ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXE PERZIJE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 30(1067) Čedad, četrtek, 26. julija 2001 Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it Storia Natura Cultura www.lintver.it tednik Slovencev videmske pokrajine C0MU»ITa' hmtm BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 Dai “Microdrammi” l’essenza del Mittelfest E ’ partita venerdì la decima edizione del festival di Cividale ‘‘Postaja Topolove” se je zaključila s koncertom Topolovske orkestre Konac letošnje Postaje je bil še buj razsvetljen S korcertom Topolovske orkestre se je zaključila v nediejo zvičer osma izdaja “Postaje Topolove”. An lietos je ratal tist čudež, ki vsako poletje privleče v tisto majhno vas stotine ljudi. “Postaja” ni več razstava an ni an festival, je pa prestor, kjer se lahko guori gor mez novo letališče, kjer se posluša glasbo, ki je bla narejena, ko je v vasi živela judovska skupnost, kjer otroci se naučijo nieke nove reči, kjer pesniki taz Genove povejo, kuo so muorli, zadnji tiedan, iti proč taz njihovih miestah, kjer ponoč se paržgejo, ta ki imajo obraze od starih Tapolovčanov. An lietos, parvi krat, vašnjani so na-pravli še eno liepo sorpre-žo. Brez nič reč drugim, tri al štier od njih so zadnji vi-čer paržgal ognjemete (fuochi d’artificio), takuo da se je Tapoluove še buj raz-svetilo. beri na strani 6 “Videnška pokrajinska uprava bo gojila do Nadiskih dolin in Benčije nasploh posebno pozornost. Prvič zato, ker v pokrajinskem svetu, Zal, ni nikogar iz teh krajev. Drugič, ker imate kot Slovenci svojo kulturno specifiko, ki bogati našo deželo. In tretjič, ker gre za hribovite predele z dobro znanimi težkimi problemi”. To so v strnjeni obliki glavne misli, ki jih je na prvem srečanju z Nadiškimi Zupani v ponedeljek izrekel predsednik videnske Pokrajine Marzio Strassoldo. (d.u. ) beri na strani 4 La pioggia ha in parte rovinato la giornata inaugurale del Mittelfest, costringendo gli organizzatori a ridurre lo spettacolo “Microdrammi” ed a proporlo, venerdì, nello spazio chiuso del teatro Ristori. Il festival del decimo anno, un compleanno speciale, chiude anche un triennio dedicato al tema del partire e del tornare, come ha ricordato durante l’inaugurazione il presidente dell’associazione Mittelfest, Giovanni Pelizzo. Tema che proprio grazie ai microdrammi si svela. “Il tormento, le speranze, gli scontri sul totalitarismo, la voglia di giustizia, l’esaltazione delle di- versità”, ha e-lencato Pelizzo, e sono la sintesi di dieci anni in cui il centro-est dell’Europa ha sofferto ma resistito. Argomenti ripresi dal sindaco Attilio Vuga, che ha ricordato “le tante cose accadute nei Immagine da “L’interpretazione dei sofgni” del Mladinsko gledališče Paesi dell’est, spesso tragiche, anche se Provincia, Marzio Strassol- zione”, a concludere gli inancora una volta da queste do, “il ruolo del Friuli è ferventi è stata 1 assessore terre si conferma una gran- quello di sutura tra le cultu- regionale alla cultura Ales- de ricchezza culturale”. E re europee, e il Mittelfest è sandra Guerra, (m.o.) se per il presidente della il manifesto di questa fun- segue a pagina 7 Aktualno Potem ko je ustavno sodišče glede usode gorskih skupnosti dalo prav Deželi, je pristojna peta komisija deželnega sveta prejšnji teden z nujnim postopkom odobrila zakonski osnutek 217/2001 o ukinitvi gorskih skupnosti, ki ga je predstavil deželni odbor. Zakon seveda s tem še ni odobren in bo moral v razpravo na plenarno zasedanje Deželnega sveta. Glede na desno-sredinsko veCino v deželnem svetu pa je pričakovati, da bo osnutek odobren. Čeprav bo levosredinska opozicija aktivno posegla v razpravo s stališčem, da zakona o ukinitvi ne gre odobriti, dokler ne bo znano, s kakšno ustanovo naj bi se ukinjene gorske skupnosti nadomestile. Vseh deset gorskih skupnosti naše dežele bo po napovedih še v teku poletja dobilo komisarske uprave, ki bi morale trajati do junija 2002. Zakon, s katerim naj bi nastala nova gorska ustanova, pa bi moral Deželni svet sprejeti do konca Do prihodnjega februarja deželni zakon o reformi Za gorske skupnosti komisarska uprava februarja prihodnjega leta. Predsedniki gorskih skupnosti naše dežele so na srečanju s predsednikom Dežele Renzom Tondom in pristojnim odbornikom Luco Cirianijem izrazili veliko zaskrbljenost zaradi "upravne praznine", ki bo nastala ob ukinitvi gorskih skupnosti. V teku so namreč številni projekti in nastala bi velika škoda, Ce se jih ne bi pravočasno izpeljalo, neposredno pa bi bile prizadete občine, ki so vključene v Gorske skupnosti. Predsedniki so na srečanju podčrtali, da deželni zakon ne ukinja nekih nepotrebnih ustanov, paC pa, Renzo Tondo žal, realne strukture, ki obstajajo in delajo v korist krajevnega prebivalstva. Vsekakor mora biti jasno, kako se bo to neobhodno potrebno delo v korist goratih predelov nadaljevalo. Predsedniki so zato posta- vili zahtevo, naj deželna uprava pri snovanju nove ustanove za gorate predele vzame v poštev mnenja in ocene krajevnih upraviteljev. Deželna uprava se je v tem smislu tudi obvezala. Odbornik Luca Ciriani je med drugim dejal, da bo Dežela poskrbela za novo ustanovo za gorata področja, "ki bo cenejša, učinkovitejša in manj birokratska od sedanjih gorskih skupnosti". Krajevni upravitelji gorskih občin vsekakor mnogo pričakujejo od novega predsednika Dežele Tonda, ki je tudi sam doma iz TolmeCa in naj bi zato bolje razumel težke probleme hribovitih krajev, (du) Pismo iz Kima Stojan Spetič V letih, ko je hrup potrošništva prekril celo zadnje mite, je Indro Montanelli med zadnjimi pokonCneži sicer dokaj gnile italijanske medijske scene. Težko bi rekel, da je bil idealen Človek. Bil je nenavaden Italijan, ki je znal tudi priznati svoje napake v imenu neke svoje družbene etike, ki se nikakor ni mogla skladati z njegovimi deklariranimi vrednotami laiCne desnice. Oce, zaljubljen v Marinettijev futurizem, mu je dal ime po kosu motorja, Cilindro, ki ga je nato skrajšal v bolj sprejemljivi Indro. V mladosti je bil fašist. V Abisiniji si je vzel za naslado Cmopolto deklico, kot vsi italijanski oficirji. Tudi na stara leta se tega ni sramoval. Sicer je kot klasičen mešCan skrival dvojno družino. Pisal je zgodovinske knjige, v katerih je bil odkrito pristranski. Pred koncem vojne so ga Nemci zaprli in obsodili na smrt. Svojo izkušnjo je ovekovečil v knjigi “General Della Rovere” o goljufu, ki najde svoje dostojanstvo samo pred eksekucijskim polkom. V sedemdesetih letih so mu rdeCe brigade prestrelile koleno. Ni jijm zameril. Čutil se je vojaka na fronti. Skregal se je z lastnico vodilnega italijanskega dnevnika Giulio Mario Crespi, Ceš da mežika skrajni levici. Ustanovil je svoj list, Il Giornale, ki ga je kmalu kupil Berlusconi. Ko je medijski “tycoon” stopil v politično areno in od Montanellija zahteval, naj se podredi njegovim političnim in ekonomskim interesom, je košCeni in trmasti Toskanec zaloputnil vrata. Pozneje je ustanovil svoj list, La Voce, ki je bil moderen in agresiven. Lep, morda celo prelep, da bi ga široka publika brala. Propadel je po nekaj mesecih brez reklame in bralcev. V dneh popolne osamitve mu je solidarnost izrekla levica, ki je ni imel rad, a jo je spoštoval. Zaman je pozival Italijane, naj maja letos glasujejo za Oljko, sicer se bodo z Berlusconijem še bridko kesali. Moj osebni spomin na Montanellija sega v leta, ko sem sedel v parlamentu. Na dnevni red je tedaj prišla razprava o zaščitnem zakonu, oziroma o Maccanicovem osnutku zaščite. Urednik Montanellijevega dnevnika Il Giornale, Livio Caputo, ki se je ne- kaj let pozneje proslavil kot odkrit sovražnik Slovenije in Slovencev, je tedaj mladi Časnikarki naročil, naj napiše Članek o pravicah, ki jih terjamo. V njem je kar mrgolelo laži in izmišljotin, ki jih je tedaj širil samozvani Odbor za zaščito italijanstva. Dvignil sem telefon in ga poklical. Predstavil sem se kot senator, obenem pa tudi kot Časnikarski kolega: “Vem, da ljubiš resnico, Čeprav je neprijetna. Poslal ti bom Članek, v katerem pojasnjujem, kaj zares pričakujemo Slovenci od italijanske države.” Sploh ni pomišljal: “Pošlji, vendar naj ne bo predolg. Recimo dve tipkani strani.” Obljubil sem, potem pa opazil, da je bilo gradiva za tri strani. Poslal sem jih po faksu in dodal, na roko: “Oprosti, Ce nisem držal obljubo. Ker ti zaupam, kar ti Črtaj odveCno.” Pa ni. Članek je objavil v celoti, brez najmanjše korekture ali cenzure. Niti si ni privoščil pripomb pod Črto, kot je zoprna navada nečimrnih urednikov v naših krajih. V tem je bila njegova veličina. PS: Minuli konec tedna sem presedel pred televizijo. Zgroženo sem gledal genovske incidente in se spraševal, ali si nekateri moji prijatelji sedaj še upajo trditi, da med Oljko in desnico pravzaprav ni razlike. Nekateri so razliko Čutili kar na svoji koži. Slovenci so za evropsko integracijo Evropska unija je edina možnost, ki jo ima Slovenija glede svojega mednarodnega položaja, meni 43,3 odstotka slovenskih državljanov in za vstop v EU bi na referendumu glasovalo 57,8% ljudi. To sta le dve izmed nekaj prvih ugotovitev iz terenske raziskave o stališčih Slovencev glede vključevanja v EU, ki jo je za vladni urad za informiranje maja in junija letos izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ugotovitve iz te raziskave se v veliki meri pokrivajo tudi z izsledki julijskega Politba-rometra, po katerih bi za vstop v EU na referendumu glasovalo 54,8%. Odstotek ljudi, za katere je EU edina alternativa, je razmeroma visok tudi v primerjavi z drugimi državami kandidatkami, beremo v ljubljanskem Dnevniku. 