB NOV KAMNIK
Šolske počitnice so sicer že za' nami, muhava zima pa še kar naprej kaže gola rebra na okoliških hribih, ki so bili le nekaj dni primerno odeti v snežno odejo. No, in tistih lepih zimskih dni se vsi smučarji radi spominjamo, saj so bili ravno med počitnicami.
Kot vsako leto je tudi letos ZTKO Kamnik skupno s SK Kamnik - sekcijo strokovnih kadrov učiteljev in vaditeljev smučanja - organiziral začetne in nadaljevalne smučarske teča-
ganizirano, strokovno in po ustaljenih principih: ogrevanje, učenje, vadba, korekcija, učenje, počitek... in na koncu neobvezno tekmovanje v veleslalomu, ki pa se ga vedno udeležijo skoraj vsi tečajniki. Tekmovanja so bila za takšno priložnost lepo in vzorno pripravljena ter izpeljana, saj je večina udeležencev prvič preizkusila svoje smučarsko znanje na takoimeno-vani »ta pravi veleslalomski progi«. Najboljši so si prismučali priznanja in diplome, mnogi so dokazali, da so se naučili smuča-
je. Akcija je stekla že v decembru, ko je vsaka šola v občini Kamnik prejela ustrezno število prijavnic za tečaje in smo do pri-četka tečajev imeli številčno in poimensko zbrane podatke udeležencev.
Za začetne in nadaljevalne tečaje se je prijavilo 246 smučarjev. Tečaji so bili na Velikih poljanah, Nevljah, Veliki planini, Selah, Crni, Komendi, Stranjah, Motniku in Mekinjah, vodilo pa jih je 26 članov naše sekcije. Večina tečajnikov se je prijavila na prvi termin, kot da bi vedeli, da nam jo bo zima zagodla, saj je v nekaj dneh močna odjuga skoraj povsem pobrala sneg.
Delo v tečajih je potekalo or-
ti, kar pa je bil tudi osnovni namen tečaja.
Takoj po zaključku tečajev so učitelji in vaditelji analiziral potek tečajev, sestavili ustrezna poročila in ugotovili, da je organizacija tečaja odlično uspela. Marsikje smo pogrešali vlečnico, posebno na Velikih poljanah, kjer je bilo največ tečajnikov, pa tudi drugim smučarjev bi prišla še kako prav. Tečajnike, ki so v tečajih pokazali velik napredek, zanimanje in imajo občutno perspektivo na osnovi psihofizičnih lastnosti, bomo povabili v tako-imenovano alpsko šolo, ki je organizirana v okviru alpske sekcije pri SK Kamnik.
Schnabl
Taborniki smo zimovali
Prva generacija tečajnikov kinološkega društva Kamnik.
Letošnjo zimo smo taborniki odreda Bistriških gamsov po dolgem času spet pripravili zimovanje. To je ena od oblik taborniškega družabnega življenja. Zimovanje je bilo na Kralovem hribu v Kamniški bistrici, v koči lovske družine Kozorog.
Zimovanje se je začelo 24. januarja in je trajalo do 27. januarja. To je bila verjetno najcenejša možnost zimskih počitnic za otroke, saj je znašala cena 500 dinarjev na dan.
Že prvi dan zimovanja nas je pozdravilo čudovito deževno jutro. Ptički nas niso pozdravljali in rožice niso cvetele, le na avtobusni postaji so nas ljudje čudno opazovali in si verjetno mislili, da smo norci, ker rinemo v takšnem dežju na smučarijo. No, mi se zaradi takšnih misli nismo hoteli odpovedati temu enkratnemu doživetju. Na avtobusni postaji so se starši še enkrat poslovili od svojih najmlajših, potem pa je stvar stekla.
V Kamniški bistrici ni kazalo, da se bo vreme kaj izboljšalo. Prebijati smo se morali po hudourniku do koče, ker je bil spodnji del ceste res pravi hudournik. V kočo smo prišli premočeni, sicer smo pa taborniki dežja itak navajeni. No, naša »ta nova mami« (mami je v taborniškem žargonu kuharica, letos je to bila tov. Alenka Male) nas je hitro razveselila s čajem. Ker se smučati nismo-mogli, smo se igrali, peli pesmi in se še drugače zabavali. Ker je bilo že jasno videti, da s smučarijo ne bo nič, se nas je vseh sedemindvajset spravilo na štiri sani, ki so obratovale non-stop od devetih do enih zjutraj. Zadnji večer smo imeli tudi taborniški krst in tako jo novinci dobili taborniška imena, za piko na i pa jih dobili še nekaj po riti. V nedeljo smo se po končanem čiščenju napotili domov polni novih vtisov in doživetij.
Ni nam bilo žal:
1. da smo bili premočeni kot cucki
2. da smo polomili dvoje sanke
3. da smo jih dobili po riti
Če ne verjamete, pa nas vprašajte, vseh sedemindvajset, in naš odgovor bo, da je bilo fino, in da bomo še šli na takšne akcije, le indijancu (oseba iz taborniške mitologije) bomo prej zapeli Ani-kuni za lepo vreme.
Za pomoč pri organizaciji zimovanja se taborniki zahvaljujemo lovski družini Kozorog, ZTKO Kamnik in vsem ostalim, ki sta nam s svojo pomočjo pomagali pri organizaciji zimovanja.
Mare
OBVESTILO!
Društvo upokojencev Komenda vabi vse upokojence iz krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ, da se včlanijo v naše društvo. Prijavijo se lahko pri vaškem odborniku našega društva ali pri tajnici Francki C rudnik, Podbo-ršt24.
Odbor
Iščem instrukcije za I. letnik pedagoške šole (fizika, matematika). Naslov sporočite na uredništvo Kamniškega občana.
Kamniški )bč$h
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš-tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.