TRGOVSKI EIST
Časopis za trgrovlno, Industrijo In obrt.
Za Ju8°slavij°: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, redmštvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 13. januarja 1934.
štev. 5.
]ap6nsld vzgled
Naši listi so se v zadnjem času na široko Napisali o japonskem dumpingu. Tako piše beograjska »Politika«, kako Japonci z bajno nilskimi cenami po vsem svetu izpodrivajo vso konkurenco. Tako je vsa Amerika polna japonskih električnih žarnic, ki 'Valjajo le po 2 dinarja, nalfivne peresnike z zlatim peresom .prodajajo pa kar po 4 Din, kolesa prodajajo po 200 Din, žepne ure pa kar na kilograme in sicer kg repnih ur po 400 do 500 dinarjev. Aii ne samo to, da prodajajo Japonca svoje izdelke pocen*> oni tudi izdelujejo kar se sploh. danes zahteva. Najjbolj pa se vidi ob-ssg japonskega dumptinga iz tega, da z uspehom prodirajo na tuje trge e svojim blagom tudi v države, ki so doslej bile v 'izdelavi teh .predmetov neprekosljive. Ta-fcoponujajo Japonci svoje galoše na Švedskem, svoje škotsko sukno na. Škotskem, svilo v Italiji in Franciji, ure v i«i in vedno so cenejši tudi od najbolj 'Teu jan ih m znanih tujih ftrm. Ze pišejo isti, da hočejo Japonci osvojiti vso sve-ovuuo zunanjo trgovino dn da je »rmena nevarnost« danes tako aktualna, kakor še ni bila nikoli.
Nadalje pišejo listi, da morejo Japonci doseči tako velike uspehe le zato, ker nad vse sramotno plačujejo svoje delavce. Za 10 do 12 urno delo do^bi delavec na dan le 10—35 dinarjev, a s 35 dinarji da so že Plavanj najboljši strokovnjaki. Sicer pa 2»aša dnevna mieada v tkalnicah svile 16 “j-®, V tkalnicah bombaža 11, v tvomicah v'£igaLic pa samo 9 do 10 Din.
Ne moremo kontrolirati takoj, če so vsi ,i P°datki tudi točni, ker pač izhajajo iz T1107’ ki so interesirani na tem, da japon-blago ne prodre na evropske trge. endar pa ni izključeno, da so točni. Kljub pa mislimo, da je vsako zgražanje nad sile teh podatkov napačno in da je jetiko bolj pravilno, če se vprašamo, kako °> da so mogli Japonci doseči v zunanji Rovinj tako velikanske uspehe, da so Postali nevarni konkurentu ne samo ponos-^™u Albionu, temveč tudi nad vse pretkanim in odličnim ameriškim trgovcem.
Ta japonski vzgled, kako more dvigniti organizirana volja naroda zunanjo trgoid-Do in domačo industrijo na višek, je mno-Sfo bolj poučen, ko vse zgražanje nad uspe-boni, ki ga pi mogoče utajit: z nobeno 5e *«ko lepo trmo.
Predvsem je prednost Japonske v tem, ^ J« vse njeno gospodarstvo do skrajnosti organ:aiirano, zlasti pa zunanja trgovina in industrija. Leta in leta so Japonci z ue-1’^jeitno molčečnostjo opazovali:, kako de-evropski narodi. Nič niso o sebi govo-ftemveč vedno se le ljubeznivo smeh-; l’ za teni smehljajem pa opazovali in ^Paaovali. In ko so do dobra spoznali, na vr& bl(>ni’ liako ie organizirana in kako se ^ pirodiikcja vojne industrije in ko so se teun polju docela osamosvojili, so Sli dai^e ‘m načeli z delom za razvoj ^ industrije.
delo je vodila država, ki je na široko ©anazirala gospodarsko špdonažo. S tem
•	^'°®eglii Japonci to prednost. Evropska ameriška industrija sta imele velikan-gr® stroške, da sta dosegle današnjo vti-
-	^^eto poizkusov je bilo treba, ka-so propadli, predno je bila doseže-brezhibna produkcija na tekočem pasu, y	visak strog deloval z vso popolnostjo.
30 izkušnje in vse te stroške so si Ja-Ponci prihranili in pričeli svojo industrij-0 ^Produkcijo vedno z najmodernejšimi i	^ vs|le<i tega so bili cenejši od svo-
jih evropskih učiteljev in sedam jih konku-
0	Japonci	te	napake,	ka-
pJ0T *e dela pri nas, da bi uvažali stare in demontirane stroje, temveč vsak nov ki je prišel na Japonsko, je bil naj-P°lPolnefiši, ki je sploh takrat obstojal. Država je dirigirala vso produkcijo in ko sovjeti še le pričeli reklamo za svoje
načrtno gospodarstvo, se je to na Japonskem že izvajalo. Vsa zunanja trgovina Japonske je bila pod direktnim vodstvom in zaščito države lin vsako zunanje zastopstvo Japonske je bilo v službi zunanje trgovine. S premijami, s krediti, s subvencijami, s tarifami, z zakonskimi določili, z vsem je država podpirala zunanjo trgovino. Država je organizirala za pospeševanje zunanje trgovine parobrodne zveze in že ietia 1920, ko se še 'nikomur ni niti san jalo
o	japonskem dumpingu, so japonske ladje plule skozi Sueški prekop, ena za drugo.
K temu pa treba prišteti še neverjetni patriotizem Japoncev, njih izredno organiziranost in skromnost japonskega naroda. Ves narod je delal za razvoj industrije in zunanje trgovine z disciplino, kii je sicer
običajna le na bojnem polju. Ali je potem čudu«, če nd tudi uspeh izostal? Vsako de-
lo,	vsaka žrtev se na svetu obrestuje in japonski uspeh to potrjuje. Pri tem pa bi naglasni še nekaj. Japonci so si znali osvojiti vse pridobitve moderne civilizacije, a so vendarle ostali svojini narodnim tradicijam zvesti. Običajev svojih očetov niso zamotavali in tudi v teni je razlaga za njih izreden uspeh.
Ponavljamo zato: Bolj ko zgražanje je umestno, da se naučimo od japonskega vzgleda in zlasti mi Jugoslovani, ki smo šele na počtetku svoje gospodarske osamosvojitve. Ne pade ta kot zrelo jabolko z drevesa, temveč mogoča je le po težkem delu in velikih žrtvah. Na to pa se menda pri nas pozablja.
Itaka % Hdšifn tesnim izV&zOfn
Vsied padca cen smo pri mehkem lesu izgubili 27-1 milijonov lir
mehkega lesa po povprečni ceni 234 lir in dobili za ta les 58,700.000 lir. Trdega lesa pa smo izvozili 95.000 ton po po-
V	»Jugoslovenskem Lloydu« je objavil inž. Lenarčič članek, ki ga vsled njegove važnosti objavljamo v celoti, članek se glasi:
»V zadnjem času se pri nas dostikrat govori o ugodnih razmerah, ki da so nastopile v trgovini z mehkim lesom, zlasti z Italijo. Tem, kateri tako mislijo, nekaj podatkov:
Iz statistike se vidi, da v medsebojnem tekmovanju od 1. 1930. dalje zmaguje na izvoznih trgih sedaj ena, sedaj druga država, če izvoz ene države občuti, da zastaja, potem začne popuščati v ceni, sortiranju in prodajnih pogojih, da bi mogel z večjo količino splavati na površje.
Po dosedaj dostopnih statističnih podatkih se je gibalo razmerje uvoza mehkega lesa iz posameznih držav na italijanski trg v odstotkih tako-le:
Mehki rezan les.
Letno povprečje Iz Avstr. Rumun. Jugosl. 1925—1929	560	90	350
1930	56-5	7-7	35 8
1931	59-9	90	31 1
1932	58-4	84	332
I. polletje 1933	50-6	7-9	41-5
Tesan les.
Letno povprečje Iz Avstr. Rumun. Jugosl.
