Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje države
4	K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-illjajo : UrednUtvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Naročnina, reklamacije in Inseratl pat UpravniStvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice St. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna petlivrsta (Šestina „DomolJubove" Širine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poStno-hranilničnega urada itev. 824.797.---------•
Štev. 10.	V Ljubljani, dne 8. marca 1906.	LfitO XIX.
Kmetijski tečaji.
Nismo mi krivi, da je beseda ako nerodna. Kdo more razumeti, kaj ; kmetijski tečaj ? Nerazsodno je pre-edena latinska beseda kurz, ki po-lenja v tem slučaju prav za prav rsto. Namestu kmetijski tečaj bi bilo ač umljivejše reči vrsta kmetij-k i h predavanj, ali kratka kme-i j s k a š o 1 a , da bi vsaj pošten, rščen človek vedel, za kaj se gre.
Zapisali smo že, da kmetijski otovalni učitelji z enim predavanjem imajo kaj vspehov. Za eno uro kme-jskega predavanja ni vredno hoditi mesta in vleči zato plačo; zlasti m ne, kjer ljudje sami še niso vzbu-ni za kmetijski napredek. In takih 'ajev je pri nas še obilo. Zato je pa lino pametno, da se napravi po po-imeznih krajih v pozimskem času ratka kmetijska šola, kamor orajo vsi, ki se zanimajo za kme-stvo; kmečki fantje, ki so že šoli Irastli, gospodarji, pa tudi gospo-nje.
Zadnji čas so potovalni kmetijski itelji na Štajerskem poizkusili s umi kratkimi šolami po par krajih sicer s precej dobrim vspehom. To vzdramilo tudi kranjske, za kar jih
moramo pohvaliti. Pravzaprav je gibčni mlekarski nadzornik Legvart to iz-previdel. In pred štirinajstimi dnevi se je končala prva taka kratka kmetijska šola v Selcih. Tam so ljudje zato! V dolini, kjer je sedem far in krog 8000 ljudi, so tri posojilnice, šest mlekarskih zadrug, dve kmetijski zadrugi in ena sodarska zadruga, ki je o pravem času posegla vmes, da je rešila važni sodarski domači obrt Ljudje berejo radi; duh napredka živi v njih.
Kmetijska šola je trajala štiri dni. Okrajni šolski svet jo je dovolil v šoli, v največji šolski sobi. Zjutraj je bil poduk tri ure, popoldne dve: prvi dan o živinoreji, drugi o kmetijstvu, tretji o mlekarstvu in četrti o živinozdravništvu. Soba je bila nabito polna; napeto so poslušali veliki šolarji in šolarice; zanimanje je bilo toliko, da so si nekatere reči celo ženske zapisovale. Enoglasna sodba vseh navzočih je bila, da je taka reč potrebna in zelo koristna. Po dve uri daleč so prihajali ljudje v šolo.
Brez ovinkov moramo mi ta prvi pojav pametnega kmetijskega poduka med nami pohvaliti. Ker se nam pa gre za to, da ne ostane samo pri enem poizkusu, marveč da se to po celi deželi razumno uredi, hočemo
odkrito povedati, česa je treba pri teh šolah:
1.	Najprej je potrebno, da se take šole ne prepuste prosti volji potovalnih učiteljev Zato mora njihovo uredbo vzeti v roke dežela. Na deželni odbor naj prihajajo oglasila zanje in odbor naj vse potrebno pripravi s pomočjo vlade, kmetijske družbe in zadružne zveze. Potovalni učiteljiimajo seveda priložnost osebno nagovarjati in priporočati take šole, toda ljudje morajo vedeti, kam naj se obrnejo. Pri nas je s temi ljudmi ta križ, da so sami liberalci, seveda pred vsem zato, ker imajo dozdaj še liberalne gospodarje.
2.	Kmetijske šole se morajo vspešno prirediti le tam, kjer so ljudje že nekoliko organizirani, in so po društvih in zadrugah že dobili zmisel t za napredek. Zlasti tam, kjer so krepka * izobraževalna društva, se lahko izpelje tem ložje, ker imajo taka društva marsikje svoje dvorane in svojo knjižnico.
3.	Pri nobeni taki kmetijski šoli se ne sme pozabiti na zadružništvo. Naši kmetijski potovalni učitelji so v tem oziru v nekakšnem zakletem risu. Zadružna zveza jim je trn v peti. V tem oziru jim je treba naviti uro, da bo prav šla. Legvart se mora zavedati, da na Kranjskem po kmetih
nc sme brez kazni ciljati na štajersko celjsko zvezo. Umevati pa morajo vsi skupaj s Pircem vred, da brez zadružništva ni mogoče misliti pravega kmetijskega napredka.
4.	Pri predavanjih je treba ljudi opozarjati na knjige o kmetijstvu, ki jih je izdala družba sv. Mohorja; povedati jim je treba, kaj naj bero, da si obnove sami doma, kar so slišali. Mohorjeve družbe Gospodarski nauki se lahko tako osnujejo, da bi imeli ljudje pri predavanjih te bukve v rokah. Vsaka taka šola mora zapustiti vsaj to vidno sled, da bo vsak poslušavec doma zbral kmetijsko knjižnico.
5.	Z vsakim predavanjem mora biti združen ra z govor, pri katerem ljudje lahko vprašajo, kar jim je nejasnega in kje je količkaj mogoče tudi praktiški poizkusi.
Za letos ne bo več kaj s takimi šolami, ker je zima že pri koncu. Za prihodnjo zimo pa na delo. Domoljub bo v tem oziru storil svojo dolžnost.
Nova angleška vlada In alkohol,
Dosedanja angleška vlada, po angleško konsekvetivna, pri nas bi se reklo liberalna, je bila z ministrom Balfourjem vred podpora alkoholnega kapitala. Še eno postavo (Licensing Bili) je bila sklenila, da zavaruje alkoholni kapital, preden ga potarejo spremenjene življenske navade ljudstva.
Pri zadnjih volitvah pa so zmagali liberalci, ki pa niso nič podobni liberalcem avstrijskim, z pomočjo delavcev in katoličanov. Med novimi ministri s* štirje absti-nentjo in med poslanci je vsaj 96 abstinentov. (Pri nas pa se je pisalo, da možje, ki nastopajo v javnosti, si pač smej* privoščiti včasi kupice vina. Pač smejo, še lepši izgled pa bi dajali ravno taki kot absti-nentje).
Zlasti novi minister John Burns ki je bil delavec, in se še nosi in zaveda kot delavec, • katerem ste brali, kako svojo ženo ljubi, je abstinent celo življenje, in sicer radikalen abstinent 31. okt. 1904 je na shodu delavce pozival, naj pustijo pitje. Med drugim je rekel: »Alkohol vse onesnaži. Česar ne podjarmi, to oslabi, česar hitro ne konča, to uničuje polagoma. Za posameznike je alkohol zlobna bolezen, za drnžbo je kuga, za narode sa-momorna zapreka vsacega napredka. Pitje je že dosti slaba reč za bogate, debrorejene ljudi; vendar ti lahko popravijo s požirkom in dobro hrano, kar jim je alkohol pokvaril
na zdravju in moči. Delavca, ki si z rokami kiuh služi, pa uničuje trdo delo, kar mu ostane modi, vzame mu jo Se alkohol, in nima časa, da bi se mu telo odpočilo, in ne hrane, da bi se moči vrnile".
.Zmerno pitje pomeni zgubo časa, denarja in zdravja. Nezmerno pitje je neumnost zapravljivost in razdjanje".
Pa ni neumen in prismojen ta Jon Burns, sicer ne bi bil iz delavca postal minister.
Političen pregled.
Državni zbor.
V minulem tednu ni bilo skupnih sej v državnem zboru. Ko je namreč Gavč predložil 19. februarja volivno preosnovo, je dal poslancem nekoliko odmora, da si trezno in natančno premislijo to velevažno zadevo, ki bo prišla v kratkem zopet pred parlament. Med tem se seveda posvetujejo odseki o zadevah, ki jim jih je odkazal min;sterski predsednik.
Trgovinske pogodbe.
Dne 22. februarja je poslanska zbornica pričela razpravo o trgovinskih pogodbah z Italijo, Belgijo in Rusijo. Te pogodbe pote-čejo s 1. marcem, ki je torej velevažen dan za našo, pa tudi za omenjene države. Med tem, ko je ogerski parlament odpovedal svojo službo, si je avstrijski nekoliko opo mogel, da more za silo vršiti svojo dolžnost, pa ludi uporabiti svoje ustavne pravice. Zal, da so te pravice glede trgovinskih pogodb jako malenkostne, ko ima vlada sama malo-dane popolno svobodo pri sklepanju pogodbe in se ne ozira mnogo na želje parlamentovo. Dalje je treba premisliti, da vsaka država brani svoje koristi in da je vsaka trgovinska pogodba nekak kompromis, po katerem mora jedna država ravno toliko dati kolikor ona od nje prejme. Pogodba z Italijo. Avstrijski parlament je lani soglasno sklenil, da mora iz pogodbe z Italijo izginiti znana vinska klavzula, po kateri je bila naložena precejšnja carina na uvoz italijanskih v;n. Posledica temu je bila, da so italijanska vina preplavila avstrijske dežele, vsled česar so bili znatno oškodovani naši vinorodni kraji osobito Dalmacija, Istra in Tirolska. Po novi carinski pogodbi z Italijo se bo temu od-pomoglo stem, da se je zvišala carina ita lijanskega vina od 7 K 62 vin. na 60 K. To pa je Italijo zato zadovoljilo, ker je na drugi strani naša zbornica zahtevala prost uvoz za južno sadje, za cvetlice, za orehe in olje. Temu so se seveda zopet upirali poslanci iz Dalmacije, katera je stem močno udar jena. Ona proizvaja iste pridelke, a jih ne bo mogla postaviti na avstrijski trg za isto ceno, kot jih bo postavil lahko laški trgovec. Na drugi strani pa je za Avstrijo zopet velika pridobitev, ker ima po novi pogodbi za les in žaganice prost uvoz v Italijo. In lesa se izvozi iz naše države v Italijo na leto za 50 milijonov krcn. Nasprotno pa so Italijani zahtevali carino za konje. Doslej so izvažali konje v Italijo brez carine. V bo-
doče bode Italija pobirala 25 do 40 lir c tine od konja. Skupni izvoz naše države Italijo se ceni na 150 milijonov kron, uv Italije v našo državo pa nekaj nad 100 n lijonov kron. Za pogodbo z Italijo so r ravnavali novo carinsko pogodbo z Be gijo, ki je pa zelo majhnega pomena in je zato zbornica kar brez razprave odebri Po no»i pogodbi z R u s i j o, ki v ob ni nepovoljna, je zvišana carina na rusi repico, deteljno seme, hmelj, konje in f rutnino. Zato pa je zvišala Rusija carino avstrijski les. Zbornica je vse tri pogod odobrila.
Poslanec Pov&e o pogodbi z Italijo.
Naš poslanec Povš , ki kot poljedels veščak in član carinskega odseka dob pozna trgovinske pogodbe, je v svojem g voru, ki ga je imel ob tej priliki, naštev prednosti in hibe trgovinske pogodbe z It lijo. Obžaluje, da bode zopet Dalmaciia ošk dovana glede južnega sadja in olja. Nevol dalmatinskih tovarišev je torej povsem n ravna. Toda pomisliti je treba, da v bodoi odpade nesrečna vinska klavzula, ki je t kom 14 let napravila ogromne škode avstri skim vinorejcem osobito v južnih pokrajina Tej nesreči se je pridružila še trtna uš, I je uničila vinograde in mnoge stotisoče ni rodnega premoženja. Nasprotno pa moram z zadovoljstvom naglašati, da bode tudi bodoče mogoče les in žaganice brez carit uražati v Italijo. Ta dolečba je tolkega jk mena za planinske dežele in tudi Kranjski da glasujemo za pogodbo. Vlada pa naj t drug način povrne škod« Dalmaciji. ZgraJ naj pristanišča, železnice in izdatno podpii poljedelstvo. Na ta način more vlada zop pridobiti zaupanje Dalmatincev.
Glasovi o volivni preosnovi.
Zadnjič smo podali obširno poročilo volivni preosnovi,, kakoršno je predložil 1 minulega meseca ministerski predsednik h ron Gavč v avstrijskem parlamentu. tnivo je čitati, kako sodijo o njej razlii narodi in kako so ž njo zadovoljne pos mezne stranke. Zato navedimo par mnei Kakor malone vse stranke soglašajo o tel da je bila volivna preosnova potrebna, tak se na drugi strani vse stranke pritrjujeji da število poslancev ni prav razdeljeno dn posamezne narode in da so volivni okra pristransko sestavljeni. In te je resnica, kij tudi mi Slovenci naj bi na Štajerskem i Koroškem plačali račun za nemško ljudsk stranko. Ministerski predsednik Gavč pa i sam naglašal v svojem govoru, da je vlad« stališče glede splošne in enake volivne P' vice nepremakljivo, volivne okraje pa » odsek izpremeni po svoji previdnosti. N« bolj se pritožujejo proti volivni preosno poleg Poljakov Nemci, ki imajo za to ni manj vzroka. Nemci tvorijo komaj tretji! avstrijskega prebi»alstva, a dofed od vse poslanskih mest skoro polovico. In to in nujejo „krivicoB to opisujejo kot »zatiranje dasi jim dosedanji načrt ohrani doseda« število poslancev. Za kranjske Nemce hoče svoje poslance. Kakšna predrznost. Cel niso povsem zadovoljni z volivno preosno' ker so češki volivni okraji mnogo veci
od nemških. Tudi jim ne ugaja, da so mnoga mesta ločena cd kmetskih občin. Poleg ve leposestrikov so najmanj zadovoljni Poljaki. Prvič izgube nekaj poslaniških mest, d>ugič se boje, da se razbije poljski klub v vfč strank Rus i ni so vobče zadovoljni. Nezadovoljni pa so z vo'ivnimi okraji, ker pride na 73 tisoč poljskih duš 1 poslanec, med tem ko pride šele na. 112 tisoč rusin-skih duš 1 poslanec.
