METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe m vojvodino kranjsko. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 60 K, na */8 strani 40 K, na '/s strani 20 K, na '/«strani 10 K in na '/,s strani 6 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 70 popusta. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir Obseg: Siljenje ali kžljenje ameriških cepljenih ključev. — Vprašanja in odgovori. — Kaj delajo naše podružnice. — Narodnogospodarske vesti. — Kmetijske novice — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Sili eni e ali kali eni e ameriških cepljenih preobilna vlaga in nasprotno zopet zrak v nje J J J - r J lehko prihaja. V tak zaboj gre 500—700 cepljenk. Za- ključev. Vlaganje cepljenih ključev v zaboje. Cepljene ključe vlagamo potem v zaboje, ki so boji so tako napravljeni, da se ena stran lehko odpira. Najbolje je na znotranji spodnji strani pribiti dva kosa usnja, zgoraj pa stranico zapehniti ali zapreti. Kako se potem cepljeni ključi v zaboj vlagajo, navadno po 50 cm globoki, široki in visoki ter imajo na se razvidi iz podobe 25. in 26. Stene in dno se 5—6 cm straneh blizu dna izvrtane luknje, da se iz njih lehko nadebelo oblože z mahom, ki je bil pomešan z oglenim Podoba 25. Zaboj, ki je do polovice napolnjen s cepljenimi ključi, vloženimi v mah in oglje. Stene so 5 do 6 cm nadebelo obložene z mahom, ki mu je primešana V, oglenega prahu. Vmes med trtami je natrošeno drobno oglje. Podoba 26. Zaboj, poln cepljenih ključev v mahu in oglju, kakor na 25. pod. prahom, in potem se cepljeni ključi tako vlagajo v zaboj, da leže gornji konci cepičev vsi v eni visokosti, in sicer kakih 5 cm pod zgornjim robom zaboja. Spodnji konci leže seveda v mahu. Vmes med cepljenke, ki se prav nagosto vlagajo, se siplje — pa ne prav do cepljenega mesta — na drobne koščeke (kot grah) stolčeno oglje, ki se pri delu večkrat poškropi z mlačno vodo, ne da bi prišla na cepljeno mesto. Kadar je zaboj poln, izvzemši še kakih 5 cm prostora, se tudi ta stran pokrije z mahom, stranica se zapre in zaboj se postavi pokonci. Če so trte dobro vložene, se pri tem ne smejo pogrezniti (poleči) globokeje v zaboj. Mah je torej treba pri vlaganju nekoliko pritisniti. Nato se na vrh cepičev potrosi bolj debelega (kotfižol)lesnega oglja za prst nadebelo, nato se oglje pokrije za dva prsta nadebelo s sesekanim in z ogle-nim prahom pomešanim mahom, in končno se vse pokrije z vlažnim, dolgim mahom 5—6 cm nadebelo, ki ima namen, da hrani vsebino zaboja prehitrega izhlapevanja vlage. Kakor že omenjeno, se za vlaganje cepljenk v zaboje navadno rabi mah in lesno oglje. Ta material se takole pripravi. Mah mora biti mehak. Najboljši je torej tak mah, ki rase med travo na slabih travnikih ali bregovih. Mah se z grabljami nagrab' in prebere, t. j. očisti listja, trave in druge nesnage, in nato se z vrelo vodo popari, iz-žme in s trtnimi škarjami razreže, tako da je bolj droban. Potem se pomeša z oglenim prahom, in sicer se vzame na tri dele mahu en del oglenega prahu. Le oni mah, ki se z njim zaboj na vrhu pokrije, se ne meša z ogljem in se nič ne zreže. Lesno oglje se takole pripravi. Odpadki, torej prah, pomešan z debelejšimi koščeki, se dobi pri oglarjih poceni. Ti odpadki se presejejo najprej na situ, ki ima luknjice (1) velikosti leče [Q. To, kar gre tukaj skozi, je prah in prav drobni koščeki oglja, in to se rabi za mešanje z zrezanim mahom. Ostalo oglje se sedaj preseje na (2.) bolj redkem situ To, likosti | j |, in to da material za trošenje