21,3% sicer meni, da bi Slovenija morala ohraniti nevtralnost, po mnenju 10,5% bi država morala ohraniti samostojnost in vstopiti v zvezo NATO, za 1,4% bi bilo koristno pove-zovanje z državami JV Evrope in za 2,6% z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, 20,9% pa se jih ni izjasnilo. Koristi od Članstva vidi 49,2%, da vstop v EU ne bi državi koristil, meni 21,7%, 29,1% je neopredeljenih. Najbolj bi Članstvo škodilo kmetijstvu, je menilo 60,2% vprašanih, vendar pa obratno 47,9% meni, da bo posodabljanje kmetijstva bolje potekalo v EU. Vstop v EU je tudi tehten razlog za spremembo slovenske ustave, meni 43,9%, 26,8% se jih s tem ne strinja, 29,3% pa je neopredeljenih. Kot Clanica bi Slovenija morala prevzeti evro po prepričanju 53,7%, 31,7% pa se jih zavzema za ohranitev tolarja. Sicer pa bi na referendumu zanesljivo za glasovalo 24% vprašanih, 33,8% pa bi jih za glasovalo verjetno, kar skupaj znese 57,8%. Proti bi verjetno glasovalo 13,2%, zanesljivo pa 10,1%, medtem ko je 18,9% neopredeljenih. Kaj pa menijo Slovenci o nedavnem sporazumu, doseženim med Slovenijo in Hrvaško? V ljubljanskem Dnevniku smo prebrali rezultate javnomnenjske ankete, ki dopuščajo sklepanje, da sporazuma o JEK in državni meji v slovenski javnosti uživata precejšnjo podporo. Tako je dvotretjinska veCina vprašanih (59,8 odstotka) pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali bi se strinjali s takšnim meddržavnim dogovorom, po katerem bi Slovenija v zameno za zanjo manj ugodne rešitve v zvezi z JEK dobila veCino Piranskega zaliva in prost dostop do odprtega morja. Kot smo lahko videli, ravno na tem kompromisu oziroma na tej “vezani trgovini” temelji sporazum Dmovšek-RaCan. Ko je šlo za določanje meje na Primorskem, se je javnost spraševala, kaj je za Slovenijo pomembnejše: sporni istrski zaselki na južni strani Dragonje ali pridobitev suverenosti nad veCino Piranskega zaliva in prost dostop do odprtega morja. Ob upoštevanju skoraj četrtinske neopredeljenosti (23,5 odstotka) je bil prevladujoč odgovor (70,4 odstotka), da je za Slovenijo pomembneje, da pridobi veCino Piranskega zaliva in prost dostop do mednarodnih vod. Le 6,1 odstotka vprašanih je ocenilo, da je za Slovenijo pomembneje, Ce ji pripadejo zaselki Mlini, Bužin in Skodelin. (r.p.) Incontro KuCan-Mesic a Siglato l’accordo I governi di Slovenia e Croazia hanno approvato la bozza di accordo sul confine e sul piccolo traffico di confine. Hanno siglato anche l’accordo sulla centrale nucleare di Krško. Un passo avanti II parlamento sloveno dopo molti tentennamenti -la questione si trascina dall’ottobre 1997 - ha accolto con 73 voti a favore l’accordo sul traffico di frontiera e la collaborazione con la Croazia. L’accordo era stato sottoscritto dagli allora ministri degli e-steri Zoran Thaler e Mate Granič poco meno di quattro anni fa. L’ultimo tentativo per bloccarlo era stato messo in atto nel gennaio dell’anno scorso quando trenta parlamentari avevano interpellato sulla questione la Corte Costituzionale. Quest’ultima ha deliberato che l’accordo non è in contrasto con la Costituzione e non pregiudica la definizione del confine tra i due paesi. Al contrario faciliterà la vita a circa 250 mila persone che vivono sul confine e che potranno passare più liberamente da una parte all’altra. L’accordo prevede, tra l’altro, l’apertura di 27 valichi di confine per il piccolo traffico di frontiera. Rapporti bilaterali 1 presidenti di Slovenia e Croazia KuCan e MesiC si sono incontrati nei giorni scorsi ad Umago ed hanno discusso lungamente dei rapporti bilaterali tra i due paesi che sono entrati in u-na fase postiva. Stanno ini- ziando a sbrogliarsi i nodi irrisolti tra i due paesi, a cominciare dalla definizione dei confini, ed è stato avviato un processo di rafforzamento della pace e della stabilità in Europa. Meno disoccupati Per la prima volta in Slovenia negli ultimi dieci anni i disoccupati sono scesi sotto la soglia dei 100 mila, pari ad un tasso del 6,7 per cento. Secondo il ministro Vlado Dimovski questo risultato va attribuì- Umago to ad un’efficace politica per l’occupazione, alla crescita economica ed all’inse-rimento delle aziende slovene nei flussi economici internazionali. Altro dato interessante, reso noto dall’Istituto nazionale di statistica, riguarda gli occupati in agricoltura. Il loro numero si è attestato su 33.517 addetti e dunque è calato del 6,2 per cento rispetto al maggio del 2000. La guerra dei duty-free Il presidente del parla- mento sloveno Borut Pahor ha inviato al presidente della repubblica KuCan perché la promulghi la legge che di fatto cancella i negozi a regime fiscale a-gevolato sui confini con I-talia e Austria. È fallito infatti il tentativo di sottoporla a referendum in quanto i promotori non sono riusciti a raccogliere le 40 mila firme necessarie. Hanno però già sollevato perplessità sulle difficoltà e presunte irregolarità nella raccolta delle firme. Quindi non è del tutto certo che la vicenda sia definitivamente chiusa. četrtek, 26. julija 2001 Na pobudo kulturnega društva Rečan bomo poslušali 12 novih skladb V nedeljo bo na Lesah senjam cerkvene pesmi m Serijam cerkvene pesmi Lese leto 1990 3 Azzida, aperta la galleria V. Z. Simonitti È intitolata a Valentino Z. Simonitti la galleria che è stata inaugurata sabato, 14 luglio, in un’ala della parrocchia di Azzida. Dopo le esposizioni di Cividale, Udine e Trieste qui ha trovato la prima sede permanente la mostra dedicata a Simonitti, architetto ed intellettuale di confine, come ha spiegato Sonia Simonitti, presidente dell’Associazione che ha dato vita all’iniziativa volta a far conoscere la figura e l’opera di Simonitti. La mostra era stata curata dagli architetti Renzo Rudi e Giovanni Vragnaz, su iniziativa del centro studi Nediža. Il materiale è stato rimaneggiato ed ampliato, ha aggiunto Sonia Simonitti alla presentazione, in particolare sono stati esposti oggetti personali ed arredi, provenienti dallo studio Simonitti che oltre a dare un carattere di museo all’esposizione, offrono uno spaccato dei suoi vasti interessi nei diversi campi del sapere. Sonia Simonitti, con la figlia, e Amerigo Dorbolò Z željo in zahtevo “Pustita nam rože po našim sadit” se je trideset let od tega rodil na Lesah Senjam beneške piesmi. V resnici tak je bil naslov pesmi, ki jo je napisal Aldo Clodig in je tudi zmagala na prvem sejmu za Svet Jakob julija 1971. leta. V njej pa je jasen tudi kulturno-politiCni program manifestacije, ki nam na pobudo kulturnega društva ReCan že toliko let bogati življenje pa tudi zaklad sodobne ljudske in avtorske pesmi. Kak pomen ima, kako vlogo je senjam odigral v vseh teh letih, najbrž še najbolj jasno dokazuje primer pesmi “Nedelja”, ki jo sedaj vsi poznamo kot “-Din don dan” in jo veseli prepevamo, saj je res ponarodela. Besedilo je za peti senjam, leta 1977, napisal mladi Marco Cerne-tig iz Cernecja, glasbo je napisala pa Angela Petri-cig. Da ni slovenski jezik, ki ga govorimo po beneških dolinah in vaseh pa Čeprav pretežno v nareCni obliki le stvar za jezikoslovce, etnologe in zgodovinarje, paC pa je živ organizem dokazuje njegova vitalnost in ustvarjalna moC. Tako se že tri desetletja rojevajo nove pesmi in poezije, nove pravljice in dramska besedila za naše gledališče. Lepo je, da so organizatorji Sejma beneške piesmi pri kulturnem društvu ReCan imeli že od samega začetka celovito vizijo in so ob ljudski in posvetni razvijali tudi novo beneško pesem z versko vsebino, saj je biu takrat slo- venski jezik zelo moCno prisoten v cerkvenem življenju. Ze tretji senjam, leta 1973, je bil posvečen cerkveni pesmi. Na njem so nastopili zbori iz Marsina, Topolovega, Sv. Lie-narta, ReCan z Les, moški in mladinski zbor ReCan. Leta 1990 je na Lesah potekal sedemnajsti Senjam in je bil spet verske vsebine. Na njem je sodelovalo 13 zborov in skupin, ki so predstavili 13 novih piesmi. Prireditev je bila res zelo bogata, kakor priCa že seznam udeležencev: skupina Rezija, zbor Sv. Pavla iz Srednjega, farna skupina iz Gorenjega Tarbija, zbor iz Kravarja, zbor Pod lipo iz Bar-nasa, pevski zbor Sv. Lenart in še pevski zbori iz Ukev, Kozce, Drežnice, Tipane, Klenja, Barda in Zavarha ter seveda domaci mešani pevski zbor Rečan. Letos se kulturno društvo ReCan s svojim Sejmom spet vraCa k cerkveni pesmi. V nedeljo popoldne, s pričetkom ob 16. uri, bomo v cerkvi Sv. Marije na Lesah poslušali 12 novih nabožnih pesmi. Poglejmo katere so: Moja himna: besede Elena Mainardis, glasba Arianna Trusgnach, pojejo Luciana, Margherita in Emanuela. Preljubljena mati: Besede Bernich/Zamò, glasba Stefano Blancuzzi, poje pevski zbor San Leonardo iz Podutane. CešCena Marija: besede in glasba Davide Klo-dic, poje pevski zbor Beneške korenine. Ljuba mati: besede Giacomo Canalaz, glasba Pi-CHI, pojeta Roberto in Gabriella. Čudež: besede in glasba Aldo KlodiC, poje pevski zbor ReCan. Ave Maria: glasba Rino Chinese, poje Rino. Dejanje ljubezni: besede in glasba Davide KlodiC, poje pevski zbor Matajur iz Klenja. VeCerna molitev: besede Renzo Gariup, glasba Stefano Predan, priredba Anna Bemich, pojeta Anita in Franco. CešCena Marija: glasba Alessandro Bertossin, poje Giulia. Velika noC: besede Viljem Cemo, glasba Oreste Rosso, priredba Igor Cer- no, poje pevski zbor iz Barda. Brani me: besede in glasba Kekko Bergnach, pojeta Chiara in Checco. Moja duša Casti gospoda (psalm 103): glasba Carla Franzolini, poje pevski zbor Pomlad iz Po-dboniesca. (jn) Zaščita v knjigi Zadruga Primorski dnevnik je pred kakim tednom izdala zanimivo brošuro z naslovom" Zaščita”. V njej so objavili dvojezično besedilo zakona o zaščiti Slovencev v Italiji (štev. 38), besedilo zakona o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji (štev. 482) in še poročilo mešane slovensko-ita-lijanske komisije zgodovinarjev o sloven-sko-italijanskih odnosih v zadnjih 150 let. Tiste, ki jih zanima, se lahko obrnejo na naše uredništvo. Il progetto della galleria “V. Z. Simonitti”, che ha a-vuto il sostegno anche del GAL, è molto più ampio ed oltre a quelle culturali ha finalità turistiche. Intende infatti svolgere un ruolo di informazione turistica, ha in programma attività didattiche e di animazione, si propone per servizi di traduzione e di preparazione di depliant. Ha infatti anche una sezione grafica, curata da Amerigo Dorbolò. In precedenza, introdotto da un quartetto d’archi, si era svolto a S. Pietro un convegno di presentazione dell’iniziativa e soprattutto di riflessione sulla figura di Simonitti. Il sindaco Bruna Dorbolò, ha ricordato il fascino intellettuale di Simonitti che ha contagiato ge- nerazioni con il suo attaccamento al “prezioso fardello” della lingua e cultura della Benecia. Il presidente della comunità montana Firmino Marinig ha sottolineato il suo ruolo a favore dello sviluppo economico e a difesa dell’identità culturale della Slavia. Il presidente del centro studi Nediža, Paolo Petricig, ha successivamente proposto un ulteriore approfondimento della sua figura, suggerendo di far conoscere il suo pensiero attraverso le pagine dei suoi diari. Infine il presidente dell’Ordine degli architetti ed ingegneri, Giorgio Cacciaguerra ha tracciato un profilo della figura di Simonitti, professionista coerente e rigoroso. La normalizzazione 37 Capitolo II Faustino Nazzi In realtà Martino afferma di essere stato colpito dal prete con un bastone, mentre era immobilizzato da due energumeni. Viene ricoverato presso l’hosta-ria-habitatione-hospitio, tre termini per dire una trattoria condotta dalla signora Catherina Joannina in Borgo S. Pietro. Lo stesso giorno (10-8-1605) viene visitato e interrogato: “In quadam camera superiori ibi iacens in lecto quidam homo habens caput panis lineis involutum et sanguine aspersum et ma-defactum, habens occulum dextrum tumefactum et ni-grum et clausum ita ut ape-riri non possit.. lo son in questa maniera perché pre Gio. Batta Piceccho vicario di S. Maria di Monte mi ha dato con un legno et Mathia Scalabrino monaco di detto loco con li sassi havendomi anco il prette dato delli sassi. Io non so quali di loro dui mi habbi-no ferito perché io era tenu- to da Domenego de Gagliano et Thomaso Zuferli che io non poteva diffóndermi. Ho dui ferite in testa, una nel corneo destro et tre percosse nel brazzo sinistro et quella ferita di sopra l’occhio destro è concorso il sangue delle palpebre di sopra et ha fatta quella tu-mefacione che voi vedete. Questo è successo oggi nel castello de S. Maria di Monte dinanzi a casa mia. Hieri sera io feci serar la porta del castello, venne poi il Rev.do circa una hora di notte et il suo famiglio detto Dori aperse di fuora via