Volivna preosnova in volivci na Kranjskem.
Po vladni volivni preosnovi bo na Kranjskem 109 t;soč 900 volivcev. — Na posamezne okraje pride: 1. Mestna občina Ljubljana, prebivalcev 35 tisoč 600 — volivcev 6 tisoč 500 2. okraj: Politični okraj Po-stojinski in sodni okraj Lož, prebivalcev jO tisoč — volivcev 12 tisoč 400 3 okraj: Politični okraj Kočevje in sodni okraj Žu iemberg, prebivalcev 52 tiscč 100 — volivcev 10 tisoč 100. 4. okraj : Sodni okraj Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnie prebi-ra'cev 54 tisoč 100 — volivcev U tisoč 900. j. okraj: Sodni okraj. Kranj in Škofia Loka, jrebivalcev 45 tiscč 900 — volivcev 10 ti-ioč 400. 6 okraj: Sodni okraj Ljubljana okolica) prebivalcev 44 tisoč 600 — vo-ivcev 9 tisoč 600. 7. okraj : Politični okraj Jtija in sodni okraj Radeče, prebivalcev 14 tisoč 800 — volivcev 10 tisoč 100. 8. ikrai: Sodni okraji Idrija, Logatec, C/rknica n Vrhnika, prebivalcev 47 tisoč 100 — rolivcev 10 tisoč 300. 9. okraj: Politični ikraj Radovljica in sodni okraj Tržič, pre-livalcev 36 tisoč 300 — volivcev 9 tisoč. 0 okraj: Politični okraj Kamnik, prebi-alcev 40 tisoč — volivcev 9 tisoč. 11. okraj: iodni okraj Rndolfovo, Črnomelj in Metlika, irebivalcev 54 tisoč — volivcev 10 tisoč 600.
Proti nerazrušljivosti katoliškega zakona.
V Avstriji se je zadnje mesece osnoval idbor katoliški cerkvi sovražnih ljudi, ki o začeli strastno gonjo proti nerazrušljivosti akona. Ti ljudje, socijalni demokrati po-nešani z nemškimi narodnjaki, so izjavili iklic, ki slove: Someščani! Med vsemi Iržavami na svetu ima Avstrija najbolj na-odnjaško postavo o zakonu. Zbralo se je ia tisoče katoličanov, ki zahtevajo preos-iovo katoliškega zakona. Zahtevamo, le kar e uvedeno že po vseh kulturnih državah lamreč da zopet lahko sklenejo zakon ločeni tatoličanov. Nabrali so že 600 tisoč pod-lisov za svojo zahtevo, katero so poslali ia ministerstvo. Jasno je, da tega katoličani
morejo mirno gledati in so izbrali poseben idbor, ki je začel razpošiljati pole za pod-lise, ki se potem pošiljejo na ministra. Ce o govorili sovražniki cerkve, naj govore « katoličani in govore naj tako, da se bo ili&alo daleč.
Absolutizem na Ogerskem.
Fejervari je bil zopet pri vladarju. O Višanju poročajo, da nameravajo zdaj na-'apiti z najostrejšimi srodstvi, ker so državni 'fadniki odpovedali pokorščino in ker neveri hujskajo narod naj ne pošlje svojih "tov na vojaški nabor. Vlada namerava 'fed vsem nastopiti proti nepokornim uradom. Za zdaj nameravajo še izvesti s silo
novačenja, ker upajo, da bo večina vojaščini podvrženih mladeničev prišla sama k naboru. Novih volitev ne nameravajo razpisati, dokler ne nastanejo zopet redne razmere. Pod n kakimi pogoji pa vladar ne odobri vlade, ki bi ne stala na načelih pogodbe iz 1. 1867. Neki cgrski politik je izdal na svoje volivce odprto pismo, v katerem naglaša, da je med kraljem ia narodom sporazum nemrgoč, ker ni sporazumljenja zaradi temelnjih državno-pravnih zakonov. In ta upa na končno zmago. Minister Kroštoft je izdal naredbo, s katero zabranjuje za celo Ogersko in Reko prodajanje časopisov na ulici. Stem je ostalo brez kruha na stotine prodajalcev časopisov. Časopisi se sedaj i^a Ogrskem smejo prodajati samo v prodajalnicah.
Spor s Srbijo končan.
Trgovinska pogodba s Srbijo je potekla s 1. marcem. Namesto, da bi naša vlada s Srbijo sklenila novo pogodbo se je rajši z njo sprla. O tem speru smo že parkrat poročali in smo tudi pevedali, kakšnega pomena je pogodba za avstrijske živinorejce. Pred kratkem so pa došla poročila, da so se v avstrijskem ministerstvu za zunanje zadeve posvetovali avstrijski in srbski pooblaščenci o začasni trgovinski pogodbi med Avstro-Ogerske in Srbijo, ki bo veljala najbrže dva meseca. Dokler ne bo sklenjena nova trgovinska pogodba, ostanejo v veljavi začasna določila.
Verska tojska na Francoskem.
Zapisovanje cerkvenega premoženja povzroča na Francoskem še vedno veliko razburjenje. Katoličani burno ugovarjajo. Naravnost zgražati se moramo, kako postopa besna neverska in socijalistična sedrga pri .kulturnem delu", ko zapisuje cerkveno premoženje V neko cerkev je vdrla brezverska tolpa, kjer so oropali in razrušili vse, kar jim je prišlo pod roke. Z ničvrednimi ženskami so posedli izpovednice in vprizarjali nečuvene grdobije. Celo listi najzagrizenejših cerkvenih nasprotnikov obsojajo surovi nastop brezverske sedrge. Iz več krajev prihajajo še vedno poročila o uporih. Kmečko katoliško prebivalstvo straži cerkve z vilami in drugim orožjem oboroženo. Poročajo, da so zapovedali orožnike m in vojakom z dina-mitom razstreliti cerkvena vrata, kjer bi drugače ne mogli piiti v cerkev. Toda ni §e konec tega nečuvenega početja. Zapisovanje se bo vtšilo še naprej in bo končano šele 15. marca Zapisovanje se bo izvršilo še v 32 tisoč francoskih cerkvah. Nestrpno pričakujejo francoski katoličani proglasitve iz vršilnih določil in papeževih navodil. Papež opominja katoličane, naj pozabijo na vsa politična medsebojna nasprotstva, naj se združijo v obrambo cerkve in naj pričakujejo potrpežljivo ure, ko jih pozove na skupnouspešno delo. Francoski škofje se snidejo vsled teh žalostnih razmer, najbrže med 10. in 20. t m. v Parizu, da se posvetujejo o skupnem na-daljnem nastopu katoliške cerkve proti francoski vladi.
Rusija.
Car je izdal ukaz, da se snide gosudar-stvena duma 10. majnika. V drugem razglasu pa zapoveduje, da ne bodo volitve za dumo po celi državi isti dan in dtloča dneve, ob
katerih naj se vrše volitve. Duma bo otverjena s 350 člani. Na grozen način so izvršili so J cijalni demokratje smrtno obsodbo nad višjim | gozdarjem Simanevskem na posestvu grofa Platena. Hčerka Simanovskega, s'ara 15 let, je krila očeta z lastnim telesom in več malih otročičev je prosilo kleče milosti za očeta. A otroke so pometali stran in jim umorili očeta. — Car je odklonil vladni predlog, da bi odpravili smrtno kazen. Pomilostiti nameravajo o Veliki noči politične jetnike v Vzhodni Rusiji, ki jih je nad 73 tisoč. O uporih se še vedno poroča. Največ morajo pretrpeti judje, ki so izkoriščali in izžemali ubogo ljudstvo, ki se sedaj maščuje nad njimi, kjerkoli se more. Moskovski judje so grozno razburjeni. Policija je namreč ukazala, da morajo judovski trgovci v 24 urah zapustiti Moskvo. — V Batumu je ustavilo 10 oboroženih roparjev poštni voz in so oropali 7000 rubljev. Roparji so ušli. — V Harkovu so obsojeni v dve oziroma enomesečne ječo neki policijski častnik in 5 tajnih policistov, ker so grdo ravnali z jetniki v preiskovalnem zaporu.
LISTEK.
Pozno a ne prepozno.
Poljski spisal Wladislav Stroivski. Poslovenil F.
IV.
Ko sva prišla v vojašnico, je nesel Janko sam knjigo poročniku in ga prosil, naj mene za par dni oprosti službe, ker sem bolehen. Poročnik je prošnjo uslišal, ker ima Janka zelo rad.
Šla sva na to ne v sobo med tovariše, ki bi se mi bili rogali in posmehovali, temveč v mesto in naj prvo v cerkev. Janko je pokleknil v stranski kapelici pred oltar Matere Božje in pobožno molil. Tudi jaz sem pokleknil a moliti v začetku nisem mogel; preveč mi je stiskala srce žalos< in sramota. Ko sem pogledal na oltar in videl sliko Matere Božje, mi je prišla v spomin domača vas in cerkev, kamor sem tako malomarno zahajal. Hud kes se me je lotil in začel sem jokati milo kot otrok — prvič pri vojakih. Dobro da je bil razen Janka v cerkvi samo še stari cerkvenik, ki je brisal po klopeh prah. —
Ko sem se zopet malo potolažil, sem zmolil kratko in prisrčno molitev in nato sva šla z Jankom malo po mestu, da sem mu razložil svoje križe in težave.
Janko me je začel tolažiti s tako zaupnimi in prijaznimi besedami, da se mi je velik kamen odvalil cd srca. Prigovarjal mi je, naj se pričnem učiti brati in pisati. Ker zdaj še ni prepozno. Obljubil mi je tudi, da hoče biti moj učitelj.
Kdo je bil tega bolj vesel ko jaz! Še isti večer sva začela s šolo, ki se mi zdaj ' ne zdi več težavna in mučna kot nekdaj.
Učenje je postale moje najzanimivejše opravilo. Ko pridem z vežbališča ali s straže in osnažim svoje reči, sedem h knjigi in se * učim, učim brez prestanka, samo da bi nekoliko nadomestil izgubljeni čas v mladosti.
A že samo to mi je veliko koristilo, da je začel Janko z menoj občevati. Ko so tovarifii videli, da je desetnik moj prijatelj, me niso več zbadali in zasmehovali Ako pa vseeno kdo zaničljivo hoče z menoj ravnati, zadostuje strogi Jankov pogled, da odneha.
Ko bote brali te moje besede, dragi oče, mislite si, da klečim pred vami in da vas s povzdignjenimi rokami prosim, skrbite za brati Franceta, da se bo kaj naučil. Kupite mu knjig in naj ga Marica uči brati in pisati. Jaz sem spoznal še le zdaj. kako silno potrebno je, da se človek v mladosti kaj nauči.
Prosim Vas tudi, preljubi oče, pomagajte kaj vdovi Lizi kjer le merete in bodite ji naklonjeni, da tako saj nekoliko povrnete materi, kar je sin meni dobrega storil
Konečno Vas prosim kar najprisrčnejše odpuščanja, če sem Vas v pismu kaj razžalil. Moral sem Vam povedati golo resnico, da bi Vam odprl oči in da bi vspodbudil Franceta, naj se začno učiti v letih, ki so za to najprimernejša.
Tega pifma nisem dal pisali Janku, ker bi bržkotne ne bil hotel vsega napisat1, da ne bi Vas kaj žalil, in tudi o sebi, ne bi bil hotel vsega pisati. Hotel pa »em, da bi iz mojega pisma spoznali tudi njega.
Prihodnjega pisma se ne nadejajte tako hitro, ker ne bom prej pisal, dokler sesam ne naučim toliko, da ga bom lastnoročno napisal.
Bedita zdravi, preljubi oče! Podajam Vam v dubu roko in Vas prosim, da nikar ne bodite za me v skrbeh, ker zdaj mi je dobro, ker hujše stvari sem že prestal.
Marico in Franceta srčno pozdravljam in bratu še posebno naročam naj se pridno uči. Pozdravim tudi Lizo, Katarino in vse znance v vasi.
Vaš udani in poslušni sin
Anton.
Ko je Marica končala pismo, sva se ozrla na očeta, ki je sedel na klopi pri peči bled kot stena in zakrival obraz v roke.
Marica je prisedla k njemu in ga tolažila:
„Nič ne bodite žalostni, očka, saj to je vse že minulo in Anten sam pravi, da mu gre zdaj boljše".
Oče je samo zamahnil z roko in ni ničesar odgovoril in se začel počasi spravljati v postelj. Marica je skuhala mleka in ga prinesla očetu, ki se je tresel po vsem životu. Nato je vzela iz Skrinje molitveno knjiž co, pokleknila in molila za večerno molitev lavretanske litanije. Jaz sem glasno odgo-
varjal, oče pa je gledal s postelje tako začuden, kot bi hotel vprašati: „Ali sem v domači hiši ali v tuji?"
