LETO XXIII. — številka 60 Ustanovitelji- obi konference S/Dl *e»enlce, Kranj, Radovljica, sk. Loka ta Trti«. _ Izdp|a CP Gore niski tisk ^"anj. — Glavni urednik Igor Janhar Od«ovornl urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 8. VIII. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol ledni k. Od 1. Januarja 196« trikrat tedensko. Od L januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sradab in tobotab Včeraj dopoldne so v Kranju slovesno odprli XX. mednarodni Gorenjski sejem, na katerem sodeluje 373 razstavljalcev, od tega 312 domačih in 61 tujih. Goste, med njimi so bili podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, zvezni sekretar za delo Anton Polajnar, celovški podžupan g. Walter Biirger, župan Beljaka gospod Josip Raša, predstavnik tržaške gospodarske zbornice gospod Rinaldo, predstavnik podobne ustanove iz Gorice gospod Verzanti, republiški in zvezni poslanci, predstavniki gorenjskih občin in družbenih organizacij, prvi ustanovitelji sejma itd., je pozdravil predsednik sveta sejma Andrej Babic. Orisal je razvojno pot sejma in dejal, da je to osrednja gorenjska gospodarska prireditev, saj je na dvajsetih sejmih sodelovalo 3346 razstavljalcev. Obenem je zaželel, da bi bil prihodnji sejem že v novih prostorih, za kar bo potrebna pomoč in razumevanje družbene skupnosti. Za njim je spregovoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, ki Je poudaril pomen sejma za gorenjsko gospodarstvo in ga nato s prerezom traku odprl, (jk) — Foto: F. Perdan Slavnostna seja v Radovljici 20. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju Od 7.—18. avgusta Včeraj popoldne je bila v Radovljici slavnostna seja občinske skupščine v počastitev občinskega praznika. Slavnostni govor je imel sekretar občinske konference ZKS Radovljica Matija JVlar-kelj in sicer je govoril o razvoju delavskega gibanja pred vojno in pripravah na oborožen upor na območju radovljiške občine. Na seji so sprejeli tudi odlok o podelitvi domicila pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko in celotnemu pokrajinskemu aktivu OF za Gorenjsko. Nato so spre- jeli odlok o imenovanju profesorja inž. arhitekta Ivana Vurnika za častnega občana Radovljice. Vurnik je domačin in ima velike zasluge za razvoj arhitekture v Sloveniji in Jugoslaviji, -jk Veletrgovsko podjetje KOKRA KRANJ vam v poslovalnici Dekor, Koroška cesta 35 nudi 5 °/o popust pri nakupu pohištva od 7. do 18. avgusta 1970. BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km — STROKOVNA MONTAŽA — PRODAJA NA KREDIT Gorenjski sejem se je v dvajsetih letih svojega obstoja razvil od skromne razstave lokalne industrije in obrti, kar je bil v svojem začetk\u, v pomembno gospodarsko prireditev, ki je že zdavnaj prerasla ožje gorenjske in tudi že slovenske okvire. V zadnjih letih sejem postaja pomemben dejavnik tudi v pospeševanju blagovnega in turističnega prometa in drugih oblik gospodarskega sodelovanja med Gorenjsko oziroma Slovenijo ter sosednjimi italijanskimi in avstrijskimi deželami. Dvajsetletni uspešni razvoj Gorenjskega sejma je v marsičem podoben dinamičnemu gospodarskemu razvoju Gorenjske oz. celotne slovenske in jugoslovanske skupnosti po osvoboditvi. Spomnimo se le skromnega obsega prvih razstav pod naslovom Gorenjskega sejma, takratne izbire hi kvalitete razstavljenih proizvodov, skromne komercialne učinkovitosti sejma, potem pa vse to primerjajmo s sedanjim obsegom in pomenom Gorenjskega sejma. Napredek je vsekakor izreden in nekaj podobnega lahko opažamo tudi v razvoju naše celotne socialistične skupnosti, ki prav tako praznuje letos pomemben jubilej — 25-letnico zmage nad fašističnimi okupatorji In začetek svobodne družbene in gospodarske izgradnje. Gorenjski sejem se je rodil iz stvarnih potreb kranjskega in gorenjskega gospodarstva ter je svoj obstoj opravičil s praktičnimi rezultati za njegove udeležence. To najbolje dokazuje dejstvo, da razstavljavcev ni treba z nobenimi neekonomski ml ukrepi siliti k udeležbi In da se je sejem vedno vzdrževal z lastnimi dohodki. Se več, sejem je danes sposoben pod normalnimi kreditnimi pogoji sprejeti nase tudi težko breme izgradnje lastnih sejemskih prostorov, ki so neobhodno potrebni za nadaljnji uspešni razvoj in celo za sam obstoj sejma. Nedvomno bo tudi 20. jubilejni Gorenjski sejem potrdil njegovo Izredno gospodarsko utemeljenost in dal nove pobude In možnosti za nadaljnji uspešni razvoj. VINKO HAFNER 91 blagovnica mmmm Uađfm h 1 a Jože Ažman 8. avgusta 1941, je v spopadu z Nemci padci v neposredni bližini svojega doma v Nomsnju znani predvojni revolucionar in komunist Jože Ažman. Bil je eden najstarejših borcev za delavske pravice. V vrstah KP je delal od ustanovitve 1919. dalje. V bohinjskih vaseh je že 1. 1920 ustanavljal prve celice m goreče med delavstvom širil ideje Marksa in Lenina. Z delavskim gibanjem se je dodobra spoznal v oktobrski revo luciji. Izkušnje pa si je pridobil v bojih za pravice delavcev v stari Jugoslaviji. Joža Ažman je imel mnogo somišljenikov med delavci in kmeti. Oblasti so ga preganjale in večkrat zaprle vendar ni odnehal. Bil je član raznih partijskih forumov in delegat V številnih konferencah. Leta 1941. je skupaj s svojimi tovariši pripravljal vstajo, /.e 28. julija 1941 je odšel v hribe in začel formirati prvo partizansko skupino. V njej so bih še Godec, Zupan in Pintar. Usodnega dne sta z Zupanom hotela poizvedeti v svoji vasi, če bodo Nemci selili njihove družine. Pri tem pa sta nesrečno padla med okupatorjeve vojake, ki so obkolili vas. V spopadu je najprej padel neatšld vojak nato pa Še Ažman. Zupana pa so težko ranjenega odpeljali, ga mučili m 28. avgusta v Gorjah pri Bledu ustrelili. V spomin na prvi žrtvi so v Bohinju lani odkrili spominski plošči. i. m. 10% popust od 7. do 18. avgusta — pohištvo — pletenine — posoda — kolesa — mopedi — motorji — konfekcija — metrsko blago — TV in radio aparati — obloge za tla — dekorativno blago — perilo — gospodinjski aparati — usnjena galanterija — športne potrebščine — volna, pletilni stroji — gramofoni, magnetofoni — dežniki Kupite dobro, kupite sedaj, kupite poceni! SS [veleblagovnica] JMUMI ljubljana Svetovno padalsko prvenstvo Od 4. do 20. septembra letos bo na letališču v Lescah pri Bledu doslej največja padalska prireditev pri nas. X. jubilejno padalsko svetovno prvenstvo, na katerem bo sodelovalo najmanj 25 državnih reprezentanc s približno 280 padalci. Letošnje 10. svetovno prvenstvo v padalstvu bo med najmočnejšimi in najkvalitetnejšimi doslej. Na četrtkovi itiskovmi konferenci v Alpskem letalskem centru v Lescah so nam organizatorji povedali, da bo letošnje prvenstvo pomemben mejnik v razvoju padalstva. Organizatorju so zanesljivo udeležbo že potrdile naslednje države: Avstralija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Čile, Češkoslovaška, Finska, Francija, Japonska, Jugoslavija, Madžarska, obe Nemčiji, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, irska, PerU, Poljska, Sovjetska zveza, švedska, Turčijaj Velika Britanija in Združene države Amerike. Računajo pa še na udeležbo Italije, Kanade, Brazilije, Mehike, Romunije, Argentine in Španije. Predpriprave na prvenstvo so zaiklj učene. Dograjeni so potrebni objekti,, razen montažne hiše Jelovica, kjer ;bo informacijska pisarna. Prav tako so sklenjeni in potrjeni glavni dogovori. Komanda Jugoslovanskega vojnega le- talstva organizatorjem zelo pomaga, saj jim je odstopila celotno meteorološko postajo in gorivo ter mazivo za letala. Prav tako so zagotovljena letala, iz katerih bodo skakaJi padalci. Mednarodni predpisi zahtevajo, da morajo padalci skakati iz sovjetskih letal AN-2. Ker pa so ta letala draga, so se jih organizatorji odločili sposoditi. Troje AN-2 bo že 22. avgusta na leškem letališču in sicer jih bo pripeljala sovjetska padalska ekipa, ki bo od tega dne dailjc trenirala pri nas. Kasneje pa pridela še dva in sicer* jih bo posodila Madžarska. Organizatorji so nas seznanili tudi z nekaterimi podrobnostmi. Glavni sodnik na tekmovanju bo Jugoslovan Janko Lutovac veteran našega padalstva, ki bo ob tej priložnosti prejel posebno priznanje mednarodne padalske zveze. Ostali sodniki pa bodo iz držav, ki jih določi mednarodna padalska zveza. Uradna otvoritev prvenstva, ki bo v nedeljo, 6. septembra, bo posebno veličasr-na. Ceremonial se bo pričel ob dveh popoldne na letališču. Razen kratkih pozdravnih govorov bo padalska enota JLA izvedla desant na letališče. Nastopil bo znaai letalski akrobat Janko Medved. Nato pa bo nastoipiila Praznovanje na Mokrici Krajevna skupnost Kokrica pri Kranju praznuje v nedeljo, 9. «vgusta, krajevni praznik. Praznovanje se bo pričelo že danes, ko bodo na sporedu razna športna tekmovanja. Keglja či se bodo pomerili v tekmovanju za »Pony«, mladinci pa bodo tekmovali v košarki. Člani krajevnih organizacij ZZB, rezervni oficirji in podoficirji ter člani strelske družine France Mlakar iz Predoselj bodo tekmovali v streljanju za pokal krajevne skupnosti. Tudi gasilci bodo izvedli medekipno srečanje starejših in mlajših članov. Ob 19. uri bo svečana seja KS Kokrica, sledil ji bo kulturni program, ki ga je pripravilo KUD. Mladi bodo prižgali tudi kresove. V nedeljo popoldne bo ljudsko rajanje, za ples bo igral ansambel Turisti. Prebivalcem Kokriee ob njihovem prazniku čestitamo! še svetovno znana ekipa naših akrobatskih pilotov, ki bodo krmarili Galebe. Program bo trajal predvidoma do potih popoldne. Sploh je za letošnje prvenstvo zanimivo, da v nedeljo 6., 13. in 20. septembra ne bo tekmovanj, ampak bodo na programu atrakcije za gledalce. Nedeljski program se bo pričenjal ob dveh popoldne. Ker organizatorji računajo, da bo prihajalo ob nedeljah v Lesce najmanj 15.000 motornih vozil, so preskrbeli potrebne parkirne prostore Vozniki, ki bodo prihajali iz ljubljanske strani, bodo lahko parkirali na spodnjem oziroma vzhodnem delu le tališča_ kjer je prostora za 20.000 vozil, za avtomobili«te iz jeseniške strani pa bo parkirni prostor v zgornjem delu letališča. Čeprav uredi- tev prometa med prvenstvom še ni znana, bodo verjetno promet preusmerili skoza Radovljico in Lesce ter ostale obvoznice, ker se kaj lahko zgodi, da nekdo med opazovanjem padalcev trešči v drugo vozilo. Obiskovalci prvenstva v padalstvu bodo lahko že od ponedeljka daije kupili vstopnice v vseh poslovalnicah Kompasa, ki je tudi na tej prireditvi generalni z*" stopnik. Prav tako bodo lahko od tega dne dalje kup'** posebne trikotnike, ki stanejo 20 dinarjev in so obenem kolektivna vstopnica za vse dneve tekmovanja in za vse, ki bodo v avtomobilu. To J5 novost! Avtomobili z nalepkami bodo imeli prednost pred ostalimi, tako bo nam-reč pristojnim organom olajšano urejanje prometa! J. Košnjek Jutri popoldne bo odšla na tritedensko letovanje \ p .brate-no francosko mesto La Ciotat skupina 30-tih kranjskih mladink in, mladincev. Vodja skupine je predsednik občinska konference SZDL Kranj Tone Volčič. Z istim vlakom se bo vračala v domovino tudi skupina mladincev iz La Ciotata, ki je bila tri tedne na letovanju v Kranju. Francoski mladinci so imeli sinoči v Dijaškem domu poslo\'ilni večer, na katerem so se poslovili od gostiteljev. -jk JESENICE Na zadnji seji občinske skupščine na Jesenicah so odborniki sprejeli predlagano razmejitev šolskih okolišev v občini. Bistvo sprememb je v tem, da se učenci s Hrušice, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo Prežihov Voranc na Jesenicah, prešo-lajo v Mojstrano in učenci z Blejske Dobrave, ki sedaj obiskujejo osnovno šolo Tone Cufar na Jesenicah, na osnovno šolo Koroška Bela. Vzporedno s tem bodo izpopolnili tudi stro; kovno zasedenost učiteljskih mest na obeh zavodih. Na seji so prav tako sklenili podeliti domicil pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko in celotnemu pokrajinskemu komitej* OF za Gorenjsko. Na ta način bodo dobile zasluženo priznanje vse politične in oblastne organizacije osvobodilnega & banja na Gorenjskem. Listina pa naj bi bila po pred'' - pO" deljena 6. septembra na zboru gorenjskih aktiviste nju. Skupščina je sprejela še spremenjen odlok e miru v občini in sklenila najeti 200 starih milijunu za gradnjo športne hale Podmežaklo. Po sklepu skupščine je postal Anton Žitko predsednik črnskega sodišča na Jesenicah, pomočnik komandirja postaje milice na Jesenicah pa Jože Vendramin. To mesto ie pred njim zasedal Miroslav Krkoč. Bojan Čebul j pa je postal novi vršilec dolžnosti upravnika Cufarjevega gledališča. i u i» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........liiiiiiimiiiiimiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimii.....iiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiitiit&iuiiiiiiiiiiiiiiiasiiiiii.....imiHiiimiiiimiiiiiiimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiui O KOVINOTEHNA IMPORT Celje Pralni stroji Gorenje I. a kvaliteta od 1.950.— dinarjev dalje hladilniki Gorenje in Zoppas SEZONSKA RAZPRODAJA štedilniki Gorenje elektrika, plin, kombinirani, super od 350.— din dalje tovarniško znižano BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE I Velika reklamna prodaja I na mednarodnem sejmu v Kranju 1 od 7. do 18. avgusta Kredit brez porokov in obresti poseben popust pri nakupih z gotovino reklamne tovarniške cene strojev prodaja blaga z lepotno napako brezplačna dostava na dom Poleg tega: IZREDNO UGODEN NAKUP POMIVALNIH OMARIC Emo Celje in Gaber POSEBNO UGODEN NAKUP KERAMIKE skodelice, vaze, krožniki, servisi SEJEMSKI POPUST DO 80 % Kupujte dobro, kupujte poceni, *a najboljše in najceneje boste kupili v paviljonu blagovnice JFužinar Wli'l!im:lli!l||!!lim|l|lil!l!IHllllllllll!!lll!!Hlliim Ekskurzija škoffeloskih odbornikov V Skofj.i Loki že dalj časa razmišljajo o ukrepih, s katerimi bodo v svojo občino Privabili več turistov. Poleg starodavnega mesta ima vse Pogoje za razvoj turizma tudi kmečko zaledje. To velja še posebej za območje Starega vrha, kamor bo sodobnim nomadom utrl Pot Transturist z izgradijo smučarskih vlečnic. S primerom vzorno razvitega kmečkega turizma Se bodo seznanili odborniki občinske skupščine, ko bodo v drugi polovici septembra obiskali avstrijsko Štajersko. Bogate izkušnje izrazito kmečke dežele, ki pa predre že 85.000 postelj za tu-ris,te, za katere skrbi 250 tu-^tičnih društev( nameravate udeleženci ekskurzije pre- nesti na domača tla. Na naših domačijah bi vsaj spočetka predstavljal turizem dopolnilno dejavnost, pri kateri bi lahko porabili kmečke pridelke za prehrano gostov. Odborniki si bodo ogledali tudi kmetijo, ki se je skoraj v celoti preusmerila v turizem, tako da lahko izpolni želje zahtevnih gostov v letni in zimski sezoni. Pot pa jih bo vodila tudi v Schladming, kjer imajo njegovi prebivalci 3000 turističnih postelj. V mestu živi enako število stalnih naseljencev. Evropsko gorsko letovišče Ramsan naj bi služilo za vzor Staremu vrhu, zato si bodo odborniki ogledali tudi ta primer turističnega centra. A. Igličar v središču Bleda nasproti hotela Jelovica, stoji stara stavba. NJeni dimniki grozijo, da se bodo zdaj, zdaj zrušili. Uprava Jelovice je že večkrat opozorila pristojne organe naj stavbo Popravijo, ker takšna kot je prav gotovo ne sodi na Bled, ki Je lani'zasedel v urejenosti in lepoti prvo mesto med turi-stičnimi mesti. Kljub temu pa Je stavba, sedaj, ko smo sredi turistične sezone in jo gostje lahko opazujejo Iz dnevnih Prostorov hotela, še vedno nepopravljena. — Foto: M. Kunšič Nov vodovod za Kranjsko goro in Podkoren Vodovod z zajetjem v Jureževem grabnu nad Srednjim vrhom, ki ga bodo gradili v treh etapah, bo rešil problem vode v Kranjski gori in okolici. Preskrba z vodo v Kranjski gori je pomanjkljiva zaradi premajhnih količin vode v obstoječih zajetjih, v Podkorenu pa je sicer vode dovolj, vendar je voda po vsakem deževju kalna. Zat5 se je jeseniški Vodovod odločil, da bo za premostitev teh težav uporabil zajetje v Ju-reževem grabnu nad Srednjim vrhom, iz katerega že sedaj napajajo omrežje v Gozd Martuljku. Kolicima vode v tem zajetju je tako velika, da bo lahko pokrivala potrebe Kranjske gore in Podkorena tudi takrat, ko bosta oba turistična kraja do konca dograjena. Obenem bo odpadla tudi draga čistilna naprava v Podkorenu. Projekt za vodovod Srednji vrh — Kranjska gora — Podkoren je že narejen in sicer ga je izdelalo projektivno podjetje Projekt nizke gradnje iz Ljubljane, odgovorni projektant pa je diplo-miraini gradbeni inženir Davorin Marinko, ki je projektiral večino jeseniških vodovodov (PeriČnik, Rateče, po-pravilo vodovoda na Jesenicah itd.). Gradnjo novega vodovoda so razdelili v tri faze. Najprej bodo zgradili zajetje v Jureževem grabnu in poteg-iraiili cevovod do Kranjske gore, kjer ga bodo priključili ^ na sedanje omrežje. Nato bodo zgradili razdelilno omrežje v Kranjski gori, v zadnji, tretji fazi, pa bodo vodo potegnili do Podkorena. Dela na prvi fazi že tečejo in sicer so začeli graditi zajetje v Jureževem grabnu, iz katerega bo v eni sekundi priteklo 25 litrov vode, če- prav iz tega izvira že napajajo omrežje v Gozd Martuljku. Prvai faza bo končana do novembra in bo veljala 208 starih milijonov. Nekaj denarja zanjo je v obliki kredita prispevala tudi Gorenjska kreditna banka. Z deli druge in tretje faze pa bodo končali v prihodnjih letih. To je odvisno od potreb in materialnih sredstev. Ker je teren( kjer bo tekel cevovod, težaven, so se graditelji odločili položiti plastične cevi, izdelane v avstrijski tovarni Svmalen, ki jih je dobavila Metalka iz Ljubljane. Te cevi so veliko lažje (če jih primerjamo s klasičnimi), odpornost proti rjavenju je večja, večja pa je tudi propustnost in sicer zaradi manjšega trenja im majhnega števila spojev, ki so povrhu še enostavnejši. Da bi bil potreben material čim prej in z manjšim naporom spravili na težak hribovit teren, so prosili za pomoč Jugoslovansko ljudsko armado. Njen helikopter jo v pičlih treh dneh zvozil na traso dobrih 19 ton cevi in ostalega materiala. Kako veliko kapaciteto bo imel nov vodovod pove podatek, da bi pri 250 litrih vode na osebo lahko dnevno oskrbovali 8700 ljudi. Gradbena dela pri novem vodovodu izvajata gradbeno podjetje Sava z Jesenic in komunalno podjetje Kovinar, montažna dela pa bodo izvršili delavci jeseniškega Vodovoda. J. Košnjek 900.000 litrov mleka Podjetje Emona Ljubljana, obrat Kooperacija Kamnik, ima s kmeti pogodbo za proizvodnjo in odkup mleka. Lani so v kamniški občini odkupili 900.000 litrov mleka. Letos se je dvignila proizvodnja in odkup mleka. Samo na področju Komende in Most je 270 proizvajalcev mleka, ki so junija oddali 90.000 litrov mleka. Glede mleka ima obrat Kooperacija Kamnik dobro urejene odnose s kmeti, ni pa nobenega sodelovanja za vzrejo prašičev in telet. J. V. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo pridelovalce krompirja, da bomo v soboto, 15. 8. 