med cepljenke. kar preostaja, se še enkrat preseje na situ 3. ve- in nam da material, ki se z njim po- - i^/llk, • J1-. - ->> <"5t f fOVvfišS, trosijo cepiči na površju (glej pod. 27.). V novejšem času se jemlje namesto mahu in oglja tudi zmleta šota (šotni drob), ki jo lehko dobimo iz tvornice v Babni gorici, pošta Škofeljca pri Ljubljani. S tem materialom smo v državni trtnici v Bršlinu dosegli najboljše uspehe, boljše kakor pri mahu, ker je šotni drob rahlejši. Paziti je le na to, da se po parjenju dobro izžme, da se torej za vlaganje v zaboje ne jemlje premoker. Šota nadomesti torej mah in oglje, le na vrh cepičev pride plast oglenih koščekov 3. velikosti, na to pride zopet šota (3 cm nadebelo) in le za pokritje vsega se jemlje dolg, rahel mah. Namesto mahu ali šote se tudi lehko jemlje žaganje, ki daje baje dober uspeh, samo da ne sme biti preveč sveže, ker ima sveže žaganje preveč čreslo-vine v sebi. Rabiti je torej bolj staro, preležano žaganje. Polne zaboje stavimo na kak pripraven prostor, da niso ne preveč na vlažnem, ne na prepihu. Kadar pa imamo vse zaboje polne, jih postavimo v prostor, kjer jih nameravamo siliti (kaliti). Za to je najbolj pripravna posebna silnica. Silnica. F.foršE; Podoba 27. Slika kaže bolj natančno, kako so cepljeni ključi v mah in oglje vloženi in z ogljem in z mahom pokriti. Silnica je nizek, napol ali popolnoma podzemeljski cvetičnjak, kakor jih nahajamo pri vrtnarjih. Poglavitna stvar je, da je dosti svetla, da se lehko zrači in kuri. Kakšne so take silnice, razvidimo iz podob 28., 29., 30., 31,, 32,, 33., 34. in 35. Namesto silnic (cvetičnjakov) se lehko v to svrho rabijo tudi sobe, ki imajo dobro peč, nadalje hlevi in gorke grede (lehe). Vendar je in ostane pravilno zgrajena silnica najboljši prostor za kaljenje cepljenk, ker se v njej gorkota, vlaga, svetloba in zračenje najbolj pravilno in trtam prikladno uravnavajo. Mali posestnik si lehko s prav majhnimi stroški priredi potrebno silnico. Tako vidimo n.pr. na pod. 28. silnico nekega nižje-avstrijskega kmeta. Ta silnica je pokrita s starimi okni in je povzročila le 12 K izdatkov v gotovini, ker si je vse drugo sam naredil iz starih reči. V tej silnici se naenkrat lehko kali 6000 cepljenk. Na podobi 29. je videti 12.000 v trtnici vloženih, poprej v tej silnici kaljenih cepljenk, ki so dale 9600 (80 °/0) popolnoma zraslih cepljenih trt, kakršne vidimo na podobi 48. in ki so vredne, po 20 h komad računjeno, 1920 kron! Kako mora biti silnica grajena in urejena, ne bom natančno popisoval, ker bi to zavzelo preveč prostora. Omenim naj le, da obstoji navadno iz bolj svetiega, z okni pokritega dela (silnice v ožjem pomenu besede) in iz majhne veže, kjer se nahajajo stopnice k silnici in vratca v peč, ki se od tukaj kuri. Iz peči je izpeljan lehko se dvigajoč kurilni kanal, ki je izdelan iz navadne in strešne opeke in pelje skozi prostor za siljenje in dimnik. Nad pečjo stoji pločevinasta, nizka posoda (banja) z vodo, da se dela sopar in stem vlažen zrak. Nad kanalom in na nasprotni treba, da prihaja skozi odprtine gorkota od kanala, '/a m nad zaboji se vzdiguje steklena streha, obstoječa iz več oken, ki se dajo sneti. Podoba 38. Silnica posestnika Kajna v Kricendorfu, pokrita z navadnimi okni; na desno pozneje prizidan prostor za utrjevanje siljenih cepljenk z okni z gorkih gred. Vsako prvo in zadnje okno ima okence (lino) za zračenje. Iato-tako se nad pečjo v zidu nahaja tako majhno okence. V zemlji je zakopan sod, kjer se greje za škropljenje