Še le ko sva odmolila skoraj polovico litanij, je začel tudi oče odgovarjati s tihim glasom: prosi za nas. Po litanijah smo molili še molitev: pod Tvojo pomač pribežimo — a očetov glas je bil vedno slabeji, dokler ni popolnoma utihnil.
Pristopila sva k postelji in videla, da je oče mirno zaspal. »Bog daj, da bi ne bilo nič hudega", je dejala Marica in tudi midva sva šla nato k počitku.
V,
Pomlad se je zopet povrnila v deželo. Vsepovsodi je bilo dosti dela, opravila in živahnega življenja. Kmetovalci so pričeli delati na polju, pridne gospodinje so imele polne roke opravila krog hiše in po vrtovih,
Tudi naš oče je šel zamišljen in otožen po vsakdanjih opravkih. Pomagal mu je pri tem hlapec, ki smo ga imeli pri hiši, odkar je odšel Anton Š!o je pri nas sploh vse po starem, samo s to spremembo, da je Marica vsi ko nedeljo popoldne kaj na glas brala ali iz kake poučne knjige ali pa iz življenja svetnikov. Oče je vselej pazno pos'u5al in ni rekel nikdar o tem besedice. Tudi jaz sem že poskušal za silo brati. Oče me k temu sicer ni priganjal, a branil itii tudi nikoli.
To pomlad je Mirica prvič zpsidila na vrtu nekaj cvetlic, jaz pa sem izkopal par divjakov in jih posadil blizu hiše.
Pomlad je minila. Dela na pelju ni bilo več toliko in ljudje so imeli opravila bolj okrog doma. Oče se je malo razvedril, ker Janko je redno pisal vsakih štirinajst dni materi in omenial vedno tudi Antona, da je zdrav, da v branju in pisanju dobro napreduje in da bo kmalu sam p'sal domu.
Marica je imela pred pustom mnogo snobcev, a vse je zavrnila, češ. da ne more pustiti že starega očeta in malega brata sama in odločno je zstrdila vsakemu, da se ne bo prej možila, dokler ne pride Anton domov in se on ne oženi.
Druga dekleta so Marico močno zavidale in dale svoji nevoščljivosti duška z raznimi praznimi izmišljotinami in z obrekovanjem, za kar se je pa Mirict zelo malo zmenila. Saj je moral vsak vedeti, kdor jo je poznal, da take govorice ne morejo biti resn:čne.
Mladeniči v naši vasi so bili sicer precej razposajeni in lahkoživi, vendar bi bil vsak za ženo rajši Marico, kot pa druga, če tudi bolj bogata dekleta, ki so se po krčmah nastavljale fantom, ker je vsak, tudi najbolj labkomišljeni ženin vedel, da dekle, ki ljubi krčmo, muziko in ples, ne bo nikoli dobra gospodinja, ne bo dobra žena in mati.
Okrog kresa nekega dne je šel oče s hlapcem kosit mrvo. Jaz pa sem pasel poleg
travnika krave in gledal, kako pada tra ped ostrima kosama. Vročina je bila neznosi a oče je kosil kot za stavo. Dasi je bil star in so moči že pešale, je vendar bel še prekositi čvrstega hlapca. Pot mu je kar curkoma po obrazu.
Marica je prinesla za kosilo tudi lonči kislega mleka, ki ga je oče kot drugekri tako tudi zdaj prav rad pojedel. Ko sta | kosilu podirala mrvo s podvojeno pridnost; sta se kmalu užejala. In ker sta imela pri se ravno prazen lonček, je poslal oče hlapca bližnjemu studencu po vode, sam pa je mi tem kosil dalje.
Ko je hlapec prinesel vode, se je je oi ves vroč in patem, s slastjo napil. V začeti se mu je zdelo, da ga je ledeno mrzla pijai poživila in okrepčala, a kmalu je čutil ne čudni mraz, ki ga je spreletel po celem živel To se parkrat ponovilo do opoldne.
Pri obedu je bil oče bolj slabe voli malo je jedel, a šel takoj zopet na delo. sredi popoldneva je moral delo pustiti in I domov.
Abstinentje dobe nagradi
V Brandtovi tovarni v Monakovem do vsak tkalec, če se en mesec vzdrži žganj koncem meseca 1 20 K nagrade. V nalal zato pripravljen nabrslnik se vrže listd na katerem dotičnik izjavi pri svojem pi štenju in s^oji vesti, da res ni pil cel m sec žganja. V 12 letih se je na ta naj izplačalo 10 500 K. Podjetnik pravi, da i to njemu samemu izplača, ker skušnja ul da abstinentje veliko več naredi kot dru|
Orjaška brada. Policija je arel rala v O-.eku zaradi beračenja po hiši moža, ki ima čudovito dolgo brado. Br« je namreč dolga 140 cm. in mož jo ii spleteno v kito is vloženo speto na ta o čin, kakor imajo ženske lase.
Nekaj o dihurju. Naši Amerikai pripovedujejo, da se po nekaterih krajib Ameriki nahaja ogromno število neke vrs živalic, katerim pravijo dihurji. Ti dibui ne dajejo od sebe posebno prijetnega duh Pravijo, da pri železnicah, ki vozijo sko take kraje, skrbno zapirajo okna in vral da se tega vonja preveč ne navzamejo. M nami se pa hoče zarediti podobna nesnag ki se ji pravi liberalizem. Stmišljeniki, b< kot ameriške železnice pred dihurjem, za I rajte pred njim vrata svojih hiš, da se vit ne naseli, kajti njegov duh je neznosni od d hurjevega. Njemu ne gre prebivali vaših poštenih hišah, ampak k večjemu kakih preperelih „krcljih", kakor je si preptrel. Taka stanovanja si zbirajo d lm' boljšega tudi liberalizem ni vreden. Saj » razumete.
Razgled po domovini.
Liberalna Jeza. Kadar pri kakih olitvah propade liberalna stranka, potem dari takoj z loparjem po premilostnem g«-padu knezoškofu dr. Jegliču, kakor da i bil on kriv liberalnih porazov. Ziradi po iza, ki so ga doživeli liberalci pri volitvah a trgovsko in obrtno zbornico, strahovito esni „Slov. Narod" nad knezošktfom, češ aj ga zapro v kak samostan. V ssnici pa premilostni ni o teh volitvah nič edel razven kar je bral v časopisju. L belina stranka naj se nikar ne srdi, saj je ak navajena porazov. Kamorkoli vtakne beralec dandanes svojo umazano roko posod je dobi po prstih. Ljudstvo se s studom brada od te pokvarjene in propadle stranke.
Glasilo liberalcev „Slov. Narod" apada radi volitev za trgovsko in obrtno bcrnico te-le vrle može, ki so pripomogli liberalnemu porazu: pasarja Kregar, rojaškega mojstra Lož ar, ter cerkvena odobarja Rovšek in Tomec. Radi tiga ipada priporočimo vsem somišljenikom v estu in po deželi te vrlo in poštene mofe vsestransko pcdporo pri naročevanju. Kogar tfarod" napada, ta mora biti gotovo zna-ajcn pošten človek.
Odlikovanja. Častiti gosp. J u r i j rarto, župnik v Bizovici na Primorskem imenovan za tajnega komornika Nj. Svetosti ppeža Pija X, č. gosp. Štefanjenko, |kar v Podgradu je postal častni duhovni ^etovavec tržaškfga škofa.
Osebne vesti. V pokoj je stopil g Peter Režek, župnik v Starem rgu pri Poljanah na Kočevskem. — Fran-škan p. Engelbert Pollak je srečno uspel v Altksandrijo 19 februarja. I,ti dan : je odpeljal v Zgornji Egipt, odkoder se je ovrnil 3 t, m. — Za Slovence v Alek-mdriji je imel sv. misijon naš rojak pater enigen, ki že nekaj let jako uspešno tluje v A'eks»ndriji.
Vžigalice družbe sv. Cirila n Metoda, kojih založnica je tvrdka '»n Perdan v Ljubljani, se bodo podražile sled nove pogodbe in ker je sploh v ceni pikočilo blago te vrste. V mesecu marcu Ne cena še stara, zato naj bi se nabavilo istočasno.
Volivna reforma prav nič ne 8>ja kranjskim liberalcem. Po tej reformi 8 dobe izmed vsth 11 poslancev, katere bo 0'ila kranjska dežela, skoro gotovo nobe-F8a- In to jih peče. Zato so se spravili nad fSusteršiča in ga silovito napadajo 0 »Slov. Narodu" in nesramno lažejo, da * on vzrok, da so prikrajšani štajer-
ski in koroški Slovenci, akoravno dobe štajerski Slovenci iest (dva več) poslancev in Korašci enega (doslej niso imeli nobenega.) Gotovo je, da so prikrajšani štajerski in koroški Slovenci, a temu ni vzrok dr. Šusteršič temveč nemška ljudska stranka, ki je po svoje priredila razdelitev volivnih okrajev. Za štajerske in koroške Slovence bodo šli pogumno v boj naši slovenski poslanci njim načelu dr. Šusterišič. Za liberalno bevskanje pa se živa duša ne zmeni.
Umrl je v Novem mestu v nedeljo 4. t m. veleč. gosp. kanonik kolegijatnega kapiteljna Matija Jeriha. Rojen je bil leta 1828 v Ljubljani; v mašnika posvečen leta 1851. Pogreb jo bil v torek. Naj počiva v miru!
Dp.Ta«čap je postal ponižen.
Ker sta prinesla „s>lovtnec" in »Naš List" izjavo dr. F u r 1 a n a, ki je proglasil dr. Tavčarja za nečastnega in mu očital, da je prelomil besedo, je vložil dr. Tavčar tožbo proti Furlanu in obema slovenskima listoma. Toda premeteni dr. Tavčar je uvidel, da bi se mu pred poroto to pot ne godilo posebno dobro, zato je lepo umaknil tožbo proti vsem trem obtožencem, sklicujoč se na to, da mu je odvetniška zbornica nasvetovala, naj opusti iz „stano>skih ozirov" kazensko postopanje. S tem dejanjem je pokazal dr. Tavčar, da zna b.ti tudi ponižen, seveda le takrat, kadar je to najbolje zanj.
Socialni demokratje vedno bolj drzno napadajo sveto cerkev. Ni je številke »Rdečega Praporja", ki ne bi imela grdih napadov na vero in cerkev. Ali mar menijo socialisti rešiti delavsko vprašanje s sramo-tenjem vere ? Končno bode delavstvo menda vendar uvidelo, da niso socialni demokratje, katere vodijo in plačujejo bogati judje nič drugega, nego navadni politični sleparji.
»Kmeti&ka županska zveza« s sedežem v Ljubljani je že odobrena.
Gorenjske novice.
g St. Vid nad Ljubljano. (Življenje v čitalnici.) D>e nedelji po vrsti je bilo javno podučno predavanje, ki je bil« obakrat prav dobro obiskano. 18. febr. je dr. Krek razvil in dokazal misel, da tudi kmet in mali obrtnik marata imeti odločilno besedo pri zakonodajstvu, ▼ po-stavodajalnih zborih. Zakaj? 1. Posta voda-jalni zbori sklepajo s tujimi državami ca< rinske pogodbe. Ali so te pogodbe ugodne ali neugodne, to najbolj občutita kmet ia
mali obrtnik — torej 'morata imeti besed« pri sklepanju takih pogodb. 2. Postavoda-jalni zbori sklepajo postave o vojaštvu. Fri tem naj ima besedo tisti, ki da največ fantov k vojakom in ta je — kmet. 3. Davkov je dandanes mnoge takih, ki za kmeta niso pravični, n. pr. hišni razredni davek. Torej kmet v zbornico, kjer se davki določujejo. 4. Železnice se dandanes zidajo zelo, a kmečko ljudstvo se pri tem preveč prezira; to se ne bo moglo g<diti, če bo tudi kmet imel kaj govoriti. Priprosto ljudstvo naj torej dobi vstop v postavodajalne zbornice. Da se bo to zgodilo tem prej« in da bo od tega tem več vspehov, je pa treba, da se bolj izobražujemo. Ljudska šola podajala naj bi bolj praktičnih naukov, vpeljali naj bi se zimski tečaji za odraščene, prirejale naj bi se kmetijske razstave ! Nad 150 mož in fantov je poslušalo to predavanje. Vsi smo se razšli z željo, naj bi nam dr. Krek še večkrat kaj tako poučnega prišel povedat. — Na pustno nedeljo 25. febr. pa je predaval prof. dr. Debevec iz Kranja. Spravil je narodne pregovore v lepo vrsto, ter v šaljivi obliki iz njih podal mnogo zrnic, ki so bila sem in tje rezka in precej trda za pozobati. — Čitalnica je napravila tudi veliko veselico, ki je z ozirom ua obisk in dohodek prav dobro izpadla. — .Čebelica" (mala hranilnica) je 7. januarja 1.1. zletela med mladi šentviški svet, pa je do 1. sušca (tako smo zvedeli v čebeljnaku) nabrala 260 kron. Pa tudi možje bode napravili eno dobro, za Št. Vid prav zelo potrebno in koristno stvar. Ustanovili bodo hranilnico in prsojilnice.
g Hranilnica in posojilnica, ki bo ureiena po Rajfjjznovem zistemu, bo začela v Št. Vidu poslovati koncem tega ali pa v začetku prihodnjega meseca. — Občinske volitve bomo v kratkem imeli v St. Vidu. Nekateri s sedanjim županom in odborom niso zadovoljni in pravijo, da bodo vse preobrnili. Nam je čisto vse eno, kdo pride na županski stolec in kdo ▼ odbor, da so le vsi pošteni in krščanski možje, Takih, ki ljubkujejo s propale liberalno „Narodovou stranko, seveda ne maramo. Toda lepo pa ni, da si nezadovoljneži pomagajo z raznovrstnimi lažmi, katere trosijo med ljudstvo.