1970 ob 9. uri dopoldan v Voklem pri Kranju prikazali delovanje kombajnov pri izkopu krompirja. Prikazali bomo več vrst kombajnov, zato vabimo vse, ki se za stvar zanimajo, da si ogledajo ta način spravila krompirja. Strokovni odbor za pospeševanje pridelovanja krompirja Aktivnost društva upokojencev v Tržiču Tržič ima dolgoletno delavsko tradicijo in zato ni čudno, da pomemben del njegovega prebivalstva predstavljajo upokojenci, ki jih je zdaj že okrog 1600 v občini. Za občinski praznik je tudi društvo upokojencev pripravilo program praznovanja. V nedeljo so Za virjem odprli novo balinišče. Na otvoritveno tekmovanje je njihova ekipa povabila še balinarska moštva Združenja zveze borcev, postaje milice in vojaških vojnih invalidov. Slednji so v tem četveroboju tudi zmagali in prejeli pokal-občinske skupščine. Te dni je bila v klubskih prostorih intimna svečanost, na kateri s0 podelili petnajstim zaslužnim članom, od katerih nekateri delujejo v društvu tudi že 25 let, diplome kot priznanje za njihovo delo. Tudi sicer je društveno življenje upokojencev dokaj pestro. V preteklem mesecu je tržiške upokojence obiskala 45-članska skupina iz primorskega Sempasa. Gostitelji so jih prenočili in jim razkazal! znamenitosti in zgodovinske ter kulturne spomenike v Tržiču in na Ljubelju. Gostje pa so se jim prisrčno oddolžili z zabojem breskev. Odbor pa tarejo tudi precejšnje težave. (Kako ga ne bi!) Za svoje člane gradijo v Bistrici prvi stanovanjski blok, ki bo ime^29 stanovanj: 5 jih bo dvosobnih, 19 eno sobnih (zlasti zanj a je največje zanimanje!), 5 pa bo garsonjer. Čeprav so to njihova sredstva (iz 4% prispevka stanovanjskega sklada iz pokojnin se je doslej nabralo 1,4 milijona novih dinarjev), pa so vendar skoraj brez moči pri uveljavljanju svojih interesov kje, kaj in kako bodo gradili. Kako bi se sicer moglo zgoditi, da jim je vsiljena gradnja 4-nad-s t rop nega stanovanjskega bloka brez dvigala? In če že pustimo vnemar, kako se bodo starejši ljudje vzpenjali v 4. nadstropje, pa ne vidijo izhoda glede tzv. ekonomskih najemnin, če glede tega ne bo ustrezne rešitve, se je bati, da v ta stanovanja ne bodo mogli prav tisti, ki bi jih najbolj potrebovali, saj ne bodo zmogli vkokih stanarin. Velika prednost teh stanovanj pa bo centralno ogrevanje. Doslej imajo 45 prošenj za vselitev v ta stanovanja. Da bodo res prišla v prave roke (če ne bo prehudih zaprek, ki smo ji4i ravnokar orne. nili), je zadolžena posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki društva upokojencev, ZZB in občinske skup- ščine. Ta komisija po preudarnem premisleku vseh okoliščin o vsakem kandidatu za stanovanje tajno glasuje, tako da je. onemogočen vsak morebitni pritisk z ene ali druge strani. Le v enakih pogojih imajo prednost borci NOB. Predsednik tržiškega društva upokojencev tovariš Ko rošec pa upa tudi, da bodo naleteli na razumevanje pri občinski komisiji za dodelitev stanovanj, tako da bi tisti najbolj (potrebni upokojenci ki iz kakršnihkoli - predvsem seveda finančnih — raz'cjov ne bi mogli v nova stanova nja v Bistrici, dobili možnost vselitve v evcntuclno piazna stanovanja upokojencev, ki bi se selili. Bistriški upokojenski bok bo vseljiv L maja prihodnje leto in prav gotovo bo to v številnih upokojenskih uruži-nah prav zalo eden najLpših praznikov. -ok Priprave na ustanovitev medobčinskega sveta V kamniški občini nadaljujejo z razpravo o medobčinskem sodelovanju. Tako so na zadnji seji občinske skupščine odborniki poslušali informacijo o medobčinskem sodelovanju občin Domžale in Kamnika. Sodelovanje obeh skupščin se v zadnjem obdobju utrjuje predvsem iz razlogov,, ker so prisotni številni problemi, ki po pomenu presegajo občinske' meje. Skupni zdravstveni dom, le karne, problem; železnice LJubljana—Kamnik, posebna šola Homec in gimnazija Kamnik so stičišča, kjer so se že doslej srečavali interesi obeh občin. Zato je najprimernejše, če obe skupščini občin Domžal in Kamnika ustanovita skupni medobčinski svet skupščin. Naloge medobčinskega sveta je potrebno opredeliti s pravnim aktom. Skupščina občine Kamnik je na eni izmed prejšnjih sej sprejela sklep o skupnem financiranju čistilnih naprav, skupščina občine Domžale pa predlaga, da bi skupno reševali problem oskrbe obeh mest z vodo. Obsežne so možnosti povezovanja in sodelovanja na gospodarskem področju zlasti v obdobju, ko je nujno potrebna hitra in točna služba programiranja, analiziranja gospodarskih tokov isti zmogljivosti. Posebne nalogo so v okviru srednjeročnega programiranja razvoja občili. Vse to je zahtevalo, da so na zadnji seji občinske skupščine Kamnik imenovali iniciativni odbor za organiziranje medobčinskega sveta. Y iniciativni odbor so izvoliU Vinka Gobca, Iztoka inž. JUr rančiča, Vinka Dobni karjd, Vojka Poljanska, Boža Mati-čiča ki Staneta Aupiča. J. Vidlc Škofjeloško sodišče dobi nove prostore Škofjeloško občinsko sodišče posluje že od 1954. leta v neustreznih prostorih nacio naliziranega stanovanja. Njegovi ustanovitelji so pred petnajstimi leti obljubljali, i da se bo preselilo v stavbo, kjer je delovalo pred vojno okrajno sodišče. Toda pri obljubah so tudi ostali. Navadna stanovanjska hiša prav gotovo ne ustreza potrebam državnega organa, ki deluje na območju z 31.000 prebivalci. Trije sodniki verjetno nimajo kaj početi s kopalnicami, pa tudi kuhinje z vzidanimi štedilniki sodišču niso potrebne. Mimo strastnih pravdačev nadleguje sodnike hišna goba, zemljiškoknjižne uslužbence v kleti pa mraz in vlaga. Nič bolje se ne godi tudi sodniku v njegovi podstrešni pisarni, saj stare lončene peči težko odganjajo zimski mraz. Sicer je pa poleti toliko bolj vroče, tako da je v poprečju kar prijetno toplo. Končno so občinski možje spoznali, da bo zaradi gradnje novega mestnega centra treba neugledno bajto podreti in preseliti občinsko sodišče v novo stavbo. Denar za izgradnjo sodnega poslopja bo zbrala •občinska skupščina, ki pa si bo pomagala s kreditom. Pri republiškem izvršnem svetu so občini škofja Loka že odobrili kredit v višini 150.000 dinarjev, ki ga bodo porabili za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije. Novo poslopje v mestnem središču bo rabilo tudi za poslovne prostore in trgovski lokal. Njo-gova celotna površina od znašala 1.248.90 m1. Vrcdinost celotne investicije je plamlr rana na blizu štiri milijoiajJ dinarjev, pri čemer odpade polovico omenjene vrednosti na sodišče z zemljiško knjigo in geodetsko upravo. A. Igličar Nove organizacije ZK V kamniški občini je v štirinajstih organizacijah ZK 565 članov. Izkušnje so pokazale, da so bile nekatere organizacije prevelike in zato niso delovale učinkovito. Tako je bilo namreč v organizaciji ZK mesta Kamnik 185 članov. Na zadnji seji občinske konference ZK pa so sprejeli sklep, da se v Kamniku ustanovi organizacija ZK, ki bo zajela 23 prosvet- nih delavcev. Tako bodo kamniški prosvetni delavci vključeni v svojo organizacijo ZK. Prav tako so bili doslej na OUplici vsi člani ZK v eni organizaciji, pa čeprav nišo vsi delali v tovarni Stol. Po novem bodo imeli komunisti, zaposleni v Stolu svojo, iO na vasi svojo organizacijO ZK. J. Vidlc Pred dobrimi štirimi dnevi Je Cestno podjetje Kranj začelo z rekonstrukcijo tri In pol kilometra dolgega odseka ceste med škofjo Loko in žabnico. Zaplate starega asfalta so že odstranili. Traso sedaj razširjajo in utrjujejo, nato pa jo bodo prekrili z novim asfaltom, (ig) — Foto: F. Perdan Na podlagi 77. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/69) občinska volilna komisija v Kranju sklicuje ZBOR OBRTNIKOV IN GOSPODINJSKIH POMOČNIC z območja občine Kranj, ki bo v sredo, dne 12. avgusta 1970 s pričetkom ob 19. uri v sejni dvorani št. 14 skupščine občine Kranj Dnevni red: 1. Obravnavanje kandidatov za poslanca Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije 2. Izvolitev delegata za volilno telo za izvolitev poslanca Gospodarskega zboru Skupščine SR Sio venije. Vabimo vse obrtnike in pri njih zaposie.ie delavce ter gospodinjske pon*očnice z območja občine Kranj, da se zbora polnoštevilno udeleže. UOC.iis.Ka volilna komisija \ Kranju Obnova zunanjosti In notranjosti Homanove hiše, čudovite srednjeveške stavbe na Mestnem tafcu v Skofji Loki, se vleče že kar predolgo. — Foto: F. Perdan Kdo je kriv zamud pri rekonstrukciji Homanove hiše? Ponos Škofje Loke še vedno razkopan Obljubljene milijarde še ni Hnmanova hiša, čudovito staro poslopje, brez katerega si srednjeveškega dela škofje Loke skoraj ne bi mogli predstavljati, je že več kot pol leta »v rekonstrukciji«. Podjetje Pekar-na-slaščičarna se je namreč odločilo temeljito prenoviti njeno notranjost, zlasti pritličje in prvo nadstropje, kjer so bili doslej prostori mestne slaščičarne oziroma stanovanja. Kot *mo slišali pred meseci, naj bi spodaj uredili specialno delikatesno trgovino s siri in mlečnimi izdelki, nadalje pivnico, kjer bodo točili odprto pivo in druge pijače ter seveda Prodajalno sladkarij. Zgoraj nameravajo odpreti kavarno, pozneje pa še poseben klub s »štibicem« za peko najrazličnejših ftpeclalitet na žaru. Lepo in prav. Mesto, ki si prizadeva postati pomembno turistično središče, vsekakor rabi omenjene gostinske lokale. Toda... Toda čeprav so ob začetku <*el sporočili, da bo lokal jvsaj spodnji dol) nared do *. naaja in je uprava Pekarne S* kasneje pomaknila na P^ve dni julija, se okrog Ho-nianove hiše še vedno vrtijo zidarji in delavci z lopatami v rokah. Kje so vzroki tolikšnih zamud? Obiskali smo direktorja Pekarne in slaščičarne Skofja Loka Cirila Jerasa in ga poprosili za izjavo. IKOS industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska c. 22 Takoj zaposlimo večje število visoko kvalificiranih, kvalificiranih in priučenih delavcev v kovinski stroki za delo na orodnih strojih v orodjarni in montaži strojev. Nudimo visoke osebne dohodke. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja. »Zaradi nas bi bil lokal že zdavnaj odprt,« je povedal. »Denar imamo, načrte tudi, vendar izvajalec gradnje, SGP Tehnik, ne razpolaga z dovolj velikimi kapacitetami. Preveč del hkrati morajo opravljati, zato gre počasneje. Tu je še spomeniško varstvo, ki skrbi, da bi zunanjost zgodovinsko dragocene stavbe ostala nespremenjena in dostikrat posreduje Šele potem, ko je neka stvar malone gotova.« Zvedeli smo tudi, da skupna vrednost investicij znaša približno 2 milijona N din. -In kdaj bodo gostinski obrat resnično odprli? Menda najkasneje 1. novembra. Groba dela so končana, zdaj pride na vrsto notranja oprema in montiranje klimatskih naprav ter centralne kurjave. »Do novembra bo zagotovo dograjen pritlični del, morda pa celo kavarna. Slednja naj bi bila odprta ves dan in še pozno v noč. Seveda nameravamo čas obratovanja prilagoditi potrebam in želji gostov,« je dodal tov. Jeras. Okrog Homanove hiše so se pred leti razplamtevale burne debate. Pred njo, na terasi, namreč stoji košata lipa, ki je občanom močno prirasla k srcu. Vendar urbanisti trdijo, da preveč zakriva razgibano baročno pročelje stavbe in da jo je treba posekati. No, zaenkrat je obveljalo mnenje večine: lipa ne gre stran. Na Homanovi terasi bo torej moč posedati tudi v dežju, saj gosta krošnja prestreže vse padavine. Mg) Druga skupna seja delavskega "Sveta Gozdnega gospodarstva Kranj in sveta gozdnih posestnikov s področja kranjske, škofjeloške in trži-ške občine, ki je bila pred kratkimf je ocenila gospodarjenje z gozdovi v prvi polovici letošnjega leta. Kmetje so na skupnem zasedanju izvolili gozdnega posestnika Franca Benedičiča iz Škofje Loke za predsednika sveta zasebnih lastnikov gozdov. Gozdno gospodarstvo Kranj je letos prvič poslovalo po novem statutu. Skupno s sezonskimi delavci je bilo v podjetju zaposlenih 634 ljudi. Neizkoriščen delovni čas se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 23,5 odstotka. To pomeni, da je bilo v celotnem podjetju neizkoriščenih 33.104 delovnih ur ali 115 ur na zaposlenega, čeprav je bilo za gozdna dela vreme neprimerno, bi se dalo to število vseeno znižati. Po besedah direktorja inž, Vizjaka je razveseljivo, da so program izobraževanja v celoti izpolnili in da se je zmanjšalo število nesreč pri delu. V prvem polletju so jih zabeležili 28, vendar pa se njihova resnost ni zmanjšala. Zato direktorjeva misel, da ustvarjanje invalidov ni naloga Gozdnih gospodarstev. Ko so obravnavali polletno poslovno in proizvodno poročilo, so ugotovili, da so vse glavne zastavljene naloge uresničili. Program pogozdovanja so presegli, čeprav vreme ni bilo najbolj ugodno. Nekateri kmetje so pogozdovali sami, gospodarstvo pa jim je preskrbelo sadike. Večji problem so obnovitvena dela v gozdovih. Predvsem zaradi sredstev. Milijarde, ki jo je 1966. leta za te namene obljubila republiška skupščina, še ni. Kako velike investicije zahtevajo obnovitvena dela v gozdovih, pove podatek, da je Gozdno gospodarstvo Kranj za te namene že porabilo 230 starih milijonov, samo letos pa 40 milijonov. V vsej Sloveniji pa bi za obnovitvena dela v gozdovih v tem trenutku potrebovali 2 milijardi starih dinarjev. Ker letošnje vreme gozdnim delavcem ni bilo naklonjeno, so bili potrebni izredni napori, da so v družbenem sektorju posekali 30.000 kubi-kov lesa in s tem izpolnili polovico letnega proizvodnega plana, in to predvsem zaradi izredne" uspešnosti obrata v Tržiču. V zasebnem sektorju pa so kasnili pri odkazu, vendar so kljub temu dosegli 57 odstotkov letnega plana. Tudi plan oddaje lesa je bil dosežen 50-odstotno, vendar povzroča oddaja lesa marsikateremu gozdnemu gospodarstvu sive lase. Določenih vrst lesa, predvsem celuloznega, bi lahko oddali veliko več kot ga lahko. Toda čeprav tega lesa manjka, pri nas vseeno gradimo nove celulozne tovarne, kar gotovo ni povsem pravilno. Na drugi strani pa gozdna gospodarstva sklenejo s predelovalci lesa prodajne oziroma odkupne pogodbe, vendar se slednji najpogosteje v trenutku spomnijo, da lesa več ne potrebujejo. Največkrat v primeru, kadar jim gre dobro. Kadar pa jim trda prede, pa hočejo skleniti dolgoročne pogodbe, vendar z zabetoni-ranimi cenami. Zaradi takšnih tržnih nihanj in nestabilnosti bo Gozdno gospodarstvo iz Kranja določene vrste lesa izvažalo tudi v sosednjo Italijo, predvsem ta-vns'a les. Tovarno tanina v Sevnici ta les ne zanima, ker že leta in leta misli na preusmeritev proizvodnje. Primer podobne vrste je bil tudi s kostanjevimi drogovi za električne daljnovode. Elek-tro podjetja so se najprej zanje zanimala, nato pa jih nihče niti v Kranju niti drugje ni hotel vzeti. Kupca so našli pri Elektru v Jajcu. Medtem ko je Gozdno gospodarstvo iz Kranja plačalo vse dolgove in nima več neposrednih upnikov razen banke, pa samo že dolgo čaka na 243 starih milijonov. , J. Košnjek Josef strauss Orodje, okovje « 7 « Bahnhofstrasse 17 stroji, ogrevalne naprave OBIŠČITE NAS NA AVSTRIJSKEM LESNEM SEJMU V CELOVCU, HALA 12 6 d g b v o r i V dnevnem časopisju že srečavamo poročila in komentarje o letošnji letini, ki po prvih ocenah ne bo takšna kot lanska. Kaj pričakujejo od letošnjega pridelka kmetje. Poiskali smo tri in jih prosili za mnenje in oceno letošnje letine. # Franc Rogelj, Žablje: »Letošnja letina bo slabša od lanske. Nekaj srednjega bo. Krompir bo bolj slab, ker je bilo spomladi premokro. Vmes, posebno v zadnjem častit, pa so bili še stalni nalivi, kar je posebno neugodno za naš kraj, kjer je že itak ratna voda. Pridelek žita bo za dobrih 10 "/o slabši, od lanskega. Prvič $* nagajalo vreme, drugič pa so tudi divji prašiči povzročili preeej škode. Repa hi pesa dobro kažeta, seveda če ne bo toče in če srnjad ne bo povzročila preveč škode. Slednja se jjc lotila tudi fižola, vendar je sedaj( ko smo ga ogradili, mir.« 4 Marija Zaplotnik, Trstenik: »Takšne letine, kot je bila lani, letos že ne bo. Veliko preveč je bilo dežja in predolgo je bil mraz. Potem pa prideta še veter in nalivi, ki povzročata največ škode, žito smo že poželi. Seme bo slabo. Pšenica je bila prehitro zrela. Tudi z ostalimi poljščinami ne bo kaj prida, razen s peso, ki trenutno še dobro kaže in bo kar lepa, če ne bo nenadnega deževja in toče. Korenje pa smo morali poderati. Za nas je velika nadloga divjačina, ki stori iz leta v leto več škode. Posebno divji prašiči m srnjad. Mislim, da bi jo morali boi j preganjati in s tem zavarovati naša polja.« # Florijan Kern Ca-dovlje: »Letošnja letina ne bo preveč slaba pa tudi ne vem kako dobra. Bila bi veliko boljša, če ne bi bilo toče in vetra, kar je posebno prizadelo zelenjavo. Pšenica bi bila veliko boljša, če ne bi med zadnjo nevihto polegla. Zgodnji krompir je bil srednji, pozni pa še kar dobro kaže. Peso je neurje preveč zdelalo, prav tako tudi rože, ki jih imamo veliko pri hiši, če bi torej na kratko oeeail letošnjo letino, bi mirne duše dejal, da Je vsajf za 10 odstotkov slabša od lanske. Izjema je seno, ki ga je bilo letos precej in z živinsko krmo ne bo težav. škoda pa je, da kmetom v tem koncu divjačina zada toliko škode. Nobena ograja m strašilo ne pomaga. Najhujši so prašiči ia srnjad.« J. Kosu jek Okroglanci so letos za žetev združili moči, zato je bilo skoraj vse žito v dveh dneh v kozolcih (Foto A. T.) Skupinska žetev na Okroglem Žetev je bila včasih eno od najtežjih, eno od najbolj »vročih« pa tudi eno od najpomembnejših kmetovih poletnih del. V naši rubriki Gorenjski kraji in ljudje smo že večkrat lahko prebrali spomine starejših ljudi, ki ne morejo pozabiti, da so včasih žel] tudi po štirinajst dni skupaj, in sicer od ranega jutra do pozne noči. Gorenjske žanjice so slovele kot pridne delavke; celo na Koroško so hodile žet. »Mladi danes sploh ne veste več, kaj je prava žetev!« pravijo danes stari ljudje, ko poklepetate z njimi na koncu njive, na kateri žanjic s srpi ni več, saj vse delo opravijo stroji: snopove/.alke (binderji) ali pa celo kombajni (ki žito še omlatijo). »Sploh ne veste, koliko smo žanjice včasih trpele!« Vendar v takšnih njihovih besedah skoraj ni očitkov, ampak le prijetni spomini na mlada leta in ponos nad napredkom, ki človeku na kmetih tako zelo olajšuje delo. Žetev na Okroglem je letos trajala komaj dva dni. Kmetje sami skoraj niso mogli verjeti, da jim je snopove-zalka (binder), ki so jo kupili pred meseci, delo tako zelo olajšala. Za enega samega bi bil tak nakup prevelik in nerentabilen strošek, za vseh deset kmetij pa se taka investicija že splača. Kmetje na Okroglem imajo s takšno skupno nabavo in uporabo strojev že prakso. Pred leti so v sodelovanju s Kmetijskim institutom Slovenije kupili celotno linijo strojev za sajenje in obdelovanje krompirja, ki se je odlično obnesla, zdaj pa so se odločili še za snopovezalko. Vse kmetije pa imajo svoje trak- torje in ostale najtoolj potrebne priključke. Žetev s snopovezalko pa ne bi bila opravljena tako hitro, če se ne bi odločili za skupinsko delo. Eden je vozil' traktor, drugi je bil na sno-povezalki, ostali pa so vozili domov, skladali snope v kozolce in opravili tudi drugo nujno delo (nakosili krmo za živino ipd.) — ne glede na to, čigava je njiva. Takšen način kolektivnega dela so uvajale v letih po vojni kmetijske delovne zadruge, vendar se takrat ni obnesel. Delo takrat še ni bilo mehanizirano, medtem ko nekatera zdajšnja dela s stroji, ki so skupna last, naravnost silijo ljudi v skupinsko obdelavo; delo je tako veliko hitreje opravljeno. Zanimivo je tudi, da se letos za takšno kolektivno žetev sploh niso vnaprej dogovarjali. Ko so začeli žeti, so videli, da bo delo najhiir •;• in z najmanj težavami opravljeno, če bosta dva žela, ostali pa opravili vsa druga dela. V dveh dneh je bila žetev pri kraju, razen na dveh, treh njivah, kjer pšenica še ni bila dovolj zrela, pa so zato morali počakati nekaj dni. A. T. Turistično društvo Jezersko priredi v nedeljo, dne 9. avgusta ob 14. uri pri Planšarskem jezeru na Jezerskem vsakoletni ovčarski bal. Izlet v gorsko naravo pod Grintavcem in Kočno ter pristna domača zabava med jezerskimi ovčarji bo vsakemu lepo in prijetno doživetje. Gumboro — bolezen Gumboro — bolezen imenujejo nekateri tudi 'nalezljiva bolezen burse Fabricii'. Bursa Fabricii je žleza pod repom ptičev, tik nad kloako. Pravzaprav je to vrečasto razširjen prostor, povezan preko kanala s kloako. Kloaka je skupna končna odtočna cev za seč in blato ptičev, v njej pa končuje tudi jajcevod oziroma semenovod pri samem. V steni Fabricijeve vreče je limfatično tkivo, podobno onemu v prizelj-cu. Žleza je bolje razvita pri mladih pticah, medtem ko s staranjem zategneva. Pri štiri tedne sta* rih piščancih je Pabrici-jeva vreča velika kot pe-Sbi češnje, pri Gumboro —otezni pa se nekajkrat poveča, do velikosti Sesuje, lešnika ali celo >reha. Vreča se poveča že tretji dan po okužbi živau, na prerezu pa je organ videti rdečkast, z manjšimi krvavitvami. Vreća je povečana 7-12 dni po okužbi, nakar se skrči in je celo manjša kot pri zdravih živalih ustrezne starosti. Bolezen traja 5-9 dni, z izgubami, ki se stopnjujejo do petega dne, po deve-te.u dnevu pa so smrtni primeri redki. Smrtuost je 4-5 "/o 3-5 tednov starih živali in 10-20 "o pri 10-18 tednov starih živalih. Zbole lahko piščanci vseh pasem, vendar šefe po treh tednih starosti. Največkrat zbole brojler-ji stari 3-11 in celo do 18 tednov. Odrasle živali rhf-no ne zbole. Bolezen se pojavi nenadoma z znaki kot so izguba teka za hrano, našopirjenje perja, oslabelost ih vodena driska. V končnem stadiju imajo živali oči zaprte, se opotekajo in drhtijo. Smrt nastopi iznenada. Pri čisti virusni bolezni, brez dodatne okužbe, ni opaziti