essa porta, ma il Rev.do venne a cavallo bravando et con una sivigliana era a-dosso a mio figliastro Biasio, perché io hebbi a che fare a distaccarli, ma non successe altro. Hoggi mo’ circa l’hora di mezzo giorno essendo io stato da Mar-culino con dui di Gagliano per comprare un bue, ma non s’accordarino, tornando io a casa con essi per magnar una insalata a merenda, io trovai che il prete et mio figliastro si cridava-no et io dissi al prete che e-ra vergogna che si facesse in quel luoco rumore et specialmente egli, che dovrebbe tenir il loco in pace, facesse parole, perché ha-veva voluto anche la sera a- vanti amazar mio figliastro. All’hora il prete cominciò a pigliare sassi et tirarmi sino in casa. All’hora io entrai in casa et pigliai un’arma d’hasta et venni fuora, ma quei doi come ho detto mi pigliarono et mi tenero di maniera che et il prete con un legno et Mathia con sassi mi percossero et ferisero nella maniera che vedete. Dopo che son qui a Cividale mi è stato detto che il prete è ferito, ma io in fede mia non l’ho ferito e non so chi gli habbi dato. Il prete va per quelle hostarie a inbriagarsi et giocar della mora et però nascono di questi disordini. Furono dette delle villanie al prete ma in risposta di quelle che esso diceva contra di noi. Mia moglie fu presente et diceva anch’essa delle vil- lanie al prete, dopo però che mi vedete ferito nella maniera che vi ho detto. Io non so del certo se Mathia mi habbi percosso, ma li testimoni lo dirano, ma che il prete mi habbi percosso è notorio che lo videro li a-stanti: i due di Gagliano, la moglie del Zotto Colazaro et non so che donne artesane di Cividale, Marculino et altri che non so dirvi, ma erano più di 30 persone. Quanto al prete lo querelo et prego la giustitia che li dij il debito castigo, ma quanto a Mathia io non intendo quererarlo non sapendo di certo che egli mi habbi dato” (8). (8) Martino ha di mira il prete, anche se in modo troppo discrezionale, perché è in quello che vede la longa manus del Capitolo che lassù fa il bello ed il brutto. Aktualno L’opinione del presidente della comunità delle valli Un nuovo ente per la montagna Fa uno strano effetto entrare nell’edificio nuovo di zecca della Comunità montana delle Valli del Natiso-ne, tutto vetri e pietra pia-sentina. Sede prestigiosa per un ente di fatto già soppresso dalla Regione. Lo faccio notare al presidente Firmino Marinig. “In effetti non di chiusura si tratta, ma di una riorganizzazione. La Comunità così com’è adesso sarà commissariata e durerà fino al 30 giugno 2002. Nel frattempo il consiglio regionale dovrà varare la legge di riforma, creando un nuovo ente per la montagna”. Ma cosa non andava, in sostanza, in queste Comunità montane? “Mancavano i finanziamenti, le funzioni e le competenze. La Regione ora deve fare rapidamente la riforma istituzionale. Ci dovranno essere nuove competenze per i Comuni, per i quali si dovrà favorire anche le fusioni. Inoltre il nuovo ente montano dovrà per forza avere nuove funzioni e competenze”. Quali per esempio? “Per esempio la sistemazione del dissesto idrogeologico. E una questione fondamentale e sovraco-munale. Naturalmente richiede opportuni finanziamenti. Il territorio montano della regione dovrà essere suddiviso in nuove entità che dovranno essere in grado di gestire i problemi della montagna”. Quante di queste “nuove entità” sono previste rispetto alle attuali dieci Comunità montane? “Come presidenti delle Comunità montane siamo d’accordo per quattro enti o Comunità, naturalmente molto più ampie e con grandi competenze. Una per Pordenone, poi la Car-nia, il Gemonese e la Vai-Canale insieme e infine noi dalle valli del Torre al Col- lio. Il Carso dovrebbe avere una struttura diversa, sul modello di Parco naturale. Se verranno rispettate le promesse fatteci e se sarà Firmino Marinig ascoltata la voce degli amministratori di montagna, la riforma potrà dare i suoi frutti. (D.U. ) ZELENI LISTI fjfy Ace Mermoìja Afrika je na smrt bolna Mimo kaotičnih in dramatičnih podob iz Genove, ostaja vprašanje, kako reševati ogromno vprašanje revščine, lakote in bolezni. Afrika je na smrt bolna, Azija pozna puščave revščine, Južna Amerika je naseljena z ljudmi, ki brezizhodno živijo pod pragom revščine. Reveži so tudi v bogatih državah, vendar je lažje priti do krožnika mineštre v Vidmu kot v afriškem predmestju ali gozdu, kjer poleg vsega še streljajo in se bojujejo. Odgovor na vprašanje bi bil enostaven: potrebno je razporediti resurze, delo in znanje. Potrebno je nadomestiti vojne z mirom in onesposobiti mnoge trinoge in generale, ki tako zelo služijo gospodarskim multinacionalkam. Na teritoriju varujejo njihove interese in omogočajo, da bogati izkoriščajo naravne vire revnih. Vsaka radikalnejša razporeditev bogastva pa bi pomenila globoko zarezo v sedanjo organizacijo kapitalizma. Segla bi v način življenja in seveda v žepe ljudi in sprožila ostre reakcije. Morda bi “Pokrajina bo pozorna do vas tudi zato, ker ste Slovenci” s prve strani Pobudo za srečanje z novoizvoljenim predsednikom Pokrajine Strassoldo v novi zgradbi Nadiške gorske skupnosti v Spetru je dal njen predsednik Firmino Marinič. Novemu presedni-ku videnske pokrajinske uprave je posredoval podrobno pisno poročilo o glavnih problemih, s katerimi se srečujejo v občinah Čedad, Speter, Srednje, Prapo-tno, Sovodnja, Tavorjana, Dreka, Sentlenart, Grmek in Podbonesec. Poleg županov navedenih občin so se srečanja udeležili tudi odborniki in vodilni funkcionarji gorske skupnosti ter predstavniki združenja Natisone GAL in konzorcija Arengo, dveh aktivnih dejavnikov v krajevnem gospodarstvu. Predsednik videnske pokrajine Strassoldo je po Mariniče-vem uvodu in posegih županov dobil vemo sliko položaja, predvsem pa perečih potreb nadiškega območja. Domala vsi upravitelji so na prvo mesto postavili pro- Marzio Strassoldo blem cestnih povezav, katerih vzdrževanje težko bremeni občinske proračune, rezultat pa je ob pomanjka-nju sredstev neizbežno skromen. Dovolj je primer, da morajo nekatere beneške občine z nekaj pičlimi desetinami milijonov skrbeti za tudi do sto kilometrov dolga cestna omrežja, v glavnem gorska. Usadi in udori so poleg tega ob takšnih naravnih pogojih neprestano na dnevnem redu. Poleg tega veliko cest v Benečiji dejansko vodi do mejnih prehodov, torej njihov pomen bistveno presega občinske dimenzije. Upravitelji so se zavzeli za izdatnejšo pomoč Pokrajine za cestne povezave in pri tem podčrtali tudi dejstvo, da brez njih ni možnosti za kakovsten razvoj turizma. Poleg tega je bil na srečanju dan velik poudarek čezmejnim projektom ob sofinaciranju iz skladov Evropske skupnosti. V tem smislu so beneški upravitelji poudarili tudi pomen dokončne ustanovitve združenja obmejnih občin “Najboljši sosedje”. Na srečanju so župani izrecno podčrtali pomen zaščite in ovrednotenja slovenskega jezika in kulture, na dnevni red pa so prišla tudi druga vprašanja. Med temi gre omeniti zlasti potrebo po institucionalni reformi, do katere naj pride po ukinitvi gorskih skupnosti. Glede tega so beneški upravitelji predlagali, naj se za Benečijo upoštevajo kulturne in etnične značilnosti ter naj se torej ustanovi neko posebno skupnost za Beneško Slovenijo. Kot že povedano v uvo- dnem odstavku je Marzio Strassoldo pokazal za probleme beneških uprav veliko mero občutljivosti. Med drugim je napovedal, da bo za navedena vprašanja angažiral pristojne odbornike, upravne probleme Benečije pa bo postavil na dnevni red prihodnjega sestanka pokrajinskega odbora. Poseben poudarek je namenil potrebi po zaščiti manjšinskih skupnosti v deželi in v tem okviru slovenskega jezika in kulture, ponovno redno srečanje z nadiškimi župani pa je najavil za začetek jeseni. (D.U. ) celo kapitalizem požrl samega sebe. To se ne bo zgodilo prostovoljno, ampak le znotraj nam neznane evolucije. Zato poslušamo o prispevkih, ki so miloščina ter o širjenju tržišča, ki naj bi dalo možnosti vsem. Trditev je le delno resnična. Logika tržišča je tudi ta, da določenemu številu uspehov sledi večje število fali-mentov in da apriori zmaguje, kdor ima “krita ramena”. Možnosti tržišča so mnogokrat bolj teoretične kot praktične. Zaostanek tretjega in četrtega sveta je na primer tolikšen, da si s težavo predstavljamo uspešno zasledovanje. Po pravici povedano, ne vidimo resnih in radikalnih izhodov iz sedanje ostre delitve med bogate in reveže. Politika lahko počasi ublaži kritična stanja, saj je v interesu vseh, da bogata ladja ne bi plula med barkami lačnih in jeznih gusarjev. Protiraketni vesoljski ščit pa ne more biti edini odgovor na pritiske, ki se rojevajo in se bodo rojevali v revnem svetu. Konkreten korak k revežem, kot ga lahko pomenijo brisanje dolgov revnim državam, postavljanje zdravstvenih mrež, odpiranje šol, boj proti norim diktaturam in nenazadnje mednarodno pravno urejeno tržišče pa zahtevajo privoljenje državljanov bogatih držav. Ljudstvo iz Seattla lahko opozori na probleme, vendar je ranljivo in zlahka postane plen nasilnežev, ki mečejo na protestnike slabo luč. Pomoč revežem lahko najde smer le na volitvah v naj-premožnejših državah. Zal se v mnogih volilci opredeljujejo za zaprte in celo ksenofobne opcije. 7//j F IS PÌCCOLI FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINJSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 Ricci &Cap Acconciature Ricci & Capricci di Viviana Marinig Orari: martedì e giovedì 9-17; mercoledì 8.30 -12 e 15-19; venerdì e sabato 8.30-17 Via Silvio Pellico, 3 Cividale del Friuli Tel. 0432/700935 IN edilvalli ARREDI di DORGNACH R. e D. Caminetti • stufe • cucine MURATURA • PIASTRELLE • BAGNI del UU /O Grazie alle detrazioni fiscali SEDE UNICA PRADAMANO (S.S. UD-GO) Via Nazionale, 31 Tel e Fax 0432-640480 Aperto anche in agosto četrtek, 26. julija 2001 Več čas se čuje pravit, da je trebe bronit noše ro-moninje zajto, ki počaso an se iibi, ti mlodi ro-monijo karjè folono ano otrocy dajajo boje po laški. Več njy skirbijo za isb: so iti, ki pišajo po nes, so iti, ki pravijo da mamo romonyt po nes, so ti stari, ki ni nin dijo da na stuta ziibet nošaa romoninja. Tu-w Reziji isò to se čuje riidi več nu več ano to je na lipa rič: to pride račyt, da jiidi čiijajo da noše romoninjè jè wridno ano da je trebé a bronit. Rudi za wojo isaa, od oto-barja lani dardo litos moja, te rozajanski čirkolo Roza-janski Dum ano Zveza tana Solbici, so organizali den laboratori za se naučit piset po nes, za se naučit gramotiko ano pa za po-znet kej več od nošaa romoninja. Isi laboratori an jè se dyržel wsaki tèden. Za račyt varatad ni bilo fis karjè judi mo iti, ki so pi-rajali ni so bili karje intiri-šoni ano ni so pa se naučili karjè rači nejveč, da ké so folawa romonyt ano da za-koj. Isi laboratori be mél se naredit spet pa litos zajto ki so driii, ki majo wòjo se naučit ano pa zajtò, ki jé riidi kej novaa. Marno to vali'ko Sorto, zajtò ki jè den mlodi sin, ki nes uči. To ni den noši mo an se naučil italikol lopo romonyt po nes, ki an dajè bujše anikòj ja. Matej Šekli litos moja an pa se lawreel ano njaa lawrea romon'f od nošaa azìka Po rozajanskin se rumimi, piše anu laja tej po laškin