Tako n. pr. širijo med ljudi govorioe, da je sedanji občinski odbor pri zadnji seji sklenil, naj stroški vižmarskega vodovoda pridejo na naklad cele občine. Dalje trdijo, da je farna cerkev dolžna županu Belcu 17 tisoč goldinarjev. Kdor ljubi resnico, naj gre pogledat ▼ zapisnik zadaje občinska
seje, pa se bo prepričal, da je bila e vodovodu govorjena vse drugačna beseda. Gre naj pogledat tudi v cerkvene račune, pa bo videl črno na belem, da farna cerkev Belcu t ni dolžna nobenega vinarja, prepričal se bo celo, da je župan Belec cerkvi padaril en par tisočakov. Torej lagati nikar! Sicer pa, kakor smo rekli. Volite može, kateri so vam všeč. Samo to glejte, da bodo ti možje poštenjaki, skrbni, pievidni in krščanski. Potem bo za vse dobro. —
g Iz Žabnice. Nekaterim, že zdavnaj ne več mladoletnim, ki hočejo celo kaj veljati, se ne zdi nič sramotno, biti pod ved-nim varuštvom, seveda liberalnim. Za vse morajo svoje »jerebe" vprašati, nič se ne upajo na svojo pest ukreniti, tem manj še kaj storiti proti njihovi volji. Ali je to kaka samostojnost? Da, dobe se še, ki iščejo »milostljivega" dovoljenja od svojih »jerebov" cslo v takih zadevah, v kakršnih niti pravi, zakoniti varuh svojemu mladoletnemu varovancu ne more nič ukazovati. Ni-li to žalostna duševna odvisnost? — Podpisov zoper razkristjanjenje katoliškega zakona smo dobili pri nas 414. Nekaj kmetov se ni hotelo podpisati. In vendar hočejo biti tudi ti še pravi katoliški kristjanje! Kdo se ne smeje? — Ozir števila udov Mohorjeve družbe smo letos vkljub vsemu priporočilu in vabilu za šest nazadovali od lani. Ne-umevno! — Vsled deževja in kopnjenja snega smo imeli nekaj časa celo jezero proti škofjeloški železniški postaji. Zdaj se je voda odtekla. — Krompir, ki se ga je tu mnogo pridelalo, se izvaža dan na dan. Precej va genov ss ga je že prodalo. Dovolj denarcev sn ljudje dobili zanj.
g Iz Medvod. K nam se vsiljuje brezmere lažnjivi »Gorenjec", ki ni vreden tega lepega imena. Toda že tako mora biti, da ima grda stvar včasih tudi lepo ime. Zato so pri nas tudi ljudje to nesnago hitro pospravili v kraj. Koliko se ta list laže, samo tisti vemo, kateri smo bili zraven zdaj o volitvah. Najprvo piše, kako so za našo »Slovensko ljudsko stranko" agitirali; res je samo to, da so do nas prišli zaupni možje ter nam rekli, da naj gremo volit; ali je to kaj grdega ? Vprašamo vas: ali niste vi od vaše Bercetove divjaške stranke veliko bolj agitirali ? Dan za dnevom bili ste tukaj, če bi bili mogli dobiti kak glas; toda pri nas ni netopirjev, ampak možje. Še na volilni dan sta se „Zlatetov očka" in »Šmek" čevar, trudila do nas, da bi nas obvarovala kake morebitne nesreče, in da bi mi čevljev preveč ne obrusili, ter sta na vse mogoče načine prigovarjala, da bi ne šli na volišče, ter silila ljudi v gostilno, pripravljena plačevati jim pijačo, ter tako pridržala ljudi doma, da ne bi šli na volišče. Ravno zato, ker ste prišli med nas, ter nas silili, smo
šli še rajši volit; seveda »Zlatetov očka" so bogati, kaj jim pa je za par desetakov; toda mi imamo sami toliko, da lahko plačamo par kozarcev vina. Pri nas se ne kupujejo glasovi s pijačo, kakor vaš gorenjski dopisunček laže, da smo mi z žganjem kup ljeni telički. Ko smo bili pri volitvah, se je pa ravno narobe godilo, namreč, mi nismo bili nič omamljeni, trezni na volišču, to je prave; ne pa tako kakor vi, ki ste imeli tako pijanega volivca, da ste ga morali nositi, kvišku dvigati in na uho mu trobiti Germtkevo ime. No, vsaj ste bili drugi tudi natrkani, saj je moral gospod komisar ves čas kričati nad vami; taka je vaša olika. Dobro bi bilo tudi vašo stranko prekrstiti iz narodne - napredne v divjaško. Veliko vaših napak in grdih psovk bi še lahko navedli, a niste vredni vi in ne vaš lažnjivec »Gorenjec", da bi se kaj pečali z vami. Zatorej živela naša »Slovenska Ljudska stranka!	Volilec.
g Rateče pri Škofji Loki. Umrla je v pomladnem cvetu življenja Marija Naglič. Previdena večkrat, tako še predvečer pred smrtjo je prejela Gospoda. Bolehala je že dalj časa za sušico, katera ji je slednjič vendar le pretrgala nit življenja. Bil je veličasten pogreb. Šolska mladež, Mari rijina družba z lepim vencem jo je spremila k večnemu počitku. Tudi lepo nagrobnico so ji zapele pevke v slovo. Upamo, da se veseliš že tam pri Mariji, prosi tudi za nas, žalujoče starše in sorodnike, zlasti za Marijino družbo.
g V Beričevem pri Dolu je v nedeljo, dne 4. marca, med popoldansko službo božjo pogorela hiša Martina Gostin-čarja.
Bohinjske novice
g 200 kron je občinski od-bor na Bistrici določil v proračun za premovanje goveje živine. Gotovo najboljši pripomoček v povzdigo živinoreje! Čas pre-movanju še ni določen. Skoraj gotovo jeseni, ko se bo živina povrnila iz planin.
g Lucija Rozman, po dom. Šim-novka, ključarjeva žena je 23. jan. umrla. Bila je tiha, miroljubna in vzgledna žena celi župniji.
g Na Ilovici letos Bohinjci z najboljšim uspehom prevažajo les do obeh vspenjač. V Stengah in Podkoriti opaziš na tisoče hlodov. Je pač zima ugodna. Blejci pa vozijo iste v Lesce na stacijo. Z otvoritvijo železnice bo ta zaslužek Blejcem v škodo usahnil.
g Mala Bistrica se je pri izviru popolnoma usušila. Vsem mlinarjem pomanj -kuje vode. Menijo, da odteka v predor. Mogoče. Iz predora v največji suši preteče 300 do 400 litrov vode na sekundo; v deževnem
vremenu pa 1400-1600. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako minimalnega stanja Bistrice.
g G. Markeš vperabil bo imeno vano vodno silo za umetno - mizarski obrt.
g Bistriška občina je sedaj brez kovača. V zadnjih treh letih umrli so vsi štirje kovaški mojstri: Peter Logar na Bi strici, Skočir in Soklič na Kamnjah ler Jensko na Nemenju. Jakob Poljak je pač iz-učen in jako marljiv; žal, da še nima kovaške šole. Prav želeti je, da dobi dovoljenje zaradi občne potrebe. Takoj odda v najem kovačnico Frančiška Logar na Bistrici,
g Hranilnica in posojilnica na Bistrici izkazuje koncem leta 1905 čistega dobička 1128 K 61 vin. Članov ima 89; denarnega prometa pa 568 782 K 57 v, Revizijo izvršil je g. Vekoslav Pele.
g Prostovoljno gasilno druš tvo priredilo je pri Ivanu Mencinger pred stavo »Kje je meja ?" Šaljiva igra v enem dejanju.
g S prvim majem, tako se z gotovostjo trdi bo otverjena proga Jesenice-Trst. Dotlej bo namreč dodelan predor pri Bukovem na Goriškem. Omejeni predor dela podjetništvu največ preglavice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Lukovice. Naša nova posojilnica lepo napreduje. Toliko uspeha v jed-nem letu si niti mislili nismo. Kaj vse so si prizadevali škrici Brdske komisije, da bi od nje odtrgali ljudstvo, a vse je bilo zastonj! Naši kmetje lib. gospodo preveč poznajo, zato se jim niso vsedli na limanice, ampak so se tim trdneje oklenili nove naprave. In združitev zavednih mož je redila stoterni sad. V liberalcih je kar pokalo; kakor trnje jih bode v oči javni napredek posojilnice, a kaj hočejo k«r vse nič ne pomaga. Čim bolj raste moč nove rajfajznovke tem bolj gine nasprotje, ker javni ugled posojilne zapira sapo tudi najzlobnejšim jezikom. Le včasi se še prikaže v „Nar«du" kaka slika tragedije napredne inteligence in njenega lib. fanatizma. To pa izkušenemu ljudstvu malo ugaja, škoda vsake besede. Radi pa priznamo, da je pisarenje po »Narodu" gotovim osebam silno komotno. Skrili za širokim hrbtom »Narodovega urednika" so popolnovarni, potem pišejo lahko kar se jim zljubi. Pridite pa enkrat sami med ljudstvo in povejte naravnost, kaj hočete. V svesti smo si, da to ne bodete storili, ker se bojite krepkih kmetskih pesti, katere vas pošljejo za vedno tja, kamor spadate. Drugače pa delajo naši gg. duhovniki, ti pridej* v sredo ljudstva, deleč zlate nauke in dobre svete. Ljudstvo jih spoštuje in rado posluša. Ravno za tukajšno posojilnico se imamo
zahvaliti gg. duhovnikom, katere uspehi pričajo, kako potrebna je bila. Toraj kmetsko ljudstvo! Ls vrlo naprej za gg. duhovniki; ti vam hočejo do >ro, ti so vaši prijatelji. Vrata pa pokažite vsakemu lib. agitatorju, ki vam hoče vsiljevati smradljivi liberalizem. Proč z njimi, to so izdajalci naroda, ti vas pehajo v pogubo. Vstrajnosti, poguma in nevstrašenosti je treba, in s po z n a 1 i b odo ti sleparji da liberalizem spada med smeti in staro šaro, za katerega ni več prostora v lepi sloveski deželi.
g Iz Moravč. Pustne nedelje naše izobraževalno društvo ne bo izlepa pozabilo. Imeli so v društveni dvorani veselico, h kateri je prišlo natlačeno polno občinstva. Na vzporedu je bilo petje, deklamacija, igra in srečolov. Novi društveni zbor pod vodstvom tukajšnjega kapelana g. Fr. Šparovca je zapel tri krasne pesmi. Nato se je vprizorila igra: „Strah z dolgo roko". Igra se je prav sijajno obnesla, kar je v veliko čast igralcem in pisatelju samemu, še nikdar ni bilo toliko smeha, kakor pri tej vseskoz zanimivi predstavi. Saj so pa tudi igralci svoje vloge izvrstno zadeli. Igralo se je tako živo in živahno, da si je kdo nrslil: to so olikani mestni igralci, ne pa kmetski fantje. In izmed igralcev jih je nekaj šele prvič nasto pilo. Zares pohvale vredni so vrli moravški fantje, pozna se, da se ne zanimajo le za „frakeljček", ampak tudi za narodno izobrazbo. Med igralci moramo posebno še pohvaliti skopuha Stiskača in njegovega slugo Martina. Na vsakem igralcu, od prvega do zadnjega pa se razodeva, da jih vežba in uči spretna, vešča roka! Zadnja igra priča v pravi luči, da ne le v višjih stanov i h, a m p a k t u d i m e d prostim narodom leže zakopani biseri umetnosti; samo znati jih je treba obdelati in to se godi pri narodnih predstavah in deklamacijah. Po igri se je razdelilo nad 130 dobitkov, kar je napravilo tudi mnogo Žale in smeha. Veselica se je zvečer nadaljevala v gostilni pri »županu", kjer se se zbrali udje in prijatelji društva v prijateljsko zabavo. Glejte, taka zabava razvedri človeka, po njej ne beli glava, pri njej se ne zapravljajo čednosti in ideali. Ia takih veselic dandanes potrebujemo. Zato, pridite in vpišite se v izobraževalno društvo ; kličemo vam : »Dobro došli!"