težav pri dihanju. Zaradi povečane Fabricijeve vreče pride lahko do zdrka kloake. Bolezni ne moremo zdraviti, zato moramo opraviti nekatere druge naloge. Izogibati se moramo sožitju živali različnih starostnih skupin, prostore je treba temeljito razkužiti in boriti se je treba proti zunanjim parazitom. Prizadeti hlevi naj bodo prazni vsaj nekaj tednov. Dr. S. Bavdek Jaka Torkar predlagan za Prešernovo in Čufarjevo nagrado V veliki sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah so v soboto odkrili stenski relief, ki ga je izdelal akademski slikar Jaka Torkar. To je eden največjih reliefov na Gorenjskem. Glavni motiv, ki spremlja upodobitve in dogajanja na reliefu, je ljubezen. Kratko rečeno: življenje se prične in neha z ljubeznijo. Motivi z reliefa segajo v polpreteklo zgodovino. Na začetku so prikazana leta pred začetkom druge svetovne vojne, ko za mladim zakonskim parom z otrokom še vedno stoji kmečki očanec.Nato se zvrstijo podobe iz vojne: mučenje, streljanje talcev, izseljevanje, odhod v partizane in zmagoslavje partizanske vojske. Relief se konča s podobo fanta in dekleta, ki predstavljata ljubezen, ki rojeva novo življenje. Zaradi tega reliefa in ostalih likovnih del Jaka Torkarja se je občinska skupščina na Jesenicah odločila predlagati ga za dobitnika Prešernove in Cufarjeve nagrade. -jk KULTURNE VESTI RAZSTAVA KOROŠKE UMETNOSTI Pred dnevi so v Celovcu odprli dve razstavi in sicer v Domu umetnikov in v Mestni galeriji. Razstavi prikazujeta umetniško tvornost na Koroškem od 1900 dalje. V domu umetnikov so razstavljena slikarska dela v Mestni galeriji pa grafike, plastike in predmeti umetne obrti. V KRANJSKI GORI SO SNEMALI FILM Minuli teden je filmska ekipa zagrebške televizije snemala v Kranjski gori film o nevarnostih, ki lahko doletijo voznike na cestah. Pri snemanju so sodelovali tudi kranjskogorski gasilci; močili so cesto in pripravljali umetni dež. RAZSTAVA KIČA V etnografskem muzeju v Ljubljani pripravljajo prvo jugoslovansko razstavo kiča. Težav z zbiranjem menda nimajo, saj je v trgovinah dovolj predmetov te vrste. Na razstavi bodo večinoma primerki z likovnega področja: spominki, razna keramika, stekleni izdelki ter knjige in brošure ter Predmeti za opremo stanovanj. Poleg kiča nameravajo na razstavi pokazati tudi dobre in izvirne primerke umetniškega oblikovanja. Razstava ima namen pojasniti, kaj je kič, ki se v sodobni družbi vse bolj širi in ugotoviti njegove vzroke. Razstavo, ki bo predvidoma odprta v oktobru, bodo kasneje prenesli še v druga slovenska mesta. TRŽIŠKA KNJIGARNA DOBILA NOVE PROSTORE. Poročali smo že, da so v okviru prazno-vanja občinskega praznika pretekli teden odprli novo knjigarno pod arkadami v atriju občinske stavbe. Ta prodajalna Državne založbe Slovenije je gotovo eden najlepših lokalov v Tržiču in na eni najbolj frekventnih točk, zlasti ker je istočasno odprl pot do nje tudi novi most čez Bistrico. Tako se je po 22 letih iz skromnih prostorov, ki že zdavnaj niso več ustrezali, preselila v nove, s približno 180 m2 površine. Šele zdaj je možnost večjega asortimenta, zlasti večje izbire leposlovja, svoj prostor na stenah pa so našle tudi znane reprodukcije slovenskih in drugih slikarjev. Poudarimo še funkcionalnost prostora in veliko preglednost nad razstav* ljenimi knjigami. Otvoritvi sta prisostvovala poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja v občini hi številnih občanov tudi direktor DZS Ivan Bratko in njegov pomočnik Milan Lapuh. Adaptacija prostorov je veljala 370 tisoč novih dinarjev. -ok Bodo šolarji v Poljanski dolini ostali brez učbenikov? Sklep o vezani prodaji šolskih knjig, ki so ga sprejele slovenske založniške hiše, utegne hudo prizadeti učence mnogih podružničnih osemletk Trgovina podjetja Tobak Ljubljana iz Poljan nam je pred Državna založba Slovenije* dnevi poslala dopis, v katerem sporoča, da letos ne bo organizirala prodaje učbenikov za učence osnovnih šol v Poljanski dolini, čeprav edina na vsem 25 kilometrov dolgem območju razpolaga z omenjeno literaturo. Svoj sklep utemeljuje s trditvijo, da po odločitvi nekaterih založniških hiš, ki so se na posvetovanju svojih predstavnikov menda sporazumele zmanjšati provizijo za šolske knjige vsem tistim trgovinam, katerih promet z drugimi knjižnimi izdajami je slab, ne more kriti niti stroškov prevoza in reklame. Založbe so provizijo namreč znižale od 15 na 5 odstotkov dejanske cene. Potemtakem bo nabava šolskih knjig prepuščena iznajdljivosti samih učencev oziroma njihovih staršev. Aprila so pri Prešernovi šoli v Kranju začeli graditi telovadnico, šola je bila zgrajena že pred flvema letoma, nI pa imela telovadnice. Učenci so morali telovaditi na hodnikih, ob lepem vre taenu pa na telovadlšču pred šolo. V novi stavbi bosta dve telovadnici, večja bo imela tudi edeže za gledalce, tako da bodo v njej lahko tudi proslave in druge prireditve. Manjša pa bo namenjena izključno za pouk telesne vzgoje. Razen pomožnih prostorov, kot so garderobe, sanitarije itd. bo v novi stavbi, Ud je popolnoma priključena šoli, tudi stanovanje za hijnika. — foto- F. Perdan Trgovina v Poljanah prodaja slikanice, pravljice in druge knjige, v treh poletnih mesecih (julij, avgust in september) pa tudi vse obvezne ter neobvezne učne pripomočke, namenjene o-semletkarjem. Dolina ne premore nobene podobno prodajalne, zato so vodstva osnovnih šol v žireh, na Sovodnju, v Lučinah in v Gorenji vasi pred časom z njo podpisala dogovor, da bodo uslužbenci lokala sleherno poletje v omenjenih krajih organizirali nekajdnevno prqdajo šolskih knjig. Tovrstni akciji v sezonah 1968 in 1969 sta bili med prizadetim prebivalstvom zelo toplo sprejeti. Podprla'ju je tudi občinska skupščina škofja Loka. Ljudi sta rešili nakupovanja v Skofji Loki, Kranju ali celo Ljubljani, kjer je pred začetkom pouka huda gneča. Mladinska knjiga in založba Obzorja so kolektivu pri nabavi priznavale 15-odstotni popust, medtem ko je trgovina knjige prodajala po enotni ceni, ki velja v vseh slovenskih knjigarnah. Poljanska podružnica Tobaka je z razliko krila stroške reklame in prevoza, nadalje stroške, nastale takrat, kadar ni šla v denar celotna pošiljka učbenikov (posameznih izvodov ni moč vračati!), ter seveda stroške dodatne reklame za knjige, ki — po ustaljeni praksi založniških hiš — izidejo z večmesečno zamudo. Najnovejši sklep že omenjenih ustanov seveda onemogoča nadaljevanje zgoraj opisane akcije, saj bi tr-t govina utrpela prehudo fi. nančno izgubo. Ob tem njeno osebje priznava, da. druge izdaje zares niso šle najbolje v promet, vendar prisilna, »vezana« prodaja ne more ničesar spremeniti. Podjetje Tobak, podružnica Poljane nad škofjo Loko smatra, da je ukrep Mladinske knjige in Državne založbe Slovenija (založba Obzorja še vedno nudi 15-odstotno provizijo) silno kratkoviden, če ne celo nezakonit, in upa, da se ga bodo odgovorni držali le kratek čas. (-Ig) GLAS * 8. STRAN SOEOTA — 8. AVGUSTA 1970 Grenko morje za prosvetne, kulturne in družbene delavce rti tako neznano bridke dejstvo, da izmed vseh naših zaposlenih občanovj le prosvetni, kulturni in družbeni dela\ci nimajo svojega prostora na soncu ob morju. Po drugi strani pa vidimo, kako so si znale za svoje kolektive to že zdavnaj urediti skoro vse delovne organizacije. Ne le velike tovarne, železnica, pošta, elektrarne, banke — pač pa tudi manjša in celo najmanjša podjetja, vsi imajo take ali drugačne počitniške domove ob morju. Seveda imajo člani teh kolektivov pa tudi njihovo ožje sorodstvo v domovih še posebne popuste in druge ugodnosti. Zato pač lahko govorimo o sreči, če je kdo zaposlen, npr. pri podietju za zbiranje industrijskih odpadkov »Dinosu« — zagotovljeno ima mesto v njihovem lepem domu v Med vej i pri Lovranu in še drugod. Prosvetni, kulturni in družbeni delavec — ti pa se s svojo družino znajdi, kot veš in znaš — pa čeprav veš, da je morje izven območja teh počitniških domov za tvoj žep dosti predrago. Res — grenko morje! Res je sicer, da se nekateri kranjski prosvetni in drugi taki pastorki od leta do leta pridružijo taborjenju »Partizana* v Banjolah pni Pulj, tabornikom v Fazani pri Brionih ali pa po zvezah (in s poniževalnim prosja-čenjem) kakemu drugemu kolektivu. Toda vse to ni nobena prava rešitev, ničesar ni mogoče načrtovati. To, vse prej kot rožnato, situacijo rešuje za področje kranjske občine že pet let Dijaški dom. Rešitev je seveda zasilna, v sedanjem položaju celo brezperspektivna. Pred leti si je uprava Dijaškega doma izbrala z mladim lirastičiem pogozdsno parcelo ob morskem zalivu pri Sv. Ivanu, 6 km južno od Umaga. Z lastnikom Istra-nom,ki živi v Trstu — se je pogodila za letno najemnino. Dijaški dom je nato nabavil 40 večjih in manjših šotorov, poljsko kuhinjo in 1 najnujnejše taborno orodje. Se prej je poskrbel za napeljavo pitne vode in ureditev j zasilnih sanitarij. Kapaciteta tabora v eni (14 dnevni) izmeni je maksimalno 125 oseb. Torej more v času enih šol- ! Veliko planinsko slavje pod Triglavom V organizaciji gorenjskih | planinskih društev bo na Velem polju pod Triglavom in na samem Triglavu 8. in 9. avgusta veliko planinsko slavje v spomin in počastitev 175-let niče pohoda Valentina Vodnika na Triglav. Valentin Vodnik se je prvič povzpel na naš najvišji vrh 20. avgusta 1795. Udeleženci jubilejnega pohoda prek Velega polja na Triglav, se bodo ob toj priliki spomnili tudi 75-letnice ustanovitve tretje samostojne podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena 10. marca 1895 v Radovljici. Na Velem pol jo bodo planinci iz Radovljice odkrili spominsko ploščo v bližini novega Vodnikovega doma. Spominjala bo obiskovalce Velega polja in Triglava na otvoritev prve planinske postojanke v Triglavskem po gorju 19. avgusta pred 75. leti. Prav tako je letos minilo 75 let od tedaj, ko je župnik Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava, na svojem svctju ki ga je kupil za en goldinar. Se isto leto sta Aljaž in Požganc, oba velika ljubitelja gora, uredila Stani čevo zavetišče. V soboto, 8. avgusta, bo pri novem Vodnikovem do-OBU veliko planinsko slavje, planinci iz Radovljice bodo Odkrili spominsko ploščo, i pevci iz Krope bodo zapeli nekaj planinskih pesmi, ob mraku pa bodo zagoreli kresovi na Toscu, Rži, pri Planiki in na vrhu Triglava. V nedeljo, 9. avgusta, pa se bodo udeleženci jubilejne proslave prek Velske doline in Doliča ter Triglavske škrbine povzpeli na Triglav. Druga skupina pa se bo povzpela prek Plaiuke, prek malega Triglava in Staniče-vega zavetišča ter Kredarice. Na vrhu bo planinsko srečanje z nastopom pevcev, z recitacijami im slavnostnim govorom. Za varno hojo in dobro počutje bodo poskrbeli organizatorji z izkušenimi gorskimi vodniki in reševalci. V planinskih postojankah bodo udeleženci sprejeti s planinsko domačnostjo in gostoljubjem. Planinske postojanke na Pokljuki Uskovnici, dolini Sedmerih jezer, Krmi,' Vratih in tudi v Trenti že pričakujejo goste. Na Velo polje je prijeten dostop prek Pokljuke in Rudnega polja, prek Uskovn'ice in Voj, skozi dolino Krme pa prek Bohinjskih vratic. Vse triglavske planinske postojanke bodo opremljene s posebnimi jubilejnimi žigi, podjetje PTT pa bo ob tej priložnosti' izdalo poseben poštni žig v počastitev 75 letnice Aljaževega doma. skih počitnic uživati gostoljubje tega tabora 480 do 500 oseb. Prvotno je uprava kranjskega Dijaškega doma predvidevala, da se bodo ugodnosti tega taborjenja ob morju v prvi vrsti posluževali gojenci pa tudi drugo osebje Doma. Vendar pa se je izkazalo, da si mladina izbira druga pota do morja, da počitni-kuje raje s starši, ki so zaposlena v podjetjih (in imajo svoje domove ob morju), mnogo dijakov pa se v poletnih mesecih odloči za prakso v tovarnah, da kaj zaslužijo drugi gredo spet na Jalov mi akcije ali pa se podajajo na daljša potovanja ali planinarjenje. Skratka: ker so kapacitete tabora ostajale neizkoriščene, je uprava D;jaškega doma povabil« v goste tudi druge prosvetne, kulturne in družbene delavce, zaposlene v raznih šolah in kulturnih ustanovah s področja občine Kranj. In tako smo zdaj iz leta v leto priče, da tabor Dijaškega doma postaja vedno bolj izrazilo obmorsko bivališče kranjskih prosvetnih delavcev in njihovih družin. Do tu bi bilo za silo torej vse prav — četudi bi bilo v redu, da bi tudi prosvetni d.-\.vci kdaj v bodočnosti prešli iz šotorov v trdnejše domove. Da bi se tako vsaj i/enačil; z delavstvom podjetij — s svojimi nekdanjimi učenci... Toda še tu, v platnenem naselji« pri Svetem Ivanu, ni trdne gotovosti: najemnina za prostor je vsako leto višja, hkrati pa grozd tudi izguba prostora; lastnik ima že kupce za parcelo, ki jo sedaj najema Dijaški dom za vsako leto sproti. Rešitev je le ena: da uprava Dijaškega doma ta prostor (18.000 kvadratnih metrov) kupi. Seveda Dijaški doje tolikega denarja nima. tembolj ker cena sveta iz leta v loto raste. Dijaški dom naj bi nujno dobil potrebno posojilo (odplačljivo v desetih letih) in dokončno postal lastnik tega prostora na soncu ob morju. Ekonomska utemeljitev po vezave taborjenja prosvetnih delavcev z Dijaškim domom je na dlani: ne le vsa taborna oprema, pač pa tudi perilo, odeje, kuhinjska posoda — vse to Dijaški dom v počitniških mesecih ne po trebuje v celoti — je že na razpolago. Hkrati tudi pranje perila v domskih prosto rih. Taborovodsko osebje je bilo že doslej iz vrst domskih vzgojiteljev. Prav tako so tudi kuharice — ki v po čitnicah niso polno zaposlene v domski kuhinja — bile vsako leto iz Dijaškega do ma. Tako je bila zagotovljena tudi dobra hrana za taboreče. Seveda bi bile nekatere investicije smotrne šele potem ko bi parcela dokončno prešla v lastništvo Dijaškega do ma v Kranju. Take investicije so, npr. kuhinjska stavba, shrambe, pokrita obed-nica, sodobno urejene sanitarije, dovozna pot, parkirni prostor, igrišča, betonska — imeli bi zagotovljen prO/ stor na soncu ob rnorju.il Da pa ta predlog — občinska skupščina naj omogoči Dijaškemu domu najeta potrebno posojilo — ni praV nič utopičen^ je dokaz kaT pri roki: V neposrednem sosedstvu1 male parcele, ki jo predlagamo Kranju v odkup, ima počitniška skupnost jeseniški občine precej večji tabarS prostor — ki pa je že njena last! Na drugi strani zaliva irgl svoj velik dom iin taborni pl>ščad ob obali, tuši, po mol idr. Predlog je jasen: pomagati Dijaškemu domu s posojilom, da odkupi parcelo — zemlja dobiva vedno večjo vrednost, posebno ob morju 1 — torej sredstva nikakor ne 1 bi bila izgubljena. — Hkrati pa bi dobili tudi prosvetni, kulturni in družbeni delavci s področja kranjske občine določeno moralno zadoščenje prostor vkijučno z obrežno plažo — počitniška skupnosti Gornje Radgone. Seveda trudi v trdnem lastništvu. Kar sta zmogli ti dve občini — omenil sem ju le 2* to, ker imata svoj svet i neposredni bližini — gotovo" zmore tudi Kranj za svOJŠ — dostikrat precej odrinjene1 — prosvetne in kuLturne aap lavce! Črtomir ZoreC Lesni sejem v Celovcu V četrtek, 6. avgusta so v Celovcu odprli 19. lesni sejenu Razstavljeni predmeti pričajo o novih znanstvenih in tehničnih dognanjih na področju lesnega gospodarstva. Sejem prikazuj« zlasti tri osrednje dejavnosti lesne industrije: žagarski obrat z najsodobnejšo predelovalno tehniko, mizarstvo s sodobnimi obdelovalnimi stroji ter mehanizacijo skladanja in transpof« ta lesa. Gasilci so tekmovali Preteklo soboto je bila v počasi i tev praznika občine Kranj praktična vaja gasilskih industrijskih društev iz Kranja. Vaja je bila v obratih iskre. Na mesto požara, ki je bil v oddelku livarne in, ki se je širil v oddelek plastičnih mas in bakelita, je na klic prva prispela desetina iz Tekstil i ndusa, in sicer ob 10.17 minut. Druga je prispela skupina savskih gasilcev ob 10.19 minut. Le-ti so tudi pričeli prvi črpati vodo in gasiti. Vaji so prisostvovali — kot opazovalci —■ funkcionarji ob- činske gasilske zveze Kranj in tov. Milan Verhovec, in* špek tor gasilske zveze Slov©* nije. Po končani vaji je sprO* govoril udeležencem tov. VeT-hovec in gasilce opozoril 03 napake, ki so jih storili pri vaji. Savske gasilce je pov* bil tudi na republiško tekmo* vanje! V nedeljo pa je bilo na st*"1 dionu Staneta Mlakarja te* movanje gasilskih enot za Wp kal občine Kranj. Savski Jffl* silci so zasedli prvo mesto iS osvojili pokal. L. PetrDS i na Gorenjskem sejmu v celotnem 1. nadstropju Tekstilne šole DOSLEJ NAJVEČJE ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN TEKSTILNEGA BLAGA ženski zimski plašči , Od 190.— din dalje ženski prehodni plašči od 150.— din dalje ženske obleke od 70.— din dalje ženski puloverji od 28.10 din dalje ženske kombineže od 15.— din dalje ženske nogavice, 3 pari od 10— din dalje ženske nogavice, 1 par od 3,50 din dalje moške obleke od 390.— din dalje moške hlače od 40.— din dalje moški klobuki od 29.— din dalje moški puloverji od 36.— din dalje moške nogavice aj od 4,50 din dalje otroški zime-ki plašči od 200.— din dalje otroške bunde od 79.— din dalje fantovske obleke od 140.— din dalje fantovske hlače od 29.— din dalje otroški p u I i j i od 14.— din dalje otroške hola-hop od 6.50 din dalje kamgarni od 40.— din dalje ostanki kamgarnov in dioleriov od 28.— din dalje volnene tkanine za ženske obleke od 28.— din dalje diolen looft od 97.— din dalje odeje, tekoči meter od 21.— din dalje nylon zavese od 33.20 din dalje Kupljena obiočila vam popravimo BREZPLAČNO. Pri naročilu kupljenega blaga v tujih valutah (konvertibilnih) vam priznamo na že znižano blago še 10 % popusta Z nakupom pri ELITA, Kranj, se vam bo obisk Gorenjskega sejma bogato izplačal. Zdravnik ki zna tudi kuhati Novinarji imamo često precejšnje probleme, kadar želimo obiskati človeka, ki bi ga radi intervjuvali. Poizvedovanje nam vzame uro ali še več dragocenega časa, saj so nasveti mimoidočih skoraj vedno pomanjkljivi, celo napačni. A k sreči vsako pravilo spremljajo bolj ali manj pogoste izjeme. Ena takšnih izjem je bil tudi nedavni službeni »izlet« v žiri, ko sva s fotoreporterjem hotela »izprašati vest« dr. Karolu Ber-niku, zdravniku, ki že 25 let skrbi za obolele prebivalce krajev v zgornjem delu Poljanske doline. Ljudje namreč dobro vedo, kje stanuje najbolj iskana osebnost žirovskega območja, zato'je majavi spaček brez težav našel pot do lepe, skoraj nove hiše popularnega »dohtarja«. Ob polnih skodelicah črne kave smo kaj hitro p robili led in začeli razgovor. Danes 58-letni, osiveli, toda mla- j dostno živahni možakar je s pred obiskovalcema počasi razgrnid zgodbo svojega živ- j ljenja. »Rodil sem se malo pred prvo svetovno vojno v Ljubljani. Oče, doma iz šmart-nega pri Kranju, in mali, Metličanka po rodu, .sla mi omogočila solidno šolanje. Nižje razrede sem obiskoval v Ivančni Gorici, gimnazijo v Kranju, medicinsko fakulteto pa v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi (1. 1937) so me sprejeli na ljubljansko državno žensko bolnišnico in kasneje na kirurški oddelek v Brežicah, kjer sem si nabral obilo dragocenih izkušenj. Nato je prišlo leto 1941...« Ob okupaciji je bil mladi Karol zdravinik v celjskem polkiu. Nemci so ga zajeli, poslali na Bavarsko in vtaknili v enega izmed številnih ujotniških taborišč. Dela mu seveda tudi tam ni zmanjkalo, kajti med sotrpini — Poljakr Srbi, Rusi, Angleži, Američani in Francozi — je razsajala kopica nalezljivih bolezni. Nazadnje je od nekega vojaka nalezel pegavico in kljuib zdravilom, s katerimi so jih razmeroma dobro zalagali, komaj ostal živ. »Kmalu po vrnitvi — leta 1945 — sem prišel v žiri«, se je najin sobesedirnik olajšano nasmehnil. Vedela sva, da je temačno poglavje njegovih spominov mimo. »Čeprav sem bil edina zdravljenja vešča oseba daleč naokrog, čeprav sem, poleg osnovnega poklica, celih 10 let igral tudi vlogo dentista, čeprav je primanjkovalo medicinskih pripomočkov in so me naporni obiski dostikrat povsem izčrpali, ne bom onih dni nikdar pozabil. Kljub pomanjkanju prevoznih sredstev — uporabljali smo kolesa, vozove, sani in noge — ter kljub slabim potem sem moral obvladovati ozemlje od Logatca do Loga v Poljanski dolini z vsemi okoliškimi hribi vred. Drucače na je bil moj delovni prostor zasebna ordinacija prejšnjega zdravnika, ki so ga Teta 1945 ubili četniki ...