Isi sin litos, moja, an pa se lawreel tu-w Ibjoni ano njaa lawrea na romoni od nošaa azika. Wun an zno lopo Rezijo, noše romoninjè, nosè nawade, an zno 15po pa probleme, ki mamo izdè ano ito, ki so dila za bronit. Za an poznet bujše ano za zdovèdèt, da koj an si misli wun od ise taki rači, si a barala ninkej. Matej, najprit ba tela te baret kej od tabe, da ké stojiš, škule, ki ti si owdèlel. Ja si Matej Sekli, man dvisti nu pet lit anu stujin tu-w Novi Gorici, to je tu-w Sloveniji. Si rival te parve škule anu g’inazijo ta-w Novi Gorici anu dopo šče universitad ta-w Iblja-ni. Itvn si študijal slovenistiko, to jč te slavinski ja-zek anu leteratiiro, anu pa to komparano lingwistiko tih zlavskih jazikuw. Pa mo dèlu za rivat universitad to rumuni od toga roza-janskaga rumuninja. Kada si počel anu za-koj se intirišaweš za Re- Lingua e cultura resiana entrano a scuola (foto d’archivio) m M Z1JO/ Od Rezije si čol wžč, ko Beneško gledališče tudi v Skoejanju Beneško gledališče nadaljuje svojo turnejo po slovenskih vaseh na obeh strani meje in povsod je dober ambasador Beneške Slovenije. V petek 13. julija je prvič gostoval v Skocja-« nu (kakor kaZe naša fotografija), kjer se je udeležil četrte prireditve letošnjega škocjanskega festivala. Na vaškem trgu pod mogočno lipo in “v senci” zvonika so predstavili igro “Mi se imamo radi” Adriana Gariu-pa. Tolo žalostno zgodbo o modemi beneški družini, ki se pripravlja na izselitev iz gorske vasice v dolino in le grede zapušča te stare (an tudi del nje duše) v hiši na vasi, so naslednji dan, v soboto 14. julija “pokazali” na Livku in v nedeljo pa v Topolovem, kjer so po predstavi, pa čeprav ni bilo vreme najbolj naklonjeno, praznovali režiserja Marjana Bevka, Ema-nuelo Cicigoi an vse gledališče za priznanja, ki so jih prejeli v Mavhinjah. ir II si bil dan mali. Tej otrok si gledal ta-na tilivižjuni serijo “Zverinice iz Rezije”. Dopo si pralajal wsè ito, ka si nalizal, da to bilu pu-blikanu od Rezije. To so bile največ pravice anu wiiže, ka an jè je publikal prof. Milko Matičetov. W-sé isò to mi plažalu karje. Itaku si zdovèdèl, da tu-w Reziji mata no bogato kulturo anu si tèi jo poznat boje od blizu. Ko si počal študijih ta-w universitadi, si se počal intiriSawat za Rezijo pa na te krej od jazika. Si videl, da šituacjun od jazika izdè na ni fis na lipa anu ito to mi dalu šče no vinčo wòjo za se naiičit po rozajanskin. To beše mi dišplaža-lu, da nò take lipe rumu-ninjè pride zgubjano. Kako vidiš ti Rezijo, či jo ledamo na te krej od azika? To ni mòre bet, da dan an mii “no opinjun, ka na jè kòj njagii”, pa ja nè, to L’unico modo per proteggere una lingua è quello di parlarla in ogni situazione e di scriverla se kapi. Od isagà argomin-ta to bilu napisanu karjè, anu isò od nih dòbrih lingwistuw, to pridé ričet od judi, ka ni Studijajo jazike lita rtu lita anu ni se dabrò kapijo ta-na ise reči. Za zvèdét kej od isagà to bašta wzet w roko njeh pu-blikacjuni anu se naučit itv, ka ni so napisali. Tej to se vi - wsej od leta 1935, ko prof. Fran Ramovš publikal dan tulsti 11-brin od tih slavinskih ru-muninj, ma pa wže prit - to rozajanskè rumuninjè jè dnò od tih slavinskih ru-muninj. Tej to jè znanu tu-w lingwistiki, te slavinski jazek an zna več nikòj 40 dialètuw, ka ni se rumunijo tu-w Sloveniji, tu-w Laškin, tu-w Niškin anu pa tu-w Ung’ariji. Dopo pa wse ti driigi ligwistavi ni so šle po isèj poti, pa te parvi librin od prof. Hana Steenwijka z leta 1992 an ma jimé “The Slovene Dialect of Resia. San Giorgio”. Ti si učil tu-w Reziji. Zate ke so problemavi? Problema tu-w Reziji -tej pa powsod tu-w Provinci od Vidna, tu ka živijo judi, ka ni rumunijo te sla- vinske dialète - to jè isi, da jiidi izdè ni niso wmej mèli škul tu-w njeh jaziku. Anu zajtò ni niso wmej se naučili pisat po njeh, nè di-alèta anu pa toga jazika standarda né. Pa od njeh štorije anu kulture ni niso zdovèdali nikar tu-w škuli. Anu zajtò ise reči ni je na znajo. Tej vimò, te našnji din ti mladi ni rumunijo po rozajanskin katjè manji ninki nur ti stari. Itaku ni zabi-wajo pa njeh jazek, to jè te stare biside anu pa da kaku biside ni se pridiwajo ta-na kunce. Zajtò največ ti mladi, manji ti stari, ni folawajo karjè, ko ni rumunijo. Tej si rékal, ni niso nawajani rumunet po nàs wsaki din. Kako se mòre je rišol-vinet ise probleme? Najprit jiidi ni ba mèli mèt wòjo doparat tò roza-janské rumuninjè wsaki din anu tu-w wsèh šitua-cjunah: tu-w fameji, tu-w kompaniji ziz aurigi, tu-w kumvné, tu-w škuli, tu-w carkvè, ta-na radio, ta-na g’ornalah,... Itaku isi jazek an ba ostai Zlw anu pa utruce ni ba ni mèli problemuw rumunet po nàs. Ta sagont rič to jè iičit po rozajanskin tu-w škuli, tu ka utruce ni ba mèli se naučit pisat ito, ka ni wže wmijo ričet. Po isèj poti to ba bilu “fis normal”, da pa po rozajanskin to se rumuni, piše anu laja tej po laškin. Nàs mamo pa librine, ka ni rumunijo od našaga di-alèta: tò jošt pisanje, gramatiko anu driige publika-cjuni za otroke anu pa za te vilike, itaku da wsaki, ka an ma wòjo, an mòre se informàt od iséh riči, či an nima več tih starih tu-w hiši za je barat. Be tel dog’at šče kej? Tu-w Reziji matv nò lipé rumuninjè anu no karjè bogato kulturo. Zgvbit wsè ito, ka waši dè-dji anu babe ni so dàrZali šekule nu šekule, to ba ni bilu kòj zgvbit wašo roza-jansko identitad, ma pa na villka škoda za kulturo cèlaga svèta. Tej vidimo to stoj v fvs ta-na nes wbronit noše romoninjè ano jvdi tej Matej ki niso rozajonavi, ni se intiriSawajo ano dilajo karjè za nin pomoet. Pa isò to mòre nes naučit kej L.N. IMPORT UVOD - IZVOD EXPORT - RAPPRESENTANZE S. P. A. TRST GORICA VIDEM Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax 040/43073 Filiali: 34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 6 novi matajur r» • rjn , četrtek, 26. julija 2001 OpOlOVC La poesia di Rondoni e di Genova Un momento della lettura poetico-musicale con Alberto Nocerino, Andrea Benfante e Valentina Scuderi. A destra il gran finale della “Stazione" Davanti alla “Library”, la biblioteca di Topolò, Davide Rondoni, poeta bolognese che ha recentemente curato, assieme a Franco Loi, un’antologia della poesia italiana degli ultimi trent’anni, ha concluso sabato gli incontri delle “Voci dalla sala d’aspet-to-Glasovi iz čakalnice”. Rondoni ha dapprima letto le sue poesie, poi ha raccontato la sua idea della poesia come “bene comune, anche più dell’energia elettrica”. Uno sguardo positivo alla grande presenza-assenza di poesia che c’è oggi in Italia, dove tanti, forse troppi pubblicano, dove pochi invece leggono. “C’è tanta gente che prova a dire, e c’è qualcosa nella nostra e-sperienza per cui la lingua entra in tensione, non si accontenta di una comunicazione piana. Questa tensione va ospitata, accolta”, ha detto Rondoni. Con il poeta bolognese il tiro si è poi spostato, complice un recente articolo sul Corriere della sera di Giorgio Pres-sburger sui giovani scrittori e poeti dell 'est europeo che hanno dimostrato di valere ma che non sono mai stati presentati al pubblico italiano, sulle possibilità della traduzione. Rondoni ha invi- tato a non misurarsi su quanto si legge sul Corriere della sera. Lo spazio per la traduzione c’è, magari passa attraverso canali nascosti, ma da qualche parte arriva. “E’ un lavoro linfatico”, una definizione che da sola meriterebbe un saggio. La sera precedente, in tutt’altro clima meteorologico per la verità, la piazza grande aveva o-spitato una lettura a più voci. A leggere propri versi sono stati prima Mara Donat, di S. Vito al Tagliamento, poi i poeti genovesi Luciano Neri e Alberto Nocerino. Quest’ultimo, assieme agli attori-lettori Andrea Benfante e Valentina Scuderi, ha anche letto opere dello stesso Benfante, di Antonino Ricca, di Paolo Gentiluomo e di Corrado Noceti, tutti poeti genovesi. Intensa, in particolare, l’interpretazione di “Portopalo di Capopassero”, un poema di Nocerino che racconta, in versi, il naufragio avvenuto cinque fa nel canale di Sicilia, dove affondò una nave di 300 clandestini, tutti morti annegati. Una tragedia che è emersa solo di recente grazie ad un’inchiesta giornalistica. E Genova ha così dato ancora una volta voce agli ultimi. Il poeta bolognese Davide Rondoni Fuochi d’artificio e musica per il finale della “Postaja” Le giornate di sabato e domenica sono state ricche di e-venti. Sabato, dopo l’incontro con il poeta Davide Rondoni, Topolò ha presentato uno scrittore originario delle Valli, precisamente di Podvar-schis, Maurizio Canauz. Nato e operante a Milano, Canauz ha presentato il suo ultimo saggio, “Kafka e le donne”, dove l’opera dello scrittore praghese viene analizzata attraverso le figure femminili della sua vita reale. Canauz ha poi, senza retorica, parlato del suo legame con la terra degli antenati. Dopo il tramonto, con il paese illuminato dalle emozionanti lampade della olandese Maryeken Verheyen, il regista tedesco Martin Han-sen ha proiettato tre sue pellicole a un pubblico attento e divertito. E’ stata poi la volta di Catya Casasola, regista franco-friulana, attiva nel campo del documentario sociale, che ha presentato venti minuti di riprese effettuate all’interno dell’ex ospedale psichiatrico di Gorizia. A seguire l’Omaggio ad Andrea Pazienza, uno straordinario documento realizzato a Napoli nel 1987. Pazienza, morto nel 1988, sarebbe stato certamente uno degli ospiti fissi della “Postaja” e il ricordo di sabato è sembrato quasi essere un’evocazione della sua presenza. Travolgente, come sempre, arricchito di nuove coreografie, il secondo concerto de Les Tambours de Topolò. I dieci ragazzi guidati dal maestro Toni Hmeljak hanno dato un ulteriore saggio di bravura e fantasia, animando inoltre il paese con la loro colorita presenza. Domenica, tra fischi di treno (l’intervento di Stefania Corbelli e Fabrizio Simeoni, posto in piazzetta) e il suono del paesaggio sonoro di Topolò a 360° (l’intervento di Pier Grassetti), a tambur battente, è il caso di dire, lo splendido concerto per batteria e rumori di bosco del percussionista Nello Da Pont: un saggio di leggerezza, intelligenza e assoluta padronanza tecnica, con uno strumento non facile, soprattutto se adoperato come solista. Attesi, come sempre alla “Stazione”, i ragazzi delle Beneške Korenine che con un concerto impeccabile hanno incantato il numeroso pubblico della sera. Due brani in particolare, “Poletna polenta” e “Proti vasi”, hanno segnato un ulteriore salto di qualità nel gruppo diretto da Davide Clodig. Ai bambini, operosissimi durante la “Postaja”, era dedicato il concerto-performance di Nello Da Pont ed Elisabetta Then. Al ritmo della batteria del musicista veneto, hanno danzato e “dipinto”, immergendo i piedi in bacinelle di colore che hanno trasformato la piazzetta di Topolò in un tappeto di gialli, rossi e verdi. Cadute, scivoloni e tanto ritmo. Per loro, questo, era il finale di un’esperienza durata tre giorni insieme ai due artisti, durante la quale hanno disegnato e inciso, con Elisabetta Then, ascoltato e inventato rumori della natura esplorando i segreti del paese. Esperienze uniche, opportunità ra- re che gli artisti della “Stazione” sembrano