potrebna voda. Tla so posuta s peskom. Silnico postavimo tako, da okna gledajo proti vzhodu in zahodu, da ima torej zjutranje in popoldansko solnce. Kdor bi hotel kako večjo silnico graditi, temu priporočam, da si ogleda pravilno zgrajeno in urejeno silnico pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu. Ta silnica je veljala z vsem vred kakih 1000 K in gre vanjo naenkrat 35 do 40.000 trt. Dobro je, da je pri večjih silnicah tudi hladnejši prostor, kamor se odrasle trte postavijo, da se utrdijo. Sicer pa za to zadostuje tudi 1 m globoka jama, Podoba 29. Slika trtnice posestnika Kajna v Kricendorfu poleti Videti je, kako lepo uspeva 12000 v njej vloženih cepljenk. Na desno se vidi njegova preprosta silnica. strani so napravljene štelaže za zaboje, ki so iz navadnih 3/l m do 1 m. visokih kobil, kakor jih rabijo tesarji. Na njih leže deske ne tesno skupaj sklenjene, ker je obita z deskami, kakršno vidimo v podobi 36. Kdor kali cepljenke v hlevu, zabojev ne sme po- V gorki lehi je siljenje cepljenk zelo kočljivo in je treba vedno paziti, da se ne naredi prehuda vročina, Podoba 30. Silnica absolviranega učenca kmetijske šole F. Novaka v Kricendorfu, ki drži 20.000 trt in je veljala 100 K. Podoba 31. Pogled na občinsko silnico v Rosicah na Nižjeavstrijskem, kamor gre naenkrat 100.000 cepljenk. Zgradba je veljala 1500 K. staviti na mokra tla in ne na prepih ter mora pustiti ki bi mogla cepljenke uničiti. okna zaprta, da je zrak v hlevu gorak in vlažen. Treba je torej pravilno senčiti, zračiti itd. Oskrbovanje cepljenk v silnici. i Ker je treba gotove gorkote in vlage, moramo Kadar imamo toliko zabojev nacepljenih, da z njimi , imeti v silnici toplomer (glej podobo 37.) in vlagomer Podoba 32. Pogled v občinsko silnico v Rosicah na dan, ko so se začele cepljenke saditi v trtnico. Spredaj je videti eden še zaprt in eden že odprt zaboj ter ona posestnika, ki sta cepljenke oskrbovala. Podoba 33. Notranjščina silnice občine Vajkersdorf na Nižjeavstrijskem po končanem kaljenju trt. lehko napolnimo silnico, jih postavimo Da police v sil- (glej pod. 38 ). Obe pripravi dobimo pri tvrdki H. Kap- nico, zapremo okna ter pokrijemo s slamnatimi pokrivali peller na Dunaju, Fran?ensgasie št. 13. (odejami) in deskami ttr pričnemo v peči kuriti. Kuriti je treba tako, da toplomer vedno kaže med 20—25° R ali 25—30» C. Ker v to svrho [ otre- Če kaže vlagonur '00, pompni to, da je zrak bnjemo maksirtial i in minimalni toplomer, vemo vedno, 1 popolnoma nasičen z vodnim soparom. Podoba 34. Del silnice v Vajkersdorfu s trtami, ki so že namenjene za vlaganje v trtnico. Mrzla gnojna greda (jama obita z deskami) za utrjevanje cepljenk na prostem pri silnici višje vinarske šole v Klosterneuburgu. Trte so že tri tedne stare, ker brani dež saditev na prosto. Vkljub temu niso preveč razvite. koliko je bilo v silnici tekom gotovega časa največ in ko- Mi moramo, posebno v prvih 8 dneh. gledati na to, liko najmanj toplote. Vlagtmer kaže odstotke vlage da vlagomer vedno kaže vsaj okoli 80—90 °/0 vlage, (vodenega soparja) v zraku. Če je vlage premalo, se cepljenke v zabojih suše. Podoba 37. Maksimalni in minimalni toplomer tvrdke H. Kappeller, Dunaj V/l, Fran-zensgasse 13 Na desni strani je toplomer s stekleno lestvico (cena 20 K), na levi bolj preprost, z leseno lestvico (cena 9 K). Da dosežemo zadostno vla»o. moramo večkrat na T. te naravnost se ne smejo škropiti, ker bi jim dan blizu kuri nega kanala tla, steue -iinice in deske segnila očesa. Podoba 35. Velika francoska