« »In kasneje?« sva nestrpno spraševala. Pogovor je namreč postajal vedno bolj zanimiv. »Kasneje so se razmere polagoma izboljšale. Leta 1961 je ob podpori občine Ziri in zavoda za socialno zavarovanje Kranj prebivalstvo dobilo nov zdravstveni dom. Sestavili smo majhen, vendar izredno agilen kolektiv ter organizirali samostojno administracijo in ekonomat. K nagli normalizaciji rar.mer sta zlasti mnogo pripomogli uvedba specialistične službe za ženske bolezni in ureditev lastne reševalne postaje (3 rešilni avtomobili). KonC-no sem kolo oziroma sani lahko postavil v kot in sedel v službeno vozilo. Vseh sedem let vse do združitve z zdravstvenim domom Vrhnika in potlej z zdravstvenim domom Kranj, smo delovali kot brezhibno utečen stroj ...« Potem se je dr. Bernik povrnili nazaj, v prva povojna leta, ko je, prenašajoč ročn0 lekarno, neštetokrat gazili sneg proti oddaljenim gorskim kmetijam. »Ril sem v strma pobočja, lovil sapo in če bi ne bilo Mravijevega Pavleta — Petelin mu pravimo Žirovci — mojega stalnega spremljevalca ter vodiča, bi gotovo ničkolikokrat omagal. Toda Petelinov zdravi humor. Petelinove domislice, ki izžarevajo resnično ljudsko modrost, kakršne zlepa ne srečaš več, so mi dajale moč, da sem zdržal. Mož je — dasi le posredno prek mene — pomagal mnogim bolnikom. Resnično zasluži priznanje.« »Povejte nama kaj več o sebi,« sem poprosil zdravnika, ki je bil od nekod privlekel šop fotografij, posnetih pred dvajsetimi, tridesetimi leti. »Ja, ne vem kaj želite slišati. Morda bo dovolj, če vama izdam, da so me kot otroka navduševali tehnični poklici, predvsem konstruktor -s tvo. še danes mi ob pogledu na kakšen impozanten žerjav zaigra srce. Ustavim se in opazujem, opazujem ... Ampak sedaj je, kar je. j Zdravniki predvojne genera- j cije smo pravzaprav lahko zadovoljni, saj živimo v času skokovitega vzpona medi- ! cine, v času specializacije | zdravstvene službe In nagle-ga razvoja učinkovitih sredstev proti najbolj razširjenim boleznim.« »Iniate kakšnega konjička?« sva s fotoreporterjem .izstrelila' zadnje od vnaprej pripravljenih vprašanj. Dr. Bernik poročen in oč8 19-letne mladenke, se je bežno namuznil. Ne vem, če je to konjiček, vendar rad kuham. Sploh večina žirovskih mož zna odlično sukati ku» halnlce. Prisiljeni so jih sukati, kajti ženski svet je za* poslen z drugačnimi opravili.« i Se bi klepetali, a čas nas je preganjal in treba se je bilo posloviti. »Na svidenje!« sva rekla zdravniku, ki so ga hip zatem požrla kuhinjska vrata. Je odhitel pripravljat kosilo? Kdo ve! Naj ostane uganka. I. GuzelJ Var čuj m o za potovanje Žarek upanja za mirno rešitev! Tako so zapisali domala vsi komentatorji po svetu ob vesti, da je Združena arabska republika sprejela ameriški načrt za rešitev krize na Srednjem vzhodu in da ga je sprejel tudi Izrael. Prvi optimizem je zdaj že . zamenjalo napeto in vznemirjeno spremljanje komplikacij, ki so se začele tako v arabskih državah kot tudi v Izraelu. V arabskem svetu je namreč ob ameriškem predlogu, ki ga očitno v precejšnji meri podpira tudi Sovjetska zveza, prišlo do ostrega razkola. Poleg ZAR je mirovni predlog sprejela tudi Jordanija, medlem ko ga Irak, Sirija, Alžirija in Palestinci ouločno zavračajo. Vsi ti tudi obsojajo predsednika Naserja,* ker je sprejel ameriško pobudo in napovedujejo boj proti njej. Bistvo njihovih očiikov je, da ameriški mirovni načrt popušča Izraelu in da je usmerjen k likvidaciji palestinskega odporniškega gibanja. Težko je reči, kakšne posledice bo imel spopad med realizmom predsednika Maserja in ekstremnos! jo nekaterih drugih arabskih vo- Prepih na vse strani diteljev, jasno pa je, da ne bo olajšal končni mirni razplet srednjevzhodnega vojnega žarišča. Trenutno potekajo številna posvetovanja med arabskimi državami, šef liberijskega revolucionarnega režima Gadafi je obiskal Kairo in Bagdad in skušal pomiriti močno napete odnose med ZAR in Irakom. Koliko je uspel še ni znano. V Tripoliju so sklicali mcuarab-ski sestanek na ministrski ravni, ki naj bi pomiril nasprotja, vendar se ga Alžirija in Irak nočeta udeležiti, češ da se nimata kaj pogovarjati s tistimi, ki sprejemajo ameriški predlog. Po! ožaj v arabskem svetu je trenutno hudo razburkan in se vsako uro spreminja, tako da je zaenkrat še zeio tvegano predvideti kako se bo razpletel. Tudi v Izraelu ne gre vse gladko. Desničarski člani vlade namreč nasprotujejo' ame- riškemu načrtu in grozijo z odstopom, če ga bo vlada dokončno in brez pogojev sprejela. Tudi če smo optimisti in verjetno, da bo končno le na obeh straneh zmagala treznost, je pot do resničnega in trajnega miru na Srednjem vzhodu še dolga. Tudi če bodo vsi prizadeti dokončno sprejeli predlog, ostaja še dosti nerazčiščenih vprašanj, kot je na primer dokončni položaj Jeruzalema, usoda palestinskih beguncev in še marsikaj drugega. No, o vsem tem bomo lahko govorili šele, ko se bo — če se bo — pomiril sedanji vihar v arabskem svetu in znotraj Izraela. V Moskvi tečejo pogajanja med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo o sporazumu, s katerim bi se državi odpovedali uporabi sile v medsebojnih odnosih. Praktično bi sklenitev takega sporazuma pomenila normaliza- V torek, 4. avgusta, so v Graščini v Radovljici odprli IV. Gorenjsko razstavo umetniške fotografije in medklubsko razstavo barvnih diapozitivov. Razstavo Je pripravil FKK Radovljica. Za najboljša dela so podelili zlate, srebrne in bronaste medalje ter diplome. Zlato medaljo za kolekcijo črnobelih fotografij je prejel Tone Marčan iz FFK Kranj, za posamezne* fotografije pa Alojz Marenčič prav tako iz Kranja. Za kolekcijo barvnih dlapozitvov so pportaža — 21.00 Iz koncertne literature preteklih stoletij — 21.45 Jazz do 22.00 — 23.55 Iz slovenske poezije 10. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Horst Jankovvski — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Razpoloženjski intermezzo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Moč usode — opera — II. del — 21.35 Melodije za veselo razpoloženje — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia Radia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Ervvin Lehn Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Vedri zvoki z majhnimi ansambli — 14.30 Popevke za vse — 15.00 Pol ure z orkestrom Ray Anlhonv — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z orkestrom Hugo Slrasser — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.05 Čembaiistka Vanda Landovvska igra Bacha — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Iz naše glasbene preteklosti — 21.45 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom -— 22.30 Recital pianista Salomona in violončeli s ta Paula Tor tel i era — 23.55 Iz slovenske poezije 11. AVGUSTA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Narodne pesmi v priredbi Karla Pahorja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan •— 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije z orkestrom Martin Gold — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino — 14.25 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 14.40 Prijetni zvoki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nekaj odlomkov iz opere Gioconda — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.14 Lahka glasba domačih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia Radia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Last James Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 Pol ure s pevci I — 15.00 Jazz na drugem pro-' gramu — 16.40 Melodije za j vsakogar — 18.40 Z orkestrom ; Pcrcy Faith — 19.05 Melodi-j je po pošti — 20.05 Hinde-I mith in Stravinski — 21.00 ; V korak s časom — 21.45 Iz j jugoslovanskih festivalov jaz-I za — 22.15 Ljudje med seboj j — 22.25 Iz manj znane operne i literature — 23.00 Nočni kon-j cert — 23.55 Iz slovenske . poezije 12. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Iz Slovenske popevke 70 — 9.45 Skladatelji mladim — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Nikola Šubić Zrinski — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S koncertnim orkestrom Madžarske TV — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Majhen recital flavtista Fedja Rupla — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odmevi z juga — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra in zbora slovenske filharmonije — 21.10 Koncertantne skladbe lahke orkestralne glasbe — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Zagreb, Beograd in Ljubljana Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Majhni ansambli — 14.30 Slovenske popevke in slovenski pevci — 15.00 Z velikim orkestrom Stockholm-ske filharmonije — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Vaši pevci iz preteklosti — 19.00 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Slavenske narodne v zborovski izvedbi — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 2.0.40 Med Bachovimi mojstrovinami — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 13. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 S pihalnim orkestrom Eliot Lavvrence — 9.45 Filmske melodije z orkestrom Paul Mauriat — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz fran-j coske glasbene preteklosti — I 12.30 Kmetijski nasveti — . 12.40 Lahka glasba s simfo-.; ničnim orkestrom RTV Ljubljana — 13.30 Priporočajo , vam — 14.10 Pesem iz mladih ; grl — 14.25 Iz repertoarja or-I kestra Vieroslav Matušik — 15.40 Zborovske skladbe sodobnih slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Operni koncert — 1 18.00 Aktualnosti doma in v ! svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 Novejše slovenske i popevke — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z aa samblom The Ventures — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom — 22.15 Iz sodobne simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Plesni zvoki Drugi program 13.30 Glasba in počitnice —» 14.05 Od popevke do popevke — 15,00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — N.0O Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Glasba pripoveduje — 21.00 Naš" intervju — 21.10 Iz glasbene lirike Roberta Schumanna — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Dva prizora iz opere Hlapec Jernej — 23.00 Komorni ansambli I musici — 23.55 I* slovenske poezije 14. AVGUSTA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Narodne pesmi iz Furlanija — 15.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Finale opere čaro-strclee — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in po- | toke — 13.30 Priporočajo j vam — 14.10 Valčki Johanna Straussa — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turi-ste — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti I doma in v svetu — 18.15 Do-I bimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Poje mešani zbor Proleter iz Sarajeva — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 Še vedno jim radi, prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Pojo slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Od premiere do premiere — 20.52 Iz Mozartove zapuščine — 21.45 S ziiriških koncertnih odrov — 23.00 VValter Giesking igra Debussv-ja — 23.55 Iz slovenske poezije 16.15 Mednarodni rokometni turnir v Doboju (RTV Sarajevo) — 18.00 Obzornik, 18.05 Nove melodije, 18.30 Jaumije MC Preetters — serijski film, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Split 70 (RTV Zagreb) — 22.05 Skrivnosti morja — serijski film, 22.30 Močnejše od življenja — serijski film 23.30 TV kažipot, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 JCronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) ■r- 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska igra (RTV Sarajevo) — 19.20 Karavana (RTV Beograd) —• 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. 9. AVGUSTA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Po domaČe s triom Sušnik in Savskim valom (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 12.00 Koncert Dubravke Tomšič na dubrov-niških poletnih igrah (RTV Zagreb) — 16.30 Mednarodni rokometni turnir (RTV Sarajevo) — 17.55 Mož z ravnine —1 ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Ljubezen po kmečko — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.40 Sinjska alka (RTV Zagreb) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. 10. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 obzornik, 18.30 Risanke in še 1»L 19.00 Mozaik (RTV Ljub- ljana) — 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 3-2-1, 20.35 Ljubezen Vojtecha Marnvja — češka TV drama... Objektiv 350 ... Poročila ... Državno prvenstvo v plavanju (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Filmi za otroke, 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb), 18.30 Konec filmskih iluzij '(RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) —' 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske Tv. 11. AVGUSTA 18.15 Obzornik, 18.30 Medvedov godmjavček — I. del, 18.45 Risanke, 19.10 Torkov večer, 19.30 Kako povečati varnost v prometu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Kdo hoče ubiti, Jessy — češki film, 22.05 Smešna figura, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: i 7.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet 18.30 Telsport, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Torkov večer z Jožefom Kampičem (RTV Sarajevo) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.30 TV RTV Zagreb) - 2030 Spored italijanske TV. 12. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.25 Plus pet, 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Seviljski brivec — posnetek s Križank, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1730 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Zaklad kapetana Paran-gala (RTV Zagreb? — 1830 Ameriška srečanja U TV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbeni dnevnik, 19.20 Skrivnosti morja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. 13. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Ohrid — i II. del reportaža, 19.50 Cik-cak, 20.00 T V dnevnik, 2030 j 3-2-1 (RTV Ljubljana) — j 20.35 Zabavno glasbena od- daja s festivala v Mointreuxu (RTV Beograd) — 21.25 Iz velikega testamenta, 21.50 Mannix — serijski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Kronika, 1730 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.55 Oddaja za otroke (RTV Sarajevo) — 1830 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Potopisna reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. 14. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Poletni'dan — mladinski koncert, 19.00 Po dolnjem Posavju, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Tri so se vrnile domov — ameriški film .. . I Malo jaz, malo ti — quiz . . . j Poročila (RTV Ljubljana) — I Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.30 Mladinski koncert (RTV Ljubljana) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Za-i greb) — 19.05 Kultura danes j (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik i (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV. Tržni pregled Kranj Solata 3 do 3,50 din špina-ča 3 do 3,50 din, korenček 6 din, slive 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, pomaranče 5 diin, limone 6 din, česen 8 din, če-| bula 3,50 din, fižol 3 do 4 din, pesa 2,50 din, kaša 5 do 6 din, radič 3 din, surovo maslo 12 din, smetana 10 din, orehi 26 do 28 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 2 do 3 din, breskve 3 do 4 din, marelice 4 do 5 din, paradižnik 3,50 do 4 din, fige 5 din, krompir 1 do 1,20 din za kg, ajdova mo ka 5 dinf koruzna moka 330 din za liter, klobase 5 din za komad, jajčka 0,60 do 0,65 din Tržič Solata 2 din, špinača 3,50 din, korenček 7,50 din, slive 330 din, jabolka 2 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 8 dim, čebula 3,20 din, fižol 5 din, pesa 3,50 din, kaša 5 din, radič 5 drin, čćbul-ček 5 din, surovo maslo 10 din, smetana 10 din, orehi 28 din, klobase 11 din# sir, sktu-ta 6 din, sladko zelje 2 din, češtnje 2 din, breskve 4 do 5 din, marelice 4 din, paradižnik 3,60 din, fige 5 din, krompir 13) din, ajdova moka ! 4,50 dinf koruzna moka 430 i za liter: iaička 0.70 din Kranj CENTER 8. avgusta italijan. barv. CS film VRNITEV RINGA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma F KOT FLINT ob 22'. uri 9. avgusta amer. barv. film GUSAR ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma VESELE POČITNICE ob 21. uri 10. avgusta franc. barv. CS film VESELE POČITNICE ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. filma 24 UR ŽIVLJENJA ŽENSKE ob 20. uri 11. avgusta franc. barv. CS film VESELE POČITNICE ob 16. in 18. uri, premiera zah. nem. barv. CS filma PIRATI MISSISIPIJA ob 20. uri Kranj STORŽIČ 8. avgusta amer. barv. CS film SAMOKRESI ODLOČA-JO ob 16. in 20. uri, amer. barv. film STREL V TEMI ob 18. uri 9. avgusta amer. barv. CS film SAMOKRESI ODLOČAJO ob 14. in 18. uri, amer. film VABA ZA UBIJALCA ob 16., uri, amer. barv. film STREL V TEMI ob 20. uri 10. avgusta amer. barv. film GUSAR ob 16. in 18. uri, amer. barv. VV film PIŽAMA ZA DVA ob 20. uri 11. avgusta amer. barv. film GUSAR ob 16. in 20. uri, amer. | barv. film KROGLA ZA ZLI- j KOV£A ob 18. uri j Cerklje KRVAVEC 9. avgusta amer. barv. film DESET ZAPOVEDI - II. del ' ob 16., 18. in 20. uri 8. avgusta amer. barv. VV film PIŽAMA ZA DVA ob j 20. uri 9. avgusta amer. barv. VV film PIŽAMA ZA DVA ob 15. in 19. uri, amer. barv. film VERA CRUZ ob 17. uri 10. avgusta amer. barv. film j VERA CRUZ ob 18. in 20. j uri 11. avgusta franc. barv. CS film ČRNI TULIPAN ob 18. j in 20. uri Kamnik DOM i 8. avgusta franc. barv. CS | flim ANGELIKA IN SULTAN ! ob 18. in 20. Uri 9. avgusta amer. barv. CS film RUMENO NEBO ob 15. j in 19. uri, franc. barv. CS ] film ANGELIKA IN SULTAN j ob 17. uri 10. avgusta premiera amer. barv. CS filma UMOR V BE-VERLY HI.LLU ob 18. in 20. . uri 11. avgusta amer. barv. CS film UMOR V BEVERLY I HILLY ob 18. in 20. uri I Jesenice RADIO 8.—9. avgusta amer. barv CS film LOVEC NA KRVA VE NAGRADE 10. avgusta franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST 11. avgusta amer. barv. filrr DVOJNIK V TEŽAVAH Jesenice PLAVŽ 8.-9. avgusta amer. barv. film DVOJNIK V TEŽAVAH 10.—11. avgusta amer. barv. CS film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE Dovje-Mojstrana 8. avgusta amer. barv. film UGANI KDO PRIDE NA VEČERJO 9. avgusta amer. barv. CS film SWINGERJI Kranjska gora 8. avgusta franc.-špan. nemški barv. film LAS VEGAS 9. avgusta franc. barv. CS film JETNICA 11. avgusta franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST Javornik DELAVSKI DOM 8. avgusta amer. barv. CS film SVVINGERJI 9. avgusta franc. špan. nemški barv. film LAS VEGAS in franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST Radovljica 8. avgusta grški barv. film GRŠKI BISERI ob 18. uri, angl. barv. film VROČI PESEK OTOKA SYLTA ob 20. uri. 9. avgusta franc-italij, barv. film ČRNI SULIČARJI ob 16. 18. uri, franc-italij. barv. film KOT SOVA PODNEVI ob 20. uri 10. avgusta amer. barv. film PLES VAMPIRJEV ob 20. uri 11. avgusta italij. barv. film SAMOKRESI ODLOČAJO ob 20. uri škofja Loka SORA 8. avgusta amer. barv. CS film PANČO VILLA JEZDI ob 17. in 20. uri 9. avgusta amer. barv. CS film PANČO VILLA JEZDI ob 17. in 20. uri 10. avgusta amer. film ZADNJI KLIC ob 19. uri 11. avgusta amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 20. uri nmmimimmmiiiiMmimmimiMuiiiiiiiiimiiiu .....iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiii..........huhui umislim« UGODEN NAKUP letne in jesenske KONFEKCIJE Gorenjska oblačila Kranj na Gorenjskem sejmu v Kranju Znižane cene do 60 % Obiščite paviljon Gorenjskih oblačil v pritličju na razstavišču II. v Tekstilni šoli Izkoristite priložnost - oblekli se boste solidno in poceni iiiiimiiimiiimimiiiiiiiimiimiiiimimimiimniiiiiiiim^ Nagradna križanka VODORAVNO: 1. poslovilna pojedina, odhodnica, 7. najbolj razčlenjena celina, 12. ovlažitev, 14. hitro hlapljiva tekočina, 15. italijanski predlog, 16. geometrijsko telo, 18. estonski estradni pevec, 19. oče, 21. reševalni gorski čoln, 22. redko žensko ime (Maksimiljana), 24. opna, 26. kraj v Boki Kotorski (Tivatski zaliv), 27. dan v tednu, 28. izrek, reklo, 29. nasilna tatvina, 31. skrajšano ljubkovalno žensko ime (Utta), 32. kozaški poveljnik, 35. Peter Ovsec, 36. črta, poteza, 38. razvoj, razvitje, 40. delovne skupine na kakem področju, 41. telesno razvite moške osebe. NAVPIČNO: 1. najbolj razširjena tekočina, 2. kdor se ukvarja z aritmetiko, 3. Ljudski odbor, 4. Estonec, 5. nasilnica, 6. napad, naskok, 7. sudanski črnci v Dahomeju, 8. znak *a kemično prvino renij, 9. ime dveh čeških kraljev, 10. 