19-6	—	804
17-1	—	82-9
180	—	820
17-1	—	82-9
1930
1931
1932 I. polletje 1933
Skupno je bilo mehkega lesa izvoženo
Letno povprečje	v tonah	V °/o
1925—1929	1,135.800	100
1930	1,030.100	90
1931	704.500	62
1932	616.052	54
1933	749.100	66
Samo	tesanega lesa.	
Letno povprečje	v tonah	v %
1925—1929	181.800	100
1930	158.700	87
1931	103.100	57
1932	93.700	52
1933	114.000	63
Številke iz leta 1933 le po cenitvi. Iz te statistike vidimo, da je 1. 1933. uvoz mehkega lesa iz Avstrije, Jugoslavije in Rumunije v Italijo proti 1. 1932. v resnici narastel za 22°/o. Zato pa je padla cena za približno 34 »/o, ker je znašala cena tega lesa v 1. 1932. 234 lir od tone, 1. 1933. pa samo 156 ital. lir.
Avstrija je v prvih 9 mesecih 1932 izvozila v Italijo 247.000 ton mehkega lesa in dobila za ta les 56 milijonov lir. V istem času 1. 1933. je izvozila 255.000 ton in dobila le 40 milijonov lir. Po ceni iz 1. 1932. bi morala odbiti za v 1. 1933. izvoženi les 59-6 milijonov lir. Izguba Avstrije znaša torej v prvih 9 mesecih 1933 približno 20 milijonov lir, cena lesu pa je padla za 66°/o.
Za Jugoslavijo kaže statistika primeroma natančno sliko razmer, ki so vladale v lesnem izvozu v 1, 1932. in 1933.
Leta 1932. smo izvozili 251.000 ton
vprečni ceni 326 lir in dobili zanj 31 milijonov 700.000 lir, torej skupno za ves les 90,400.000 lir.
Na podlagi podatkov iz prvih 9 me secev 1933. leta pa smo izvozili 348.000 ton mehkega lesa po povprečni ceni 156 lir in dobili za ta les 54,300.000 lir, trdega lesa pa 136.000 ton po povprečni ceni 341 lir in dobili zanj 46,700.000 lir, skupno torej za ves les v 1. 1933. 101 milijon lir.
2e v letu 1932. so bile cene za mehki les katastrofalne. Pa če bi mogli v letu
1933.	doseči vsaj cene iz leta 1932.! Potem bi dobili za 348.000 ton mehkega lesa, izvoženega v Italijo, 81-4 milijonov lir, a dobili smo le 54-3 milijonov. Tako se moramo zahvaliti »ugodni« konjunkturi v letu 1933. in naši desorganizaciji za izgubo 271 milijonov lir.
če upoštevamo, da bi morali izvoziti za vsoto 54-3 milijonov lir, ki smo jo dobili v letu 1933., po cenah iz leta 1932. v vsem le 232.000 ton lesa, potem to pomeni, da smo dejansko dali svojim kupcem v Italiji v letu 1933. 116.000 ton mehkega lesa brezplačno, ker smo morali za to vsoto izvoziti celih 348.000 ton.
Zakaj je tako? Deloma je to posledica strastnega trgovskega tekmovanja, de-
loma je vzrok nujna potreba trgovca, da pokrije režijske stroške, v največji meri pa je kriva prisilna prodaja pra-producenta, ki je v stiski. Naše gozdno gospodarstvo donaša v medsebojni borbi za obstanek in v borbi s sosednimi državami krvave žrtve. Tako je predrago plačano ozemlje, ki ga osvaja gozdarstvo iz Slovenije na račun južnih jugoslovanskih produkcijskih področij in brezplodne so žrtve, ki jih donašamo, da odvzamemo trg Avstrijcem, ker oni to kompenzirajo na načine, ki nam bodo v trajno škodo.
Uteha bi bila, če bi imel vsaj naš kupec, v glavnem Italija, od teh naših' žrtev odgovarjajočo korist, pa tudi te utehe ni. Italijanska domača produkcija z mnogo višjim standardom* kakor je naš, ne more vzdržati uvozne konku-. renče. Italijansko veletrgovino smo uničili z našim napadam na tamošjnje de-tajliste in z našim medsebojnim.pobijanjem cen. In to na našo veliko škodo. Ali se potem smemo čuditi, če se vedno bolj resno pojavlja tendenca, da uvede Italija zaščitno carino? Ali nismo tega sami krivi?	..	,V|
Referat, ki ga je imel na kongresu Jugoslovanskega šumarskega uduuženja inž. Miklau, je dokazal, da naši gozdni lastniki že po podatkih iz h 1932. načenjajo svoje gozdno premoženje in da o dobičku od gozdov ne more več hiti govora. Zadnji čas je, da se že neha vedno bolj naraščajoča razprodaja narodnega premoženja, zadnji čas je, da se naš izvoz v Italijo v sporazumu s sosednimi državami disciplinira in moralizira. Sporazum med avstrijskimi, ru-munskimi in jugoslovanskimi interesenti na italijanskem trgu je bil skle-, njen v začetku decembra 1. 1. na Dunaju in je terminiran s 1. februarjem
1934.
Izvajanje tega sporazuma — kar na-glašamo že takoj od početka — je mogoče samo, če se ustanovi v interesiraT nih državah potrebna izvozna kontrola, ki bi poslovala čisto avtonomno, t. j., da izvozni interesenti (gozdni lastniki, lesna trgovina in industrija) sami določajo način in pota izvoza — brez vmešavanja države in brez stroškov za državo.
V	tem je konjunktura za mehki les, v tem so izgledi za bodočnost.
Vlova U^ovinsUa pogodba Itatifa
Po uspešni bitki za žito je začela italijanska vlada veliko akcijo za dvig italijanske živinoreje. V ta namen je hotela predvsem doseči zvišanje cen na domačem trgu. Ker pa Je cena na domačem trgu odvisna od množine uvožene živine, je italijanska vlada odpovedala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo in obenem začela trgovinska pogajanja tudi z Madjarsko in Rumunijo, ki sta poleg Jugoslavije največ izvažale živine v Italijo.
Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so bila končana v Rimu dne 4. t. m. in je bila pogodba podpisana. Besedilo pogodbe še ni znano, tudi sicer še niso bili objavljeni nobeni uradni podatki o novi trgovinski pogodbi. Le to je na splošno znano, da je trgovinska pogodba za naš izvoz živine še precej ugodna, manj pa za izvoz lesa, ker tu bo dobila glavne olajšave Avstrija.
Kakor poroča »Politika« je bil glede živine dosežen sporazum na tej podlagi. Dosedaj se je plačevala uvozna carina za vole v višini 350 lir od živali, kar bi približno odgovarjalo carini 50 lir za sto kil. Sedaj se bo carina plačevala le od teže in sicer bo carina zvišana na 85 lir. To zvišanje pa se uvede postopoma. V prvih štirih mesecih, ko stopi nova trgovinska pogodba v veljavo, se plačuje carina v višini 70 lir za sto kil, peti mesec pa 80 Ur in nato 85 lir. če bi nove carine povzročile zvišanje cen ži-
vine na italijanskem trgu, potem to zvišanje ne bi pomenilo za naše izvoznike nobene škode, če bi se pa izkazalo, da je zvišanje carine v škodo našemu izvozu, moremo pogodbo odpovedati na mesec dni koncem prvega ali prvih štirih ali petih mesecev, ko stopi pogodba v veljavo. Uvozni kontingent za našo govejo živino je določen na 45.000 glav, to je nekaj več, kakor smo izvozili lani in znatno več, kakor pa smo izvozili leta 1932., ko je znašal ves naš izvoz le 20.000 glav goveje živine. Za uvoz niso potrebna nobena posebna italijanska uvozna dovoljenja. V ta kontingent pa se ne všteje živina, ki se uvaža v Reko in Zadar in v njuni svobodni coni.
V	novi pogodbi se nadalje določa tudi delovanj e j ugoslovansko - italij anskega stalnega gospodarskega odbora, ki bi moral skrbeti za okrepitev gospodarskih zvez med obema državama. Ta odbor je bil sicer ustanovljen že leta 1932., a še do danes ni pričel delovati. Nova trgovinska pogodba bo stopila v veljavo, ko bodo končana trgovinska podajanja z Madjarsko in Rumunijo.