železna silnica višje vinarske šole v Klosterneuburgu. Podoba 39. Siljene trte, ki so že tako razvite, daje treba odvzeti mah in oglje in pričeti z utrjevanjem. Zaboj je bil 8 dni v silnici na gorkem. Podoba 38. Lasni vlagomer (hygrometer) od H. Kappellerja na Dunaju. Stane 18 K. zabojev z mlačno vodo, ki jo imamo v zakopanem sodu pripravljeno, poškropiti ter gledati na to, da je tudi v pločevinasti banji nad pečjo voda. Pri taki toplini (25 30» C) in vlagi (80—90 %) je seveda v silnici soparno in vroče kakor v kakih toplicah. iV rf-Wlron,e'e„ V iht) , s o 111 1 f; fcherelJilVB ., nsefc let FeuchiiqHwl iuf ZiramiMinae. Tako ozračje | rija seveda ne samo trtam, ampak tndi raznim škodljivim glivam, posebno pa plesnobi. Zaraditega je treba silnico vsaj dvakrat na dan dobro prezračiti, in sicer takrat, kadar je tndi na prostem b>>]j gorko. Navadno se zrači zjutraj ob devetih in popoldne ob štirih. V ta namen se odkrijejo prva okna in se odprejo za kake četrt do pol ure line v oknih m okence v zidu nad pečjo, da se v silnici napravi nekoliko prepiha. Stem pride zopet svež zrak v silnico, ia plesnoba se ne razvija. Prvi teden ni drugega dela v silnici, kakor da se vzdržuje pravilna toplina in vlaga ter da se vsak dan dvakrat zrači Čez kakih 8 dni je treba pogledati, ali so trte že začele odganjati. Če so oigna^a oče-a v zaboiih že 1-2 cm nadolgo, oilv,;amtmo najprej zgornji dolgi mah in podnevu vsaj eno stran silnice nekoliko odkrijemo, da se oni poganjki, ki pierasejo oglje in sesekani mah, oziroma šotni drob, privadijo na svetlobo. Takrat p t tudi znižamo toplino v cvet.ičnjaku na 20° R, pozneje na 15° R (oziroma 25—20° C), iii bolj m< čno začimn. Če trte v enem zaboju bolj, v drugem manj odganjajo, postavimo prvega na gorkejši, diugega na mrzlejši kraj silnice. Kadar večina mladih poganjkov v kakem zaboju predere pokrivalno plast (glej podobi 39), odstranimo tudi drobni mah, oziroma šjto, in oglje na ta način, da preklopimo zaboj na eno stran, na zgornjo stran pri tem s pestjo potolčemo in vjamtmo ves odpadli material v podstavljeno ptazno posodo. (Dalje prih.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 80. Moja svinja je skotila 7 mladičev, a so morali vsi poginiti, ker svinja ni imela mleka, in sicer vzlie temu, da sem skušal mladiče s kravjim mlekom odrediti. Ker je svinja drugače popolnoma zdrava, je pomanjkanje mleka nekaj nerazumljivega, zato vprašam, če je domnevanje sosedov pravo, ki trdijo, da je svinja začarana, oziroma od zlobnega človeka zagovorjena, in če je to sploh mogoče? Ali se da pomagati, da svinja dobi mleko ? (M. G. v J.) Odgovor: Vaši sosedje imajo prav, kajti Vaša svinja je res začarana in od zlobnega človeka zagovorjena, a tisti, ki jo je začaral in zagovoril, ste Vi sami, ker ste svinjo prezgodaj pripustili. Tako čaranje pa ni umetnost, temveč le neumnost, kajti svinja, ki stori, preden je dobro k to stara, nima še razvitih mlačnih žlez, in ni čuda, če nima ob porodu dovolj mleka. če mlečne žleze niso razvite, tedaj ni sredstva, da bi žival dovedli do mleka. Ko bo Vaša svinja pritodnjič storila, bo že starejša, in takrat bo imela dovolj mleka. Sicer pa preberite tudi odgovor na 71. vprašanje v zadnji številki tega lista Vprašanje 81. Ali je priporočeno suho seno soliti, kadar se spravlja? (A. S. na P.) Odgovor: Soljenje sena je tod umestno, koder zaradi vlažnega podnebja ne morejo sena dovolj posušiti ter so prisiljeni napol suho seno spraviti na skupaj stlačene kupe, da delajo „rjavo seno", ki se potem