505, 11. srbsko moško ime (Arsenije), 13. velike pripovedne pesni-tvei eposi, 17, tat, 20. cirkuški umetnik, 23. medmet, vzklik bolečine, 25. ekonomska enota, 26. angleška reka, 27. domača Pernata žival, 28. staroegipčansko božanstvo, bog Sonca, 30. pokanja, 33. števnik, 34. največja afriške reka, 37. Anton Ingolič, 39. avtomobilska oznaka za Tetovo. • Rešitev pošljite do četrtka, 13. avgusta na naslov: Glas, Trg • revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodo-V]nska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa je na ogled razstava akad. slikarja Silvestra Komela lz Nove Gorice. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Spomeniki NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V Balerijj v isti stavbi razstavlja slikar in scenograf Saša Kump, ^ kleti pa je ogled razstave Kranjski portali, ki jo je pripravil ^avod za spomeniško varstvo v Kranju. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od l0—12. in od 17.—19. ure. ZIVL_A KRANJ Poročili so se TRŽIČ Bradule Franc in Marija Zupan Umrli so TRŽIČ Pernuš Ivana roj. 1920. Bukovnik Alojzija, roj. 1884, Gašporlin Vladislav, roj. 1934, Tomazin Jože, roj. 1891. loterija Poročilo o žrebanju 32. kola srečk, ki je bilo 6. avgusta. Srečke so zadele s končnicami din 90 10 55630 500 69200 500 741110 10.000 1 6 55061 506 90291 506 228671 10.006 22 30 52 10 99032 1.000 058462 10.000 185712 10.000 33 10 73 10 003 100 24763 500 492813 150.000 642633 10.010 64 20 20874 1.000 93324 500 038084 10.000 729484 10.000 685 50 3915 200 41605 1.000 63565 1.000 418025 10.000 638215 10.000 96 20 19056 2.000 66776 500 173606 10.000 355786 10.000 541156 10.000 7 v 6 22607 506 93447 1.006 701107 10.006 58 10 7908 200 36488 500 588878 * 10.000 9 6 22609 2.006 96369 506 228489 10.006 707089 10.006 715999 50.006 Dežurni veterinarji v avgustu 1970 31. 7. do 7. 8. Bedina Ar» ton, Kranj — Kokrica tel 23-518; od 7. 8. do 14. 8. Rus Jože, Cerklje tel. 73-115; od' 14. 8. do 21. 8. Bedina Anton, Kranj — Kokrica tel. 23-518; od 21. 8. do 28. 8. Vehovec Srečko, Kranj Stošičeva 3 tel. 22-405; od 28. 8. do 4. 9 Rus Jože, Cerklje tel. 73-115 Športne prireditve SOBOTA Vršič — Ob 9.30. na plazu pod Prisoj nikom poletno republiško prvenstvo v slalomu. Kranj — ob 16.30. na stadionu Stanka Mlakarja v počastitev občinskega praznika mednarodno prvenstvo Kranja v atletiki. Ob 19. uri na stadionu Stanka Mlakarja nadaljevanje košarkarskega turnirja v počastitev občinskega praznika. ii PONEDELJEK J Kranj — Ob 20. uri na letnem bazenu prijateljska vaterpolo tekma A-reprezentance Jugoslavija : šttudenlov-ska reprezentanca. TOREK Kranj — Ob 20. uri na stadionu Stanka Mlakarja prijateljska košarkarska trening tekma Triglav : Vrhnika. —dh ■Fran Nil GLAS * 20. SI RAN SOBOTA - 8. AVGUSTA 1970 Da se s športom telo krepi, je splošno znana zadeva. Tudi Andrai je to vedel. Pa ne samo vedel, tudi videl je le to. Nič kolikokrai je imel priliko prisostvovati velikim športnim dogodkom, kjer je bilo veliko športnikov na kupu in kakor koli je stvar obrnil, vsi ti fantje in dekleta so bili zdravi in postavni. To pa je bilo Andražu silno všeč. Pa ne samo to, še nekaj je občudoval v športu. Gledal je velike borbe, kjer, je vsak posameznik stisnil iz sebe zadnji atom energije, pa Čeprav je bil zmagovalec samo eden, a ko je bilo boja* konec, so si prijateljsko stisnili roke, čestitali zmagovalcu in se objemali kot največji prijatelji. Da, pravi športni odnos, to je bilo tisto, kar se je zdelo Andražu najlepše pri športnikih. Nič kolikokrat je ganjen zapustil tribune. »Kako plemenito je to.« si je večkrat dejal. Čas je tekel, Andraž pa se je vse večkrat znašel v družbi športnikov. Se naprej jih je občudoval, jih povzdigoval v oblake, potem pa je nenadoma prišlo. Rekli so mu, da naj še on poizkusi, da je videti zdrav in krepak in da je spluh bolj športen tip. Seveda je poizkusil, le zakaj ne bi, če so mu to ponudili in odrezal se je zelo dobro. »Andrai, iz tebe bomo naredili asa,« so mu rekli. »Le pridi še!* Težko je verjel, da mislijo resno, a na njihove laskave besede je bil vseeno ponosen. »I, seveda bo še prišel, to se razume.* Tako je pričel Andrai trenirati. Bil je resen, vztrajen in sploh športnik od glave do peta. Kmalu se je pokazalo, kaj pomeni resen in vztrajen trening. Andraž je postajal iz. dneva v dan boljši in ostali so kar težko verjeli, da je to res on. In tako so mu nekoč rekli: »Andraž, ti si sila in našemu klubu so potrebni taki ljudje, tudi vodstvo se je že zanimalo zale in želijo, da postaneš naš klubski tovariš.* r Andraž je kar larel od navdušenja in'naslednji dan je le stal pred funkcionarji kluba. Sila prijazni so bili z njim, ponudili so mu stol, ga spraševali o tem in onem in Andraž kar nt vedel zakaj tako. A odgovor je bil hitro tu. Spregovoril je sam predsednik kluba: »Andrai, dober športnik si in mi smo te pripravljeni sprejeti v svoje vrste. Nudili ti bomo vso podporo, kar rabiš za šport plača klub in za : vsako zmago boš bogato na- ■ grajen.« Tu je Andraž prekinil predsednika kluba in mu dejal, da je šport eno, denar pa drugo in da zato odklanja vsake denarne nagrade. Funkcionarji so ga začudeno gledali in niso mogli verjeti, da je res odklonil vsak dihar. Potem so mu prinesli pogodbo in ga Vprašati, če h': io nodnisal? Prebral io te in ni mu preveč ugajala. Veliko obveznosti in za to veliko denarja, to je bilo v pogodbi. Prav daleč od športa je bilo vse to, zato je Andraž sklenil, da je ne*podpiše, funkcionarjem pa je dejal, da bo še premislil. Ko se je znašel med ostalimi športniki, so planili vanj in vse je zanimalo, če je podpisal. Andraž jim je odgovoril, da ni in da mu vse to Z denarjem ni nič kaj všeč. Športniki pa so mu odgovorili: »Ti si osel. Kje pa si le srečal človeka, ki bi se denarja branil. Mi nastopamo Ko so končali, je Andraž dejal: »Osel gor, ali dol, športnik sem, ne pa reklamna tabla!« To rekoč jih je zapustil in sedaj je bil trdno prepričan, da pogodbe ne podpiše. Le kje so sedaj športniki, katere je povzdigoval v oblake? Prišel je čas tekmovanj in Andraž je bil nanje dobro pripravljen. Sklenil je, da bo tekmoval kar na svojo past, da bo zastopal svoje barve in ne kake tovarne, še najmanj pa tiste za vžigalnike. »Bomo videli, kaj lahko doseže pravi športnik,« si je de-jal. če?« so se spraševali, a prijavili so ga. Športniki, ki so bili prej Andralevi prijatelji, so ga sedaj postrani gledali a posmehovati se mu niso, ker so poznali njegove sposobnosti. Tekmovanje se je pričelo in tu je bilo kaj videti. Neznani športnik Andrai, je pobiral zmago za zmago. Kaj takega pa še ne. Vsi so strmeli vanj kot da je sam Tarzan iz džungle. Andraž pa se je samo smehljal in občudoval priznanje, ki jih je dobil. Da, Andraž je bil res športnik in pol. Ni imel namena počivati na lovorikah, zato je Flore SPOR TNIK za tovarno, ki izdeluje vžigalnike, zato nosimo na trenerkah in dresih njihov znak in firmo, kar je za njih velika reklama, še posebno če zmagamo, oni pa nam zato plačajo. Denarja nam ne manjka, saj je računovodja te tovarne, predsednik kluba. Tudi sodniki in še nekaj drugih je iz te tovarne.* Že je bilo tu prvo tekmovanje. Veliko športnikov je bi-Ip prijavljenih iz veliko klubov. Vsak klub je imel drugačno trenerko in vsak klub je zastopal svojo tovarno. Le Andraž je stal med njimi v ponošenem dresu in ko je stopil k sodniški mizi, da bi se prijavil, so le s težavo za-drlevali smeh. »Le kaj ta ho- še bolj treniral in se pripravljal za naslednji nastop. V tem času je dobil goro ponudb, a ker so bile vse podobne tisti prvi, za tovarno vligalnikov, je vse odklonil. V klubu kjer so Andrala odkrili, pa jim nikakor ni šlo v račun, da je Andrai pobral toliko zmag. Tudi po časopisih so ga vlačili, tako da - Oko sliši resnico bolje kot uho. Resnica je božja dekla in je kot vse dekle slabo nagrajena. i DROBCI Če se bomo prepozno drugič rodili, bomo prezgodaj prvič umrli. HENRIK ZBIL Če sovražiš nekoga, grizeš tudi sebe, če pa pri tem uživaš, si že ves pogrizen. čim dopustiš, da se s človekom grdo ravna, dopustiš, da se grdo ravna tudi s teboj. Če bo dobro za zemljane, bo veljalo tudi zame. njihova tovarna sploh ni bila omenjena. »To je pa le pre~ več!« so modrovali. Predsednik kluba, ali računovodja tovarne vžigalnikov, je sklical nujen sestanek, na katerega je povabil samo neka-- tere. Kaj hitro je bilo jasno, zakaj gre. Športni sodnik Štop-ko, je bil uslužbenec podjetja z vžigalniki in to mu je dal predsednik kluba takoj vedeti. »Tovariš štopko,« je dejal. »Ce na naslednjem tekmovanju športnik Andraž pobere samo eno zmago, ste ob službo. To vam zagotavljam tako kot sem sedajle tukaj. Tudi s spiska sodnikov vas bomo črtali, to bom le uredil. Mislim, da vam ni do tega, da izgubite službo in to zelo dobro službo, da pa so športni sodniki dobro plačani, je tudi vsem znano. Torej?« Vsaka nadaljna beseda je bila odveč, kajti športni sodnik in uslužbenec v tovarni z vžigalniki Štopko, /»" imel številno družino in to je bilo treba hraniti. Ko je bil sestanek končan, je bilo vsem vse jasno. Le Andrai ni vedel za to. Redno je treniral, da je bil še boljši. Prišel je dan tekmovanja. Vse je bilo tako kot zadnjič, veliko športnikov je bilo, le da se tokrat Andražu ni nihče posmehoval. Le predsednik kluba, tisti, ki mu je ponudil pogodbo, ga je nekam zaničljivo gledal. Andražu Io ni ušlo. Tekmovanje se je pričelo. Andraž je bil najboljši, a diskvalificiran. Mislil je, da je mogoče res naredil kaj takega. A ko se je tekmovanje < nadaljevalo in so Andraža vedno prikrajšali za prvo mesto, se mu je zdelo, da nekaj ni v redu. Samo enkrat je še nastopil in tudi tedaj ni uspel. Rčkli so, da je naredil prestop. Andraž je opazil, da so vse lovorike, ki bi jih moral dobiti on, pobrali športniki, ki so zastopali tovarno vžigalni kov. Sedaj je vedel, zakaj ga je predsednik pred tekmovanjem tako gledal. Naslednji dan ie Andraž či-tal časopis, a ni prav nič pi-j salo o njem. O tistih za tovarno z vžigalniki pa celo stran. Andražu se je milo storilo in nikakor ni mogel razumeti, da pri vseh spremembah, ki jih svet doživi, še športa ne morejo pustiti na mirvu »Šport, denar in propaganda, to ne gre skupaj,« si je dejal Andrai, ko je vrgel dres na smetišče in sklenil, da nikoli več ne prestopi vrat stadiona. In res jih ni nikoli več. Razcestja miha klinar (mesta, ceste IN razcestja) IV. del Odkritejša kakor Giolitti in Mussolini sta skvadristična časnika — puljski ,L'Azione' in tržaški ,11 Piccolo'. Tadva pišeta odkrito, da bodo v času volitev pripadniki .nacionalnega bloka', v katerem so tudi fašisti, izpolnili sklep pokrajinskega fascia o preprečitvi .vsakršnega poizkusa komunistične vstaje' in razbili vsa komunistična ali protiitaLijanska zborovanja na Goriškem, im prisegata, da bodo s komunisti in slavo-bolsce-viebi ,do kraja obračunali' in da bodo ,demoin-tirali slavokomunizem, kakor so ga že v Vod-njanu, Rovinju in Pazinu, ne da bi se plašili podobnih podvigov, kakršne so že storili prebivalstvu Krnic in Segotičev'. Tudi tržaške Slovence bodo skvadristi ukrotili, da si na volitvah ne bodo upali nastopiti, če nočejo doživeti skvad ris ličnih represalij. Komuni stični m agitatorjem napovedujejo, da bodo doživeli nekaj Podobnega, kar je doživel v Pulju labinski komunist Macillis, ki so ga fašisti že ob prihodu v ^ulj .zavarovali pred napadom, tako da so ga zaprli v postajno stranišče, dokler ga dva fašista nista pospremila na vlak, da se je lahko vrnil čil m zdrav domov'. Resnica je seveda bila, da so fašisti močno pretepli labinskega komunističnega agitatorja, o čemer poroča tudi »Delo*. O tem Slavko ne piše prijatelju, pač pa mu nadrobno poroča, kar je bral) v JDelu' o drugih dogodkih in nasilju fašistov, ki uprizarjajo Prave pogoinč na slovenske in hrvaške učitelje, duhovnike, izobražence in politične agitatorje. Tudi o fašističnem lovu na komunističnega agitatorja Antona čilego, ki je sprožil dogodke v Krnicah, piše, ne da bi pri tem navedel, da gre za komunista. »Aretacijo čilege so prebivalci Krnic preprečili in pregnali skupino fašistov iz Vodnjana na karabinjersko postajo. Vas so nato kmetje obkolili in odbili napad druge tolpe fašistov. Potem je italijanska oblast poslala nad Krnice po kopnem in po morju vojaštvo. Le-to je s topništvom zavzelo vas. Kmetje se niso dali. Oboroženi so se umaknili v gozdove pri Šegotičih. Dva dni so se postavljali vojski po robu. Toda vojaška premoč je zmagala. Fašisti so požgali šegotiče ter porušMi in požgali pol Krnic, oblast pa je zaprla sedemdeset uporniških kmetov. Tri dni kasneje, 7. aprila so vojaki in skvadristi na podoben način zadušili upor rudarjev v Labinu. Tudi mi v Idriji lahko doživimo kaj podobnega in smo na vse pripravljeni, z nami pa vse prebivalstvo od Bače do Idrije. Obračunali bomo z njimi, kakor so v začetku aprila ,mez-lanarji', ko so namesto nas pognali fašiste v beg: . .« Prijatelja Karlija bodo novice in opisi nasil-stev prav gotovo zanimali in ga ogorčili, je Slavko prepričan. Zato piše o vsem: o napadu sto-glave fašistične tolpe na socialistična italijanska voditelja Passiglia in Malatcsto v Trstu, čeprav ju ne navede po imenih in njunem poreklu ter prepričanju. »To je bilo 18. aprila, istega dne, ko so fašisti terjali od civilnega komisarja, da izžene iz Postojne kandidate naše .lipove vejice' Lavrcnčiča. Čeprav oblast v tem primeru fašistom ni ustregla, je pa zato 25. aprila zaprla našega kandidata za istrsko voliino okrožje gospoda Toma Hera-ka s pretvezo, da so karabinerji našli pri njem ob priliki hišne preiskave dva revolverja. Prav tako nasilje je 1. maja doživel naš tržaški agitator v Kopru. Vračal se je z zborovanja v Mere-zigah, pa so ga v Kopru napadli fašisti. Le s težavo se je ubranil, da ga niso vrgli v morje in ga utopili ...« In tako piše Slavko v pismih o napadu dvaj-setglave fašistične tolpe na župnišče v Zrenju, kjer so zmetali iz župnišča na cesto vse župnikove slovenske knjige in nekaj pohištva, potem pa vse skupaj zažgali. »Rižanskemu župniku so prepovedali pridigati in moliti v slovenščini. V hrvaškem delu Istre na Malem Lošnju so razbili pohištvo in uničili knjige tamkajšnje hrvaške hranilnice in posojilnice. Istega dne, Dilo je 4. maja, so fašisti pridivjali v Postojno in napadli goste v gostilni ,Tiha dolina', češ da so se zbrali na zarotniškem predvolilnem sestanku. Naslednji dan so vlomili v stanovanja zaupnikov narodne stranke v Kopru in Pobegih in zaplenili vse, za volitve pripravljene glasovnice z ,lipovo vejico'. Tako se vrste napadi na ljudi, ki raznašajo volivcem listke z našim znakom. Nekega Skoka so napadli in ga z grožnjo, da ga bodo ubili, prisilili, da je podpisa: izjavo, da je delovanje društva .Edinost' protidržavno in da so se fašisti obnašali do njega nenasilno, čeprav so ga potem izročili tržaškim fašistom. Samo dan po tem dogodku so se fašistični skvadristi spravili nad prebivalstvo Sv. Petra pri Piranu. Vdirali so v hiše, razbijali po stanovanjih in kleteh, kjer so kmetom razbili vse sode in jim iztočili vino, ves s trudom in znojem še neprodan pridelek lanske jezeni. Posestnika Božiča iz Laz so odgnali, ker ni hotel obljubiti, da bodo v Lazah volili listo italijanskega vladnega nacionalnega bloka. Župniku v Kiiingi so razdejali župnišče, njega samega pa pretepli, karabinjerji pa, namesto da bi aretirali napadalce, so aretirali župnika. V Pulju je oblast z nasiljem prisilila delavca Grubišiča in duhovnika Kiraca k podpisu, da se ne bosta več ukvarjala s politiko. Take čase, vidiš, doživljamo, Karli. In bogve kaj bomo še dočakali v teh dnevih pred volitvami. A karkoli naj bi bilo, važno je le to, da se naših volivcev ne bo polastil strah in da bodo glasovali za .lipovo vejico', saj nam samo zmaga ,l:pove vejice' lahko zagotovi konec nasilja in sužnjih časov ter nas priključi k naši osvobojeni domovini, kjer ste ljudje srečni in kjer vam duš he teži tujčev jarem . .. Daj, da bi bili vsi tako močni in kljubovali kakor prej omenjeni posestnik Božič in drugi znani in neznani, ki niti pod najhujšimi grožnjami nočejo popustiti in ki si upajo skvadristom in oblastem povedati v brk, da so tujci in da se Slovenci in Hrvatje pred njimi ne bomo nikoli uklonili.« Spomini kmečke delavke (2) Štirinajst dni sem žela Iako, kot sem opisala v prejšnji številki Glasa, smo pekli Preste ves teden, do sobote. V soboto pa je zvečer piišel Mi-,včev ata iz Poženka s košem po preste in šel potem z na-da nismo ponoči same hodile domov. Bali so se za nas, er smo bile mlade in da nas ne bi bilo strah. Neke sobote smo šli proti Balantu, ko zagledam, da skozi streho šviga ogenj. Pokazala sem ostalim in potem ?*no šli noter. Ata je postavil *°š na tla in potem smo vsi °do gor nosili, da smo ogenj P°gasili. In potem nam je *remarica (pri Bavantu je ,blla gostilna!) dala za plačilo er vina. V nedeljo popoldne smo šle spet nazaj. Tako je šlo do ve-llte noči. Da, tako smo se 5|UcJli za krajcarje. Ne spo-^'fi.jam se več, koliko smo Izbile plače; predolgo jc že ,d tedaj. Povem naj še 2 041 tistih, ki smo VpaJ delali, ni nobenega to, takrat Več med živimi. Vsi so že po- le jaz sama včasih obu-r5m spomine, kako je bilo le-Po> ko smo bili mladi. garanje pri velikih gruntarjih ^rvo pismo je Ivana Drobun 0svetila izključno peki prest, v drugem pa piše o drugih delih na kmetih. Človek je star, delati ne more, pa mu misli uhajajo nazaj v mlada leta, začenja, potem pa nadaljuje: Hodila sem delat k »ta velikim« gruntarjem. Spomladi smo hodili v gmajno listje grabit. To delo pa ni bilo tako lahko, saj je bilo listje od snega zelo pritisnjeno k zemlji. Uro daleč smo hodili, čisto pri Vogljanskih njivah je bila tista gmajna. Delamo do dvanajstih, ko smo si mislili: zdajle bomo pa jedli in malo počili! Pa je prišel gospodar z vozom po listje in rekel: Dokleta, bi pa zdajle prej naložili, boste pa poj jedle!« To smo bile nejevoljne! Ko sem pa delala pri drugem gospodarju, smo imeli ob devetih malico — kot na polju. Južino nam je gospodinja prinesla, da smo imele toplo. Da, tako različne so bile gospodinje! Ko je prišla žetev, smo spet garali. Povsod so najraje videli, da smo bile že ob štirih zjutraj na njivi in potem do trde noči. Za eno leto se spominjam, da sem 14 dni skupaj žela; 4 dni doma, 10 dni pa pri drugih. Zaslužila sem deset kron. Za tisti denar sem kupila blago, da mi je šivilja naredila bluzo, včasih smo rekli kočamajko. Saj veste, kako tista pesem poje: »Lan sem ji kupil eno mrzlan-ko, letos pa hoče še kočamajko!« Kmalu nato je prišla mlačev (mlatev). Rži ni bilo tako hudo mlatiti, snop je bil kar hitro prazen. Ko smo pa mlatili pšenico — vse seveda s cepci na podu — sem bila pa pri prvem nasadu premočena. Nisem marala, da bi rekli, da sem zanič mlatiška. če je bil kakšen tak, da se ni dal pomicati za nobeno delo, ga niso marali; noben mlatiš ga ni hotel imeti za par. Jaz pa sem rekla: Le dajmo, saj zvečer bo pa krona! Takole smo se dajali. Zdaj ta mladi nič ne vejo, kako smo včasih trpeli. Zdaj vse stroji narede; žito kar v vreče leti, samo v skrinjo ga znosijo, prej smo ga pa morali zretali, spajklatl, potem pa še obrovnavati. žito si dal v rešeto, ne premalo fai ne preveč (če ga je bilo premalo, m šlo okrog, če ga je bilo pa preveč, je bilo pretežko). Rešeto si vzel v roke in potem si ga moral z eno roko malo cukati, da je šlo žito okrog, na sredo so pa prišle smeti, ki jih je bilo treba pobrati stran, če si dvakrat, trikrat tako naredil, je bilo žito čisto. Če je bilo žita veliko, so te potem od rešeta močno roke skelele. žanjice iz cerkelj na koroškem Pri nas v cerkljanski fari je bilo takrat veliko deklet, ki so hodile na Koroško žet. Nekatere namreč doma niso imele polja, pa so bile lahko dalj časa tam. Hodile so v skupinah po tri ali štiri skupaj. Bajdova Marjana in škurtova Marička sta zaslužili vsaka po 60 goldinarjev. Pravili so, da je Marička tako žela, da se sploh ni prej zravnala, dokler ni bila kopa cela. Za kopo smo šteli 60 snopov. Slivarjeva Marjana iz Zaloga je tudi velikokrat šla na Koroško žet in tudi druge je peljala s seboj. Enkrat sem bila tudi jaz deležna sreče, da sem šla z njo. Marjana, Javornikova Franca in jaz smo v nahrbtnik zložile delovno in nedeljsko obleko, osovnik, brusni kamen in srp. Po Sv. Petru smo šle. Mahnile smo jo čez Jezerski vrh. Zvečer smo prišle v Železno kaplo, kjer smo prespale pri moji sestrični. Naslednji dan smo spet vzele pot pod noge. Spominjam se, da smo šle mimo nekega jezera, tako blizu, da smo ribam — prav velike so bile — metale kruh. Pot nas je peljala proti »Senči vasi.