Dunaiska »Neue freie Presse« pa poroča, da pričakujejo v Avstriji, da se bo vsled nove jugoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe povečal avstrijski izvoz lesa v Italijo. Konkurenca avstrijskega lesa bo za naš les tem težja, ker uživa avstrijski les že itak velike ugodnosti pri prevozu na ital. železnicah.
Štev. 5.
mmamm—mm—rn
Dr. JosUf 5acin: v
Število-	cUhochiU	za	nacodtto
frospodacstvo
Med uredbami, izdanimi v svrho ozdravljena gospodarskih razmer, Je Izdala Vlada med drugim tudi uredbo
o	zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito. Dejstvo, da se jp ta uredba izdala, pomeni konstatacijo, da so režijski stroški vsaj pri nekaterih denarnih zavodih previsoki in se morejo zmanjšati.
'Ta konstatacija, ki sicer ni direktna, a je vendar konstatacija, sili k razmišljanju, če celotni režijski stroški vseh denarnih zavodov niso morebiti prevelika obremenitev za vse narodno gospodarstvo, oziroma, če število naših denarnih zavodov ni preveliko za naše gospodarske • potrebe, ali z drugimi besedami, če usluge, ki jih ima narodno gospodarstvo od denarnih zavodov, niso Plačane predrago.
Naloga denarnih zavodov je ta, da posredujejo denarni promet in posredujejo kredit- Pri tej svoji nalogi ne spadajo v narodnem gospodarstvu med produktivne faktorje, ampak med pa-rasite, če naj rabimo ta izraz za vse one poklice, ki niso direktno udeleženi na produkciji gospodarskih dobrin.
Parazitski poklici v označenem smislu so človeški družbi v današnji njeni organizacij neobhodno potrebni in Ji bodo potrebni tudi pri kakršnikoli drugačni organizaciji. Toda kakor rastlinski ali živalski organizem more prenesti le gotovo množino parasitov, tako tudi človeška družba od vsakega poklica, ki ni direktno udeležen na produkciji go-spodarskih dobrih; more prenesti le gotovo množino.
Tako je/številu denarnih zavodov In številu osebja, zaposlenega v istih, stavljena meja, čez katero se ne more pomnožiti.
Vendar pa ta meja, oziroma število, ki je na tej meji mogoče, ne smeta biti odločujoča za število, ki naj ga denarni zavodi dosežejo, kajti dopustnosti tega se protivi načelo, da je v vsakem, torej tudi in zlasti v narodnem gospodarstvu stremeti za tem, da se s čim manjšimi sredstvi in stroški dosežejo čim večji uspehi.
S tega vidika sme obstajati v celotnem narodnem gospodarstvu le tako število neproduktivnih ali parasitskih poklicev, ki so produkciji celotnega narodnega gospodarstva v čim večjo korist in celotno narodno gospodarstvo čim manj obremenjujejo. In to velja tudi za denarne zavode.
Ce pogledamo število naših jugoslovanskih denarnih zavodov ter primerjamo isto s številom denarnih zavodov v drugih državah, kjer sta denarni in kreditni promet razvita mnogo bolj kakor pri nas, vidimo, da je število denarnih zavodov pri nas, kjer sta denarni in kreditni promet manjša kakor drugje, relativno mnogo večje kakor drugje.
Ne da bi se na tem mestu v podrobnostih spuščali v številke, na podlagi pravkar navedenega dejstva lahko mirno trdimo, da je število denarnih zavodov pri nas mnogo večje, kakor je to potrebno, in celo, da imamo denarnih zavodov mnogo več, kakor jih ima pravico do eksistence, če naj se upošteva spredaj navedeno načelo narodnega gospodarstva.
•Posledica prevelikega števila je pred vsem ta, da so preveliki celotni izdatki za poslovne prostore in da pri manjših zavodih ni mogoče izrabiti delovne sile uradništva, oziroma mora biti uredništvo primemo plačano, ne da bi bilo mogoče temu uradništvu odkazati primerno množino dela. Tudi zavod, ki dela z razmeroma majhnimi sredstvi, potrebuje primerne poslovne prostore in za,vsako stroko poslovanja posebno osebje. Na ta način bi mnogokrat trem ali štirim denarnim zavodom lahko služili poslovni prostori in uredništvo, ki služijo le enemu denarnemu zavodu.
Posredovanje denarnega prometa in posredovanje kredita se na ta način ogromnp podraži. In preveliko število denarnih zavodov je gotovo vsaj delni vzrdk ogronine diference med aktivno in pasivno obrestno mero.
■	Ni^iJvpjna, ,da bi bila današnja kriza število denarhih zavodov, ki je očividno
preveliko, izdatno reducirala s tem, da bi bili slabe j ši poginili. Bilo bi ta pogin slabejših primerjati s težko operacijo, ki bi koncem koncev celoti za bodočnost vendar koristila.
Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov hoče posledice, ki bi jih imel tak pogin denarnih zavodov, omiliti.
V	koliko bo imela ta uredba v tem oziru pozitivne rezultate, bo pokazala bodočnost.
Potrebno pa je, da si vsi merodajni faktorji in vsi denarni zavodi držijo pri izvrševanju uredbe pred očmi dejstvo, da je število denarnih zavodov pri nas mnogo preveliko, da bi celokupno narodno gospodarstvo moglo nositi režijo, ki jo vsi ti zavodi nalagajo narodnemu gospodarstvu. In temu primemo jim bo postopati, ko bo treba odlbčati o tem, ali naj se posameznemu denarnemu zavodu dovoli odlog plačil ali sanacija ali izvenstečajna likvidacija. Stremeti bo za tem, da se likvidira vse, kar je slabotno in ni popolnoma zdravo, in slabotnim in ne popolnoma zdravim zavodom Je samim priporočati, naj se odločijo za izvenstečajno likvidacijo ali eventualno za fuzijo z drugim zavodom.
Treba si je začrtati jasno pot, kako reducirati sukcesivno število denarnih zavodov — ne mislim pri tem na podeželske kreditne zadruge, ki nimajo nikakih režijskih stroškov — na ono mero, ki Je našim gospodarskim potrebam primerna.
In gotovo je, da bo tudi ta redukcija pripomogla k olajšanju splošnega gospodarskega položaja, in, če se izvrši metodično in sistematično, tudi k temu, da se povrne zaupanje v denarne zavode.
Dr. Ivan Vrtačnik
vljudno naznanja,
da je otvoril
odvetniško pisarno
in jo pridružil odvetniški pisarni dr. Alojzija Vrtačnika v Ljubljani Šelenburgova ulica 7/L,
nasproti glavne poSte.
jtmtaue„5dmi
Sejem kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek dne 22. t. m. Vsi eni, ki imajo kože divjadi, pa jih še niso poslali v prodajo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koža« (Ljubljana-Velesejeim), naj to nemudoma store, da blago ne prispe za dražbo prepozno, kakor se je to v mnogih primerih zgodilo ob lanskem januarskem sejmu kožuhovine.
PRVA JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA RAZSTAVA V TEL AVIVU
Jugoslovansko - palestinski gospodarski odbor v Beogradu je dokončali svoja pripravljalna dela za prireditev razstave v Tel Avivu. 0 vseh pripravah sta poročala trgovinskemu ministru šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič in predsednik odbora dr. Pepe. Nato sta poročala še finančnemu ministru dr. Gjorgje-viču, ki je odobril odboru 100000 Din subvencije. S tem je jugoslovanska udeležba na sejmu v Tel Avivu zagotovljena.