na kupu segreje in vsled tvoreče se toplote vlaga izpuhteva. Da tako seno znotraj v kupa ne plesni, se mora soliti. Če je pa seno dovolj suho spravljeno, potem soljenje ni potrebno. Včasih pa tudi soljenje suhega sena ni napačno, in sicer takrat, kadar je sestavljeno iz slabih in debelobilčnih trav. Sol namreč vleče nase vlago iz zraka, ki se je potem navzame seno; debele bilke se omehčajo in živina potem rajša je tako slano in omehčano seno. Ker je taka vlaga v senu nasičena s soljo, se ni bati, da bi seno splosnilo. Vprašanje 82. Ali se kutina lehko pozimi v roki cepi s hruševim cepi;em, ali naj se pozneje na mestu cepi za lubad, ali naj se okulira? (R. H. na T.) Odgovor: Kutina nikakor ni primerna za zimsko cepljenje v roki, temveč se mora cepiti na mestu med rastjo. V tem času rada sprejme vsakovrstno cepitev, vendar je okuliranje najumestnejše. Vprašanje 83. Ktere vrste jablan in hrušek so priporočene za vzgajanje lepih debel v drevesnici ? (R. H. v T.) Odgovor: Za vzgojo debel v drevesnici so izmed jablan priporočene naslednje vrste: vojvodinja Olga, landsberška rejneta, če,lini, Koksova pomona, Oberdickova rejneta itd. Za hruške: tehantovka, avranžarca, monšalardovka, razne vinske moštnice (nikakor pa ne naša tepka) itd. Poprej zelo priporočane angleške zimske parmene in normanske cidrovke se je is tehtnih razlogov ogibati. Pri izbiri vrste za vzgojo debel se je vsekdar ozirati na talne in podnebne razmere ter je dejanska prejkušnja odločilna. Pri okuliranju je za vzgojo debel skoraj vsaka močno rastoča vrsta primerna ter I Vam sploh priporočamo posluževati se tega načina požlaht-nitve v drevesnici. Vprašanje 84. Pri nas se že kakih pet let pri prašičih pojavlja neka bolezen, ki jo roženico imenujemo. Pri mladih prašičkih namreč prične rasti v kotu očesa trda mrena, ki se mora postriči. To delo je zelo težavno, in prašički, ki to bolezen dobe, postajajo mršavi, se zarivajo v steljo in slednjič poginejo. Zadnji čas se pojavlja ta bolezen tudi na mladih teletih in psih. Kakšna bolezen je to in kako jo je zdraviti ? (F. Š. v G.) Odgovor : Popisana bolezen nam je popolnoma neznana; vprašali smo tudi živinozdravnika, a nismo nič izvedeli, zato Vam d;ine8 ne moremo odgovoriti. Nikakor ni izključeno, da je roženica posledica kake druge bolezni, in sicer kužne, povzročene po kaki glivi, kajti sumno je, da več prašičkov dobi to bolezen, ki se celo pojavlja tudi pri teletih in psih. Ker je važno, da se zasledi vzrok te bolezni, bo kmetijska družba sama skrbela, da pride k Vam veščak, ki ho bolezen, oziroma njen izvir, zasledoval ter Vam dal potrebne nasvete. Mi bomo pa svoječasno v „Kmetovalcu" o uspehu zasledovanja kaj več sporočili. Vprašanje 85. Vol je dobil na parklju sprednje noge oteklino in vsled nje ni mogel voziti. Poklicani živinozdravnik je moral roženino na podplatu in med parklji do živega porezati, da je mogel gnoj odteči. To seje zgodilo že pred štirimi meseci, a podplat se noče obrasti, da bi bil vol sposoben za delo. Omenjam, da je bil vol podkovan. Kako nt j postopam, da bo vel zopet sposob. n za delo? (J. T. v L.) Odgovor: Vol ne bo toliko čaza za rabo, dokler mu parkelj popolnoma ne porase, in ker se to silno počasi vrši, zato morate čakati. Rsst roževine ni mogoče posptšiti, temveč je to naravi prepustiti ter je le paziti na snago in na mehko ležišče. Vprašanje 86. Moja kobila si je na sprednji nogi prizadela 20 cm dolgo in 1 cm globoko rano, ki sem jo dal takoj zašit1. Sosedje mi svetujejo, njj rano mažem z jesenovim