sempre più privilegiare e che rappresentano uno dei segreti del successo crescente del progetto di Topolò. Il video “Cospirazio-ni/Postaja” di Roberto Paci Dalò, con Anna Bonaiuto, ha proposto un altro tassello alla quinquennale presenza del musicista e regista riminese alla “Postaja”. Inutile negare che la presentazione della comunità ebraica di Topolò, ad opera di Davide Casali, accompagnato da Aleksander I-pavec, è stata uno dei momenti clou dell’edizione 2001. Casali ha rivelato le sue scoperte a un pubblico numeroso e attento, parlando delle tre sinagoghe, del rabbino Kellman, della importante scuola talmudica che da Topolò irradiava rabbini per tutto il mondo dell’Est. Sono state eseguite anche quattro partiture, di scuola topolorab-binica, rinvenute nel corso delle ricerche. Gran finale, in Piazza Grande, con la sorpresa dei fuochi d’artificio e un trascinante concerto di un supergruppo, la Topolovska Izbna Orkestra, composta da Nello Da Pont, Bruno Vido-ni, Piero Sassi, dagli instancabili Aleksander Ipavec e Davide Casali, Paola Chiabu- dini, le Beneške Korenine e Les Tambours de Topolò. Musica beneciana, rock, yiddish, tanghi di Piazzolla e tutto il pubblico a saltare e ballare fino alle ore piccole. Che dire del paese? Un senso dell’ospitalità, un’apertura verso proposte così diverse, una disponibilità a collaborare e a operare con gli artisti (ricordiamo che molti progetti si svolgevano nelle case del paese e hanno avuto gli abitanti come protagonisti) veramente rare. Fino all’efficienza, ormai da professionisti, dell’Associazione Topolò-Topolove, che ha anche gestito i chioschi. L’utopia di Topolò ha interessato e sta interessando radio, televisioni e giornali nazionali e internazionali: due ore di trasmissione su Radio ORF, articoli su riviste inglesi, olandesi e italiane. Quattro i servizi che Radio-Tré Rai ha dedicato, da Roma, alla “Postaja”, per meglio comprendere il fenomeno ed anche comprendere la storia antica e recente della Benecia. E non sembra finire qui... Per ora voci e suoni si possono ascoltare e scaricare da Internet al sito www.ilnar-ratore.com/webtopolo/in-dex.htm. Maryeken Verheyen, umetnica iz Nizozemske, je napravla za “Postajo" liepe an “tople” svetilke, narejene s podobami, ki jih je prevzela iz starih fotografijah od Topolovčanov Mittelfest------------ “Qualcosa di non effimero” četrtek, 26. julija 2001 dalla prima pagina Secondo la rappresentante della Regione “quello che è mancato, in questi dieci anni, è stato capire che la cultura può andare oltre la politica, può trainarla”. La rappresentante della Regione ha anche citato espressamente le leggi nazionali riguardo le minoranze linguistiche e la minoranza slovena come una sorta di “fiore all’occhiello” e di occasione di dialogo. Infine Pressburger, a nome della direzione artistica formata anche da Mimma Gallina, Carlo De Incontrerà, Cesare To-masetig e Roberto Piaggio, ha parlato dei microdrammi come di “qualcosa di non effimero, l’inizio di una serie di collaborazioni con scrittori e artisti, perché qualcosa di tutto questo rimanga”. Un auspicio legato al proseguimento del Mittelfest, mentre la città attendeva il bel tempo e scopriva nuovi volti, nuove lingue, addirittura spazi che sono stati trasformati e sono diventati improvvisamente luoghi di cultura. Le condizioni atmosferiche, a partire da sabato, sono migliorate e Cividale ha accolto ancora una volta compagnie e spettatori provenienti da un’area della vuolec intende continuare ad essere, culturalmente, punto di riferimento, (m.o.) D teatro sloveno in un libro E' senza dubbio una delle avanguardie nell’area dell’Europa centro-orientale, il teatro sloveno. Lo dimostra in questi giorni al Mittelfest con le proposte del Mladinsko gledališče di Lubiana. Ma a mettere ancora di più in luce la valenza delle proposte che giungono dalla Slovenia è una pubblicazione, presentata martedì mattina, che raccoglie i cambiamenti e le novità del teatro sloveno negli ultimi dieci anni. A curare la pubblicazione sono stati Jana Pavlič e Boris Pintar. La prima ha spiegato come, oltre a parlare del passato, si sia cercato di capire come avverranno i cambiamenti nel corso del secolo. Non mancano riferimenti ai rapporti tra la cultura e le istituzioni, mentre una parte comprende saggi sulle opere e sugli autori più rappresentativi. Pintar ha spiegato il significato del titolo "Kastracijski stroj" (La macchina per castrare) con il collegamento tra l’arte degli anni Novanta e la psicanalisi. La pubblicazione è accompagnata da un cd-rom con foto, commenti e immagini video delle rappresentazioni più interessanti del teatro sloveno nell’ultimo decennio. (m.o.) La musica sulle Vie del Sale Dall’omaggio all’antica Grecia alle suggestioni dei Dervisci Roteanti Mevlevi e della Capella Reial de Catalunya “Microdrammi”, pohod skozi Čedada an zgodovine Evrope Deset liet v besedah an v gestah. Organizatorji Mittelfesta so mislili zbrat v eni sami predstavi izkušnje, občutke, u-panja od osemnajst avtorjev, adan za v-sako drZavo, ki lietos sodeluje na festivalu. Takuo v soboto zvečer (v petak zaradi daZa je bla predstava “prisiljena” v gledališče Ristori) Čedad je doživel nov liep dogodek, tako kot je vajen za vsako otvoritev Mittelfesta. Avtorji, ki so napisali tako imenovane "Microdramme” so bli Ismail Kadaré (Albanija), George Tabori (Avstrija), Aleksej Dudarev (Belorusija), Almir Imsirevič (Bosna-Herze-govina), Elin Rahnev (Bolgarija), Slobodan Snajder (Hrvaška), Vaclav Havel (Češka Republika), Edoardo Erba an Claudio Magris (Italija), Zanina Mirčev-ska (Makedonija), Dumitru Crudu (Moldova), Artur Grabowski (Polska), Mircea Cartanescu (Rumenija), Viliam Kli-maček (Slovaška), Matjaž Berger an I- van Peternelj (Slovenija), Jaroslav Ve-rešak (Ukrajina), Àrpàd Gòncz an Péter Esterhàzy (Madžarska), Biljana Srblja-novič (Jugoslavija) an Lorenzo Vignando (Furlanija - Julijska krajina). Pohod skozi Čedada je bil zaries prijeten, večina od predstav je dala prav občutek, da smo doziviel (al videl doZiviet) deset liet, ki bojo ostali v zgodovini. Vsaj od tega evropskega dela. Il progetto triennale di partenze e ritorni che ha finora percorso la Via dell’Ambra e la Via della Seta ci conduce quest’anno lungo la Via del Sale. Il carattere degli itinerari non è costrittivo ed è spesso un pretesto intelligente che permette di includere proposte originali e di notevole spessore culturale: una vera e propria sfida, alla quale il pubblico ha risposto numeroso e riconoscente, è stato l’omaggio alla musica dell’antica Grecia che ha segnato l’inizio della collaborazione fra il MittelFest e la Scuola Normale Superiore di Pisa. L’autorevolezza di Salvatore Settis, che nel suo illuminante intervento esortava a diffidare da letture superficiali e strumentali della variopinta antichità, affatto estranea ad u-na rappresentazione di monolitica freddezza marmorea, l’affascinante interpretazione dell’iconografia musicale da parte dello studioso francese Francois Lissarague, il discusso e multiforme genio di Atha-nasius Kircher tratteggiato da Eugenio Lo Sardo e i contributi di giovani ricercatori hanno avuto il sigillo musicale del gruppo Musica Ricercata guidato da Michael Stuve. Il filologo tedesco ha offerto una interessante, se pur arbitraria ri-costruzione dei pochi frammenti che, dispersi fra vari archivi, tracciano un possibile profilo della plurisecolare evoluzione teorica e stilistica di una civiltà musicale ricca ed articolata. Il gruppo vocale e strumentale si è cimentato anche in musiche della fucina rinascimentale fiorentina, i cui maestri colsero nella classicità greca il modello e l’ispirazione per un rivoluzionario ripensamento del teatro in musica. La navigazione lungo le coste del Mediterraneo è poi approdata sul Bosforo con una pittoresca quanto mistica esibizione dei Der- cantanti cechi non potevano restituirci, ma il gruppo, pur vittima di una discutibile amplificazione che ne distorceva i suoni, ha offerto al festante pubblico momenti di sincero godimento. Il nutrito programma domenicale è stato chiuso dall’Officina Zoè, impegnata in un progetto teatrale con l’attrice Pamela Villoresi, che ha coinvolto parte del pubblico in danze indiavolate sui ritmi ossessivi delle “pizziche tarantate”, mentre il viaggio marino è ripreso lunedì con l’approdo sulle coste catalane. L’insuperabile maestria di Jordi Savall, della sua Capella Reial de Catalunya, della musa e compagna Montserrat Figueras e dell’ensemble vocale He-sperion XXI ci hanno dipinto la cangiante bellezza e ricchezza delle musiche spirituali, ma anche profane dal Romanico al Barocco. Il Canto della Sibilla , tratteggiato con fantasia e senso teatrale, ha invano tentato di chiudere un concerto che acclamazioni insistenti a-vrebbero voluto protrarre ben oltre i due bis concessi. Se il viandante , giunto a metà del percorso che si è snodato fra reincarnazioni sonore di papiri greci, codici medievali e virtuosismi pianistici ottocenteschi, desiderasse riemergere ed affacciarsi sul versante teatrale del MittelFest, verrebbe indubbiamente colpito dalle angoscianti metafore di una realtà che, in singolare coincidenza con i dieci anni del festival, gli presenterebbe sanguinosi macrodrammi della Storia sotto forma di microdrammi, un brulicare d’identità frammentate ed incerte dopo il crollo del paradossalmente rassicurante equilibrio del terrore -ma questa è un’altra storia, che attende ancora di essere pienamente colla e trasfigurata dalle sensibilità civili e artistiche. Katja Kralj visci Roteanti Mevlevi del Tempio di Galata in Istanbul. La suggestione ipnotica degli ammalianti melismi orientali ha introdotto la vera e propria cerimonia religiosa, officiata dalla guida spirituale Semazen: il dispiegarsi di variopinte corolle in un vortice roteante che simula l’estatica mediazione fra la terra e il cielo ha rapito il pubblico, oggi più che mai attratto da forme di spiritualità esotiche, ma altrettanto disposto a rifugiarsi a mezzogiorno nella penombra del Duomo ci- vidalese per scoprire i Tesori musicali della cattedrale di Salisburgo proposti dall’organista Klemens Schnorr. Risistemato Tasse geografico nella mitteleuropea città del sale, il pubblico ha potuto scoprire opere di musicisti al servizio dell’Arivescovado prima e dopo i due Mozart: le quattro miniature dedicate ai vari mesi dell’anno composte da Leopold e i due e- A fianco lo spettacolo dei Dervisci, sotto un momento di “Canzoni da battello" sempi dell’estrema produzione di Wolfgang Amadeus, rispettivamente la Fantasia KV 608 e l’Andante KV 616, hanno confermato la netta distanza che separa il genio daU’arti-gianato di maestri peraltro rispettabili quali Georg Muffat, Johann Ernst Eber-lin e il sacerdote tirolese Joseph Messner, tardo epigono bruckneriano. 