Od/cia
RUSIJA ZNIŽALA SVOJE DOLGOVE
Še pred dvema letoma so znašali sovjetski zunanji dolgovi 1400 milijonov mark sedaj pa le šo nekaj nad 450. Da je mogla Rusija plačati tako veliko dolgov, je v prvi vrsti vzrok v mnogo povečani zlati pro dukciji. Rusija pridobiva sedaj na leto okoli 80.000 kg zlata v vrednosti 100 milijonov rubljev, to je še enkrat toliko ko pred vojno. Sovjeti pa pravijo, da bi mogli produkcijo povečati še za štirikrat, če bi imeli dovolj strojev in vozičkov za preva žanje rude.
f Josip Zidanšek
Zopet je posegla smrt v vrste slovenskega trgovstva in zopet je segla po enem najboljših.
Iz Sp. Hudinje pri Celju prihaja vest, da je tam v petek po daljšem trpljenju umrl v 49. letu svoje starosti Josip Zidanšek. — Pokojnik je bil rojen v Ponikvi.
V	trgovski stroki se je izučil v znani Kavčičevi trgovini v Št. Jurju ob juž. žel. Leta 1916. se je osamosvojil in otvoril trgovino z mešanim blagom v Sp. Hudinji. Svoje »odjetje je s krepko pomočjo svoje soproge iz ugledne rodbine Šribarjeve iz Spod. Hudinje vzorno vodil, da je vedno uživalo najboljši sloves. A pokojnik ni slovel le kot dober trgovec, temveč tudi kot zaveden narodnjak in zvest borec za napredek trgovskega stanu in vsega našega gospodarstva. Zato je tudi užival med svojimi stanovskimi tovariši velik ugled, kar tudi priča njegova ponovna izvolitev za podpredsednika združenja trgovcev za Celje-okolica. Bil je tudi član predsedstva Zveze trgovskih združenj. Delu je posvetil pokojnik svoje življenje in zvestemu izpolnjevanju vseh narodnih in stanovskih dolžnosti. Bodi mu ohranjen zato tudi časten spomin. — Težko prizadeti rodbini pa naše globoko sožalje!
Zasedanje Gospodarskega sveta Male antante
Po otvoritvi prve plenarne seje zasedanja je izvolil gospodarski svet pet komisij, in sicer: trgovinsko-politf.čno, železniško, finančno, poštno in komisijo za promet na Donavi. Poseben redakcijski odbor pa je izvoljen, da sestavi besedilo onih resolucij, o katerih je že bilo doseženo soglasje.
—	Ta redakcijski odbor je že imel svojo pivo sejo. Zanimanje za zasedanje Gospodarskega sveta je v vsej politični javnosti izredno veliko. Posebno pozornost je vzbudila izjava bolgarskega generalnega konzula v Pragi, g. Slavča Drenovskega v »Narodnih listih«, ki je zaključili svojo izjavo
o	Gospodarski Mali antanti z besedami: »Vzgled gospodarske Male antante bi moral biti nauk vsem drugim državam in narodom, ker je to edina pot, ki vodi k ozdravljenju gospodarstva. Samo gospodarsko sodelovanje narodov more pomagati, ne pa avtarkistična stremljenja. Zato je treba z iskrenostjo pozdraviti prizadevanja gospodarske Male antante.«
Žalostna kronika
Društvo inustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvor-jenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. januarja do 10. januarja 1934.
A. OTVORJENI KONKURZI:
Ni bilo.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV-
NAVE:
Dravska banovina: Auer Anton, Maribor; Gjustibek Savo, zakupnik menze Oficirskega doma, Meteilkova ul. 2; Korenčan Ivan in Jelica, Ljubljana; Rahne Ivan, Ljubljana-Moste.
Savska banovina: HSnigsberg in Deutsch arhitekta in gradbenika, Zagreb.
Vrbaska banovina: Softič Ibrahim, Banjaluka.
Zetska banovina: Mustafa Arslan, Dža-kovica.
Dunavska banovina: Vujič Jovan, trgovina z mešanim blagom in delikatesami, Ruma.
Beograd, Zemun, Pančevo; Popovič Zi ko S., Beograd, Kralja Petra ul. 37, Rajičeva ulica 5.
C. KONČANA KONKURZNA POSTO-
PANJA
Dravska banovina:	»Panonija«,	osred-
nja gospodarska zadruga, Maribor.
Savska banovina: Hahn i Horn (Horn Franja), Osijek.
Vrbaska banovina: Janjetovič Branko, Bos. Gradiška.
Zetska banovina: Stikič Dragomir, mizar, Novi Pazar; Vukičevič Jefto, bivši ka-varnar, Novi Pazar.
Dunavska banovina: Jovičič Živko, biv. trg., Popovič; Jovanovič Boginja, modist-ka, Kragujevac.
Moravska banovina:	Djordjevič	Sveto-
zar, krznar, Pirot.
I). POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE Vardarska banovina: Petkovič Gj. Dragomir, trg., Leskovac.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Naumoviča
Taška, brodarstvo, Beograd.
Opomba. Podrobni podatki v tajništvu društva.
l}tj. Vel. kralj in kraljica sta se vrnila
iz Zagreba v Beograd.
Med vojvodinskimi Nemci se je začeio močno gibanje proti oficialnemu vodstvu nemške manjšine v Novem Sadu. Novo gibanje, ki ga vodi dr. Haslinger in ki ga splošno imenujejo kot mladonemški po-kret, hioče iskreno sodelovati z jugoslovansko večino za napredek Jugoslavije.
Za našega poslanika v Sofiji je imenovan Aleksander Cincar-Markovič, dosedaj poslaniški svetnik v Parizu.
30 jugoslovanskih knj:ževnikov je odpotovalo v Sofijo, da obiščejo svoje bolgarske kolege. Iz Ljubljane je odšlo 6 književnikov.
Tudi jugoslovanski učitelji pripravljajo večji obisk Sofije in drugih bolgarskih mest.
Po daljši avdijenci pri kralju je Titnleseu
pristal, da prevzame tudi v novi vladi Ta-tareeca zunanje mindstrstvo.
Titulescu je po zopetnem sprejemu nun. ministrstva izjavil, da je po zadnjih spremembah zajamčen red v Rumun i/i. Zunanja politika Romunije oertame neizpreme-njema.
Tatarescu je imel c voditelji opozicije konferenco, na kateri jih je skušal pridobiti za notranje-politično premirje. Sodijo, da se mu je ta namera posrečila.
Virgiiio (lavda piše v »Giornale d’It*-lia« o možnosti zboljšanja odnošajev med A tenami in Sofijo in da je sklenitev balkanskega pakta skoraj gotovo dejanje. Italija bi pozdravila ta pakt, ker bi bila onemogočena z njim vsaka hegemonija od zunaj. Angleški tisti pravijo k temu, da je to itall. stališče javnost začudilo, ko vendar ustanavljajo balkanski pakt le protirevi-zijonistične države.
Svet Društva narodov ge sestane k rodnemu sestanku dne 15. t. m. Med drugim bo sklepal tudi o izvedbi plebiscita v Po-saarju.
V	avstrijska delavska taborišča, ki jih
je organizirala Dolifussova vlada v pomoč brezposelnim, so se vtihotapili hitlerjevci. ki so nahujskali delavce, da so v velikih sprevodih krenili iz taborišč v bližnja mesta, kjer so priredila velike demonstracije.
V	mnogih krajih je prišjo do krvavih spopadov s policijo. Najtežji izgredi so bili v Celovcu, kjer so bili ubiti en stražnik in dva delavca.
Položaj Dollfussove vlade postaja vedno težavnejši, ker so se začeli upirati tudi hajmverovci, ki na vsak način zahtevajo fašizacijo Avstrije. Zahtevajo nadalje, da 96 izroči vsa oblast podkanoelarju Fey-u. Tej zahtevi je Dolfuss deloma ustregel in Fey je bil imenovan za varnostnega ministra.
Avstrijski vladni listi napovedujejo, da bo vlada z vsemi sredstvi zatrla uajnovejšo akcijo hitlerjevcev in da se ne bo več zadovoljevala le z defenzivo, temveč da bo prešla v napad. Vsa izgredniki bodo eojeul po prekem sodišču.