Iz kranjskega okraja.
g Najstarejši mož v Pred-osljah, Anton Celar, je umrl, star 91 let. Bil je ljubezniv starček, štel si je v posebno srečo in čast, da je bil zadnji dve leti na Veliki četrtek pri umivanju nog tudi eden »apostolov."
g V Kranju je prišel v k.onkurz trgovec Roos.
g Veliki goljufiji so prišli baje na sled pri V. Majdiču v Kranju. Goljufije dolže oba Roosa in Majdičevega knjigovodjo Pibrovca, zato so vsi trije sedaj pod ključem.
g Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Kranju lep« napreduje. Prejemkov je imela meseca februarija 15.994 64 K, izdatkov pa 15.873 24 K tako da znaša promet 3186820 K. V prvih
2	mescih je izdala do 100 hranilnih knjižic, na kterib je vloženih kron 433 52 80. Okoličanje, le po tej poti na prej in prospeh domačega denarnega zaveda bo vedno večji in kedaj tudi za vas koristen!
g Agitacija za volitev v trgovsko in obrtno zbornico v
Ljubljani je bila v Kranju in okolici od strani liberalcev prav živahna. Delo jim je bilo precej olajšano, saj jim je šla na roke sama trgovska zbornica. Predno so prišli v Kranj volilni listi, pripeljal se je baje sam uradnik trgovske zbornica Vindišar, da naznani Pircu in sodrugom, da drugi dan dobe volilne liste. Tako so potem drugi dan hodili Pire Ciril in drugi liberalci za pismo noše in pobirali glasovnice pri volilcih. — Tako kot v Kranju so ravnali liberalci tudi v okolici, in so tudi tam hodili za pismo-noši. V okolici so si hoteli pomagati tudi z lažjo, češ da jim gre samo zato, da izpodrinejo Nemce. Nekje so celo trdili, da pobirajo glasovnice v imenu župnikovem. Ta je pa bila že predebela, zato so prazni odšli. Prav je bilo!
g Pa še nekaj posebnega. V vasi Britof so imeli v preteklem tednu kar
3	mrliče. Med temi je bila ena dekla, Marija Florjančič, ki je nad 40 let služila pri eni hiši. Imela je sedaj prihranjene lepe de-narce.
g Resen opomin! Župnija Pred-oslje ima dostavljanje pisem in drugih po štnih stvarij kaj slabo urejeno. Poleg župnijskega, občinskega in šolskega urada je še nemalo število trgovcev in obrtnikov v tej župniji, a vendar se pisma ob nedeljah ne dostavljajo, ob delavnikih pa še le popoldne. Poleg te matuzalemove uredbe pa imamo še pismonoša, ki ni nič kaj točen. Zvedeli smo da imajo tam na Kokrici nekako poizvedovalnico, kjer pismonoša zadržujejo baje v svrho, da se pregledujejo pisma. Pripetilo se je že, da je neka oseba, ki ima zelo strupen jezik, zvedla za vsebino zaprtega pisma. Toliko naj danes zadostuje. Če pa to ne bo pomagalo, bomo udarili na drugo tipko.
g Iz at. Jurija. Malo novic dobiš, dragi »Domoljub" iz našega kraja, pa še te
niso točne. Popraviti mi je koj danes, kar je bilo v predzadnji številki o naših občinskih volitvah. Čudna je opazka, da se je naš župan odpovedal, Potekla je doba obč. svetu in njemu Ce ga ne bi izvolili več, bi niti v odbor ne mogel, če bi tudi rad. Da ga pa ne veseli več županski jarem, rad verjame vsak, kdor pozna župansko delo. Hvalo pa moramo vedeti sedanjemu županu za njegovo vestnost, priljudnost in nepristransko uradovanje. Skrbe naj občani le, da dajo županu le prevdarnih in razboritih odbornikov v pomoč. Zato je pa treba najprej, da se število odbornikov po posameznih vaseh pravično razdeli, da si dalje va-ščani izber« može, katerim občinsko upravo zaupajo, potem pa da volit gred<5 in enoglasno velijo. Ako pa vsak le sam zase stoka in ob volitvah za pečjo čepi, p«tem ni čuda, da pridejo v odbor, ki zaupanja nimaj«, ker ga tudi ne zaslužijo.
Novice iz poljanske doline.
g Neznosne šolske razmere
vladajo v Poljanah. Nekje s« staknili ministrski odlok, da morajo vsi otroci vsak dan hoditi v šolo. Nekateri otroci so oddaljeni od šole 6 do 7 km. Kako naj hodijo v šolo ? Pozimi so po hribih zameti, kadar se pa po strminah nekoliko staja, postane pet ledena in opolzla, ravno ko se otroci vračajo domov. be odrasel človek ne gre brez sile izpod strehe, za otroke pa to ne velja. Ge-spodična učiteljica zdihuje, ko mora iti v slabem vremenu z gorenje šole v spodnjo, pri tem pa ne pomisli, koliko takih potov morajo slabotni otroci prehoditi. Svetovali bi ji, naj enkrat poizkuša iti v Bukovi vrh ali pa v Gabrško goro, da bo pota izpo-znala !
g Kazni se boje stariši, zato pošiljajo še precej redno otroke v šolo tudi v grdem vremenu. Nekateri stariši jim delajo gaz, ko po gorah mede s snegom, medtem ko je po dolini mirno. Koliko se jih na takih kozjih potih prehladi, da potem bolehajo in kašljajo! Človek potemtakem tudi razume tožbe starišev, da bi rajši videli, da ne bi imeli otrok, kakor pa da toliko trpe ti revčki.
g Ali velja ta odlok za vse, se peprašujejo stariši, katerim prihaja kazen za kaznijo v hišo, otroke njih sosedov se pa pusti lepo v miru. Skoda, da sedaj ne zboruje deželni zbor, da bi se vsaj po svojih poslancih pritožili na merodajnem mestu, ker se nič več ne vpošteva deželna naša postava.
g Hribovsko šolo so nam obljubili v Kranju, pa o nji ni ne duha, ne sluha. Obljuba je ostala le na papirju, da bodo nad 4 km. oddaljeni otroci dvakrat na teden obiskovali šolski pouk. Sosedne
seje, pa se bo prepričal, da je bila e vodovodu govorjena vse drugačna beseda. Gre naj pogledat tudi v cerkvene račune, pa bo videl črno na belem, da farna cerkev Belcu t ni dolžna nobenega vinarja, prepričal se bo celo, da je župan Belec cerkvi podaril en par tisočakov. Torej lagati nikar! Sicer pa, kakor smo rekli. Volite može, kateri so vam všeč. Samo to glejte, da bodo ti možje poštenjaki, skrbni, previdni in krščanski. Potem bo za vse dobro. —
g Iz Žab niče. Nekaterim, že zdavnaj ne več mladoletnim, ki hočejo celo kaj veljati, se ne zdi nič sramotno, biti pod ved-nim varuštvom, seveda liberalnim. Za vse motajo svoje »jerebe" vprašati, nič se ne upajo na svojo pest ukreniti, tem manj še kaj storiti proti njihovi volji. Ali je to kaka samostojnost? Ga, dobe se še, ki iščejo »milostljivega" dovoljenja od svojih »jerebov" calo v takih zadevah, v kakršnih niti pravi, zakoniti varuh svojemu mladoletnemu varovancu ne more nič ukazovati. Ni-li to žalostna duševna odvisnost? — Podpisov zoper razkristjanjenje katoliškega zakona smo dobili pri nas 414. Nekaj kmetov se ni hotelo podpisati. Ia vendar hočejo biti tudi ti še pravi katoliški kristjanje! Kdo se ne smeje? — Ozir števila udov Mohorjeve družbe smo letos vkljub vsemu priporočilu in vabilu za šest nazadovali od lani. Ne-umevno! — Vsled deževja in kopnjenja snega smo imeli nekaj časa celo jezero proti škofjeloški železniški postaji. Zdaj se je voda odtekla. — Krompir, ki se ga je tu mnogo pridelalo, se izvaža dan na dan. Precej vagonov S3 ga je že prodale. Dovolj denarcev si ljudje dobili zanj.
g Iz Medvod. K nam se vsiljuje brezmere lažnjivi »Gorenjec", ki ni vreden tega lepega imena. Toda že tako mora biti, da ima grda stvar včasih tudi lepo ime. Zato so pri nas tudi ljudje to nesnago hitro pospravili v kraj. Koliko se ta list laže, samo tisti vemo, kateri smo bili zraven zdaj o volitvah. Najprvo piše, kako so za našo »Slovensko ljudsko stranko" agitirali; res je samo to, da so do nas prišli zaupni možje ter nam rekli, da naj gremo volit; ali je to kaj grdega ? Vprašamo vas: ali niste vi od vaše Bercetove divjaške stranke veliko bolj agitirali? Dan za dnevom bili ste tukaj, če bi bili mogli dobiti kak glas; toda pri nas ni netopirjev, ampak možje. Še na volilni dan sta se „Zlateiov očka" in »Šmek" čevar, trudila d* nas, da bi nas obvarovala kake morebitne nesreče, in da bi mi čevljev preveč ne obrusili, ter sta na vse mogoče načine prigovarjala, da bi ne šli na volišče, ter silila ljudi v gostilno, pripravljena plačevati jim pijačo, ter tako pridržala ljudi doma, da ne bi šli na volišče. Ravno zato, ker ste prišli med nas, ter nas silili, smo
šli še rajši volit; seveda »Zlatetov očka" so bogati, kaj jim pa je za par desetakov; toda mi imamo sami toliko, da lahko plačamo par kozarcev vina. Pri nas se ne kupujejo glasovi s pijačo, kakor vaš gorenjski dopisunček laže, da smo mi z žganjem kupljeni telički. Ko smo bili pri volitvah, seje pa ravno narobe godilo, namreč, mi nismo bili nič omamljeni, trezni na volišču, to je pravo; ne pa take kakor vi, ki ste imeli tako pijanega volivca, da ste ga morali no siti, kvišku dvigati in na uho mu trobiti Germ^kevo ime. No, vsaj ste bili drugi tudi natrkani, saj je moral gospod komisar ves čas kričati nad vami; taka je vaša olika. Dobro bi bilo tudi vašo stranko prekrstiti iz narodne - napredne v divjaško. Veliko vaših napak in grdih psovk bi še lahko navedli, a niste vredni vi in ne vaš laŽDjivec »Gorenjec", da bi se kaj pečali z vami. Zatorej živela naša »Slovenska Ljudska stranka!	Volilec.
g Rateče pri Škofji Loki. Umrla je v pomladnem cvetu življenja Marija Naglič. Previdena večkrat, tako še predvečer pred smrtjo je prejela Gospoda. Bolehala je že dalj časa za sušico, katera ji je slednjič vendar le pretrgala nit življenja. Bil je veličasten pogreb. Šolska mladež, Mari rijina družba z lepim vencem jo je spremila k večnemu počitku. Tudi lepo nagrobnico so ji zapele pevke v slovo. Upamo, da se veseliš že tam pri Mariji, prosi tudi za nas, žalujoče starše in sorodnike, zlasti za Marijino družbo.
g V Beričevem pri Dolu je v nedeljo, dne 4. marca, med popoldansko službo božjo pogorela hiša Martina Gostin-čarja.
Bohinjske novice
g 200 kron je občinski odbor na Bistrici določil v proračun za premovanje goveje živine. Gotovo najboljši pripomoček v pevzdigo živinoreje! Čas pre-movanju še ni določen. Skoraj gotovo jeseni, ko se bo živina povrnila iz planin.
g Lucija Rozman., po dom. Šim-novka, ključarjeva žena je 23. jan. umrla. Bila je tiha, miroljubna in vzgledna žena celi župniji.
g Na Ilovici letos Bohinjci z najboljšim uspehom prevažajo les do obeh vspenjač. V Stengah in Podkoriti opaziš na tisoče hlodov. Je pač zima ugodna. Blejci pa vozijo iste v Lesce na stacijo. Z otvoritvijo železnice bo ta zaslužek Blejcem v škodo usahnil.
g Mala Bistrica se je pri izviru popolnoma usušila. Vsem mlinarjem pomanj-kuje vode. Menijo, da odteka v predor. Mogoče. Iz predora v največji suši preteče 300 Jo 400 litrov vode na sekundo; v deževnem
vremenu pa 1400 -1600. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako minimalnega stanja Bistrice.
g G. MarkeS vporabil bo imeno vano vodno silo za umetno - mizarski obrt.
g Bistriška občina je sedaj brez kovača. V zadnjih treb letih umrli so vsi štirje kovaški mojstri: Peter Logar na Bi strici, Skočir in Soklič na Kamnjah ter jensko na Nomenju. Jakob Poljak je pač iz-učen in jako marljiv; žal, da še nima kovaške šole. Prav želeti je, da dobi dovoljenje zaradi občne potrebe. Takoj odda v najem kevačnico Frančiška Logar na Bistrici.
g Hranilnica in posojilnica na Bistrici izkazuje koncem leta 1905 čistega dobička 1128 K 61 vin. Članov ima 89; denarnega premeta pa 568 782 K 57 v. Revizijo izvršil je g. Vekoslav Pele.
g Prostovoljno gasilno druš tvo priredilo je pri Ivanu Mencinger pred stave »Kje je meja ?" Šaljiva igra v enem dejanju.