« (Imena krajev na Koroškem smo zapisali tako, kot jih je napisala Ivana Drobun, čeprav napačno. Pri »Senči vasi« gre nedvomno za kraj Sinča vas, južno od Ve-likovca oz. nekaj kilometrov vzhodno od Klopinjskega jezera, na desnem bregu Drave. — Opomba ured.) Kar naenkrat pa začne neka žena vpiti: »Oparce, mav počajte, oparce, mav počajte!« Seveda smo jo počakale in potem nam je rekla: »Pojte z menoj, žito je zrevoj« Prav rade smo šle in vesele smo bile, da nam ni bilo treba prositi, kdo nas bo vzel. Ivana Drobun \ Cerklje ) (Nadaljevanje) ODKRIVANJE RAM REŠUJE ŽIVLJENJA RESNICA O RAKU Rak na črevesju Za rakom na črevesju zboli pri nas na leto okoli 300 ljudi. Na tankem črevesu se rak pojavi zelo redko, po-gostnejši je na debelem črevesu in na danki. Tudi za to vrsto raka obolevajo moški nekoliko pogosteje. Seveda je zdravljenje raka na debelem črevesu zelo uspešno le, če pride bolnik k zdravniku, ko je možna šc operacija. Včasih je treba odrezati velik del črevesa in narediti na trebuhu za odvajanje novo odprtino. Brez dvoma je to nevšečnost, ki se je bolniki bojijo in branijo, vendar se jih večina na to hitro privadi in živijo povsem normalno kot drugi ljudje med svojo okolico, ki tega niti ne opazi, številni bolniki s tako odprtino živijo pri nas in v svetu le leta kot povsem zdravi ljudje. Znamenja za raka na debelem črevesu so: — zaprtje, posebno kadar je rak bliže črevesni odprtini, kjer je črevesna vsebina, že zelo gosta; — driska, ki se pojavi po daljšem zaprtju; — bolečine m krča, ki spremljajo drisko; — v začetku obolenja ima bolnik občutek_ da ga sili na blato, in gre večkrat zaman na stran; — eden izmed zgodnjih znakov je občutek teze v črevesju. Bolnik ima občutek, da se kljub odvajanju ni do kraja spraznil; — kasneje ima občutek napihn jenosti v trebuhu; — v blatu se pojavi kri; — ko se je rak že toliko razvil, da je zožil črevo, gre bolnik le s težavo na blato, in to le v obhki ozkega traku. Rak na odprtini črevesa Razvije se večkrat pri starejših ženskah. Znamenja pri tem raku so podobna znamenjem zlate žile. Zato je potrebno, da zdravnik ugotovi, ali gre res za zlato žilo ali za raka. Znamenja so: — srbenje, — tiščanje na blato, — občasne krvavitve in — bolečine v črevesju. Za večjo prometno varnost 2. NAPRAVE ZA ZAUSTAVLJANJE Motorna in priklopna vozila morajo imeti ustrezne naprave za zaustavljanje — zavorni sistem, s katerim lahko voznik varno, hitro in učinkovito zaustavi vozilo ne glede na obremenitev vozila m nagib ceste, po kateri vozi in ga varno utrdi, kadar stoji na nagnjeni cesti. Zavorni sistem sestavljajo: 1. delovna zavora, 2. pomožna zavora, 3. parkirna zavora. Delovna zavora mora omogočati vozniku, da zaustavi vozilo varno, hitro in učinkovito. Omogočati mora zaviranje z voznikovega mesta, ne da bi moral voznik izpustiti volan iz rok. Prijemati mora enako na vsa kolesa, ki so na isti osi. Pomožna zavora mora omogočati vozniku, da zaustavi vozilo na ustrezni razdalji v primeru, če odpove delovna zavora. Vdelana mora biti tako, da jo voznik uporabi s svojega mesta, pri tem pa mora biti ena njegova roka prosta, da upravlja vozilo. Parkirna zavora mora omogočati, da se parkirano vozilo utrdi v voznikovi odsotnosti in mora biti nameščena tako, da jo lahko voznik uporabi s svojega mesta v motornem vozilu, razen na priklopnem vozilu, kjer lahko aktivira takšno zavoro nekdo, ki ni na vozilu. Pri delovni in pomožni zavori ne sme biti razlika med zavorno silo na kolesih iste osi večja kot 20 odstotkov. Motorna vozila namenjena za prevoz oseb oziroma tovora, razen motornih koles, mo^ imeti delovno, pomožno in parkirno zavoro. Zavore s» lahko kombinirane. (se nadaljuje) Izleti v našo in politično preteklost (Nadaljevanje) Na našem poldnevnem izletu v kraje pod Storžičem smo napravili kar krepak oddih. Saj pa se nismo le od-duškali, pač pa se tudi razgovori li o stvareh, ki bi naplavile preddvorsko okolico še mi kavne jšo. GOSPOSKA VAS Za Preddvor je kar težko reči, da je vas — toliko le-pot in zgodovinskih znameni:tosti jc nanizanih ob tem imenu. Ne le, da je obdan s staroslavnimi graščinami — tudi sam se ponaša s častitljivo starostjo: omenja ga že listina iz 1. 1070! Prvi lastniki so bili plemiči iz Brež — Scliški( pozneje pa je Preddvor služili opatom iz vetrinjskega samostana na Koroškem. Obsežna graščina sredi Preddvora ima tudi star rojstni datum: 1. 1154. Iz cerkvenih rok (stiškega samostana) je prešlo grajsko posestvo na grofico VVurzbachovo. L. 1936. pa je graščina dobila novega gospodarja dr. O. Ma-jeriča iz Ormoža. — Danes je v stavbi prehodni mladinski dom (vzgojni zavod). lik ob VVurzbachovi graščini stoji župna cerkev, katere začetki segam tja v L 1156. Sedanja baročna predelava pa izvira iz 1. 1751. Na dve sliki v tej cerkvi velja opozoriti: Zadnjo večerjo slikarja Jane/a Wolfa in na podobo sv. Miklavža, ki jo je naslikal tunnski graščak Janko Urbančič, brat pisateljice Josipine Turnograjske. Na pročelju cerkve jc vzidana nagrobna plošča z reliefno upodobitvijo Lovra Pin-tarja, enega poslednjih slovenskih »Ilirov«. Omenili smo že da je bil Pirntar domači učitelj na T umu in da se imamo prav njemu zahvaliti za prvo slovensko pisateljico Josipino Turnograj-sko. Biti pa je tudi prvi mentor Lovni Tomanu, v mladosti navdtušenemu pesniku, pozneje p« tako nesrečnemu politiku. Se to: Lovro To-man je ml soprog Josipine Turnograjske ... Spodobi se, da se, ko smo že v Preddvoru, s spoštovanjem in hvaležnostjo spomnimo pokojnega Stanka Za- vršnika, zaslužnega kranjskega šolnika, domačina iz Preddvora, katerega življenjsko bodrilo je bilo: »Ne, po-dam se pa ne!« Le smrti se je moral ukloniti... Na pred dvorskem pokopališču sta pokopana tudi oče in matu pisateljice Josipine Turnograjske. Za grob skrbi njun prapravnuk Vladimir Dolžan iz Olševka. Preden pa se poslovimo od Prcddvora( postojmo še nekaj tihih trenutkov pri spomeniku padlim v NOB. Spomenik predstavlja skoro štiri metre visok monolit iz sivega kraškega kamna; vanj je vklesanih 28 imen domačinov, ki so junaško umrli, da moremo mi v miru in sreči živeti ... Visokokvalitetna spomeniška umetnima je izdelana po načrtih arhitekta Marjana S orli j a. KRAČMANOV MLIN Iz Preddvora — ki smo ga zadosti pohvalili pa Budi na neke njegove neurejenosti opozorili — smo v nekaj minutah — seveda če ne pešačimo — sredi treh Bel: Spodnje, Srednje šn Zgornje. Čeprav smo name njena le na Srednjo Belo, bomo prav storili, če sedemo k malici v prijazno Bezja-kovo gostilno na Zgornji Beli. Po bližnjici sedaj ni daleč do Srednje Bele, rojstnega kraja Matije Valjavca (1831 do 1897), našega prvega pripovednika in učenega jezikoslovca. Rodil se je 17. februarja 1831 v hiši, ki nosi danes tablico s št. 16. Pri hiši se pravi že od nekdaj pri Kračmanu. To ime si je prevzel Matija Valjavec tudi kot svoje pesniško ime: »Krač-manov«. Pri h uši je mlin, ki še vedno melje — vsaj na nekaj kamnov. Pesnik je rad posedal v tem mlinu in poslušat skrivnosten ritem koles hi šum Belice, ki je drla v rakah in nato čez lopate ... Ob hiši še rastejo stare tepke, pod katerimi jc mladi študent Matija poležaval, kadar je prihajal domov »na vakance«. — Spominska plošča na vzhodnem hišnem pročelju je bila odkrita 1. 1957. S prelepimi besedami jo je izročil domačinom v varstvo profesor Ivan Kolar. Zdaj ima hiša gospodarja, ki ne nosi več Valjavčevega imena — pravi pa se mu tako kot nekdaj — Kračman. Pa kaže_ da bo spet novo ime prišlo k hiši: sedanji gospodar ima le hčere... Ki pa lepo, v tercetu, zapojo popotniku, ki vstopi v njihov gostoljubni dom — dom ljubeznivega pripovednika Matije • Valjavca. — Po njem se imenuje tudi velika, nova osnovna šola v Preddvoru, in da bo zveza šc bolj trdna. j službuje v tej šoli kot taj niča najstarejša hčerka H Kračnianovc hiše ... Omeniti šc velja staro, nekdaj gotsko cerkvico sv. Egi- dija sredi Srednje Bele. Za Zgornjo Belo pa moramo povedati, da je bila nekaka posestrima Krope še v preteklem stoletju: tudi tu so stale ob Belici fužine, tudi tu so kovali žeblje ... BRDO IN KOKRICA Naš izlet se počasi izteka proti Kranju. Se do Brda in mimo Koknce mas bo vodila pot. Graščina Brdo — čeprav je postavljena sredi ravnih polj ne na kakem brdu — je bila zgrajena že pred 1. 1500. Bila je last Jurija Brdskoga. Pozneje so jo kupili baroni Zoisi. Eden od njih, ki je živel v prvi polovici preteklega stoletja, Anton Zois. je bil tudi prijatedj Prešernov in klient pesnikove pisarne v Kranju. V družbi z dr. Janezom Blei-vveisom je obiskal Prešerna na smrtni postelji. Tedaj je daroval znaten znesek za pri-boljške nesrečnemu bolniku. Bd pa je baron Anton Zois (o njem sem obširneje pisal v Glasu dne 13. 4. 1968) podpornik in simpatizer slovenskih narodnostnih teženj. Tudi na njegovem grobu je bil vklesan slovanski napis. — A ta marmorna plošča j° po letu 1945. izginila — ne, odnesel jo jc domačin iz ene od bližnjih vasi. Vsekakor bi bilo prav, da bi jo mož vrnilt saj je to naš kulturnozgodovinski dokument o slovenskem prepričanju enega od baronov Zoisov. Danes služi graščina Brdo, s svojimi parki in ribniki za razgovore s tujimi državniki in za oddih našega predsednika Tita. Še ena drobnost o gradu Brdo: v reformacijski dobi je bilo tu zbirališče lutera-nov iz Kranja. Pot skozi Kokrico nam bo takoj pestrejša, če obiščemo vaški kulturni dom. ki predstavlja v neposredni bližini Kranja živo žarišče Ijudsko-prosvetne amaterske dejavnosti. Posebno pevci s Ko-krice slove daleč na okrog. Spomenik padlim v NOB stoji na pokopališču; razen tega pa šc tri obeležja (na Zadružnem domu, na hiši Pajkove Micke in na trgovini) pričajo o zavednosti ; domačinov v dneh velike i preizkušnje. Črtomir Zoreč Marta odgovarja Marija V., Radovljica — Imam štiri leta staro deMi-co. Rada bi zanjo sešila oblekico, pod katero bd .ji lahko oblekla bluze in puloverje. Prosim, če lahko zanjo narišete kakšen model. — Narisala sem dva modela za vašo deklico. Prvi kria spredaj gubo, nad njo pa je prišit okrasni pas z majhnimi gumbi. Obleka je ob izrezu in ob spodnjem robu obšita. Obleka naj bo iz enobarvnega platnenega blaga za poletje, za zimo pa lahko po istem kroju odre-žete obleko iz toplejšega blaga. Druga obleka se zapenja zadaj. Ima podaljšan živo-tek, krilce pa je nagubano. Kotiček za ljubitelje cvetja Poletni vrt PIŠE INŽ. ANKA BERNARD V vrtu je sedaj malo dela, seveda če je vrt 11 av urejen. Tudi v štirih urah na leden se ob smotrni ureditvi vrt poprečne velikosti kakih 500 kvadratnih metrov da vzdrževati v brezhibnem stanju. Seveda le, če je premišljeno urejen in zasajen s trajnim rastlinjem z izjemo nekaj zelenjavnih gred, s katerimi pa v tem času ni več dosti dela. Vse ovelo cvetje na gredah porežemo, da bodo rože hitreje ponovno cvetele. To je posebno važno pri vrtnicah, da ne porabijo hrane po nepotrebnem za zorenje semen ter čim prej nastavijo novo cvetno popje. Z ovelim cvetom odrežemo le dva gornja lista, drugače je seveda, če režemo sveže cvetje. Ob suši položimo med gredami vrtne cevi za zalivanje ter zemljo dobro namočimo. Vrtnic in drugih rastlin ne škropimo po listih, ker se § tem bolezni hitreje razvijajo. Gnojenje vrtnic sedaj opustimo, da bodo poganjki do jeseni •dovolj oleseneli. Proti boleznim jih škropimo z eupare-nom, proti raznim škodljivcem pa z etiolom. Vrtne trato redno kosimo in pred dežjem dognojimo z nitro-monkalom. če se je med trato razširil plevel, ga uničimo z deherbanom. Na zelenjavne grede še sadimo sladkorni radič in endivjo, zelje in rdečo peso, posejemo lahko tudi še korenček. Poskrbimo, da se ne bodo širile bolezni in škodljivci na fižolu, zelju, paradižniku, kumarah in sadnem drevju ter jagodičevju. Delo na vrtu med dopustom bo razvedrilo, saj se le malokje tako spočijemo in sprostimo. Pravi dopust Sezona dopustov je na višku. Morda se prav sedaj mrzlično pripravljate na vaših deset dni ob morju, pregledujete vozni red in se sprašujete ali bi bilo dobro vzeti še kako obleko več. Pri vseh pripravah na dopust pa radi pozabljamo (ob *krbi, kako bomo potovali, kakšna bo hrana, vreme in ali bomo s svojo garderobo koga zasenčili) — da gremo pravzaprav na dopust zato, da se fizično in psihično odpočijemo. Zato pa je potrebna umirjenost. Torej: nič dolgotrajnega sončenja, ponočeva-nja, utrudljivih izletov . . . Treba je vedeti, da se mora organizem prvih nekaj dni privaditi na novo okolje, hrano in dnevni red. V ničemer pretiravati ni dobro. Prve Ani je prav, če pokažemo kožo soncu le za nekaj minut, ostali čas pa preživimo ob ročnem delu, branju ali kakem drugem zanimivem opravilu v senci. Kopanje priporočamo zjutraj in pred večerom. Seveda se bo preživljanje do-pustniških dni razlikovalo — to zavisi od tega ali imate dvajset let ali pa še enkrat več! Ne smete pozabiti tudi na igre z žogo, na mali golf in podobno. Drugače pa si ne ženite k srcu, če boste ves dopust prelenarili. Pomembno je, da preživljate dneve umirjeno, brez posebnega na prezanja, naglice, skratka vsega, kar nas sicer spremlja v vsakdanjem življenju doma in v službi. te. v morda želite biti na plaži ali na kopališču nekaj posebne si skvačkajte dvodelno kopalno obleko. Letos se je zanjo P&rela moda in če obvladate to ročno spretnost, se dela kar Hte. Primerna Je za vitke dekliške postave. Kajenfe in tek Zdravniki zdravstvenega raziskovalnega centra univerze v Tempelau (ZDA) so ugotavljali, ali je res, da se ljudje, ki prenehajo kaditi, močno zrede. Ze mesec dni potem, ko je sedem poskusnih oseb prenehalo kaditi, so opazili precejšnje spremembe v njihovem pFesnavljanju. V organizmu se je povečala sposobnost pretvarjanja zaužite hrane v energijo. Prostovoljci sami niso opazili spremembe navad v prehrani, potem ko so prenehali kaditi. Znanstveniki so ugotovili, da nagla prekinitev v kajenju privede do pomembnih sprememb v presnavljanju in da te spremembe izzovejo jiovečanje teže, ne pa tudi povečanje leka. ffczdravnik Pasavec Strokovni naziv za to bolezen je zoster.' Bolezen je pogosta v naših krajih, napada pa predvsem starejše in oslabele, najraje po kaki operaciji, rak|u itd. Bolnik najprej toži o bolečinah na primer v hrbtenici: bolečine se širijo ob rebrih v obliku pasu proti prednji strani. Šele po nekaj dneh, včasih po dveh tednih se pojavijo tam, kjer so bile prej bolečine, mehurčki, napolnjeni z bistro tekočino. Koža okoli mehurčkov je otekla in pordela. Nekateri tožijo, da je srbenje v prizadeti koži hujše kot bolečine. Ko se posamezni mehurčki že sušijo, se še vedno pojavljajo v izbruhih novi mehurčki. Navadno se ne zagnojc in je bolezen v dveh tednih mirno. Mehurčki so po koži vedno razporejeni tako kot potekajo živci. Zato je prizadeta vselej le ena stran in le do sredine, zadaj do hrbtenice ter spredaj do prsnice. Posebno velike težave pa so, kadar se mehurčki pojavijo na glavi. Lahko se razšir.jo tudi na oko ali uho. Znani so primeri, ko je pa-saveu sledilo vnetje možganskih mren, kar jc zelo nevarna bolezen. Spominjam se primera, ko je bolezen napadla zunanji del stegna. Po nekaj dneh bolniku prizadela okončina ni več služila bila je paralizirana. V bo/nici se je stanje v nekaj tednih dobro popravilo in omenjeni bolnik se je pozdravil brez posledic. Zoster je nalezljiva bolezen. Zgodi se, da nekdo zboli po enem ali dveh tednih potem, ko je bil v stiku z drugim bolnikom, ki je preboleval pasavec. Mehurčki po koži so popolnoma podobni izpuščajem pri noricah. Zato menijo, da je možno, da ostanejo v telesu po prebolelih noricah drobni virusi, ki napadejo kak živec, kadar je človek manj odporen. Zdravljenje je domena zdravnika. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI (5 CLAi (jI GLAS * 24. STRAN S0I30TA — 8. AVGUSTA 1970 Vrsta presenečenj in posebna nagradna žrebanja »Obiskovalci sejma: lani smo v dveh dneh prodali za 4 milijone starih dinarjev dežnikov, letos pa smo pripravili posebno reklamno prodajo dežnikov, klubskih mizic, čokolade itd. — Naši razstavni prostori so v prvem in drugem nadstropju razstavišča I — Zastopamo 32 proizvajalcev — Murka Lesce — trgovsko podjetje na veliko in malo — je star znanec sejemskih prireditev v Kranju. Ko smo se pred nedavnim pogovarjali z direktorjem Murke tov. Šte-rom, nam je povedal: »Čeprav naše podjetje med letom pripravlja v različnih krajih Gorenjske samostojne razstave in prodaje pohištva, tekstilnih izdelkov, gospodinjskih strojev in opreme itd. (pred dobrim mesecem in pol smo v Lescah odprli nov razstavni prostor, kjer imamo stalne razstave pohištva), se redno udeležujemo tudi vseh sejemskih prireditev v Kranju. Sejmi v Kranju, posebno pa avgustovski mednarodni sejem, so za nas zelo dobrodošel barometer želja potrošnikov. Zato nam ugotovitve in izkušnje, ki jih tako pridobimo, koristijo tudi kasneje.« Murka letos na jubilejnem mednarodnem gorenjskem sejmu zastopa 32 proizvajalcev različnih izdelkov, s ka- © V Murkinlh razstavnih prostorih je tudi letos velika izbira tekstilnega blaga, zaves, preprog in odej. Ob tem pa velja opozoriti, da vam bodo po nakupu zavese prikrojili že na sejmu. Ce torej nameravate kupiti zavese, doma še prej točno izmerite, kakšne potrebujete. Ko se boste vrnili domov, jih boste morali le še obesiti. Nazadnje pa omenimo še dve posebnosti: Prva posebnost: Razen reklamnih prodaj Rex mizic »Stol« Kamnik in čokolade je Murka letos pripravila tudi reklamno prodajo dežnikov. »Zakaj ravno dežnikov?« boste vprašali. Lani so v dveh dneh prodali na sejmu za 4 milijone starih dinarjev dežnikov. Letos pa jih nameravajo v sejemskih dneh prodati za 25 milijonov starih dinarjev. Prepričani smo, da jih bodo uspeli, saj se bo kmalu pričelo neprijetno jesensko deževje. Razprodaja rex mizic STOL industrija pohištva stol kamnik Jugoslavija paviljon MURKE na Gorenjskem sejnin terimi redno poslovno sodeluje. Njeni razstavni prostori so tudi tokrat v I. in II. nadstropju razstavišča I (šola Simon Jenko pri vhodu). Razstavni prostor meri okrog 700 m2. Že včeraj (tik po otvoritvi sejma) je Murka prve obiskovalce prijetno presenetila. 15 Murkinih deklet je prijazno pozdravilo obiskovalce sejma, še posebno zanimiv pa je bil njihov »ribničan Urban«. Poglejmo si nekatera letošnja Murkina presenečenja na Gorenjskem sejmu. # Tudi letos predstavlja Murka vrsto znanih proizvajalcev pohištva. Kar 17 jih je, med njimi pa Marles, Meblo, Brest, Iztok, Alples, Stol, Kras oprema, Ga ranit in drugi. Se posebej priporočajo obiskovalcem kvalitetno stavbeno pohištvo (okna, vrata) proizvajalcev Jelovica Škofja Loka in Mizar Volčja draga. # Nič manjša kot na prejšnjih sejmih je letos izbira gospodinjskih strojev: štedilnikov, hladilnikov, pralnih in pomivalnih strojev itd. Od tehnične opreme pa omenimo: črnobcle in barvne televizorje, sesalce za prah, mikserje itd. Obiščite ta oddelek! čaka vas preseneče-mjef ki ga je Murka pripravila za kupce hladilnikov Zop-pas Druga posebnost: Posebno presenečenje čaka tiste, ki bodo pri Murki na Gorenjskem sejmu kupili pohištvo« ki ga proizvajajo Marles, Brest in Meblo. Po sejmu bodo izžrebali enega od kupcev. Ta bo dobil kupljeno pohištvo brezplačno do vrednosti; 1,5 milijona S dinarjev. To bo, skupna nagrada Murke, Me-bla, Marlesa in Bresta enemu; od obiskovalcev Murkineg* razstavnega prostora. MURKA LESCE OBVEŠČAJ 0 Na sejmu odobravamO potrošniške kredite. 