Prva smrtna obsodba v Avstriji po preobratu je bila izvršena dne 11. t. m. v Gradcu. Na smrt na vešalih je bil obsojen od prekega sodišča Peter Strauss, ki je i* maščevalnosti zažgal nekemu kmetu skedenj. Ker je vlada pomilostitev odbila, j® bila sodba, 'izvršena.
Enajst interpelacij je bilo vloženih v franc, parlamentu vsled afere Staviskega in železniške katastrofe pri Lagnyju. Za sejo parlamenta vlada največje zanimanje’ Pred parlamentom so močne policijske čete.
Afera Staviskega zavzema vedno večji obseg in je vedno bolj dvomljivo, če h° levičarska vlada mogla vzdržati napade, ki jih povzroča afera.
Vsled odkritja Staviskijeve afere Je težko kompromrtiTan tudi predsednik pariške policije Chiappe (Kjap).
Nemška vlada še ni odgovorila na francosko spomenico o rešitvi razorožitvenega vprašanja. Iz Berlina poročajo, da bo nemški odgovor sicer zelo uljuden, da pa. bo Nemčija po vrsti odklonila vse francoske predloge.
Nuneij Ciriaci je bil premeščen iz Prag® v Lizbono. Njegov odpoklic je zahteval* praška vlada, ker je nuncij Ciriaci demonstrativno pozdravil HLinko. Vendair pa no-vega nuncija za Prago Vatikan še ni imenoval.
Vsled odstopa notranjega ministra «e j®
belgijska vlada preosinovriia Pri tej priMkfl se je ustanovilo novo ministrstvo za narodno gospodarstvo.
dtHOesb/b
POSTNA HRANILNICA V DECEMBRU IN V L. 1933.
Število vdagateiljev je v decembru naraslo za 3865 na 264.515, vsota hranilnih vlog pa za 27'4 na 564*1 milijonov Din.
Tudi v čekovnem prometu jo napredovala v deoetmbru Poštna hranilnica. Novih računov jo bilo ot varjenih 158 in je njih skupno Število doseglo 23.384. 'Promet po t®h računih je znašal 5-29 milijard Din, od česar jo brez uporabo gotovine izvršeno 49-08%, več 1«) v prejšnjem mesecu. Stanje po čekovnem računu je doseglo kcn-ce®i decembra 1.158-2 milijonov. Skupno « hranilnimi vlogami pa se je povišalo stanje vseh vlog na 1.722 milijonov dimnjev.
S tem je Poštna hranilnica presegla že stanje vtlog( ki ga je izkazovala Prva hrv. šte-dianica v 1. 1930 z 1.658-3 milijonov, ko je bila najmočnejša jugoslovanska hranilnica.
Vse leto so rasle vfloge v 'Poštni hranilnici in se pomnožile skupno za 121-6 milijonov, za 13 milijonov več ko v 1. 1932. V še večji meri so narasle vloge po čekovnem računu. Dočiim so znašale 31. decembra 1932 944-5 milijonov Ln dne 30. junija 1933 padle na 890*4, so znažale koncem lanskega leta za 1.158-3 milijonov Din.
Q/i*'OsfMr * °A& foČt&s
STANJE NARODNE BANKE Po izkazu Narodne banke z dne 8. januarja se je njeno stanje v preteklem tednu spremenilo tako-le (vse številke v milijonih Din):
Skupna (lata, devizna in valutna podloga se je zmanjšala za 26 na 1.880-2. — Najbolj je nazadovaJla devizna, ki je padla °d 111-2 na 85-1.
Narasle pa so devize, ki ne spadajo v Podlogo za 19 8 na 74-3.
Vsota kovanega denarja v srebru in niklju je narastla za 8-9 na 248-9.
Posojila so zopet nazadovala in sicer za :$0-4 na 2.071-4. Menična so padla od 1.808-8 na 1.780-3, lombardna pa od 293-1 na 291-1.
Račun vrednostnih papirjev je ostal z
neizpremenjen.
Prejšnji predjemi državi so se zvišali
za 016 na 1.715-7.
Začasni predjemi državni blagajni (600), vf&dnosti rezervnega fonda (54-9) in dru-fondov (11-7) so ostali skoraj neizpre-"lenjeni.
Račun nepremičnin pa se je povišal za °’3 na 154.
Razna aktiva so se povečaUa za 5-4 na 120-5.
Na pasivni strani se je povečal rezervni fond za 0-035 na 84-3, drugi fondi pa malenkostno na 13-7.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 73-4 Da 4.253-7, obveze na pokaz pa so se povečale za 2-4 na 1.033-5.
Obveze z rokom so se povečale za 27-8 na 1.134-1 in razna pasiva za 21-3 na 244-2.
Skupno zlato in devizno kritje se je zmanjšalo od 35-57 %> na 35-56 °/o, samo zlato pa od 33-5 °/o na 33-94 °/o.
Obrestna mera slej ko prej neizpreme-ajena, po eskomptu 7-5*/o, po lombardu 9 odstotkov.
PREDVOJNI SRBSKI ST0DINARSKI BANKOVCI OSTANEJO V PROMETU
_ Predvojni srbski bankovci po 10, 20 on °0 Din so z 31. decembrom 1933 prenehali 'e^ati kot zakonito plačilno sredstvo. Prav I®*® izgube veljavo dinarski — kronski ”*®kovci po 100 Din (400 kron) in 1000 ^ (4000 kron) dne 25. maja t. 1. še nar pi1'9) pa so ostali v prometu predvojni srb-stodinaraki bankovci in jih je vsakdo sprejemati.
*
Obrtna kreditna zadruga je začela dne
•	januarja poslovati v Karlovcu. Zadruga Un® že sedaj 144 vlagateljev.
Novo francosko 10 milijardno notranje Uo8oji]0 jjo razpisano po tečaju 97-5% in ^ bo obrestovalo po 4 odstotke. 6 milijard J*°sojila ®e uporabi za kritje proračunskega ^ličita 4 pa za izplačilo obveznic iz leta 1924.
Po zadnjem izkazu Avstrijske narodne . anke z dne 7. januarja je ostala devizna zlata podloga v višini 189 milijonov ■dingov neizpremenjena. Obtok bankovcev ?e ie zmanjšal za 68 na 884 milijonov ši-jngov. Menična posojila so padla za 2"5 na J-'3 mil. šil. Zakonito kritje je ostalo nespremenjeno z 18-5 °/o, oziroma ?4-2#/o (z
■	te*jem zveznega dolga).
Devizno tržišče
Tendenca nestalna.
Promet Din 3,282.607-57.
V primeri s pretečenim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom Din 2,058.588-—, je bila v tekočem borznem tednu znatno živahnejša devizna kupčija, saj znaša totedenski presežek prometa nič manje ko 1,224.000 dinarjev. Pretežni ded porasta deviznega prometa odpade samo na zaključke v avstro-privatnem kli-ringu, kajti totedenski dinarski zaključki znašajo 912 tisoč dinarjev več, šilinški zaključki pa 241 tisoč dinarjev več nego v minulem tednu.
Narodna banka je intervenirala v dosedanjem običajnem obsegu in dala na razpolago Londona za Din 131.000— ter Pariza za Din 69.000-—.	-J.
Izmed privatnih zaključkov je omeniti Curih (Din 40.000-—), Amsterdam (Din 77.000-—), Berlin in Trst (po Din 1000-—), Newyork (Din 10.000-—).
V bonih Grške narodne banke ni bilo ne notic ne prometa.
Gibanje dnevnega deviznega promet je bilo temefljem spodnje tabele sledeče:
8. januarja Din 1,105.145 97
9. januarja	Din	486.865 29
10. januarja	Din	666.095 36
11. januarja	Din	530.716-41
12. januarja	Din	493.784 54
Kakor je iz gornjih prometnih podatkov
razvidno, znaša samo ponedeljkov skupni dnevni promet skoro eno tretjino celotedenskega deviznega prometa, doČim izkazujejo ostali borzni sestanki prilično po enak dnevni promet približno pol milijona do 660 tisoč dinarjev.