g S prvim majem, take se z gotovostjo trdi bo otverjena proga Jesenice-Trst. Dotlej bo namreč dodelan predor pri Bukovem na Goriškem. Omejeni predor dela podjetništru največ preglavice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Lukovice. Naša nova posojilnica lepo napreduje. Toliko uspeha v jed-nem letu si niti mislili nismo. Kaj vse so si prizadevali škrici Brdske komisije, da bi od nje odtrgali ljudstvo, a vse je bilo zastonj! Naši kmetje lib. gospodo preveč poznajo, zate se jim niso vsedli na limanice, ampak so se tim trdneje oklenili nove naprave. In združitev zavednih mož je redila stoternt sad. V liberalcih je kar pokalo; kakor trnje jih bode v oči javni napredek posojilnice, a kaj hočejo ker vse nič ne pomaga. Čim bolj raste moč nove rajfajznovke tem bolj gine nasprotje, ker javni ugled posojilne zapira sapo tudi najzlobnejšim jezikom. Le včasi se še prikaže v »Narodu" kaka slika tragedije napredne inteligence in njenega lib. fanatizma. To pa izkušenemu ljudstvu male ugaja, škoda vsake besede. Radi pa priznamo, da je pisarenje po »Na rodu" gotovim osebam silne komotno. Skrili za širokim hrbtom »Narodovega urednika" so popoloovarni, potem pišejo lahko kar se jim zljubi. Pridite pa enkrat sami med ljudstvo in povejte naravnost, kaj hočete. V svesti smo si, da te ne bodete storili, ker se bojite krepkih kmetskih pesti, katere vas pošljejo za vedno tja, kamor spadate. Drugače pa delajo naši gg. duhovniki, ti pridejo v sredo ljudstva, deleč zlate nauke in dobre svete. Ljudstvo jih spoštuje in rade posluša. Ravno za tukajšno posojilnico se imamo
zahvaliti gg. duhovnikom, katere uspehi pričajo, kako potrebna je bila. Toraj kmetsko ljudstvo! L« vrlo naprej za gg. duhovniki; ti vam hočejo dobro, ti so vaši pr.jatelji. Vrata pa pokažite vsakemu lib. agitatorju, ki vam hoče vsiljevati smradljivi liberalizem. Proč z njimi, to so izdajalci naroda, ti vas pehajo v pogubo. V s t r a j n o s t i, poguma in nevstrašenesti je treba, in spozna 1 i b odo ti sleparji da liberalizem spada med smeti in staro šaro, za katerega ni več prostora v lepi sloveski deželi.
g Iz Moravč. Pustne nedelje naše izobraževalno društvo ne bo izlepa pozabilo. Imeli so v društveni dvorani veselico, h kateri je prišlo natlačeno polno občinstva. Na vzporedu je bilo petje, deklamacija, igra in srečolov. Novi društveni zbor pod vodstvom tukajšnjega kapelana g, Fr. Šparovca je zapel tri krasne pesmi. Nato se je vprizorila igra: »Strah z dolgo roko". Igra se je prav sijajno obnesla, kar je v veliko čast igralcem in pisatelju samemu. Še nikdar ni bilo toliko smeha, kakor pri tej vseskoz zanimivi predstavi. Saj so pa tudi igralci svoje vloge izvrstno zadeli. Igralo se je tako živo in živahno, da si je kdo m;slil: to so olikani mestni igralci, ne pa kmetski fjntje. In izmed igralcev jih je nekaj šele prvič nastopilo. Zares pohvale vredni so vrli moravški fantje, pozna se, da se ne zanimajo le za .frakeljček", ampak tudi za narodno izobrazbo. Med igralci moramo posebno še pohvaliti skopuha Stiskača in njegovega slugo Martina. Na vsakem igralcu, od prvega do zadnjega pa se razodeva, da jih vežba in uči spretna, vešča roka! Zadnja igra priča v pravi luči, da ne le v višjih stanov i h, a m p a k t u d i m e d prostim narodom leže zakopani biseri umetnosti; samo znati jih je treba obdelati in to se godi pri narodnih predstavah in deklamacijah. Po igri se je razdelilo nad 130 dobitkov, kar je napravilo tudi mnogo šale in smeha. Veselica se je zvečer nadaljevala v gostilni pri »županu", kjer se se zbrali udje in prijatelji društva v prijateljsko zabavo. Glejte, taka zabava razvedri človeka, po njej ne boli glava, pri njej se ne zapravljajo čednosti in ideali. In takih veselic dandanes potrebujemo. Zato, pridite in vpišite se v izobraževalno društvo ; kličemo vam : »Dobro došli!"
Iz kranjskega okraja.
g Najstarejši mož v Pred-osljah, Anton Celar, je umrl, star 91 let. Bil je ljubezniv starček, štel si je v posebno srečo in čast, da je bil zadnji dve leti na Veliki četrtek pri umivanju nog tudi eden »apostolov."
g V Kranju je prišel v konkurz ■ trgovec Roos.
g Veliki goljufiji so prišli baje na sled pri V. Majdiču v Kranju. Goljufije dolže oba Roosa in Majdičcvega knjigovodjo Pibrovca, zato so vsi trije sedaj pod ključem.
g Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Kranju lepo napreduje. Prejemkov je imela meseca februarija 15.99464 K, izdatkov pa 15.873 24 K tako da znaša promet 3186820 K. V prvih
2	mescih je izdala do 100 hranilnih knjižic, na kterih je vloženih kron 433 52 80. Okoličanje, le po tej poti naprej in prospeh domačega denarnega zaveda bo vedno večji in kedaj tudi za vas koristen!
g Agitacija za volitev v trgovsko in obrtno zbornico v
Ljubljani je bila v Kranju in okolici od strani liberalcev prav živahna. Delo jim je bilo precej olajšano, saj jim je šla na roke sama trgovska zbornica. Predno so prišli v Kranj volilni listi, pripeljal se je baje sam uradnik trgovske zbornic: Vindišar, da naznani Pircu in sodrugom, da drugi dan dobe volilne liste. Tako so potem drugi dan hodili Pire Ciril in drugi liberalci za pismo noše in pobirali glasovnice pri volilcih. — Tako kot v Kranju so ravnali liberalci tudi v okolici, in so tudi tam hodili za pismo-noši. V okolici so si hoteli pomagati tudi z lažjo, češ da jim gre samo zato, da j izpodrinejo Nemce. Nekje so celo trdili, da j pobirajo glasovnice v imenu župnikovem. Ta je pa bila že predebela, zato so prazni odšli. Prav je bilo!
g Pa še nekaj posebnega. V vasi Britof so imeli v preteklem tednu kar
3	mrliče. Med temi je bila ena dekla, M lrija Florjančič, ki je nad 40 let služila pri eni hiši. Imela je sedaj prihranjene lepe de-narce.
g Resen opomin! Župnija Pred-oslje ima dostavljanje pisem in drugih po štnih stvarij kaj slabe urejeno. Poleg župnijskega, občinskega in šolskega urada je še nemalo število trgovcev in obrtnikov v tej župniji, a vendar se pisma ob nedeljah ne dostavljajo, ob delavnikih pa še le popoldne. Poleg te matuzalemove uredbe pa imamo še pismonoša, ki ni nič kaj točen. Zvedeli smo da imajo tam na Kokrici nekako poizvedovalnico, kjer pismonoša zadržujejo baje v svrho, da se pregledujejo pisma. Pripetilo se je že, da je neka oseba, ki ima zelo strupen jezik, zvedla za vsebino zaprtega pisma. Toliko naj danes zadostuje. Če pa to ne bo pomagalo, bomo 1 udarili na drugo tipko.
g Iz »t. Jurija. Malo novic dobiš, dragi »Domoljub" iz našega kraja, pa še te
niso točne. Popraviti mi je koj danes, kar je bilo v predzadnji številki o naših občinskih volitvah. Čudna je opazka, da se je naš župan odpovedal. Potekla je doba obč. svetu in njemu Ce ga ne bi izvolili več, bi niti v odbor ne mogel, če bi »udi rnd. Da ga pa ne veseli več županski jarem, rad verjame vsak, kdor pozna župansko delo. Hvalo pa moramo vedeti sedanjemu županu za njegovo vestnost, priljudnost in nepristransko urado/anje. Skrbe naj občani le, da dajo županu le prevdarnih in razboritih odbornikov v pomoč. Zato je pa treba najprej, da se število odbornikov po posameznih vaseh pravično razdeli, da si dalje va-ščani izbere može, katerim občinsko upravo zaupajo, potem pa da volit gredrt in enoglasno volijo. Ako pa vsak le sam zase stoka in ob volitvah za pečjo čepi, potem ni čuda, da pridejo v edbor, ki zaupanja nimajo, ker ga tudi ne zaslužijo.
Novice iz poljanske doline.
g Neznosne šolske razmere
vladajo v Poljanah. Nekje so staknili ministrski odlok, da morajo vsi otroci vsak dan hoditi v šolo. Nekateri otroci so oddaljeni od šole 6 do 7 km. Kako naj hodijo v šolo ? Pozimi so po hribih zameti, kadar se pa po strminah uekoliko staja, postane pot ledena in opelzla, ravno ko se otroci vračajo domov. Se odrasel človek ne gre brez sile izpod strehe, za otroke pa to ne velja. Gospodična učiteljica zdihuje, ko mora iti v slabem vremenu z gorenje šole v spodnjo, pri tem pa ne pomisli, koliko takih potov morajo slabotni otroci prehoditi. Svetovali bi ji, naj enkrat poizkuša iti v Bukovi vrh ali pa v Gabrško goro, da bo pota izpo-znala!
g Kazni se boje stariši, zato pošiljajo še precej redno otroke v šolo tudi v grdem vremenu. Nekateri stariši jim delajo gaz, ko po gorah mede s snegom, medtem ko je po dolini mirno. Koliko se jih na takih kozjih potih prehladi, da potem bolehajo in kašljajo! Človek potemtakem tudi razume tožbe starišev, da bi rajši videli, da ne bi imeli otrok, kakor pa da toliko trpe ti revčki.
g Ali velja ta odlok za vse, se poprašujejo stariši, katerim prihaja kazen za kaznijo v hišo, otroke njih sosedov se pa pusti lepo v miru. Skoda, da sedaj ne zboruje deželni zbor, da bi se vsaj po svojih poslancih pritožili na merodajnem mestu, ker se nič več ne vpošteva deželna naša postava.
g Hribovsko šolo so nam obljubili v Kranju, pa o nji ni ne duha, ne sluha. Obljuba je ostala le na papirju, da bodo nad 4 km. oddaljeni otroci dvakrat na teden obiskovali šolski pouk. Sosedne
fare že imajo tako šolo, mi bi tudi radi videli, da bi se naši otroci kaj naučili, simo čudno se nam zdi, da se nam drugače reže kruh pravice, kakor pa našim sosedom. Ali nismo tudi mi davkoplačevalci?
g Kosova mlekarna v Poljanah je prenehala s 1. marcem. Ustanovljena je bila z namenom, da škoduje mlekarni v Dabju. Ne vemo pa še, na koga bodo zvrnili krivdo.
g Nihče noče biti Lovričev poročevalec iz Javorjev, kjer napada našega gorečega dušnega pastirja, ki je toliko storil, da se je fara prerodila in našega novega župana. Enega so dolžili, ta pa je priletel jezen v Poljane in je hotel baje Lovriča pretepsti; komaj so mu to za branili. Ozmerjal ga je pa vse eno in mu je naročil, da naj se pod vsak dopis podpiše, da ne bo kdo po nedolžnem škode trpel. Če pa dopisi ne bodo prenehali, povemo ne znanemu javorskemu dopisniku, da ga bomo odkrili, še predno Mladi vrh ozeloni, di ga bodo Javorci izpoznali v pravi luči.
g Lovrič je zgrešil poklio. Za vratarja bi ga morali postaviti na veselici požarne brambe na Vidmu. Kaj zato, če bi se malo prehladil, saj bi bil lahko pri vratih odslovil vsako neljubo osebo in bi mu potem ne bilo treba v »Gorenjcu" nad nekaterimi jeze stresati.
g stari časi ne gredo Lovriču iz glave, ko je bil še kuhan in pečen na Vidmu; takrat je bil pa tudi še ledig in frej. V neki družbi — pa ni bila maškerna veselica — je izginil iz sobe med mlajši ženski svet v kuhinjo. Tukaj se je sukal okoli dekel, ker je bil pa le „siten", da bi sega odkrižale, je segla ena v dimnik in s črnimi rokami ga je pobožala po licih, da je prišel kot zamorec nazaj v hišo. Kako so se mu zakrohotali, ko so videli, da je barvo izpremenil! Živio sajasti Lovričl
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
d Požarna bramba v Velikih Laftčah je priredila pustno nedeljo veselico s srečolovom in prosto zabavo.
d Na ljudski Soli v Velikih Laftčah podučuje v novem učnem oddelku, ki so ga pred kratkim otvorili, gospa Ana Suflaj-Fink. Zdaj imamo na naši trirazrednici 8 oddelkov. Z ozirom na veliko število otrok bi bila šola lahko šest razredna.
d Mojstra se je pokazal sušeč precej prvi dan. Po južnem vremenu februarja, nastala je v prvi suščevi noči burja s
snežnim metežem. Cez dan se je zjasnilo in popoldan se je sneg prav dobro topil.
d Prememba pri učiteljstvu.
Učitelj Stanko Legat od S v. Gregorja te je podal na svoje novo mesto na c. kr. rudniško šolo v Idrijo. Na njegovo mesto je pa stopila gdč. Ivana Borštnik, dosedaj učiteljica v Metliki.
d Nesramni lažnik je pisal v »Slov. Narod" takole: »Nebeška morilka. Na Pustem hribu fare Sv. Gregorja pri Ribnici je pred kratkim umorila svojega otroka neka dekla, ki se je odlikovala po veliki pobožnosti, kakršna diči Ma rijine device, med katere je spadala tudi ta morilka..." Veliko nesramnosti in prediz nost in popolne propalosti je treba človeku, da more tako ostudno laž povedati v obraz tisoč ljudem. Vsa gregorska fara in bližna okolica ve, da dotična deklina ni bila nikdar v Marijini družbi in ni imela tudi nikdar lastnostij in sposobnostij za njo. Vsaj ta nesramna laž naj odpre oči lahkovernežem, ki še vedno menijo, da je res, kar v »Narodu* pišejo zoper vero, duhovnike in verske družbe.
d Iz Skooijana pri Turjaku.