11 filo della spiritualità ha legato anche parte del programma che i Madrigalisti di Praga hanno dedicato all’arte di Claudio Monteverdi e al fascino delle ambigue, ma espressiva-mente intense armonie di Carlo Gesualdo da Venosa. Il gruppo guidato da Damiano Binetti ha proposto pure una reinvenzione contemporanea della Praga ru-dolfina da parte del compositore boemo Petr Eben, mentre la seconda parte del concerto si è nettamente distinta per carattere e ambientazione: dal Belvedere sul Natisone si è levato un riverbero dei fasti musicali della Serenissima con l’opportuno recupero, da parte della musicologa Alba Za-nini, di Canzoni da battello dall’archivio del Capitolo di Cividale e una gustosa proposta del divertissement musicale di Adriano Banchieri “Barca di Venetia per Padua”. La vóce di Nicoletta Maragno si piegava alle sfumature dialettali che i Aktualno Topoluški sen j am s prijatelji z Livka Je ratala že tradicija, de za senjam v Topoluovem se zaCne Postaja, ki pama-ša v vas puno življenja an parkliCe ries dosti ljudi iz vsieh koncev an kraju. An je Se buj oživiela tradicija an navada, takuo ki je bluo njega dni, de se za domaci senjam zberejo vsi kupe žlahta, parjatelji an sosedje. Se vic ku parjatelji, že prava žlahta, so ratal tudi LivCanji, ki so se diel an lietos na pot an so paršli Cez KljuC par nogah, po stazi an brez pasat Cez mejni blok, v Topoluove. “Cez namišljeno Črto” paC, takuo, ki so poimenovali tolo iniciativo tisti od kulturnega društva ReCan z Lies, ki jo organizavajo že vič liet. Paršli so z Livka v lie-pem številu an senjam je biu še buj senjam. Sparjeli so jih vašCani an Člani kulturnega društva ReCan, ki so poskarbiel, de nieso bli ne lačni, ne žejni. Se priet so se vsi sreCali v cierkvi nad vasjo, kjer je bla maša, ki jo je kupe s “topoluškim” gaspuodam pre Azeglio Romanin, zmolu kobariški dekan an sarCni parjetelj BeneCanu Franc Rupnik. An je bluo lepuo videt ljudi kupe molit an pobožno zapiet. Potlè so se vsi zbral pri Kulturno društvo Rečan Čez namišljeno črto Al di là della linea immaginaria pohod ob odprti meji - camminata a confine aperto TOPOLO’-LIVEK 5.8.2001 REGOLAMENTO E ISCRIZIONI Alla passeggiata potranno partecipare solo coloro che risulteranno regolarmente iscritti e saranno muniti di valido documento per l’espatrio (carta d'identità, lasciapassare, passaporto). Ai partecipanti verrà rilasciato un cartellino d'identificazione. Le iscrizioni si effettuano entro e non oltre il 28.07.01 a: ❖ TOPOLO’. Romilda, tel. 0432-725067 ❖ CLODIG, Mirella, tel. 0432-725045 ❖ S. PIETRO AL NATISONE, Centro scol. bilingue, tel. 0432-727490 ❖ CIVIDALE, Circolo Ivan Trinko, tel. 0432-731386 Si riterranno valide solo le iscrizioni complete di tutti i seguenti dati: nome e cognome, data e luogo di nascita, comune di residenza, tipo, numero e data di rilascio del documento personale d’identità del partecipante alla camminata. PROGRAMMA Topolò ore 8.30 Controllo dei partecipanti in presenza di un funzionario della Guardia di Finanza, distribuzione dei cartellini all’inizio del sentiero e partenza verso Livek Livek ore 11.00 S. Messa cantata dal coro ReCan - ristoro Rientro a Topolò entro le ore 17. kiosku, na tistem, ki je že vaški plac. Tu so si izmenjali tudi darila v spomin na lietošnje srečanje. Tu so bili tudi pozdravi. Parjate-lje z Livka, kot kaže naša fotografija, je sparieu an garmiški sindak Lucio Paolo Canalaz. Parjateljstvo med ljudmi v Topolovem an na Livku, v nimar buj tesnih stikih an srečanjih, še naprej raste. Gostje z Livka se v Topoluovem poCutijo doma, prav tako kot naši, kadar gredo na Livek. Tuole bo v nediejo 5. avgusta. Vesta, de se je trieba vpisat, zatuo pohitita. Cajta imata še do 28. julija. Prijatelji z Livka an rečanske doline v Topoluovem Kostanjevica na Krki in pustne tradicije V soboto 21. julija je bilo v Kostanjevici na Krki v Sloveniji že 10. sreCanje pustnih skupin. Organizira ga domaCe društvo “Prfon-cenhaus”, ki je bilo ustanovljeno že v polovici prejšnjega stoletja (leta 1854) in vseskozi skrbi za popestritev kulturnega življenja v lepem mestecu ob reki Krki na Dolenjskem. Ena od pomembnejših kultur-no-etnoloških manifestacij je prav sreCanje pustnih skupin, ki je v programu v tem poletnem Casu. Glavni gostje in protagonisti letošnjega srečanja, ob domačih pustovih, ki jim pravijo šelmarji, so bili Koranti iz Markovca pri Ptuju in Idarski pustje. Med njimi sta bila tudi dva predstavnika italijanskega dela idarske doline: Paolo Kocjan iz Kodermacev z njega ramoniko an BarCanj. Na povabilo Branka Žnidaršiča, ki je koordina- Lettera al Direttore Il “senjan” di Mersino Alto tutto imbandierato Domenica 8 luglio ho partecipato alla santa messa che da sempre si celebra nella seconda domenica di luglio presso la chiesetta votiva di San Lorenzo di Mersino Alto in ricorrenza del “senjan ” del paese. Era da molti anni che non vi partecipavo, ma quest'anno ci sono andata per un mio bisogno personale: ritrovare quel luogo a me così caro e quei visi di quelle persone ancora vive, che nella domenica 8 luglio, di trenta anni fa, hanno condiviso con me e la mia famiglia il dramma della morte, in giovane età, di mio padre. Una mone inaspettata e che io leggevo sui visi, nelle parole e nelle carezze di chi mi circondava all’uscita di chiesa. Ero sola e cercavo mia mamma, qualcuno mi diceva che l'avrei trovata a casa. Sono tornata quest’anno e lio trovato la chiesetta chiusa causa il completamento dei lavori di restauro; è veramente grande quello che i miei paesani hanno fatto e stanno facendo per metterla a posto. Grazie! Sul prato antistante la chiesa c’era il tavolino per celebrare la messa e la gente adunata per pregare. A fianco del tavolino, proprio davanti ai miei occhi, sventolava una grande bandiera italiana; mi sono guardata attorno, ce rierano tante altre, una appesa anche alla finestra della chiesa. Il “senjan" è da ami gestito dagli alpini, ma a me sem-bra\’a di essere capitata ad u-na loro festa! Amo la mia patria così come l’hanno amata i miei antenati; mio nonno l’ha difesa rimanendo ferito nella prima gueira mondiale; tre dei miei zii hanno dato per essa le loro giovani vite, sema che il loro corpo facesse ritorno a casa e un altro ancora è stato alpino. L’amo più di coloro che dichiarano di essere italianissimi e sventolano le loro idee con le bandiere volendo confondere una funzione religiosa con quella civile. Credo di seivire bene lo stato italiano da oltre 20 anni svolgendo al meglio la mia professione di insegnante nella scuola dell’infanzia. Educo al rispetto degli altri e alla pace i bambini piccoli che mi vengono affidati, ma quando prego io non ho bisogno di rivolgermi ad alcuna bandiera! Possono dirmi “filo-sla\}a” ma io mi sento anche “filo-italiana”, “filo-cattolica", “filoeuropea" ecc. Chiedo un intervento da parte delle autorità ecclesiastiche competenti al fine di chiarire una volta per tutte e in maniera decisiva il significato dell' esposizione delle bandiere italiane durante le funzioni eucaristiche e di stabilire regole di comportamento da far rispettare a tutti. Chiedo che sia messa fine a tanta strumentalizzazione. Chiedo siano rispettati i veri simboli e valori appartenenti al nostro professare la fede durante messe solenni efesie tradizionali di /Kiese. Desidero che i nostri parim i non operino più sotto la minaccia o con la paura di dire. “No! Questo non si può perchè è una finizione religiosa!” Luisa tor pustov iz Liga so se v Britofu pridružili skupini iz Liga in Kanala, ki se je v soboto zgodaj zjutraj peljala z avtobusom v Kostanjevico. Mestece je znano tudi po koloniji umetnikov, ki ustvarjajo v lesu in prav pred enim “lesenim spomenikom” so se tudi skupinsko slikali. Sprejeli so nas prav toplo, nam je povedal BarCanj, in smo se res počutili kot pravi gospodje, istoCa-no pa tudi dobri stari prijatelji. Želim se zahvaliti Miletu Kupljeniku, ki je večletni koordinator šelma-rjev in Iztoku Bizjaku, predsedniku društva in seveda tudi prijateljem iz Liga za sprejem in povabilo. Prazaprav, ko smo se zaceli pogovarjati o tej poti na Dolenjsko ob letošnjem pusti, je dodal BarCanj, nas je bilo veC Benečanov, na koncu srna šla v dveh. Skoda, za tiste, ki niso paršli... Pokazali so nam mestece s številnimi lesenimi mostovi Cez reko, obiskali smo Čudovito podzemsko jamo in celo tekmovali v veslanju. Imeli smo se prav lepo. Prišel je seveda tudi trenutek za izmenjavo pozdravov in daril, ko je bila tudi priložnost kaj spregovoriti o Beneški Sloveniji. Zadnje izdaje beneških kulturnih društev in med njimi v prvi vrsti Trinkov koledar so dobre priCe o življenju in delovanju Slovencev v Furlaniji. Za tesnejše sodelovanje pa so pomembnejši pristni Človeški stiki. V nedeljo 8. julija pohod čez namišljeno črto Minimatajur POBARVANKA Pobarvaj polja v obliki trikotnika in zvedel boš kaj je v loncu Lev N. Tolstoj Peter Veliki an kmet An dan Peter Veliki se je sprehaju po host an je sreču starega k-meta, ki je sieku darvà. “Buog naj ti pomaga!” Je jau kmetu. An kmetje odguoriu: “Imaš pru, iman po-triebo božje pomoči”. “A imaš veliko družino?” je vprašu Peter (ki je biu ruski car). “Iman dva sina an d-vie hčera.” “Jih niemaš dost! An ki dielaš s sudmi, ki zasluziš?” “Jih spartin na tri parte; s te parvin par-tan plačan mojè dugé; te drug part ga posajan na intereš; te treči part ga metan pa du vodó”. Car Petar Veliki se je vprašu, ki pride tuo-le reč, kajšan je po-mien tistih besied: k-met je plačavu dugé, posaju na intereš an metu sude du vodó. “Plačavan moje dugé”, mu je arzjasnu kmet, zatuo ki redin rnojga oči an mojò mater, posajan na intereš, zatuo ki redin puobe; metan denar du vodó, zatuo ki redin hčera”. “Niesi norac”, je jau Petar Veliki, “Pomagaj mi zliest von s tele host, na viden vič moje stazè”. “Bieži ravno naprej, potlè obarni se na desno, potlè na čeparno, potlè nazaj na desno.” “Na zastopin lepuó, kuo praviš; pridi za mano!” mu je jau car, de mi pokažeš pot”. “Nieman cajta, muo-ran se varnit h dielu, de zaslužin kiek.” “Nič na buoj se, ti jest dan sude za cajt, ki ga zgubiš”. “Ce takuo je, če plačaš, pa hodima!” Car Petar skočne na vozič kmeta, an gresta. Po pot Petar Veliki v-praša kmeta: “Povej pariatei, a si dost hodu po sviete?” “Nomalo ja,” “An carja, imperatorja, a si ga kadà videu?” “Ne, ga niesan videu, rad pa bi ga.” “Nu, preča ga boš videu, ku pridemo von Vukanjagarji * MOJA VAS 2001 KA JE KONKORS MOJA VAS? 2e malomanj 30 liet otroc od Nediških dolin do Tarbiža pišejo kieki po sloviensko an nam pošljajo. KI PIŠEJO? Kar jim je všeč. Družina, žvina, prijatelji, ma tud lepe pravce, piesmi, stare navade.., ki vprašajo doma al tu vasi. Se potrudijo za napisat an nam pošljajo. KAKUO PIEJO? Piejo, kar se jim pari an takuo, ki znajo. KAM SE MUORE POSLJAT? Na : "CENTRO STUDI NEDI2A” 33049 S. PIETRO AL NATISONE-UD "Premiacjon" bo v Spietre otuberja an vsak dobi an šenk. Te narbuj lepe diela an tiste, ki pridejo za caj-tan, jih publikamo v bukucah "VARTAC". DO KADA JE CAJT? Do konac luja al pru parve dni vošta. Vemo, de vieš, ka je MOJA VAS, ma si se pozabu napisat zauojo ki smo odložli od poletja do jesen. Ma če nies še napisu, ki čakaš? Pohitil s hostl.” “An kuo ga zapoz-nan?” An vuk je sniedu ucó. So paršli jaga-rji, so ujel vukà an so jal: “Ubimo ga”. Vuk jin je jau: “Vi me četa ubit, pa nar-dità slavo. Ce jest san buožac an de muoran ucé jest, Buog me je takuo stva-ru”. Jagarji pa so odguoril: “Te neče-mo ubit zatuo ki si buožac, ma samuo zak nan češ sniest vse ucé, ki pridejo pred te!”