Porast, oziroma padec v poedini devizi tekom tega tedna doseženega prometa (vse v tisočih dinarjev) napram prejšnjemu tednu (Številke tekočega tedna v oklepajih) je bil naslednji:
Amsterdam 3 (77), Berlin — (1), Curih 44 (40), London 116 (133), Newyork 5 (10), Pariz 83 (69), Trst 5 (1), Dunaj 852 (1093), Din. de viza 947 (1859), Praga 4 (—).
V devizni tečajnici tekočega tedna ni omeniti posebnih tečajnih izprememb, kajti Curih je bil trgovan na dosedanji bazi 1108-35 za denar in Din 1113-85 za blago, dočim so bile pri ostalih na tukajšnji borzi beleženih devizah dosežene v razdobju tega tedna manjše tečajne razlike, ki nam jih predočuje primerjalna tečajna razpredelnica od ponedeljkovega in petkovega borznega sestanka.
8. jan. 1934	12. jan. 1934
najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2300 96	2312 32	2301-51	2312 87
Berlin	135903	1369 83	1357 91	136871
Bruselj 796 35	800 29	79579	79973
Curih	110835	1113 85	1108 35	111385
London	186 19	187-79	186 42	188 02
Newyork	3619 38	3647;64	364161	366987
Pariz	22418	22530	22424	22536
Praga	170 06	170 92	170 01	170-87
Trst	300 35	302 75	299 90	302 80
Dosežena tečajna razlika, izražena v točkah: Amsterdam + 0-55, Berllin — 1-12, Bruselj — 0-56, London + 0-23, Newyork 4- 22-23, Pariz + 0-06, Praga —0-05, Trst
-	0-45.
Avstrijski šilingi so bili zaključevani ves tekoči teden po Din 9-15, le v ponedeljek po Din 9-12. Devizi Budimpešta in Dunaj
še vedno nista beležili, notic ostalih devi£ ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca čvrsta.
Pri pregledu efektnih tečajnic tekočega tedna vidimo, da so malone vsi državni papirji beležili od ponedeljka na petek s čvrstejšo tendenco, izvzemši vojne Škčde, ki ie v tem razdobju tečajno popustila za celih 6 in pol točk v povpraševanju. Prometa ni bilo.
Bančne in industrijske vrednote tudi v tem tednu niso beležile, razen Kranjske industrijske družbe, katere blago je bilo na včerajšnjem in predvčerajšnjem borznem sestanku nudeno po 250 dinarjev.
Porast, odnosno padec denarnih tečajev na tukajšnji borzi beleženih državnih efektov je razviden iz primerjanja spodnjih efektnih tečajnic od ponedeljkovega in petkovega borznega sestanka tekočega tedna.
Dne 8. januarja 1934: Investicijsko posojilo Din 55-— povpr., Blair 8®/o 38-— povpraševanje, Blair 7 %> 36-— povpr., Selig-man 7 #/# 52-— povpr., agrarji 28-50 povpr., begi. obveznice 38-50 povpr., vojna škoda 296-50 povpr.
Dne 12. januarja 1934: Investicijsko pos.
Din 58-------- 60—,	Blair 8 <Vo Din 39-----
40—, Blair 7 »/« Din 36-50 — 37—, Selig-
man 7% Din 55----------- 56—, agrarji Din
29— — 30—, begi. obveznice Din 41-—
— 43-—, vojna škoda Din 290---------- 295-—.
Žitno tržišče
Na tukajšnjem žitnem tržišču je vladala ves tekoči teden mirna tendenca. Cene so ostale brez izprememb, zaključkov ni billo.
Koruza: (Cena za 100 kg fco vagon.) promptna dobava navadna voznina, slov. post., plačilo 30 dni Din 125-— do 127*50; umetno sušena, promptna dobava, slov. post., plačilo 30 dni Din 115-— do 117-50; umetno sušena, dobava januar 1934, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 122-50 do 125-—.
Pšenica: (Cena za 100 kg fco vagon.) sremska, 78/79, 2%, zdrava, suha, reše-tana, mlevska voznina, sHovenska postaja, plačilo 30 dni Din 137-50 do 140-—; bararg-ska, 78/79, 2 °/o, zdrava, suha,** rešetaria, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 137-50 do 140—, bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni Din 140-— do 142-50.
Moka: (Cena za 100 kg fco vag.) bačka, nularica, slov. post., plačillo 80 dni Din 240— do 245-—; banatska, nularica, slov. post., plačilo 30 dni Din 250— do 255-—.
Lesno tržišče
Povpraševanja so tekom tedna še nadalje nekoliko popustila, prometa ni bilo; tendenca je ostala nespremenjeno mlačna. Prav tako ni beležiti v cenah nikakih izprememb.
V pričetku deta se je ponovno sklenila trgovinska pogodba z Italijo. O besedilu, oziroma o natančnih določilih te pogodbe ni še nič oficialno razglašenega. Omenjena pogodba je — kar se tiče lesne trgovine
— življenjsko važna, osobito za Slovenijo, katere glavni izvozni artikel je pač les. Da pa se poživi, oziroma sploh omogoči naš izvoz, je pač pri nas potrebno, da upoštevamo dvojno važno dejstvo, in sicer v prvi vrsti dobre — in naše razmere upoštevajoče — odnošaje z našimi sosedi, v drugi vrsti pa tako usmerjeno tarifno politiko, da moremo tudi v tem pravcu konkurirati z našimi sosedi.
V splošnem pa se na našem lesnem trgu ni nič izpemenilo, ker si naši izvozniki še niso na jasnem glede novih pogodbenih določil, zbog česar ne morejo še sklepati obveznih kupčij, posebno če pomislimo na kupčije za celoletno produkcijo.
Povpraševanja
Smrekovi ali mecesnovi rezani trami na živ rob, 20 X 20 cm in 25 X 25 cm, od 4 m dolžine napr., ca. 40 m®, dobava v januarju.
Bukovi testoni, originalna partija, fco vag. Sušak.
Trami 10 X10, 10X13, 4 in 5 m,
13	X 16, 4, 5, 6 in 7 m, 16 X 18 od 5—9 m.
Borove de^ke, I., II., 18, 24, 28, 48 in 58 mm debeline, 4 m dolž., 1 vagon.
Ponudbe
Več vagonov la. orehovega lesa.
1	vagon la. jesenovih in lipovih hlodov.
1	vagon la. javorja od 2 m dolž. naprej.
Kolobarji za kurjavo, 20/50.
ŠVEDSKO KARTOTEKO
a
gnppa
in
poslovne knjige
vseh vrst nudi
M. Tičar, Ljubljana
iuHOhia tefrouina
FRANCOSKO-SOVJETSKI TRGOVINSKI SPORAZUM
V	Parizu je bil v sredo podpisan francosko-sovjetski trgovinski sporazum, ki ima te tri glavne dele: 1. carinsko-tarifna določila, 2. sovjetske nabave v Franciji, 3. predpisi o ureditvi sovjetskega trgovinskega zastopstva v Franciji. S sporazumom dovoljuje francoska vlada minimalne carinske posta/vike za vse sovjetske proizvo-
de, ki ne konkurirajo s francoskim. Sovjeti se obvezujejo, da nabavijo v Franciji blaga za 250 milijonov frankov. Francija prizna načelniku sovjetskega trgovinskega zastopstva in dvema njegovima pomočnikoma diiptamatično imuniteto.
LESNI SPOR ANGLIJE IN KANADE
V	zadnjem času se vršita med Anglijo in Kanado dve vzporedni konferenci za razdelitev angleškega lesnega trga. Kanadska vlada bi rada nadoknadila izgubo izvoza v USA, ki jo je sama zagrešila.