L?pe razmere vladajo v naši šoli. Preteklo šolsko leto poleti umrl je petletni otrok za davico — d fteritis. Naš učitelj Mam, ki mu je vse bolj mar kakor šola, vodil je vso šolsko mladino k pogrebu tega otroka v cerkev ter v navzočnosti tega mrliča s šolarji pel med celo mašo in na pokopališču. Kmalu nato umrl je za isto boleznijo osemletni šolar, ki se je bržkone takrat nalezel te strahovite bolezni. K temu pogrebu vodil je Marn zopet celo šolo. Dne 25. in 26. januarja t. 1. pri-ha ali so otroci v šolo, pa so se morali zopet vrniti. Zakaj ? Marn je obesil šolo na klin in se rajši sprehajal po Ljubljani. Da mu pa nikilo aič ne more, zapiše ta kunštna glavica enostavno v uradne knjige: »Te dni ni bilo pouka zaradi snega i a mraza", pa mirna Bosna, Ali zato toliko plačujemo za vzdržavanje šol in učiteljev ? Pri vsem tem pa še ta »vzgojitelj" hoče škofj ukazovati, kako nBj nastavlja in prestavlja duhovnike. Ne vemo, kaj je večji: predrznost liberalnih učiteljev ali zanikrnost sedanjih ljudskih šol. Toliko se širokoustijo, otroci pa hodijo 6 let v šolo, in — ne znajo brati!
Od Šmarja do Trebnjega.
d Iz Šentviške okolice pri Zatičini nam piše ugleden mož »Slovenske Ljudske Strunke" to le: Poročali ste že v cenjenem »Domoljubu", koliko škode je napravila povodenj v vaseh Dob, Pod-boršt, Zagorica in Stepanja vas Deželni zbor je nakazal podporo 20000 kron za vso Kranjsko. Kje je ta denar ostal, ne vemo. Pri nas šs nismo dobili nikake podpore
Upamo, da kadar se bo podpora delila, tudi naših prizadetih vasi ne bodo prezrli. — Vsem možem pri nas se čudno zdi, kako se vrii žrebanjeporotnikov. Skoro vedno se kličejo za porotnike možje, ki znajo tudi nemško, kakor da bi v naši slovenski deželi moral vsak kmet nemško govoriti. Saj imamo tudi med Slovenci brez števila jako sposobnih mož za poroto, četudi ne govore blažene nemščine. Drugače si ne moremo razlagati tega, kakor da se možje, ki govore le slovenski jezik, črtajo |iz ime nikov in to ni nikakor pravilno. Naj bi naši vrli poslanci delovali na to, da se postava glede porotnikov tako premeni, da bodo občinski odbori imenovali porotnike. Če je občina velika, naj bi izvolila tri, če je manjša dva ali enega moža. Tako bi bilo ustreženo vsem, ker nikakor ni pravično, da so 'porotniki izžrebani skoro vedno iz istih vasi. Naj bi se slovenski župani sedaj ko se bodo tesneje združili v županski zvezi, ki se je ustanovila gori v Ljubljani, tudi o tem pogovorili.
Belokranjske novice.
d Posojilnica v Črnomlju, ki
se je bila lansko leto ustanovila, ima že skoro 650 tisoč kron prometa.
d Umrl je v Amerik: v Pittsburgu na-gloma Ivan Krašov&o, doma iz Bo-žakovega pri Metliki.
d Zgorelo je župn šče župnika Zalo-karja v Ameriki.
d Prestavljena je učiteljica g. j. Borštnika iz Metlike k) Sv. Gregorju.
d Metliška imenitna šola in njene škandalozne razmere pod liberalnim nadzornikom Turkom so celo Metličanom samim odprle oči in zahtevajo za svoje otroke šolskega pouka in šolskega napredka, kakor se spodobi za mestno štiri-razredno šolo. »Muhte živeti je lahko ; muhte hoditivšolo je škoda; muhte plačevati za šolo je bridko — za gospoda in kmeta.* Kaj pravite ? !!
d V Slamni vasi pri Metliki je bila poroka enega para, katerih matere imata brata duhovnika. Sestra g. Martina Nemaniča, župnika izBrusn>c, je dala svojo hčer sinu sestre g. Režeka v Poljanah. Za Grabrovcem — blamno vasjo — pa je prišlo še Božakovo, kjer se je tudi „prikazal" ženin zopet hčeri sestre g. župnika Nemaniča. Da ni bil ženin A. Repovš preveč žalosten, ga je prišel počastit na svatbo sam č. g. Martinek. Bog živi cele sorodstvo !
d Kmetijsko društvo v Metliki ima svoj redni občni zbor 11. marca takoj po osmi sv. maši v svejih prostorih.
d Iz Adle&ič, 1. marca. V štev. 6 priobčil je »DomoljubY koliko so poslali naši Amerikanci v zadnjih letih za našo farn« cerkev, njene podružnice in sploh v čast božje. Pa tudi letos niso na nas pozabili in so nam poslali v prvih dveh mesecih te le lepe zneske: 20. jan. je poslal Mat. Kapele iz Gibraltarja za tribuško cerkev 28 K 80 h [ure Vraničar in Mat. Var-dijan pa sta poslala za farno cerkev vsak po 10 K. Dne 23. februarja pa je prinesti iz Calumeta Miko Grabrijan za podružnico na Plešivici nabrani znesek 176 K, katere so nabrali trije naši rojaki tri nedelje popoldne. Darovali so ne samo Belokranjci in Slovenci sploh, ampak tudi Hrvatje, Slovaki, Mažari in c;lo neki finski Rus. To vsoto bomo porabili za prekrivanje zvonika s kositarjem.
d Občinske volitve na čre-šnjevcu se se srečno dovršile v nedelje 11. t m. V odbor so prišli sami vrli možje, razun dveh, ki hočeta biti malo bolj svoje-glavna in „prosvitljena". Za župana je izvoljen enoglasno Jakob Konda iz Gradnika, ki je tudi že prej več let hvalevredno županoval v tej občini. Ni pa šlo vse tako gladko, kakor se bere. Od jeseni sem je strastno agitiral zase vsem znani Peter iz Cerovca. Podpihoval je pa vso stvar in pomagal Petru njegov „adjutant" črešnjevski učitelj, ki je prišel iz kočevskih hribov zdražbo delat v mirno cbčino čre-šnjevsko. Mož je pristen „Narodovec" in kaj je z njegovim krščanstvom, ljudje dobro vedo. Čudimo se torej, kako se mu dajo nekateri ljudje preslepiti. Petra je njegova slavohlepnost precej stala. V znani gostilni na Crešnjevcu so baje njegovi volivci pojedli samo klobas za 50 K. Dobro je za Petra in njegovega „adjutanta", da sta tako slavno propadla. Peter ima lažji žep, črešnjevskemu g. učitelju pa ne bo treba biti za občinskega tajnika, kar bi mu ukradlo precej potrebnega spanja in gotovo ne bi reč imel časa spati 13 ur na dan, kakor dozdaj. Župan jim je pa Konda, kateremu so hoteli celo vzeti volivno pravico in avstrijsko državljanov«. Peter, njegov „ad-jutant" in druga kompanija pa si naj zapomni enkrat za vselej: .Kdor visoko leta, nizko pade!" — Ljudje so lahko veseli, da jim ni Peter župan; zakaj kdor ni dober kristjan tudi ne bi bil dober župan. In še tu svet g. učitelju: naj se lepo drži svojega vzvišenega stanu, pa naj ne moti ljudi s svojim brezverskisi „naprednjaštvom", ali Pa naj gre kam drugam s svojo »modrostjo."
It raznih krajev Dolenjske.
d Bo štej n. Naše izobraževalno dru-itvo je priredil« na pustno nedeljo v dru-
štveni sobi veselic« s petjem in igro „Pra-v i c a s e j e i z k a z a 1 a". Vsi igralci so dobro rešili svojo ulogo, posebno je vse poslušalce zanimal berač Krulje (Fr. Hribar.) Ta nam je s svojo „beraškoM vlogo napravil obilo smehu. — Povemo naj še javnosti, da tudi smrt kaže pri nas svoj napredek. V teku enega tedna smo imeli pri nas 6 mr-ličev, kar je nenavadno za Boštanj. Med drugimi je umrl tudi en cerkveni ključar ]osip Slanšekiz Smarcne. Blag mu spomin!
d Na Žalostni gori pri Mokronogu sta 19. t. m. ohhajala svojo zlato porok« Franc inAnaPucelj iz Mar-tinjevasi s svojimi sinovi, hčerami, vnuki, zeti in sorodniki prejela sta sv. obhajilo. Pri slovesnosti bilo je mn«go ljulstva, nekateri iz pobožnosti, drugi iz radovednosti, ker se tu že davnej ni obhajala taka slav-nost.
— Iz Rudnika smo prejeli in objavim«: »Naiud" je duc 14. februarja skrajno zlobno in lažnjivo napadel g. župnika v Rudniku. Na to odgovarjamo: G. župn k G. Slibar je prišel na izrecno željo ženina, našega vrlega župana, na njegov« svatovščino okoli šeste ure zvečer ter odšel okrog pol desete ure na svoj dom. Njegov voznik je bil pvdpisani Al. Babnik. Vsi smo bili veseli, da je g. župnik prišel v našo stedo. Kdor pozna njeg«v« možatost, niti na misel mu ne pride, da bi bil vinjen. Poznamo in spoštujemo gospoda že 15 let, odkar je med nami. G. župniku svetujemo, naj se ne zmeni za podle naptdi v „Nar«du", kajti dobro vemo, da je dopisnik brez sramu. S tem napadam je odkril svojo buiobijo. Vedeti je namreč moral, da morejo svatje in drugi dokazati njegovo saUnsko laž. Mlekarice pa, ki morejo izpričati, da so videle gosp. župnika zjutraj natrkanega z „ohcttiu — domov se vračati, dobe po 1000 K nagrade. Čnatelji pa naj sodijo, kolik« ]e verjeti »Narodovim" napadom. — Rudnik. — Iv. Babšek, Jakop Ahlin, Ivan Mlakar, A Boh, Fr. Hribar, )os. Babšek, Blaž J e r n e j e c, F r. Novak, svatje, Al. Babnik, voznik. — G. Ivan Babšek, župan v Rudniku, nam piše z ozirom na »Narodov" napad: Lažnjivemu dopisniku na odgovarjamo, dokler nam ne odkrije svojega imena. Z imenom na dan, potem g«v«rimo resno besedo. Tako je sklenil soglasno obč. zastop v svoji seji dne 15. februarja.
Iz litijskega okraja.
d Golobov pogreb. Prišli smo na pogreb č. gosp župnika Goloba v Šmartno. Množica preprostih in omikanih ljudij se zgrinja od vseh stranij. Bil je ponedeljek, krasen jesenski dan Prišlo je tudi 19 duhovnikov sobrat«v od blizu in daleč. Ker je pok«jnik umrl brez pisanega testamenta, pač pa je duhovnikom in svoji posttežnici še v življenju izrazil, naj dobi za njim vsak duhovnik, ki prid« na pogreb, 10 kr«n, na-
pravil je v tem smislu g. dekan račun in ga poslal v c. kr. sodnijo v Litijo. Za ta račun ni vedel nihče pod solncem kot g. dekan in c. k r. s o d n i j a v L i t i j i. Toda glejte čudo! Cez par dni že prinese »Narod" ra- * čun in rjove, kako bodo duhovniki rajnega •drli, ti črni lenuhi! Odkod je »Narod" zvedel za podrobnosti izračuna, če ne iz c. k r. litijske sodnije?! In to najbrže po kakem pisatju, ki je tudi strasten pisar za »Narod«. In cesarska ssdnija ne sme biti mesto, od k«der bi »Narod" dobival skrivnosti. Zat« odločno ugovarjamo temu početju, in poživljamo slavno vlado, naj najstrožje preišče, kdo je temu kriv. To naj se strogo kaznuje in odstrani, če ne bomo izgubili vero v nepristranost in tajnost c. kr. uradov!!