9 Vse blago prodajamo 5 posebnim sejemskim popu' stom. 9 Poseben popust nudintf za nakup z devizami. # Kupljeno blago dostav* mo na dom brezplačno. 0 Ugoden nakup televizOJ jev, pralnih strojev, hladilni' kov, štedilnikov, peči P drobne galanterije. PosebO* ugodna prodaja lakov za N se itd. MURKA SE PRIPOROČA: »Obiščite nas tudi na mednarodnem gorenjske^ sejmu v Kranju od 7. & 18. avgusta. Zagotavljanj vam, da z nakupom v našel'' razstavnem prostoru na r3* stavišču I. (I. in II. nadstro? je) ne boste razočarani. x Na svidenje! Iskoristile! Pojdite na lov za nizkimi cenamil SEDAJ JE ČAS! V BLAGOVNICI IVARMUTH, BELJAK, HAUPTPLATZ 13, 14 IN 22 SE 8. AVGUSTA ZAČNE NAJUGODNEJŠA ZAKLJUČNA POLETNA RAZPRODAJA, KOLI-KORKOLI JIH JE BILO DOSLEJ. PRIDITE IN IZBERITE SI PRAVO STVAR ZA VAS IZ NAŠE OGROMNE IZBIRE. ZA POKUŠNJO LE KRATEK SEZNAM STVARI, KI VAS PRIČAKUJEJO PRI NAS: PERLONSKE NOGAVICE brezšivne, v modnih barvah DAMSKE ŽABE fine zanke, izredno elastične DAMSKI PREDPASNIKI — HALJE iz perlona, s pisanimi vzorci NYLON—GFORGFTTE RUTE velike, mnogo barv OTROŠKE KRATKE NOGAVIČKE bogato vzorčaste MOŠKE KRATKE NOGAVICE bombaž, na pelah in konicah ojačane MODRČKI podloženi, nežen cvetlični vzorec DAMSKE JUTRANJE HALJE iz perlona, prešite DAMSKE BLUZE s kratkimi rokavi ali brez rokavov DAMSKE POLETNE OBLEKE DAMSKI POLETNI PULOVERJI bombaž, v mnogih barvah MOŠKE HLAČE iz trevire z volno, moderni barvni odtenki in vzorci, visoka kvaliteta, lahko vzdrževanje MOŠKI ŠPORTNI SUKNJIČI iz čiste volne, podloženi z umetno svilo z razporkom zadaj, moderne barve in vzorci MOŠKE OBLEKE ZA PROSTI ČAS trevira z bombažem, možnost pranja, solidni kroji S 5.90 S 14.80 S 49.— s 8.80 od s 9.80 s 7.90 s 29.80 od s 98.— od s 48.— s 98.— s 38.— S 98.— S 198.— S 495.— OBLEKE ZA DEČKE IN FANTE iz originalnega angleškega kamgarna ali trevira kamgarna, moderni kroji, svilena podloga, prsni žepi, razporek zadaj, vse velikosti od 3—15 let HLAČE ZA DEČKE IN FANTE dolge, ali pumparice, iz prvovrstnega materiala, idealna ponudba ob skorajšnjem začetku pouka! deške velikosti od 3 do 13 fantovske velikosti od 36 do 42 DEKLIŠKI KOSTIMI iz trevire, lahko vzdrževanje, prvovrstna izvedba, svilena podloga, v beli, rožnati, svetlomodri in temnomodri barvi, vse velikosti od 2 do 14 let DAMSKE KOPALNE SANDALE v vseh barvah, rožasti vzorci MOŠKI NATIKAČI frotir v modri in beige barvi MOŠKI COPATI usnje s podplatom iz krom usnja, črni OTROŠKE SANDALE usnje, v beli, beige in rdeči barvi velikosti 21—30 velikosti 31—35 UJarmufh nudi wec! S 298. S 78. S 98. S 198.— S 39.— S 29, S 88.— S 48. S 58. Na Gorenjskem sejmu od 7. do 18. avgusta 1970. na razstavišču I. (šola Simon Jenko) ugodno kupite: KMETOVALCI! traktorje: pasquali — ferguson — zetor z vrsto priključkov, posebno kosilnice, pluge, brane in prikolice, kot tudi samohodne kosilnice znamke laverda, prav tako z raznimi priključki VABI VAS KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Konjske dirke v Komendi Največ aplavza za domače tekmovalce s kmečkimi konji Konjeniški klub Komenda so uradno registrirali pred desetimi leti, čeprav so v Komendi že prej organizirali konjske dirke v organizaciji kmetijske zadruge. Tako kot prejšnja leta je tudi» letošnje tekmovanje privabilo konje in vozače iz raznih krajev Slovenije: Ljutomera, Maribora, Veržeja, Ljubljane, Bi-zcljskega, Ormoža in drugod. Od domačinov sta se v eno-vprežni handikap vožnji za 3- do 12-letne kasače pomerila le dva domačina, in to Franc Sršen s 5-letnim konjem Turanom in Janko Juhant z 12-letno kobilo Leon (oba sta iz Komende). V prvi dirki (enovprežna handikap vožnja) na 1700 m je zmagal konj Romi z vozačem Jernejem Bolkovičem iz Ormoža. Drugi je bil konj Pik z vozačem Vladom Zni-daričem iz Ljutomera, tretji pa konj Ferica z vozačem Vladom Lešnikom iz Maribora. V drugi dirki na 2000 m je zmagal konj Domet z vozačem Feri Pečnikom iz Mokrice, drugi pa je bil konj Turan z vozačem Francem Sršenom iz Komende. Drugi so bili na tej progi diskvalificirani (galop). Na krožni dirki Slovenije, dolžina proge 2000 m, je zmagal konj Reno z vozačem Lojzetom Jurežom iz Ljutomera. Nasploh je konj Reno najlepše tekel in navdušil gledalce. Drugi je bil Nazir z vozačem Janezom Prešernom iz Ljubljane tretji pa Proza z vozačem Jožetom Slavičem. V četrti dirki na 1800 m je zmagal Domet z vozačem Feri Pečnikom, drugi je bil Pikalon, vozač špin-dler, tretji pa Proza. V peti dirki na 1400 m so nastopili kmečki konji z vozovi »zapravljivčki«. Ta tekma je imela največ navijačev, ker so nastopili domačini. Prepričljivo je zmagal konj Ričo z vozačem Francem Smoletom iz vasi Glinje pri Cerkljah, drugi je bil Šimel z vozačem Francem Koscem iz Križ pri Komendi, tretja pa Cveta z vozačem Mihom Ferj ucem iz Komende. V šesti dirki (dvoprežna handikap vožnja) na progi 2000 m sta zmagala konja Labinka in Nazir, drugo mesto sta zasedla Pik in Turan, tretje pa Ferica in Domet. V zadnji točki so nastopili še jahači s kmečkimi konji. Nastopili so štirje tekmovalci. 2e takoj po startu so trije konji zbežali s proge na travo in le kobila Mira z jahačem Marjanom Sitarjem iz Šenčurja je »poznala« tekmovalno progo in se od nje ni oddaljila. Prvo mesto je zasedel Marjan Sitar, drugo Stanko Globočnik in Jaka Zarnik, oba iz Suhadol. Tekmovalci so dobili denarne nagrade. Največje nagrade so bile razpisane za tekmovalce v tretji dirki, kjer je konj Reno vozaču Lojzetu Jurežu iz Ljutomera priboril kar 150.000 S din. Gledalcev je bilo okrog 2000, organizacija tekmovanja odlična, Komendčanii pa so tokrat spet pokazali, da znajo biti dobri organizatorji. Po tekmi so priredili vrtno veselico, ki je bila dobro obiskana. j. Vidic Srnjaki sredi Bleda Turistom m treba na Pokljuko ali Jelovico, da bi videli srnjaka. Te lahko opazujejo kar s parkirnega prostora blizu bencinske črpalke na Bledu. Tu ima Zavod za gojitev živali Triglav zaprtih nekaj predstavnikov te živalske zvrsti. Živali se turistov prav nič ne boje in se mirno pustijo fotografirati. V teh vročih dneh pa se raje zadržujejo v senci. M. H. Veletrgovsko podjetje KRANJ Obiščite našo i rodajalno GORENJC v Prešernovi ulici. IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST 40 do 60% SMO ZNIŽALI CENE BLAGU za ženske letne obleke 1» predpasnike POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH AVTOMOBILOV L OSEBNI AVTO KOMBI IMV — 1600 leto izdelave 1970 s prevoženimi 8.900 km — začetna cena 35.120 N din Ogled vozila je možen pri avtokleparju Ribnikar Matevžu, Kranj, Ljubljanska c. 5 2. OSEBNI AVTO D ATS U N — 1000, leto izdelave 1969 s prevoženimi 8.900 km — začetna cena 7.720 N din Ogled vozila je možen vsak dan pri tov. Ra/.inger Jaromiru, Kranj, Koroška c. 10 tel. 23-578 3. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelavi- 1968 s prevoženimi 39.000 kilometri — začetna cena 6.650 N din 4. OSEBNI AVTO ZASTAVA 1300, leto izdelave 1965 s prevoženimi 63.000 kilometri — začetna cena 6.500 N din Ogled vozil pod tč. 3, 4 in 5 je možen vsak delovni dan pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj, Old-hamska c. 2. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava — PE Kranj do srede 12 8-1970 do 12. ure 2 IO*/o pologom od začetne cene. ZAVAROVALNICA SAVA — PE KRANJ Industrija konfekcije Modna oblačila Ljubljana prodajalna Kranj, JLA 2 (pri kinu Center) Razprodajama damske in moške obleke ter otroško konfekcijo Obiščite našo prodajalno v Kranju, Cesta JLA 2 (pri kinu Center) znižanje cen do 60 % H ugoden nakup na kredit brez porokov O za devize 10 % popust Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice Sava — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da sta bili izplačani naslednji Požarni škodi: dne 5. 8. 1970 Kavčič Janez, Žirovski vrh 20, p. Žiri ■ din 22.830,50 za stanovanjsko hišo z gospodarskim Poslopjem; dne 6. &. 1970 špruk Franc, Lenart na rebri 4, p. Cerklje N din 48.263.2f) za gospodarsko poslopje, gospodarske nepremičnine in pridelke. UPRAVA ZAVAROVALNICE SAVA — PE KRANJ Veletrgovsko podjetje Trdota/ KRANJ VELIKO ZNIŽANJE CEN v naši prodajalni Tekstil Kranj, Prešernova ulica 50% POPUST pri cenah za moške srajce in pletenine KINO KRANJ razglaša prosto delovno mesto NATAKAft-JCA za Snaek-bar kina Center Pogoji: kvalificiran gostinski delavec z enoletno prakso ali priučeni gostinski delavec s triletno prakso; lahko je pa tudi začetnik; da ima presk rbl j eno st anova nje v Kranju. Za bife kina Storžič je začasno prosto (3 tedne) delovno mesto točajke Razpis velja 15 dni po objavi Kakor vsako leto, tudi letos sodelujemo na Gorenjskem sejmu z veliko izbiro damske in moške elegantne obutve. Oglejte si naš razstavni prostor na razstavišču I v pritličju pri izhodu (šola Simon Jenko). IZKORISTITE SEJEMSKI Pa PUST. Zadevoljni boste z nakupom. Priporoča sc MODNO ČEVLJARSTVO STANKO KERN Kranj Partizanska c 5. Slovenija avto POHITITE! Izredna priložnost v času Gorenjskega sejma od 7. do 18. 8. 1970 Vsi avtomobili in motorji, kupljeni v času sejma 27. CENEJE Prodajni paviljon pred Tekstilno šolo — Kranj Razpis Svet gozdnih posestnikov Gozdnega obrata škofja Loka razpisuje štipendije za šolanje na Nižji kmetijski šoli in Kmetijsko gospodarski šoli za šolsko leto 1970 7t Višina štipendije znaša 50—100% šolske oskrbnine. Pogoji za pridobitev: 1. da ima pogoje za vpis v Nižjo kmetijsko odnosno Kmetijsko gospodinjsko šolo 2. Da opravlja kmetijsko dejavnost na področju Skupščine občine Škofja Loka. Prošnje je poslati na Svet gozdnih posestnikov Gozdnega obrata Škofja Loka do 15. 9. 1970. _ U S, Mladinska knjiga Ljubljana prodajalna Kranj OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V ŠOLI SIMON JENKO Kupili boste vse za vašega šolarja # velika izbira aktovk po znižanih cenah # Šolske -leposlovne in knjige o turizmu • velika izbira ALPHA ZIRI CENJENI POTROŠNIKI IZKORISTITE SEZONSKO ZNIŽANJE CEN OBUTVE. Znižanje cen tudi do 507. OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE V KRANJU, NA JESENICAH IN ŠKOFJI LOKI Tokrat zmaga Slovenije Grajsko kopališče na Bledai je bilo minuli torek prizorišče devetega tradicionalnega plavalnega dvoboja reprezentanc pionirjev Trsta in Slovenije. Ob odlični organizaciji PK Bled in Plavalne zveze Slovenije je tokrat zmagala reprezentanca Slovenije. Levji delež k zmagi so spet prispevale mlade reprezen-tantke Slovenije. Najboljša rezultata na tem dvoboju sta dosegli Triglavanka Rebeka Porenta na 100 m hrbtno in Ljubljančanka Rusova na 100 m prosto. Zmagovalci v posameznih disciplinah: pionirke: 200 m prosto: Porenta (S), 100 m prsno: Pajntar (S), 100 m hrbtno; Porenta (S), 200 m mešano: Hodej (S), 100 m prosto: Rus (S), 100 m delfin: Gridolfi (T), 2. Lebain (S) 4 x 200 m mešano: Slovenija (Ločniškar, Vovko, Leban, Rus). Pionirji: 200 m prosto; Di-vich (T), 100 m prsno: Kalčič (S), 100 m hrbtno: Lcdnik (S), 200 m mešano: Turk (S), 100 m prosto: Divich (T), 2. Fras (S), 100 m delfin: Penzo (T), 2. Turk (S), 4 x 100 m mešano: Trst, 2. Slovenija (Lednik, Kalčnik, Slavec, Turk). — dh Sprejet urbanistični načrt za območje Velike planine Odborniki občinske skupščine Kamnik so na zadnji seji soglasno sprejeli odlok o urbanističnem načrtu za območje Velike planine. S sprejemom tega odloka je podana osnova za nadaljnjo izgradnjo turističnega območja Velike planine. V program so zajeti tudi bližnji in nekoliko bolj odmaknjeni predeli kamniških planin, ki bi se ob primerni obdelavi lahko med seboj dopolnjevali. Urbanistični načrt je izdelan po sklepih in smernicah sprejetih na posvetovanjih sejah ki konferencah v letih Na XX. Gorenjskem sejmu Hala B (pri Tekstilni šoli) razstavlja in prodaja SIPAD najkvalitetnejše in najsolidnejše pohištvo IZKORISTITE IZREDNE UGODNOSTI 10.000 N din kredita na 24 obrokov 5« sejemski popust brezplačna dostava na dom Prodajalna Kranj, Cesta JLA 6. 1969 in 1970 na skupščini občine Kamnik in v Ljubljani. Kot osnova mu je rabil potrjeni urbanistični program Velike planine iz leta 1964, ki ga je izdelal Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana (avtor arh. Vlasto Kopač), katerega materiali in grafične karte so s korekturami delno povzete. Pri posvetovanjih in odločitvah je sodeloval tudi Vlasto Kopač, vrsta smučarjev-stro-kovnjakov, planincev, turističnih delavcev in družbenopolitičnih organov. Velika planina je sntavni del krajinskega parka Savinjskih Alp. Območje delimo v zahodni rekreacijsko-tur-- j vost y<^- ^ shem del in vzhodn .-etnograf- jetem urbanistjcnem načrtu? Tod naj bi zgradili planinski h»ted z 80 do 100 ležišči, restavracijo, preskrboval ni center, servisni objekt, Gorsko reševalno službo, lovci, meteorologi, planinci, logarji manjšo dvorano za prireditve in šport, turistične informacije— biroji, prodaja spominkov, turiistično-gostinski objekti, športna igrišča hi ambulanto. Okrepiti bo potrebno servisno službo: shrambo in 'z" posojevalnico smuči, obrtno delavnico za popravilo obutev in smuči, za manjša popravila v kočah in servis za mehanizacijo (npr. žičnice). Kakšna je torej zmoglji* sko zaščiteni. Zanimivi so podatki o podnebju. Na Veliki planini je 144 dni padavin, 173 dni je megla, 138 dni na leto oblačnih, 44 dni jasnih. Čeprav je veliko padavin, primanjkuje, vode. Po urbanističnem načrtu turistično - rekreacijsko območje pokriva 9 počitniških naseliij oziroma 130 enot z 800 ležišči in manjšim turističnim centrom pri Šimnovcu. Ta turistični center naj bi obsegal planinski hotel z depandansami, turistični bi-ro-informacije, restavracijo, manjša športna igrišča, prodajo spominkov ipd. Večji turistični center je predviden ob gornji postaji sedežnice na Zelenem robu. Gostinsko rekreacijski center z večjim parkirnim prostorom in 500 ležišči v Kamniški Bistrici. Turistično rekreacijski center na Veliki planini s 1000 ležišči. Turistično počitniški center na Mali planini z 200 ležišči. Turistično smučarski center z večjim parkirnim prostorom in 200 ležišči na Mar Janinih njivah. Tereni na Veliki planini so rezervatao lovišče pod upravo Zavoda za gojitev divjadi Kozorog Kamnik. Urbanistični načrt za Veliko planino nedvomno nakazuje široke možnosti nadaljnjega razvoja tjuriizma na tem območju. J. Vidlc Nov dom na Senici V nedeljo, 9. avgusta, bodo v Spodnji Senici pri Medvodah svečano predali namenu nov dom družbenih organizacij. Dom so v veliki meri zgradili vaščani sami s prostovoljnim de'.om in prostovoljnimi prispevki, nekaj sredstev pa je prispevala tudi občinska skupščina Ljubljana-Šiška. Po otvoritvi bo vrtna veselica. Obiskovalce bo zabaval Henčkov ansambel. Dohodek so namenili za notranjo opremo doma. F. Rozman Novi eksponati priznanih proizvajalcev na Gorenjskem sejmu 5% popust - kredit Nagrobne spomenike po i/.biri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, "J kamnoseštvo Naklo, telefon 21 058 i PPOl Prodam MLATILNICO brez tresil. Zadraga 14, Duplje Prodam mlado KRAVO s teličkom. Lahovče 52, Cerklje 3453 Prod am dve veliki okrasni PALMI. Šenčur 24 3430 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Jolenčeva 2, Kranj 3436 Prodam rabljen dvosedežni GUMIJASTI ČOLN za 500 «n. Naslov v oglasnem oddelku 3454 Ugodno prodam kompletno POHIŠTVO za dnevno sobo. Pregori nk;, Kebetova 20, Kranj 3455 Prodam dobro ohranjen rabljen PARKET. Knez Anica, VodopF,čvva 13, Kranj 3456 Prodam 450 kg težkega delovnega vola. Preddvor 10 3457 Prodam KRAVO s teletom a'i brez. Porov ne Urban, Gli-»ie 13, Cerklje 3458 VALILNICA NAKLO Po končani valilni sezoni RAZPRODAJA 1 LETO STARE KOKOŠI Po zelo ugodni ceni. Prodam po 40 kg težke PKAšICE. Visoče 5, Brezje 3459 Prodam JARCKE. Grad 5, Lci'klje 3460 prodam dve KRAVI, breji J mesecev, težki nad 500 kg. •Hiaš Janež, Zapoge 15, p. Vo-fg 3461 Prodam KRAVO moritafon- Po teletu. Srednja vas 4, Golnik 3462 Ugodno prodam skoraj n°v, izredno dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. "oJinar Igor. Mlakarjeva 2, ^anj, pritličje - 3463 •Prodam kombiniran OTRO °M VOZIČEK ailbor. Kne Arulreja> Kokrica 249 3464 b Prodam mlado KRAVO do-5° mlekarico. Žiganja vas • Tržič 3465 S K Prodam 40-basno KLAVIR-"vO HARMONTKO melodija, »interno za šolski pouk. Celi1 1200 din. Kranj, Sorlijeva Bfc stan. 29 3466 nProdam MONTA in ZLIN-"R1NO OPEKO, betonsko *fcLEZO in hrastova DRVA. **>mbar, Babni vrt 3, Golnik r> 3467 prodam KRAVO. Mrak, Bi-strica 23, Duplje 3468 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Ši-frer, Zabnica 38 3469 Prodam malo rabljeno 180-litrsko VODNO ČRPALKO hidrofor. Zg. Bitnje 171 3470 Prodam 17-vrstni SEJALNI STROJ, i-.alo rabljen. Informacije v Begunjah 53 na Gorenjskem 2471 Poceni prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO: omaro, divan in 10 mJ linoleja. Kokrški breg la, Kranj 34/2 Prodam SMREKOVE DESKE 25 in 50 mm. Nas^ / i snem oddelk« 3473 Ugodno prodam skoraj novo ostrešje senika 6x4 "m, primerno za garažo ali drvarnico. Zaje, Bled, Kajuho-va 28 3474 Prodam 16, 18 in 19-colske OBROČE za gumi voz. Mavčiče 70 • 3474 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO dux in eno leto starega plemenskega BIKA. Karlo Meterc, Zabrezni-ca 22, Žirovnica 3475 Razprodaja — zaradi pre-, zidave popolna izpraznitev pri Sattlerju, Hauptplatz, Klagcnfurt.- Celovec Prodam več novih sobnih KAMINOV in KOPALNO PEC na dna. Kern. Partizanska 5, Kranj 3476 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in STAJICO. Kovor 74, Tržič 3477 Prodam traktorski KULTI-VATOR (fergusonov). Zgor. Brnik 70, Cerklje 3478 Prodam TELEVIZIJO. Pša-ta. 8, Cerklje 3479 Prodam 60 kg težkega PRAŠIČA. Mače 4, Preddvor 3480 Prodam ŽELEZO, premera 7 mm. Benedik, Kranj, Delavska 28 3481 Prodam leseno mizarsko STISKALNICO z železnimi vijaki. Šenčur 276 3482 Prodam TRAKTORSKE KOMBINIRK E za seno znamke fahr. Korithik, Klanec 29, Komenda 3483 Prodam JABOLKA za žganj ck uho. Meja 7, Kranj 3484 Prodam večjo količino GAJBIC. Dolenc Franc, Sp. rg 37, škofja Loka 3485 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg in BOROVE PLOHE. Sp. Duplje 71 3519 Prodam MLATILNICO na dvojno čiščenje, IZRUVAC za krompir in vprežni OBRAČALNIK za seno. Pša-ta 32, p. Dol pri Ljublajni 3520 Prodam TELEVIZIJO RIZ 21agreb. Mali Marija, Visoko 73, Šenčur 3521 Ugodno prodam dobro ohranjeno in registrirano MOTORNO KOLO galeb in kombinirano MIZO za ple-tilni stroj. Jože Goričan, Ro čevnica 35, Tržič 3518 KUPIM Kupim 8 »ŠPEROVCEV«, dolgih sedem metrov. Šcm-rov, Pivka 21, Naklo 3486 Kupim PSA ovčjaka, nemške pasme. Mavčiče 70 3487 Kupim traktorski kultiva-tor in izruvač za krompir. Jezerska cesta 93 Kranj 3517 M O TO BN A V02IL A Prodam PRIMO 175, registrirano za leto 1970, tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3*39 Ugodno prodam malo rabljen MOPED T-13. Krmelj Francka:, Ovsiše 20, Podna: t 3489 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Visoko 31, Šenčur 3489 Prodam MOTOR javva ro-adster, letnik 69. Drol Leon, Železniki 38 3490 Po ugodni ceni takoj prodam dobro ohranjen MOPED T-12, letnik 1966. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Poljanska 28 škofja Loka 3491 Prodam motorno PRIKOLICO. Retinje 17, Križe 3492 Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 750, prevoženih 49.000 km. Ogled v nedeljo. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 3493 AVTO DKVV sonderklasse prodam ali zamenjam za rezan smrekov les. Cadež Alojz, Bodovi je 10, Škofja Loka 3494 Prodam FIAT 750 v dobrem stanju. Da-m tudi na ček ali za 6000 din. Tovano-vič Slavko, Torovo 10, Vodice nad Ljubljano 3495 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1966. KraJj, Valjavčeva 10, Kranj 3496 Prodam karamboliran FIAT 750. Hotemaže 28, Preddvor 3497 Prodam MOPED T-12 v dobrem stanju. Oman Miro. Sr. Bitnje 80, Zabnica 3498 Prodam dobro ohranjen FIAT 600. Luznarjeva ulica 13, Kranj ' 3499 Prodam kaiamboliran FIAT 750, letnik 1961. Ogled pri avtoličarju Drakslerju na Orehku, Zasavska 36b Kranj 3522 mmmamamm mini i t ii mm ZAMENJAM lepo komfortno dvosobno STANOVANJE v Kranjski gori za enako v I Kranju ali v"bi!žnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3444 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE. Coh Ivan Prešernova 12, Kranj ' 3500 Iščem SOBO s samostojnim vhodom in s souporabo kopalnice. Ponudbe poslati pod »Plačam vnaprej« 3501 Mlada, solidna zakonca iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »visoka najemnina« 3502 Kupim ah vzamem v najem STANOVANJE. Cigler Martin. Kajuhova 14, Kranj 3503 Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z guminolom in kozol lakom, garancija. AVTO-PRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 POSESTI Dam HRANO in STANOVANJE MOŠKEMU, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3511 CRKOSLIKAR — samostojen, dobi dobro službo. Nastop takoj, zaslužek odličen, stanovanje brezplačno. Reklamni ateljeji Merjasec, Ljubljana - Šentvid, Gunclje 45 (štrukljeva 17), telefon 51641 3512 V Bohinju ali na Pokljuki kupim SENIK ali PARCELO. Ponudbe z opisom in ceno posiati pod »Razgled« 3403 i Kupim staro neadaptira.no KMEČKO HIŠO vsaj delno vseljivo na relaciji Ljubljana—Kranj. Ponudbe poslati pod »kmetija« 3504 ZAPOSLITVE Sprejmem POMOČNIKA in VAJENCA. GRAVER Berčič, Cankarjeva 8, Kranj 3505 DUET išče BASISTA, po možnosti iz okolice Bleda. Ribno 1, Bled 3506 V uk sprejmem VAJENCA iz podeželja za mehanično stroko, zaželjeno iz Poljanske doline ali iz Jezerskega. A\ toservis Gantar Alojz, Naklo 3507 KMETIJSKA ZADRUGA I NAKLO takoj zaposli VAJENCA ali VAJENKO za špecerijsko trgovino. Interesenti naj se do 15. 8. 1970 zglasijo v upravi zadruge 3108 Priden nekvalificiran moški dobi v Dupljah ZAPOSLITEV v delavnicL Ponudbe oddati pod »stalna zaposlitev« 3509 Dve KROJAŠKI VAJENKI, za takoj; rabi MODNO KRO-JAŠTVO Rupar, Škofja Loka, Sorska 16 3510 OBIŠČITE RAZSTAVO REJCEV MALIH ŽIVALI V času Gorenjskega sejma nasproti Tekstilne šole. Vljua*-no vabljeni! 3451 Prek licu jem naročilnici Kranjskih opekarn št. ll^.-(900 kosov goriškega votlaka) Tavželj Slavko, Jezerska ob-sta, Primskovo, Kranj 3513 Na Gorenj skem sejmu razstavišče III (DelarvsJri dom) VELIKA IZBIRA KRAVAT — Trcvira in acetat svila PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRITOF priredi v soboto 8. 8. ob 18. uri gasilske vaje s sosednjimi društvi v Oljarici. Po vajah družabni večer na gasilskem vrtu. V nedeljo 9. 8. ob 14. (uri prevzem MOTORNE BRI-ZGALNE, nato ZABAVA. Igra ansambel OSTERMAN. Oba dneva bo kegljanje za kast runa. Vljudno vabljeni! 3514 DOM RADE KONCAR »GAMSOV RAJ« v Bašlju prireja v nedeljo 9. 8. VRTNI PLES. Igra trio CIRILA ŠAVSA. Vabljeni! 3515 GOSTILNA NA JAMI v Šenčurju vabi v soboto zvečer 8. 8. na ZABAVO. Igra ŠENCURJANSKI KVARTET. Vabi Marija Petrovič. Postrežem boste z domačo pijačo, jedačo in specialite tami na žaru. Vabljeni! 351* Zahvala Ob izgubi drage žene Frančiške Štular se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ji med neozdravljivo boleznijo pomagali in darovali cvetje, jo pospremili na zadnjo pot ter mi izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem dr. Logarju, dr. Zgajnai ju, Francu Virniku in Ncžki štular za nesebično polnoč. Zg. Kokra 35 štular Jurij SOBOTA - 8. AVGUSTA 1970 Nesreče tega tedna PREHITRA VOŽNJA Zaradi neprimerne hitrosti je v torek, 4. avgusta, nekaj po sidmi uri zjutraj na cesti prvega reda v Dovjah v levem nepreglednem ovinku zaneslo v voznika osebnega avtomobila nemške registracije Marjana Blatnika. Avtomobil je zaneslo v desno s ceste, kjer je z zadnjim delom trčil v drevo. V nesreči je bila laže poškodovana sopotnica Sesek Erna iz Mojstrane, škode na vozilu je za 7000 din. I POVOZIL NEZNANO ŽENSKO ! Na Ljubljanski cesti v Kranju je v torek popoldne voznik osebnega avtomobila Valentin Jesenovec iz Škofje Loke zadel neznano žensko, ki je nenadoma izven prehoda za pešce hotela čež cesto. V nesreči hudo poškodovana ženska je med prevozom v ZD dom umrla. Kasneje so ugotovili, da je bila pone-srečenka Ana Tctalko, stara 60 let, doma iz Šentvida pri Ljubljani. NESREČA ZARADI NEPAZLJIVOSTI V torek popoldne se je v Kranjski gori pripetila prometna nezgoda zaradi nepazljivosti in neprimerne varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Kari Henriph Mandersvheid je stal na levi strani cestišča in čakal, da bo lahko zavil v levo proti hotelu Prisank. Na cestišče se je postavil tako, da so ga vozila lahko nemoteno prehitevala po desni strani. Zaradi nepazljivosti pa se je v stoječi avtomobil zaletel voznik osebnega avtomobila nemške registracije Danijel šiler. škode na avtomobilih je za 10.000 din. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Voznik poltovornega avtomobila Vinko Šenk iz Hotemož je v torek popoldne na cesti drugega reda v vas Britof pri Kranju v blagem desnem ovinku prehiteval osebni avtomobil. Zaradi neprimerne hitrosti pa je poltovornjak začelo zanašati. Vozilo je zdrselo s ceste, se preobrnilo in obstalo na njivi. Voznik šenk je bil v nesreči huje poškodovan in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. UTRUJEN VOZNIK Nekaj minut po polnoči se je v sredo, 5. avgusta, v Kranjski gori pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in utrujenosti voznika. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Sulejman čejvanovič je v ostrem preglednem ovinku zapeljal v desno s ceste in se zaletel v hišo št. 101 v Kranjski gori. V nesreči je bil voznik poškodovan, sopotnik Šerif Bašič pa težje. Škode je za okoli 8000 din. NEPREVIDEN OTROK V sredo, 5. avgusta, nekaj po drugi uri popoldne je na cesti med Kranjem hi Golnikom pri vojašnici v Kranju, voznik osebnega avtomobila Anton Mali iz Sebenj pri Tržiču zadel 11-letnega Branka Berceta Iz Kranja, ki je hodil po desni strani ceste. Nesreča se je pripetila, ko je deček nenadoma hotel prečkati cesto. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTOBUS POD CESTO Na cesti med Železniki in škofjo Loko se je v sredo nekaj po peti. uri v Soteski pri Praprotnem pripetila prometna nezgoda pri srečanju avtobusov. Voznik avtobusa Gregor Gaser iz Spodnje Soricc je vozil proti Skofji Loki. Pred levim nepreglednim- ovinkom se je srečal z avtobusom, ki ga je vozil Maks Gale. Voznik je pri srečanju zapeljal preveč v desno na neutrjen teren, tako da se je avtobus nagnil in prevrnil pod cesto. V nesreči je bila laže poškodovana Ivana Pfajfer iz Studena. Škode je za 40.000 din. NENADOMA CEZ CESTO Na cesti Viktorja Kejžarja na Jesenicah Je V sredo popoldne voznik kombija Vincenc Rižnar z Jesenic zadel 31-letneg» Andreja Mačka iz Mevkuš. Ta je nenadoma prečkal cesto. Hudo poškodovanega pešca so prepeljali v jeseniško bolnišni- STOPILA PRED AVTOMOBIL Na cesti drugega reda v vasi Selca pri škofji Loki je v četrtek, 6. avgusta nekaj pred šesto uro zjutraj voznik .osebne-,ga avtomobila Matevž Pogačnik z Bukovščice zadel 51-letno Terezijo Kovač iz Selc. Nesreča se je pripetila, ko je Kovačeva nenadoma z desne strani stopila na cesto. Hudo poškodovano so odoeljali v ljubljansko bolnišnico. L M. Kombi se je znašel v jarku. Zgodilo se je včeraj opoldne na cesti Kranj—Jesenice pri vasi Potoki, šofer pravi, da so mu odpovedale zavore in zato ni mogel zvoziti ovinka. — Foto: F. Perdan Po uboju pobegnil V sredo, 5. avgusta, nekaj po 22. uri je v obratu VI tovarne Sava v Kranju delavec Mile Glumičič, star 28 let, s pištolo kalibra 9 mm ustrelil sodelavca Bora Ra-danoviča, starega 26 let. Radanovič je Uro po dogodku umni v zdravstvenem domu. Radanovič in Glumičič sta se že popoldne prepirala v gostilni Zlata riba v Kranju. Kasneje sta se na Prešernovi cesti v Kranju cek> stepla. Radanovič je nato odšel v službo na nočno delo, Glumičič pa je prišel za nJim. Sledil mu je do obrata pla-stiftkacije ter ga tam ustrelil v hrbet. Delavci, ki so videli dogodek, ga niso zadr- Vlom v Merkur V noči na soboto, 1. avgusta, u'e neznanec vlomil v prostore trgovskega podjetja Vdleželeznina Merkfur Kranj. Najprej je vlomil v skladišče, kjer je iz železne omare pobral plačef ki so jih hranili za delavce, ki so trenutno na dopustu. Iz slkladJšča je vlomil v poslovne prostore. Obiskal je vse pisarne ter vJamljal v predate pisalnih miz. Iz predalov je pobiral samo denar. Po dosedanjih ugotovitvah je odnesel okoli 30.000 Ndin. zevali, ker jim je grozil s pištolo. Nemoteno je odšel iz obrata v noč. Za njim še ni sledu. Osebni opis: Mile Glumičič je visok 175 cm, črnih kratkih las. Oblečen je v pleteno srajco drap barve i° rjavkaste hlače z nejasnim vzorcem. Na nogah nosi nizke črne čevlje. Levo ali desno arkado nad očesom ima poškodovano. Dobro govori slovensko. Je oborožen. Uprava javne vaimosti v Kranju naproša občane, da sporoče najbližji postaji milice ali na UJV Kranj vsak najmanjši podatek, ki bi pomagal izslediti storilca. Zahvala Ob boleči izgubi žene, mamice, hčerke, sestre in tete Frančiške - Julke Debeljak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Nadalje se zahvaljujemo pevskemu zboru in duhovščini. Žalujoči: mož Rajko, sin Bojan, mama z Darinko, Tone z družino in drugo sorodstvo Kranj, dne 7. avgusta 1970 Zahvala Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Tomaža Tomšeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. zahvaljujemo se sosedom posebno še Kocjančičevim za pomoč v težkih trenutkih. Zahvala dr. černetu za pomoč v času bolezni. Hvala gospodu župniku, pevcem ter kolektivom in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena, sinovi, hčerke in ostalo sorodstvo Radovljica, dne 5. avgusta 1970 Smučarji pođ Pri soj nikom Kranjski strelci so v tdno M K »Drulov« pištolo. Tako se bodo republiškega Prvenstva v Ljubljani udeleži Peternel Požene 1, Pre-s*°r m drugi, skoraj nepripravljeni, s.i| je *e nekaterim med njimi uspelo, da so lahko vadili na ljubljanskem •^'vlišcjti. Mogoče se bo le fe^nnel lahko potegoval za "^jšo uvrstitev, ostali tek- movalci pa v sedanjih raz-i ne rab praktično nimajo kaj pričakovali. Med 15 tekmovalci je pri-streljal najboljši rezultat in osvojil naslov občinskega prvaka Franc Peternel, SD Sava, na dobro 5. mesto pa se je uvrstil njegov klubski kolega Vidmar, ki je šale letos začel tekmovati s pištolo. Rezultati: posamezniki — 1. Peternel (Sava) 253 krogov, od 300 možnih, Z Frelih (Iskra) 241, 3. Poženel {Sava) 231, 4. Prestor (S. JCova-čič) 230, 5. Vidmar (Sava) 207 itd. Ekipna: 1. SD Sava 691, 2. SD iskra 621, 3. SD T. Nadižar 437 krogov. B. Malovrh Študentje, pozor! Organizatorji X. svetovnega prvenstva v padalstvu, ki bo od 4. do 20. septembra na letališču v Lescah, rabijo veliko sodelavcev za opravljanje različnih služb. Ena takšnih je tudi rediteljska in blagajniška služba. Organizacijski odbor nas je prosil, da prek našega lista obvestimo študente, ki bi želeli od 6. do 20. septembra opravljati rediteljsko in blagajniško službo, naj se pismeno prijavijo na naslov Viktor Pogačar, Bled, Prešernova 19. Vsaka prijava bo dobrodošla. Pionirji Triglava prvi V počastitev občinskega praznika Kranja je bil na stadn>nu Stanka Mlakarja tradicionalni nogometni turnir pionirjev. Nastopili so pionirji Kranja, Predoselj, Trboj in Triglava. Rezultati: Predoslje : Kran j 2:1, Trboje : Triglav 5:6 (1:0, 1:1), Kranj : Trboje 9:1, Triglav : Predoslje 3:0. Vrstni red: 1. Triglav. 2. Predoslje, 3. Kranj, 4. Trboje. — dh Ta k i ti tekmovanj siše želimo Pn .1 dne\ i je TVD Pari i- zan Besnica organiziralo turnir* v malem nogometu. Nastopilo je kar pet ekip. Zaradi odlične udeležbe so sklenili, da bo turnir postal tradicionalen. Vrstni red: Besnica, Predoslje, Preddvor, Podbrezje I, Podbrezje II. xU. T. Na plazu pod Prisojni-kom se bodo (organizator Je SK Radovljica) pomerili alpski smučarji na poletnem slovenskem prvenstvu. To je že četrto prvenstvo. Pravico nastopa imajo Na zadnjem atletskem mitingu pred prvenstvom Kranja so člani Triglava dosegla nekaj dobrih rezultatov. Udovč je dokazal, da je tudi dober sprinter, Žumcr je zmagal v teku na 1000 m, Ema Žagar pa je uspela popraviti šest let star gorenjski rekord Mežkove v metu kopja. Pri skoku v višino je Ljubljančan Medvešček preskočil 196 cm. le tekmovalci od prvega do tretjega razreda. Obeta se zanimiv obračun med najboljšimi. Nastopili bodo mlajši in starejši mladinci in mladinke ter članice in člani. — dh NEKAJ REZULTATOV — člani in mladinci — 100 m: Udovč 11,2, Lojk 11,5; 800 m: Vegnutti 2:07,2; 1000 m: 2u-mer 2:37,0, Gortnar 2:40,7; višina: Medvešček (O!) 196, D. Prežel j 190, M. Prežel j 175; kopje; M. Fi'ster 54,56; pionirji — krogla (6 kg): Rot 11,98, Lotrič 11.29; kopje (600 g): Rot 36,02, Lotrič 30,34; članice in mladinke — kopje: Žagar 37.66, Papler 27,09. M. Kuralt Jugoslavija : Študentska reprezentanca Že nekaj dni sta na pripravah v Kranju: re-prezentanea Jugoslavije in študentska reprezentanca. V kranjskem letnem bazenu se pripravljata na bližnje nastope. Po pripravah v Kranju bodo reprezentantje odšli na turnir v Zenico, 'kjer se bodo srečaili z reprezentancama CSR in ZDA. P0 turnirju v Zenici bo A-reprezentanca pod vodstvom /ve/nega trenerja Borisa Cukvasa odšla na balkansko prvenstvo v Atene in evropsko prvenstvo v Barcelono, študentska reprezentanca pa bo pod vodstvom trenerja kranjskih vaterpo-listov Petra Didiča odpo- tovala na univerzijado v Torino. V ponedeljek 10. avgusta, pa se bosta ob 20. uri v prijateljskem srečanju na kranjskem bazenu pomerili reprezentanci med seboj. Kranjčani bodo torej videli na delu najboljše reprezentante Jugoslavije, (razen Trum biča) ki so osvojili zlato medaljo na olimpijskih igrah v Mehiki. Sestavljali jo bodo: Stipanič, Bonačič, Porišič (Miškov), Lopatni, Rudič, Janikovič in Sandič. Se posebno bo zanimiv nastop reprezentanta Zorana Jankovica, ki je po mnenju strokovnjakov najboljši vaterpolist na svetu. — dh Pogovor tedna Jože Kuhar: Dobra uvrstitev naših Med jugoslovanskimi reprezentanti, ki se v Lescah pripravljajo na bližnje svetovno prvenstvo je tudi član AMC Lesce Jože Kuhar iz Strahinja. • Kdaj ste se začeli ukvarjati s padalskim športom? že od mladih nog sem se navduševal za to zvrst Športa. Moja padalska kariera pa se je pričela leta 1959. Do danes sem se 490 pognal iz jeklenega ptiča. % Vaši dosedanji uspehi? Moji uspehi segajo v leto M68. Takrat je naša eki-Pa, ki je zastopala Jugoslavijo na mednarodnem Para-ski tekmovanju v Nemčiji zasedla odlično tretje mesto. Naj pripomni*«, da se na tem tekmovanju tekmuje tudi v smučanju — veleslalomu. Smo edina ekipa v državi, ki se ob padalstvu ukvarja tudi s smučanjem. Sam pa sem v istem letu zasedel drugo mesto na slovenskem prvenstvu v samostojnih skokih. % Kaj menite o uvrstitvi naše reprezentance na svetovnem prvenstvu? Mnenja sem, da se bodo naši reprezentantje na letošnjem svetovnem prvenstvu bolje odrezali kot na prejšnjih prvenstvih. Med ženskami pa ima v samostojnih skokih največ možnosti za solidno uvrstitev tudi naša reprezontantka Darinka Krstič. # Še vaše želje? Prepričan sem, da bi naši forumi in ostale organizacije lahko še bolj finančno podprle padalski šport, saj imamo dobre pogoje za trening pa tudi nova padala tovarne Franjo Kluz iz Beograda so odlična. Naši reprezentanci želim veliko sreče in dobro uvrstitev med najboljšimi padalei sveta. Zahvaliti se želim našemu Podjetju Avtomontaži Ljubljana, kjer sem zaposlen za razumevanje. Skromnemu športniku želimo še mnogo uspehov! D. Humcr Peternel najbolfši tudi s pištolo Na pripravah v Kranju so že nekaj dni reprezentantje Jugoslavije * vaterpolu Dvakrat iHicv-no so na treningu na kranjskem bazenu, kjer trenirajo pod vodstvom zveznega treneri* B*. risa Cukvasa — prvi na levi — in pomočnika Petra Diđiča - v sredini sedi dr Brtovk- V ^'ILso,odI lcle *mti jj*"* Ra^novie, Miškov, Klarič, Rudič, Marovič. Lopatni, Belam*. r«C, Djoni in Jankovic. (-dh) Rekord Žagarfeve Sest mrtvih in več deset ranjenih v katastrofalni železniški nesreči na Trati pri Škofji Loki ŠKOFJA LOKA, 7. avgusta — Šest mrtvih in še neugotovljeno število ranjenih — to je bilanca hude železniške nesreče na Trati pri škofji Loki. 200 metrov od postaje v smeri proti Ljubljani sta čelno trčila brzi potniški vlak številka 905, ki je vozil iz Miinehna v Carigrad, ter tovorni nabiralni vlak, namenjen na Jesenice. Od lokomotiv in treh vagonov so ostale samo razbitine. V njih je — po neuradnih podatkih — našlo smrt šestero ljudi: strojevodji obeh kompozicij, asistent, vla-kovodja in dva zavirača. Med potniki ni bilo žrtev. Utrpeli so le razne poškodbe, vendar točnih podatkov nimamo. Katastrofa se je zgodila ob 4,17 zjutraj. Prebivalce okoliških hiš je nanjo opozoril strahoten pok, ki so mu sledili kriki prestrašenih potnikov. »Najprej sem mislil, da gre za potres. Pognal sem se iz postelje in stekel v jutranji mrak. Prizor ob tirih je bil grozljiv. Cez okna zrna ličen i h vagonov so lezli okrvavljeni, povsem zmedeni ljudje. Kakih 20 metrov stran od ruševin, sredi opek, ki jih je pometlo z začelnega vagona tovorne kompozicije, je ležal ranjen železničar. Sunek ga je bil očitno vrgel skozi vetrobransko steklo lokomotive. Z nekim fantom sva mu brž nudila prvo pomoč, potem pa so že začeli prihajati reševalci,« nam je povedal Lado Lužnik ki je na kraj nesreče prihitel komaj slabo minuto po trčenju. Potniki so še spali, ko se je zgodilo. Oblazinjeni spalniki so seveda omilili udarce in marsikomu rešili glavo. Srečo v nesreči je imela tudi skupina turistov in naših delavcev (vračali so se iz Nemčije domov), ki je sedela v začelmem vagonu brzea. Le-tega je namreč pritisnilo visoko prek ruševin lokomotiv, vendar ga je prestregel jekleni električna drog ob progi, če bi konstrukcija ne zdržala teže, bi masivni pulman treščil v bližnje betonsko skladišče. O posledicah menda ni treba posebej govoriti. O In kako jc prišlo do ka-tastrofe? Mednarodni br-0 zec številka 905 je tik # preti škofjeloško postajo £ pravilno zavozil na šesti 0 tir, kjer bi moral obstati 0 in spustiti mimo tovorno 0 kompozicijo. Toda iz ne-0 znanega vzroka strojevod-0 ja ni upošteval navodil. Q Z nezmanjšano hitrostjo % je peljal dalje, prešel na £ tretjo progo in po 200 me- # trih treščil v nasproti Q prihajajoči nabiralni vlak. # Vsi ti podatki — dobili 9 smo jih od šefa železni-9 ške postaje škofja Loka O Marjana Novaka — so # kajpak neuradni in zato £ morda netočni. Podrob-£ nosti bo razjasnila šele 0 natančna preiskava. I. Guzelj Foto: F. Perdan Neprevidni kopalci? V blejskem jezeru je v letošnjem poletju utonilo troje oseb. Znano je, da ima vsako organizirano kopališče — tako kot blejsko — svojega plavalnega mojstra, ki skrbi, da se kopalcem na kopališču ne zgodi kaj hudega. Blejsko kopališče — to je Grajsko kopališče — takega mojstra ima. Nesreča pa — kot vedno znova ugotavljamo — ne počiva. Letošnje tri utopitve v jezeru so se sicer pripetile zunaj kopališča in tudi v času, ki je neprimeren za kopanje. V enem primeru je bila utopitev nesrečno naključje, dvema pa je botrovala nepouče-nost, mladostna objestnost in neprevidnost. V takih primerih je vsa pripravljenost in opremljenost kopališča neučinkovita. Nobeno kopališče ali letoviški kraj — kakor koli vzamemo — ne more preprečiti, da se kopalci ne bi kopali ponoči oziroma da ne bi skakali v vodo pregreti in nepripravljeni na vodno ohladitev. Ob letošnjih utopitvah v Blejskem jezeru se je pokazalo, da Bled oziroma pristojna organizacija nima primerne opreme za iskanje utopljencev. Posebno ob zadnjem primeri i. ko je v jezeru pri nočnem kopanju utonil mlad francoski študent, so se slišali različni komentarji o nerazumljivi nepripravljenosti za takšne tragične primere. Potapljaška oprema, ki jo ima zavod za pospeševanja turizma na Bledu, zaradi starosti ni več uporabna", razen tega pa na Zavodu menijo, da reševanje utopljencev iz vode ni v njihovi pristojnosti. Zavod plačuje samo kopališkega mojstra, katerega naloga pa je preprečevanje utopitev na kopališču. Seveda pa brez potapljaške opreme na zgornjem Gorenjskem, kjer sta Bohinjsko in Blejsko jezero ter di'uge vode, ne kaže ostati. Zato je razveseljiva pripravljenost občinske gasilske zveze v Radovljici, da sama prevzame reševanje iz vode. Poveljnik gasilcev Viktor Pogačar meni, da jim bo uspelo morda že letos kupiti vsaj dve potapljaški opremi, seveda če bodo denar prispevale gostinske, turistične in druge organizacije Bleda. L. M.