Celotna letna produkcija lesa v Kanadi znaša 4 milijarde kub. čevljev, Angttija pa uvaža 8 milijard kub. č. in bi si od tega Kanada rada pridobila vsaj eno osmino, dočim je doslej uvažala v Anglijo mnogo manj. Leta 1930. je uvozila 210 milijonov č., 1931. le 155 milijonov, 1932. še 220, v letu 1933. pa že trikrat toliko, skoraj 700 milijonov. Dodati hočejo torej še 300 milijonov. Gros izvoza je doslej pošiljala v USA (poldrugo milijardo kub. čevljev), polovico porabila sama, ostanek pa je izvažala na Kitajsko, v Avstralijo itd., v Anglijo pa je izvažala samo iz obmorskih provinc. V zameno za sVoj izvoz mehkega lesa v USA, ki je letno znašal po vredtto-sti 20 milijonov dolarjev, je moralla uvažati za 2 milijona dolarjev trdega lesa. To pa ni bilo všeč lesnim magnatom. Dosegli so, da je vlada uvedla zaščitno carino na trdi les, USA pa je odgovorila z enakim ukrepom za les iz Kanade. V letu 1933. je že padel uvoz v USA na eno četrtino milijarde kub. čevljev in produkcija se je morala temu primerno občutno znižati. — Lesna kriza Kanade je vplivala na svetovni lesni trg. Splošno pa pričakujejo, da bosta konferenci v Westminstru in 0ttawi imeli uspeh.
NAPREDOVANJE JAPONSKE TRGOVINE
V	INDIJI
Angleški časniki poročajo, da se je po trimesečnih pogajanjih končno sklenila nova trgovinska pogodba med Japonsko in Indijo. Pogodba je za Japonsko zelo ugodna, kajti carina na bombažno blago se zniža od 75 na 50 odstotkov. Omeji se pa množina uvoza, tako da sme Japonska uvoziti 125 milijonov jardov blaga, ves ostali letni uvoz (do 400 mil. jardov) je pa dovoljen le proti kompenzaciji primerne količine indijskega bombaža, ki se računa v razmerju 1,000.000 bal bombaža proti 328 milijonom jardov blaga. Ce doseže japonski uvoz maksimum, mora nakupiti pol-; drug milijon bal ind. sirovega bombaža. Pogodba daje Japonski preferenčno meslo za ves indijski trg in stopi v velljavo takoj po ratifikaciji. S to pogodbo je dana podlaga za pogajanja med Indijo in Novo Britanijo glede bombaževin in rayona (niti), pa tudi za pogajanja o nadaljnji konkurenci med Anglijo in Japonsko na svetovnem trgu.
Že v 24 iirah 52ST.LE;
klobuke itd. Škrabi
In BTetlolik* trajna, »Tratnika is mnnlete.
Pera, suši, monga In lika domače parila
tovarna JOS. REICH
Poljaatki nasip 4—■«. Nabugtn ni. 8. Telefon it tt-73.
Promet skozi poljsko pristanišče Gdinjo
je dosegel v letu 19&3. 6-Ž milijona ton. Na izvozni promet odpade 5-2 milijonov, na uvozni 0-86 im obalni promet 0-1 miii-jona totn. Promet se je v primeri z letom
1932	povečal za skoraj 100 odstotkov.
Produkcija umetne svile se je na Poljskem povečala od 2-63 v letu 1932. na 3-35 milijonov.
»Lloyd Sabaudo« bo mižal osnovno glavnico od 200 na 40 milijonov lir. Znižanje glavnice se bo izvršilo na ta način, da se delnice pretiskajo od 200 na 65 lir.
Japonski izvoz je znašali lani 1932 milijonov jen, za 522 milijonov več ko v letu 1932. Uvoz pa se je v istem času dvignil za 586-5 na 2018 milijonov jen.
Finska je odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Listi pišejo o možnosti carinske vojne med Nemčijo in Finsko.
Cena kvasa se poviša v Avstriji vsled novega davka od 1-85 na 2-25 šilingov za kilogram.
Na pritisk angleške vlade bo Sueška
družba znižala prevozne pristojbini.
OBČNI ZBORI
Ljudevit Mara, tvomica lakov d. d., Domžale, s sedežem v Ljubljani ima 3. izredni občni zbor dne 2. februarja ob 10. dopoMne v sejhi dvorani hotela Union.
P/H/pcaševaitje-	Mi tujini
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali cif uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk.
Les in lesni izdelki
20788 — Bruges:	lesene	kroglice za.
okraske;
21273 —Stolp: smola od jelke in bora.
Razni deželni pridelki in zdravilne rastline
18065 — Sao Paulo: zastopnik za bol-hajč, mak, papriko, vino in semenski krompir;
21244 — Rotterdam: tobak;
21307 — Bari: zastopnik za bel fižol;
21382 — Curih: rdeča čebula;
21383 — Basel: Vse vrste zdravilnih rastlin;
21384 —Marseille: zastopnik za sadje, povrtnino, malinov sok in podobno;
21393 — Bruxelles: suhe višnje;
21461—Lyon: radix et herba centau-ri, radix et follia belladonnae, cortex frangulae, flores sambuci, semen col-chici, folia salviae offic.; folia lauri, baccae lauri, folia rosmarinl, itd.;
21524 — Tel-Aviv:	zastopnik	za	bol-
hačev cvet in prašek;
1	— Milan: koruzna slama in koruzni Škrob za izvoz v Egipt;
159 — Anvers: razna živila, zlasti surovo sadje, med in paprika.
21438 — Haifa: suho meso »košer«;
14	— Ličge: večje količine svinj; 159 — Anvers: meso »košer«. Rudarstvo 21167 — Dunaj: antimonova ruda; 21377 — Tel-Aviv: zastopnik za cin-kovo belilo;
21395 — Bruxelles: bakrena ruda;
21396 — Curih: sirovi baker.
Razni industrijski in podobni predmeti 96 — Chicago: svilene, lanene in bombažne čipke za blazine, pogrinjala in zavese;
101 — Ruščuk: 400 metrov gasilskih cevi iz konoplje;
102 — Gorica: zastopnik išče zveze s tvornicami kvasa.
Razno
20718 — Dunaj: ameriške podloge trte »Riparia Portalis«;
21248 — Kopenhagen: livele za vodne tehtnice.
»nas;
Odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani dr. Ivan Vrtačnik, bivši predsednik upravnega sodišča v Celju.
S kompromisom je bil likvidiran eksodus zastopnikov narodnega bloka v Delavski: zbornici, nakar se je predsedstvo konstituiralo tako-le: predsedmiik Alojz Sedej, podpredsednik Joško Zemljič, blagajnik Radij Čelešnik, odbornika Drago Kosem in Peter Lombardo.
Reprezentativen gasilski dom nameravajo zgraditi tv Ljubljani.
Na madjarsko-jugoslovanski meji sta bila
ubita dva tihotapca, ki; sta prišla iz Ma-djairsike.
GčMcipzaoefojc,
Perutnina in živina
19406 — Saventhem (Belgija):	ovni,
ovčje kože;
21252 — Breslau: sirove kože, zlasti konjske;
21378 — Kairo: kaškaval;
21381 —Amsterdam:	zastopnik	za
svinjska čreva;
21390 — Utrecht: zastopnik za sirova in predelana čreva;
Zastopniki »šipada« se mude v Atenah, da se dogovore z grško vlado o zgradbi lesenih hliš za prebival st vx> Halhidike, ki je ostalo vsled potresa brez hiš.
Hidreelektrično centralo na Drimu je
pričela graditi občina Peči.
Celo vrsto vodilnih uradnikov in inženirjev rudnika v Oseku pri Duchcovem je dal vsled nezadostnih varnostnih ukrepov aretirati preiskovalni sodnik.
Praga je imela dne 1. januarja že 897 tisoč prebivalcev.
Število brezposelnih v Nemčiji je od 3*71 v novembru naraslo v decembru na 4 05 milijonov.
Lani je bilo v Španiji v pouličnih bojih ubitih 300 ljudi.
Na japonskega ministrskega predsednika je. bit nameravan atentat, a so še pravočasno zasledili atentatorja v hiši in ga aretirali.
Anglija poveča svojo posadko v Siuga-poru za en polk in za 20 letal, da bo odslej imela tu 139 tl e tal.