. Lev N. Tolstoj (Prevod: M j uta Povasnica) “Boš videu vse judi s klabuhan v rokah; samuo on bo daržii kla-buk na glavi”. Pridejo von s host. Vozič gre naprei po dolini pune j udi. Vsi snamejo hitro klabuk z glave an se pokleknejo. Kmet gleda z debelimi očmi, an vide vse judi s klabukan tu rokah. An vpraša: “Nu, kje je tel imperator? Sa nie obednega človieka s k-labukan na glavi.” Peter Veliki odguori kmetu: “Ti an jest srna sada sama midva, s k-labukan na glavi. Al ti al jest muorema bit imperator!” (Prevod: M juta Povasnica) Beneške križanke (Guidac) I Horizontal Vodoravno 1 - So tiste, kjer tečejo Kosca in Erbec. 13 - Te narbuj pomemben ljubljanski pesnik. 14 - Italijanska rieka, ki ima izvir v Monviso. 15 - Slovensko Gledališče. 16 - Tubo, ki speje vodo v korito. 18 - Pu... SoCe. 20 - Edgar Allan, ameriški pesnik. 21 - Takuo začne... orkester. 22 - More bit moški. Zenski al mešani. 24 - Mladi duhovnik priet, ku rata famostar. 26 - Ostat tu... svoji hiš. 27 - Recanski ansambel. 28 - Majhana Ana. 29 - More bit... “secret” al “model”. 30 - Pride zad za bis. 32 - Nies... v Kobaride. 33 - Italijanski niCari. 34 - Zadnji konac od Comeglians. 35 - Zensko ime, alpinska skupnost. 36 - So tisti, ki hodejo se umivat v rieko Gange. 37 - Na sredi... godine. 38 - Je trudna... v Cedade, soba. 39 - Moško ime, parjateu od D’Artagnana. 40 - Mjuta je zgubila... glavo. 41 - AngieZi ga piejo ob štierih popudan. 43 - Skupnost, ku... Vartaca. 46 - Ne... v Cedade. 48 -Takuo se zaCne Senjam. 50 - Te narbuj poznano Japonsko miesto. 51 - Nasprotno od “gostota”. Vertikal Navpično 1 - Miesto, ki Bossi ga klice “ladrona”. 2 - Eva... brez konca. 3 - Sta Novi Matajur an Dom. 4 - Imajo peruota an godejo trombete v nebesih. 5 - Nediška Cierku. 6 - Dvorana, velika sala. 7 - An “dado”, ki vse kuharce poznajo. 8 - Evropski Kulturni TeCaj (zac.). 9 - Takuo rečejo ruški novic pred utarjam. 10 - Maribor... par koncu. 11 - Se ga zaCne trikrat priet, ku “urrà”. 12 - Pinocchio gaje imeu dug. 17 - Nepozabljen slovenski senator Darko. 19 - Aristotele, ki je biu oženu Jacqueline Kennedy. 20 - Tiska figurice nogometaZ.u. 22 - Prepisat, kukat kompit tih drugih. 23 - Otroške Molitvice (zac.). 24 - Dežela, kjer je veliko miesto Toronto. 25 - Ameriški Ansambel (zač.). 26 - Nepozabljen Izidor Predan. 27 - Tisto zlato jo nastakne novic na parst novic 29 - Je an Časopis, ku Novi Matajur. 31 - Jih ima kompier, kar je v urnami kliet 33 - Adan, ki se je navadu,... 36 - Takuo kličejo AngieZi našo dezelo. 38 - Znani konjak iz Tarsta. 40 - Se jo nose na čepami roki al v taškine 42 - Angleški “konac”. 43 - Takuo je napisano, kjer se potegava pension. 44 - Tajšna je tista fina moka. 45 - Armada Ruska. 47 - Okay. 48 - Hitlerjovi Zleht vojaki v zadnji vojski. 49 - Steven Spielbergje takuo klicu znani filn I A novi matajur________________________________________ - X Cemek, 26. julija 2001 jj DOVl II “Dughi team” di S. Leonardo vince per la seconda volta consecutiva il torneo di calcetto a Liessa Il trofeo non cambia casacca Il "Dughi team” ha fatto il bis nel torneo maschile di calcetto a Liessa Il '‘Dughi team” ha vin- Le ragazze di Tolmin vincitrici del torneo femminile to, sabato 21, a Liessa il torneo di calcetto. Nella finale ha sconfitto il “Bar al Ponte”. Le ultime due gare di qualificazione alle semifinali, martedì 17, hanno visto il passaggio alla fase successiva del “Bar Centrale” di Scrutto che ha vinto per 5-4 (d.t.s.) sul “Bar da Remigio” di Civi-dale e del “Bar al Ponte” di Ponte S. Quirino che con un 6-3 ha mandato a casa i “Black eagles” di Vemas-so. Il maltempo di giovedì Domenica 22 luglio, in una mattinata ideale dal punto di vista meteorologico, si è disputato il 13° giro ciclistico delle Valli del Natisone, manifestazione organizzata dal Veloclub Cividale-Valnatisone presieduto da Ivano Cont. Puntuale a dare il via alle 10 ai cinquanta ragazzi della categoria allievi, nei pressi del municipio di S. Pietro, è stata il sindaco Bruna Dorbolò. Dopo i ha costretto gli organizzatori a stravolgere il calendario con lo slittamento del programma al giorno successivo. Nella prima semifinale il “Dughi team” ha vinto per 3-1 contro la "Pizzeria le Valli” di Ponte S. Quirino grazie alle reti di Antonio e Stefano Duga-ro e Matteo Tomasetig, mentre Michele Dorbolò ha messo a segno la rete della bandiera. Il “Bar al Ponte” ha poi avuto ragione del Bar Centrale per 3-2 a conclusione di una gara ricca di emozioni. A segno quattro giri del circuito S. Pietro, Ponte S. Quirino, Vemasso, Tarcetta, Cicigo-lis, Pulfero, S. Pietro, gli a-tleti hanno imboccato la valle dell’Alberone, preludio alla salita che li ha con- per il Ponte Luca Mottes, Cristian Mulloni e Matteo Trinco, mentre per gli avversari i due gol sono stati firmati da Alberto Mascia e Massimo Zottig. Sabato, nella finale per il terzo e quarto posto, grazie alle quattro reti di David Specogna la “Pizzeria le Valli” ha superato ai supplementari il “Bar Centrale” andato in gol con Denis Lesizza, Massimo Zottig e Alberto Mascia. Nella finalissima giocata tra il “Dughi team” e il “Bar al Ponte”, con en- dotti al traguardo a Var-taCa. Sulla salita lo sloveno Bole Grega, della Kk Per-fect Bled, ha innestato la marcia vincente mettendo in riga uno ad uno i suoi lizzato il loro bottino con A-lessandro Ber-gnach (doppietta) e Mauro Corredig. Sono seguite le premiazioni, iniziate con la consegna dei premi a Enrico Bucovaz (miglior portiere), David Specogna (miglior giocatore), Antonio Dugaro (miglior bomber grazie alle sue 20 reti), Simone Crise-tig (più giovane). Premiata la formazione della “Impresa edile Cernotta & C.” squadra più giovane della manifestazione. Quindi il clou con le prime quattro classificate. Al “Dughi team - Toni Dugaro legna da ardere” di S. Leonardo è stato consegnato il trofeo “Filpa”. compagni d’avventura. Ha tagliato così il traguardo con un vantaggio di l’40” su Mattia Rizzo della San-vitese, conquistando per il secondo anno consecutivo questa prestigiosa gara. Il maltempo ha fatto slittare a sabato pomeriggio il 3° torneo internazionale femminile di calcetto a Liessa. L’inconveniente ha causato il ritiro della squadra di S. Pietro al Natisone. Sono così rimaste in lizza tre formazioni che si sono affrontate in un triangolare: Grimacco, Oborza e 2NK Zmajke Tolmin. Esordio amaro per le padrone di casa che, scese in campo senza le fuoriclassi Bucovaz e Vasconi, hanno subito un poker dalle scatenate slovene. Le rappresentanti di Grimacco si sono rifatte nella gara seguente superando per 2-1 le colleghe di Oborza. La terza gara, decisiva per l’assegnazione del trofeo, si è chiusa in perfetta parità sull’1-1. Decisiva quindi la battuta dei calci dal dischetto per l’assegnazione della vittoria. Dopo oltre dieci battute su entrambi i fronti, determinante è stata la prodezza della portiere slovena Suzana MoCnik che riusciva a neutralizzare l’ultima battuta delle avversarie. Al triplice fischio finale dell’arbitro Crainich seguivano scene d’entusiasmo delle ragazze d’ol-treconfine che, oltre a ricevere il trofeo offerto dalla “Locanda al Giardino” di S. Pietro al Natisone e le magliette di “calcetto Liessa 2001”, si portano a casa con Tatjana VogriC anche il premio della migliore realizzatrice. Una coppa anche alle ragazze di Grimacco e Oborza, poi conclusione con una ottima pastasciutta per tutti offerta dall’impeccabile organizzazione. Lo sloveno nuovamente primo sul traguardo di Vartača Bole Grega concede il bis nel Giro ciclistico delle Valli Al Tolmin il torneo femminile Nella finale superato nettamente il “Bar al Ponte” di Ponte S. Quirino Sul terzo gradino la “Pizzeria le Valli” che ha battuto il “Bar Centrale” trambe le formazioni incomplete, c’è stata la riconferma dei campioni in carica. Con cinque centri di Antonio Dugaro, due di Andrea ed uno a testa di A-lessandro e Terry i blu hanno superato gli avversari che hanno rea- Simpatica accoppiata nel circolo ippico Friuli orientale. E’ costituita dal più giovane cavaliere, di 15 anni, ed il più “adulto", di 73 anni, rispettivamente nipote e nonno. Luigi Pontoni è soddisfatto degli insegnamenti impartiti al nipote Vanni (entrambi di Premariacco) visto che nelle prime due gare questi si è piazzato ottavo su 27 concorrenti nel cross ippico di Ruda e terzo su 30 a Ipplis V avstrijskem ledeniku Mólltaler Gletscher za tekmovalce zamejskih društev Prvi poletni trening smučanja Čeprav poletje ni ravno Cas za smučanje, imamo v teh dneh vendarle vest, ki zadeva slovenske smučarje v Italiji. Na avstrijskem ledeniku Molltaler Gletscher je bil prejšnji teden prvi poletni trening za vse tekmovalce zamejskih društev, ki se bavijo s smučanjem. Vest je pomembna, ker se s tem dogodkom začenja novo obdobje sodelovanja slovenskih društev pri skupnih pobudah. Tudi pri smučanju je prodrlo spoznanje, daje treba ob naraščanju stroSkov in organizacijskih potreb združevati moči. Tako je bilo na letošnjem poletnem treningu v Avstriji prisotnih Šestindvajset smučarjev-tekmovalcev iz Šti- rih društev in sicer SPDT (Slovenskega planinskega društva Trst), Devin, Mladina in Brdina. Program skupnih treningov sicer predvideva poleg poletnih tudi druge, vsega skupaj za sedemdeset dni. Omenjena Stiri društva bodo na treningih zastopana tudi vsako s svojim treneijem. Spi CIVIDME Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 četrtek, 26. julija 2001 1. oblietinca za Lidio Sdraulig - Chiabai V spomin na mamo Lidijo Vodopivcovo Draga mama, mimo je Slo že lieto, odkar ste splula med anjulce, kjer ste srečala mojga prelju-bljenega tata an duše vaših otruok. Sele na morem viervat, šele se troštam vas videt za šporgetan, ki kuhate al pa oku po fa-brik. An kar sonce gre za brieg pošpegan v vašo kambro s troštan čut vaš glas, ki mole Boga. Vas nie an tuole mi stisne sar-ce do joka. Mama, ste se zgubila ku magia brez mi dat možnosti vas vprašat opro-ščenja za vse, kar niesan nardila za vas. Brez imiet možnosti poglihat vse tiste težave, ki so ble med nam, ki pa so še buj povezovale naše življenje. Veliko praznino so napravle tisto pobožanje, ki vas ni-esam nikdar uagala vprašat in ki mi puno manjkajo sada, ki jih na moren imiet. Na pamet mi pride ki dost ste muorla, kupe s ta-tan, potarpiet za zredit vašo veliko družino, za nam dat možnost imiet no življenje buj lahnuo. Premišljam na vaše vazna učila, pravičnost, lju-bezan, dužnuost in viero, ki so buj važni ku an kup sudu. Boga zahvalin za takega tata an mamo, ki san imiela an je pru de vsi bojo viedeli, kuo sta bla pridna. Hvala van san živiela v družini, kjer je bla med nam velika ljubezan tudi v težavah. Hvala mama za vašo pomuoč in za skarb, ki ste imiela tudi v lietah, ki ste živiela z mano an z mojin možan. Lahko, sada, od kjer ste, prebierate v mojim sarcu an veste, de kar pravim je sama resnica. Rada bi še poslušala vaše učilo an za me guorit an se spominjat na vas bo zmieran veliko veseje in upam, da takuo je an bo tudi za tiste, ki so vas lepuo poznal. Zbuogam mama. Se troštan, de se bomo videli vsi kupe tam, kjer nie gri-eha an težav, tam kjer je samuo ljubezan an veseje. Kadar pride moja ura, pridite mi pruot, bo buj lahka moja hoja. Mi puno manjkate, vaša hči Silvana Še ankrat vse dobre! Je že šlo mimo dva miesca obiuna, odkar sta ratala mož an Zena an šele sada nam je paršla blizu njih fotografija. Mi pa jo pru zve-stuo publikamo, saj nam daje parložnost, da jim še ankrat Zelmo vse dobre na njih skupni življenjski poti. Saj ni nikdar previe dobrih želji an prošnji, kane? Duo sta tala lepa an mlada noviča? bo kaj-šan prašu. Ona je Rosanna Go-lop - Arnejova iz Ma- šere, on pa Stefano Butterà - Vančen iz Butere v Ruoncu an živita blizu Čedada. Senjam v Podpolici Kamun an Pro-loko iz Podboniesca so organizal senjam, ki bo blizu Nadiže, v Podpolici, od 27. do 30. julija. Potrudili so se an na-pravli bogat an živahen program, tuk bo kiek za uživat za vsakega. Senjam se začne v petek 27. julija ob 18. uri, ob 18.30 dajo pa parvo cabado balonu an se začne turnir v malem nogometu (za pet) v spomin na Federica Speco-gna. Za tel 2. memorial F. Specogna so zbral puno nagrad v vriednosti 1 milijon an pu. Ob 20. uri bo moment za otroke, saj pridejo gor marionete od Mittelfe-sta. Ob 21. uri “odprejo” disko za tiste, ki radi plešejo an poslušajo muziko. Ob 21.30 pa bo še druga športna manifestacija: Step-conditi-oning, ki jo je napravu Power training center iz Spi-etra. V saboto 28. že ob 11. zjutra začnejo nazaj s tumi-rjam v malem nogometu, od 21. ure napri spet diskoteca. V nediejo 29. od 10. ure napri spet turnir v malem nogometu. Popudan, ob 15. uri pridejo na varsto tisti, ki imajo te pravo uoč an znajo šacat. “Ki dost pezi prašiček?”, je trieba uganit, indo- vinat. Ob štierih bojo igre za te male, ob peti an pu bo godla pa banda iz Orzana. Zvečer bo ples z ansamblom I baci, ob 22. uri dajo premio, temu ki je glih povie-du, ki dost pezi prase, ob 23. uri bo pa gara za tiste, ki radi plešejo. Senjam v Podpolici se zapre v pandiejak 30. julija. Ob 19.30 bojo igral za parve štieri mesta na turnirju, ob 21. uri bo ples z Rene an njega orkestro, na koncu bo še loterija. Parvi premio je potovanje v Tunisio (Djer-ba) za 1 tiedan za dva člo-vieka. Najta parmanjkat! SAUODNJA Rojstvo čičice V naši vasi se je rodila liepa čičica, ki so ji dal ime Serena. Nje srečna mama je Sabrina Marchig - Karnjelova iz naše vasi, tata je pa Luca Vacca. Čičica je paršla na sviet v soboto 21. julija v Spitale v Palmanovi. Čakal so jo tata an mama, noni Chiara an Marino, stric Riccardo an vsa druga žlahta. Mladi družini an še posebno Sereni želmo vse dobre v nje življenju. Matajur Tonkači za senjam V vasi Matajur se že Enima in Roberto sta se končno vzela. Obilo sreče, zadovoljstva in ... puobčev in čičic jima želijo vodstvo in kolegi SDGZ -Servis iz Čedada in Trsta. napravjajo za senjam njih patrona, Svetega Louran-ca, ki ga bojo praznoval v nediejo 12. avgusta. Lietos so pomislili na-pravt kiek, ki imamo vsi radi an naši ljudje po svie-te narbuj pogrešajo, kadar so deleč od duoma. Na bojo samuo tonkal, al pa škampinjal, takuo ki pravimo drugod, kot se spodobi za vsak senjam. Or-ganizajo zagoda popudan, od 14. ure napri, pravo tekmovanje, garo od tonka-ču. Vpišejo se lahko vsi tisti, ki poznajo tole posebno “opravilo”.Od nekaterih skupin dol z Laškega an iz Slovenije imajo že besiedo, de pridejo v Matajur, kar pride reč, de bomo lahko poslušal posebnosti vsake fare an tudi specifiko vsake “šuole” tonkaču. Dobar izziv, al pa sfida, kot pravimo po italijansko je tudi za mlade, ki bojo muorli prevzet od očetov an stricev tole znanje za obdaržat lepo navado an jo prenest na njih otroke. Tisti, ki se želi vpisat na garo tonkaču v Matajurju, naj pokliče na tel. 0432-709914. Vsem te drugim pa naj gre že sada vabilo, naj ne zamude telega liepega sej- ma. ŠPETER Gorenj Barnas Pogreb v vasi V videmskem Spitale je umarla naša vasnjanka Annetta Pittana. Dočakala je 79 liet. Od nje smo se zadnji- krat poslovili v četartak 19. julija v cierkvi v Sauo-dnji. Počivala bo v britofe v Gorenjem Bamasu. Naj v mieru počiva. ČEDAD Umaru je mos. Turchetti Tudi med našimi ljudmi je odjeknila novica, de je po kratki boliezni v Gumi-nu (Gemoni) umaru mons. Giuseppe Turchetti. Telega duhovnika, ki je imeu 78 liet, so dobro GRIMACCO Mercoledì 1 agosto 2001, ore 20.30 Sala polifunzionale del Municipio di Clodig conferenza L?&Hnim©®tetaEi® s®©«#© di©!® tadOfisSaDimsiI dnii®§n relatrice Lina Lo Faro che ha un’esperienza trentennale nel campo della medicina cinese tradizionale L’incontro è aperto a tutti Informazioni: Cristian (329/2157501) poznal tisti, ki žive v Ip-plisu an okolici, saj je biu vič liet njih gaspuod. Poznan je biu tudi med puno naših ljudi, saj je biu kakih deset liet tudi kaplan v čedajskem špita-lu. Njega pogreb je biu v Guminu v petak 20. julija. Naj v mieru počiva. TIPANA Viškorša Odprejo bivak V saboto 11. avgusta nas vabijo v Tipano, kjer bojo imiel liep praznik vesoko v gorah. Na varhu hriba Velika glava ali Gran Monte, kakor ga kličemo po italijansko, so obnovili bivak, ki je biu zgrajen v cajti prve svetovne vojske, v času 1910 -1913. Bivak je biu v slabem stanju a alpinci iz Viškor-še so se diel na dielo an ga postrojih Sada so napravli še praznik, ki bo v soboto 11. avgusta. So poskarbiel tudi za prevoz z elikopte-rjem za tiste, ki se na upajo na varh par nogah. jih prave... Začenjajo rast parve gobe an sevieda začenjajo parhajat tudi Triestini v Benečijo za narest rifomiment od vsakega sort blaga. Tu nediejo zguoda an puober je veleteu von iz hosti z adno veliko pletenico, puno gob. Po pot je sreču adnega Triestina, ki se je prečudvu videt tar-kaj gob, ker on nie mu ušafat še adne. An kadar je začeu pregledu-vat tu pletenico, je za-merku de notar so ble usake sort gobe tudi te duje! Zatuo je poprašu puobetja: - A si šiguran, de tele gobe so te prave, mi se zdi, de ne! Varse jih jest, zatuo, ki moreš se tudi zastrupit z njim. - Oh ne Sigurno, de se na zastrupim, je odguoriu smehe puober, - sa jih na jem jest. - Ankamjihložeš?, je vprašu radoviedan mož. - Jih predam Trie-štinam!!!, mu je hitro odguoriu puober. *** - Mama -, je prašala mlada hči Katina, -sem se zaljubila tu dva liepa puoba: adan je alpin an te drugi pa bersaljer! Ti, ki imaš venč ešperienco ku jest, dajmi an nasvet (consiglio) gor na ka’ imam narest: vzet alpina al beršaljeija? - Oh Sigurno alpina, je poviedala hitro mat, zatuo, ki zmisli se ni-mar, draga moja Katina, de je buojš adna piuma, ki stoji, ku pe- stuo, ki majejo dol!!! *** Giovanin an Toni-nac sta se bla takuo upijanla, de nista mogla stat še na konac. Kadar so zaparli oštarijo, sta se pobrala pruot duomu, an počaso počaso sta hodila an daržala pod paško dan druzega. Sta paršla pred vrata od Giovan-ninove hiše. Vič ku pu ure je luožu za ušafat jamo od kjučavnice, kadar mu je padu kjuč na tla. Za ga pobrat se je spregnu takuo na žlah, de so mu se ar-sprale bargeške tam na rit. - Giovanin, je jau Toninac, imaš an taj tam na rit! - Oh popiga ti, ker jest sem že pijan!!! Pia Uršina iz Tarpeča je bila narbuj hitra za arstrosit Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .706111 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .73176? Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Speter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Tipana 788020 Bardo................787032 Rezija.........0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 Je adna družina iz Manzana tista, ki je kupila hišo Kesanovo na Zverincu v gar-miškem kamunu. Mario Ventriglia an njega družina jo imajo že vic liet, šele zadnje cajte pa so jo postrojih An za “likof’, v nediejo 15. julija so napravli v vasi pravi senjam. Lepuo je bluo, de so se zbral kupe vsi va-snjani. Novi “ZverinCanji” so ponudli dobro za pit an jest an tudi dobro muziko z dviema dobrimi ansambli iz Laškega: Arbe garbe an Sake burake. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbona mento Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Associato alTUSPI Poslušal smo puno dobre muzike Vendo computer AMD 333MHZ, 128 Mb ram, 6GB hard disk, scheda madre Asus, scheda video Matrox G200 AGP, scheda sonora Soundblaster 32, modem interno Trust 56.6k, tastiera, mouse compreso di monitor 15”. Tel. 339-1779194 CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente in luogo tranquillo e soleggiato. Telefonare ore pasti al numero 0432/751303. Professore cerca abitazione in affitto anche arredata entro 10 km. da Cividale. Chiamare ore pasti 0432-281207 oppure 328-8788743.. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. EX) 27. JULUA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Minisini (Cedad): do 22. julija Prapotno: do 29. julija Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se mone klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. četrtek, 26. julija 2001 Čezsočo more bit kajšan pozna, ker imajo vlečnice an lepo smučišče. Mi smo šli gor v nediejo 22. julija popudan, ker so imiel Kmečke igre an na njih je bila tudi skupina iz Nediških dolin. Kmečke igre je lietos organizalo že 16. lieto Turistično društvo Čezsoča. Zanje pa smo zaviedel šele lansko lieto. Na iniciativo Marjana Bevka, priljubljenega režiserja našega gledališča, ki je od gor doma, je šla v Čezsočo ’na beneška skupina mladih an je tudi udobila. Lietos so se vamil. Iniciativa je liepa an ta-kuo, ki kaže naša fotogra- -------------------Kronaka ~ Na 16. igrah tudi skupine iz Nediških dolin an Livka Naši na kmečkih Veseu senjam na Zverincu igrah v Ce se pelješ v Bovec an potlè mimo, brez iti skuoze mestece, na levi strani je odsek cieste, ki pelje v lepo gorsko vasico Čezsoča. Se sputiS po cesti navzdol čez mostič nad rieko an mimo kampinga prideš v prav lepo vasico, puno rož, ki jo varje vesok zvonik ci-erkve z živo ardečo kapo. Čezsoči fija najvarhu, parkliče zari-es veliko število ljudi. Lietos so se mierile v kmečkih opravilih skupine iz Gornjih Petrovcev, ki je an kamun na meji z Madžarsko, Podkoma, Kamnika, Livka an iz naših dolin. Z njimi so bili tudi njih Zupani an med njimi je bila an špietarska županja Bruna Dorbolò, ki so jo nje kolega iz Bovca Siniša Germovšek, organizatorji an dolgoletni prijatelj Vlado Uršič z ženo Aldo prav toplo sprejeli. Kaj so tele kmečke igre? Napravli so za vsako skupino an “facu” trave. To parvo so muorli sano-siek nasadit koso na kosje, potle posieč travo, drug od skupine jo je muoru arstrosit, trecji obarnit, te četarti pa lepuo pograbst an narest lonco. Posebna žirija je pa vse lepuo pogledala: ki dost je bluo po-siečenega an kakuo je bluo dielo nareto. V resnici vse tuole je bluo liepa parložnost za se tudi veselo posmejat, saj so tele skupine imiele an njih teatro. Iniciativa je šimpatik an bi bluo lepuo se zaries or-ganizat an na vič sodelo- Pozdravi županov na srečanju vat na telem srečanju, ki ima tudi etnološko valenco. Pred začetkom tekmovanja so lahko videli, recimo, kakuo so ankrat žagal velike taje lesa, kakuo so predli, kakuo so kuhal žganje an dielali ser. Na veliki planji se je zbralo zaries puno ljudi an po igrah je šu napri veseu senjam z muziko, plešam an vsieh sort dobruot.