Jrjtu jipfutibi
m
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Na goveji trg z dne 8. t. m. je bilo postavljenih skupno 790 volov, 452 bikov in 693 nrav. Iz Jugoslavije je bito 88 vlov, 51 bikov in 12 krav. — fene so bile te: l'a-brični voli 1. vrste 1*35 do L50, voli I. v role po 1*20 do 1*80, U. vrste po l-— do 1*10, III. po 0-90 do 1'—; biki po 0-90 do l'C8; krave po 0*90 do 1*05 in mršava živina po 0*60 do 0*85 šilinga za kg žive teže. Tendenca: Ob slabem prometu so prkna voli ohranili svojo ceno, srednji iu slabši pa so se pocenili za 2 do 3 groše. Biki so se pocenili za 6 do 8 grošev, mršava živina pa za 5 grošev pri kg.
Na svinjski trg z dne 9. 1. ni. je bilo prignanih 1522 Špeharjev in 7428 pršutarjev. Iz Jugoslavije je bito 2314 Špeharjev in 18 pršutarjev. Za Jugoslavijo je dala največ Špeharjev Madjairska (1440), pršutarjev pa je postavila največ Avstrija (4868) im nato Poljska (2008). — Cene so bile te: inaaigaliica I. vrste po l-35 do P38, II. vrste po 1-33 do 1’34, jugoslovanski križani I. vrste po l-35 do P38, srednje po P32 do 1*34 im slabše vrste po 1*28 do. 1*31, stari prešiči po 1*24 do 1‘28; pršut ar ji lahki po
1	'30 do P45, težki po 1*15 do 1*38, križani po 1 '35 do. 1*40 šilinga za kg žive teže. — Tendenca: Ob slabem prometu so pršu-tarji ohranili svojo ceno, Špeharji pa so se pcceniilii za 1 do 2 groša pri kg. — ('Ponovilo tvrdke Predovič iim drug, Dunaj III. — St. Marx.)
ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM
Zadnja tedenski sejem z dne 10. t. m. je bil mnogo boljši od prejšmjetedenskega. Kupčija z živimo je bila precej živahna, in je živina obranila svojo ceno. Pocenila so se samo pujski vsled majhnega povpraševanja za 20 Din. Iz Slovenije je bilo precej povpraševanja po pitanih svinjah.
Dogom; 6 bikov*, 361 krav, 81 junic, 126 vejo v, 49 juncev, 147 telet, 441 konj in žrebet, 537 svinj in 76 pujskov.
Cene: biki po 3*75, krave za mesarje po 3-— do 3-25, krave za klobase po 2 do 2*15, junice za klanje po 3*50 do 4*25 Din za kg, junice za rejo po- iOOO do 1200 Don od repa; voli I. vrste po 4*25 do 4*50, II. 3*50 do 4, bosanski po 3; junci po 3*50, teleta •po 6 do 6*25 Din za kg žive teže, zaklana teleta po 7*50 do 8*50; pitane svinje po 8-25 do 8*50, tiepitame po 6*50 do 7, sremski Špeharji po 8*50, zaklani po 11 do 11*50, pujski po 1(K) do 130, konji po 3500—7000
E. Brej: 300.
Dobava živil za vojaštvo
Pri Intendantu« Komande Dravske divizij, oblasti v Ljubljani se bo vršila
na dan 15. januarja 1934 ob 11. uri tretja javna ustmena pogodba
za dobavo:
fižola (mešanega)
riža..................
kavne konzerve . ječmena (praženega)
paprike...............
čaja..................
češpelj (suhih) . .
120.000 kg 30.000 kg 2.000 kg 300 kg 900 kg 715 kg 1.950 kg
Pogoji so na vpogled vsak dan ob uradnih urah pri Intendantu« Komande Dravske divizijske oblasti (Metelkova ulica).
Kavcija 5% vrednosti posameznih zgoraj označenih količin hrane se mora položiti pri podružnici Pošt. hranilnico v Ljubljani.
S seboj treba prinesti vse potrebne dokumente, katere predvideva zakon o državnem računovodstvu, ter potreben vzorec.
OD INTENDANTURE KOMANDE DRAVSKE DIVIZIJSKE OBLASTI V LJUBU ANI.
Tvgovcil ^faročajie blago pri Ivvdkab, batovo oglašajo v frvgovsbem listu** #
par, žrebeta po 1200 do 1500, konji za klanje po 1 dio 1*25 Din za kg.
Cene pridelkov: detelja po 50 do 00,
otava po 50 dio 55, seno po 45 do 50, slama za krmo po 35 do 40, za steljo p) 30 35 */a sto kil.
Program ljubljanske radio-postaje
Nedelja, dne 14. jan. 7.30: Agrarna kriza (Ing. Pirc Alfonz). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek Iv-ko). — 9.00: Versko predavanje. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve.
— 9.45: Religiozna glasba. — 10.00: Iz alkohologije (Puhar Leopold). — 10.30: Pevski zbor »Svobode« iz Rogaške Slatine. — 11.15: Slovenska glasba, radio-orkester. — 12.00: čas, ruski instrum. in vokalni reproduc. koncert. — 16.00* Kisanje krme (ing. Sadar Vinko). —- * 16.30: Ljudska igra: županova Micka (Delakov gled. studio). — 17.30: Citre in harmonika na ploščah. — 20.00: In- : ternacionalni prenos iz Prage. — 22.00: čas, poročila. — 22.29: Slovenske narodne, poje Drago žagar.
Ponedeljek, dne 15. jan. 12.15: Dvorakova ura (reprodukcije). — 12.45: Po-, ročila. — 13.00: čas, klavirski solistični reproduc. koncert. — 18.00: Bolniška prehrana (ga. Zemljanova). — 18.30: Sola in dom (g. čopič). — 19.00: Pol ure havajskih pesmi na ploščah. — 19.30: Smučarstvo pri nas (esperantsko predava dr. Reja). — 20.00: Reproduc. plesna glasba. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: čas in poročila.
Torek, dne 16. jan. 11.00: šolska ura: Smučanje (Janko Sicherl). — 12.15: Po gorah je iv j e, po dolinah je mraz (zima v pesmi in glasbeni sliki na ploščah).
— 12.45: Poročila. — 13.00: čas, romunske in češke narodne v reproduc. glasbi.
— 18.00: Otroški kotiček (gdč. Vencaj-zova). — 18.30: Z malo železnico v daljne kraje (plošče). — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj). — 19.30: Pot na severni tečaj (Kunaver Pavel). — 20.00: Glasbeno predavanje (dr. Dolinar). — 20.30: Vokalni koncert gdč. Milene Trostove. — 21.00: Sevdalinke, poje gdč. Mara s spremljevanjem kitare. Vmes harmonika solo, g. Magister. — 22.00: čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
M
tl
2
h
ta
ja
<p*
hi
g«
m
v
h
sl
m
n
H
t
Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20.
Nedelja, dne 14. januarja ob 15.: Robinzon no sme umreti. Globoko znižane cene od 20 do 6 Din.
Ob 20.: Sonjkin in njegova sreča. Izven. Znižane cene.
Opera, začetek ob 20.
Nedelja, dne 14. januarja ob 15.: Erika. Izven. Globoko znižane cene od 28 do S Din.
Ob 20.: Traviata. Izven. Znižane cene.
n
.
Članstvu in tovarišem sporočamo žalostno vest, da je gospod
Zidanšek Josip
prvi podpredsednik Združenja in lian predsedstva Zveze trgovskih združenj Dravske banovine
dne 12. t. m. po daljšem trpljenju preminul.
V	Njegovem delu pa bo med nami vedno živel Njegov spomin.
Celje, dne 12. januarja 1934.
Združenje trgovcev za sreze: Celje. Gornji grad in Šmarje pri JeiSah v Celju.
%r?(rvci m industrija I
Tvcgovshi
is
tt priporoča ta
in »eviv anj el
VELETRGOVINA j:
A. ŠARABON |
V L | U B L | A N S
priporoča Špecerijsko blngo, več vrst žganja, moko ter
deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna u kavo ln mlini ca dišave c električnim obratom T • I • t • a It IIII C • ■ I k I a a rupolifi!
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.