Maroški sultan.
d Trebeljevo. Dne 26. februarja je bil v občini Trebeljevo že v petič izvoljen za župana Jožef Gale, posestnik iz Ravnega brda, in sicer enoglasno. Branil se je sicer vendar bi bila velika škoda za «bčin«, ako bi ne bil. On ja veren mož, kremenit značaj, odločen pristaš naše stranke in uživa zaupanje in spoštovanje pri ljudeh. Za svetovalce so bili izvoljeni: Janez Roje iz Vo-lavelj, Anton Marolt iz Vnanjarjev in Ignacij Mandelj iz Stangarskih Poljan Vsi so vrli in značajni možje.
d Litija. „Sl«venecu je poročal, da so v poči 26. februarja ukradli neznani tat«vi
gospodarju Antonu Keprivnikarju v Litiji kravo iz bleva, vredna 260 kron. A dobili s« ja drugi dan v sosednji vasi na Bregu. Zsjfo se zdi, da sa jo iz norčije najbrže ed gnale pustne šeme. — Predilnica Schvvarz in Zublin zopet pa oglasih v listih vabi de lavke v predilnico kakor je vabila lani. Mi nimamo namena komu odjedati delavcev, a dalžni sme pojasniti dejanske razmere, da ne bo kdo razočaran kakar lani, če bo sto pil v delo pri tavarni. Lanski oglas je pravil, da zaslužijo delavke po 25 kron na teden. a to je bil menda čudež. Letos s« po nižnejši in trdijo do 16 kron, a tudi to je le izjema Delavke poprečno zaslužijo od 40 do 70 krajcarjev na dan in s tem se morajo živeti. A ta bi še bilo, če bi se z delavstvom ne postopalo tako krute. Za najmanjšo reč se kaznu ejo in če je le kosec pavole na tleh že je delavka prikrajšana pri delu. Ce zamudi le par minut, že se ji od tegne 10 krajcarjev od ogromne celodnevne plače — 40 krajcarjev. To so razmere, ki vpijejo v nebo. — Nadzorniki se pač dobro plačani, zato pa tudi trde postopajo z delavkami in so domalega vsi tujci. Te razmere pač ne bodo vabile. (Da ne bo nespo-razumljenja, pripomnimo, da tega ni pisal g. Oroslav Bric).
d St. Lambert. Prava ljudska po sejiln<ca je začela poslovati pri nas dne 4. marca. Tudi težko blagajno že imamo. Se težja pa bo, če bo dosti denarja v nji.
Notranjske novice.
n Iz Senožeč, 1. marca V nedeljo, 25. svečana se je vršila v veliki grajski dvorani gledališka predstava »Lurdska p a s t i r i c a " , ki je uspela nad vse pričakovanje.
Udeležba je bila ogromna, ker je bila dvorana popolnoma zasedena. Mlade igralke so pogodile svoje vloge prav dobro, zlasti zasluži priznanje Bernardka, potem grofinja in obe hčeri.
Naš plemeniti župan je napel vse moči in ves svoj vpliv, da bi to igro preprečil, a hvala igralkam in tudi njih staršem, da je županu ta nakana izpodletela !
Kakor rečeno, je uzorni naš župan teroriziral diletantke, kakor tudi njih starše. Deloma se mu je to posrečilo, a dve, ki sta odstopili, so takoj drugi meči nadomestili. Zupan je letal sam od hiše do hiše in starše nagovarjal, naj svojim hčeram nikar igrati ne dovolijo; zlasti si je prizadeval odvrniti dekleta, ki so imele v rokah glavne vloge. Oče Metež se mu je udal. Saj ni čuda, ker so mu oče župan rekli: »Plačaj me, pa stori potem, kar hočeš!," Zlasti se je trdno držal oče Bernardke. Župan mu je grozil, ake hčerki tega ne prepove, da ne bode zanj v tovarni dela, a pameten mož mu je pokazal jopič, ki je pri vsem delu le strgan. Temu poslednjemu je oče župan tudi 50 gld. ponujal, a vse zaman.
Odločno se je spravil tudi nad očeta deklice, ki je igrala grofi nje, in ta, ker je j mehak, se mu je udal, toda vsa čast njegovi hčerki, ki je bila bolj pogumna. Take se je županu tudi ta poizkus izjalovil. Tudi z najetimi in opitimi fanti so igralke itrašili, in le gotovi previdnosti se imajo leti zahvaliti, da niso prišli v velike zadrego in v protislovje s kazenskim paragrafom.
Pomagača pri tem je imel naš župan v osebi obilega Franceljna. Le ta je pritiskal I svoje dolžnike, zlasti na Zavita, ki mu je v brk povedal, kar je dolžan, da mu bo že plačal, nakar se je Franci z dolgim nosom vrnil preko Kala. — Tudi Franceljnov kolega Tonče si je veliko prizadeval ter ljudi odvračal, naj nikar ne hodijo gledat »komedije pod loncem". In taki, ki ljudi odvračajo od lepe umetnosti, naj veljajo za odlične trgovce ? Škorca od Giovanina si je tudi jezik brusila in je neki bolni ženi fra-kelj žganja ponujala, naj hčerka odstopi; seveda jo je morala pobrisati. Neka ženica se je ustrašila svojega Zvonkota, s katerim hočemo na tem mestu enkrat obravnavati.
Kaj pa naš »tajnik", ali naj ta pri vsem tem roke križem drži ? O kaj še! Oaa je hotela izrabiti svojo uradno moč ter je v pisarno klicala starše igralk, jih rotila in žugala naj tega ne dovolijo, ter ukazala naj se nihče te predstave tie udeleži. — Ker pa vemo, da „tajnik" v ženskem krilu ni še nikdar kake igr« videl, ga tem potem v ne deljo k reprizi povabimo.
„Narodovo" skrpucalo kvasi tudi o „mnogozasluženem in čislanem* g. županu. Kdo mu bo to verjel ? Naj dopisnik le v Postojni in v Sežani na 12. vsakega meseca o tem poizveduje! Da županova oblast v Senožečah gine, je tudi njemu samemu dobro znano, in o tem se je pretekli teden sam prepričal, zato tak strah. — Ali si g. župan res domišljuje, da so dobri Senožečani pozabili na glasoviti reservoar pri Kalu. ki je uboge ljudi biez robote stal preko 6000 K, in ki so ga potem na Razdrto za bornih 400 kronic prodali ? — V nedelje 11. marca bo v Senožečah politični shod v Gradu. Po ročata dr. Krek in dr. Lampe. Udeležite se ga v obilnem številu.
n Z Vrhnike. Kdo bi mislil, da ima naš pismonoša za stranske vasi tako agita-torično žilo! Jako skrbno in pridne je pobiral glasovnice pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Saj ni nič na tem, tako je govoril, meni je naročeno, podpišite in izročite takoj nazaj, da oddamo na pravo mesto. Pri tem bom zaslužil par kronic. Dasti jih sicer ni dobil, a par jih je pak preslepil. Vprašamo le: Ali sme pismonoša kaj tacega počenjati in v svojo uradno službo mešati liberalno politiko? — Samo enkrat naj se še to zgodi, in se obrnemo na poštno direkcijo. Na vsak način pa poznamo moža za prihodnjič in takrat mu pokažimo vrata — Kandidate slovenske ljudske stranke so volile vse poštene gostilne in le par „šnopsarij« ne. Se vsaj paznamo.
n Žilče pri sv. Vidu. Tukajšnji občinski odbor je v seji 17. februarja leta 1906. sklenil najodlečnejši protest proti na-
; meravanemu napadu na zakrament sv. zakona.
n NajmlajSi organist na Kranjskem je menda v župniji sv. Vida nad Cer-kvenico Kletni Jožtf Tekavc. Na praznik sv. Valentin je igral vprvič latinsko mašo.
Iz vipavske doline.
n Na Coiu pri Vipavi smo pokopali drč 23. februarja mladeniča Antona Je-rančič, našega najboljšega tamburaša. Umrl je po kratki mučni bolezni. Pokojnik je bil blag, skromen in zelo ponižen mladenič. Zate je bil pa tudi, odkar sta se pri nas zasnovala kat. izobraževalno društvo in pa tamburaški zbor, dika obema. Bil pa je tudi kot priden in pokoren sin največje veselje svojim starišem. Vsi društveniki, zlasti pa tamburaši sme bridko obžalovali izgube tako vrlega tovariša. Vkljub zelo slabemu vremenu se je vendar veliko število dru-štvenikov udeležilo sprevoda. Društveni pevski zbor pa mu je v cerkvi, kakor tudi na grobu zapel dve žalostinki v slovo. Vrli ■ mladenič je prejel gotovo že lepo plačilo za svoje lepo življenje; ljubi Bog pa potolaži njegove zelo žalostne stariše, društvu pa naj nakloni še mnogo takih društvenikov. — Naše izobraževalno društvo se še dokaj živahno razvija. Vprizorilo je že več podučnih predstav s tamburanjem in petjem; vsaka slednja je bila od prejšnje mnogoštevilno obiskana, kar priča, da se ljudstvo zanima za izobrazbo. Prav tako! Na občnem zboru dnč 11. februarja se je ukrenile mnogo dobrtga. V najkrajšem času se zasnuje lepa knjižnica ter se oskrbi nov gledališki oder. — Naši Sanaborci imajo še veliko prav dobrega in zanesljivo naravnega vina, katerega bi radi predali. Vino je zlasti za poletni čas med vsemi vipavskimi vini pripoznano kot najboljše. A vkljub temu ni drage. Dobi se hektoliter od 28 kron naprej. Vinski kupci in trgovci, ki želite v poletnem času dobre kaplje, pridite v Sanabor in pokusite, gotovo boste kupili, ugajalo vam bo in prišli boste radi vsako leto zopet. — Gospod Andrej Rovan, lesni trgovec, si je omislil v zadnjem času dokaj veliko lesno žago na bencin z osmimi žagami, kar bode pa še s časom povečal. Podjetju želimo mnogo uspeha; saj če ba podjetje dobro usptvalo, bo rastlo tudi blagostanje cele občine, ker bodo ljudje toliko več zaslužili, pa tudi cena lesu se bo zvišala. To bi bile toraj novice s Cola, o priliki se zopet kaj oglasimo.
n Na Ustji čudno gospodarijo. Štedilnik, katerega je napravila občina v žup-nišču je stal 236 kron. Prejšnji oče župan je pa izkazal kot strošek za štedilnik celih 526 kron, liam pa je šlo onih +290 kron,
tega niti bogovi ne vedo. Novi župan Nace Štibil pa ima »koli devet služb ali šarž, zato ni čuda, da nima časa popraviti žup-nišča in trdi, naj ga popravi cerkev, češ: župnišče je cerkvene. Ubogi sv. Just, gotovo se boš začel kmalu kesati, da si prevzel patronstvo uške cerkve, ko boš moral začeti popravljati celo — farovže. O novem uškem županu se tudi pripoveduje, da ne zna delati ubožnih listov; občinski sluga pa da ne zna brati niti oklicev in razglasov. Kaj je res Ustje na Turškem in ne več pri Vipavi?
n Gostilničar Bajec na Pla-nini ni hotel podpisati protestne pole zoper razdružitev zakona. Kaj se je morda Bajec že naveličal svoje drage ženke ? Saj je vendar tako ljubezniva in sladka!
n Na Slapu se obhaja god sv. Matija, farnega patrona, popolnoma kot kak zapovedan praznik. Nibče nič ne dela in služba božja je dopoldne in popoldne. Letos so pa na dan sv. Matija na splošno ogorčenje cele fare vozili Hrovatinovi hlapci iz Vipave skozi Slap gnoj in kričali zlasti mimo cerkve kakor jesiharji. Od tako finega gospoda, kot je Hrovatin, vipavski župan, bi pa pač bili pričakovali malo več — takta in uljudnosti, da ne rečemo druge, osrejše besede.
Štajerske novice.
š V Gradcu je umrl predsednik nadsodišča grof G 1 e i s p a c h , ki je bil nam Slovencem skrajno neprijazen.
š Zgodovinsko znameniti grad v Spod. Rajhenburgu je kupil g. S a r t o r y iz Gradca. V gradu bo napravil sladkorno tovarno.
Konec pretepača. Na pustno nedeljo je bila v neki gostilni v Maren-bergu plesna zabava. Pretepač Golob je hodil celo popoldne okrog z odprtim nožem in grozil. Zvečer se hotel zopet tepsti, a krčmar ga je postavil na hladno in zaprl za njim vrata Kmalu prihiti nek deček v sobo z novico, da leži pred hišo mrtev človek. Gostje so planili vun in našli pretepača Goloba mrtvega. Imel je globoko rano, prizadejano z nožem. Kakoršno živjenje, taka smrt.
š V Hrastniku hudo razsaja nevarna bolezen legar.
š V Mariboru je bil shod zaupnih katoliških mož, ki so obsodili strastno gonjo brezverskih strank proti katoliškim naukom o nerazdružljivosti sv. zakona in izrekli ogorčenje proti društvu »Svobodna Šola" in onim učiteljem, ki delajo za to framazonsko društvo.
š Shod županov in svetovav-cev slovenjegraškega okraja
se je vršil v nedeljo v »Narodnem Domu" v Slovenjem Gradcu.
š Ponesrečeni delavec. Delavcu S t o j n i k u je padel pri Brežicah klobuk v Savo. Hotel ga je vjeti, a padel sam v vodo, ki ga je takoj odnesla dalje. Brodar hiti s čolnom iskat ga, a mesto njega potegne na istem prostoru, kjer je Stojnik izginil okrajnega glavarja Oreška s Krškega.
š Življenje je rešil voznik Ant. Vidmar 9ietni deklici. Peljal se je ob Savinji. Na ledu so se igrali otroci. Naenkrat se začuje upitje. Led se je udri in deklica Kresnik izgine pod ledom. Vidmar je sko čil v vodo in v vodi stoječ do prsi izvlekel deklico, ki je bila že na pol mrt a
Koroške novice.
k Katoliško politično in gospodarsko društvo za alovence
je priredile pretefieno nedeljo med koroškimi Slovenci 12 shodov. Na teh shodih je v obilnem številu zbrano ljudstvo izražalo ogorčenje proti volilni spremembi na Koroškem, kjer dobe Slovenci le enega poslanca mesto treh, dasi je samo po vladnih izkazih nad 90 000 Slovencev na Koroškem, v resnici jih je mnogo več.
k V Velikovcu se je naselil narodnjak g. H o m a n s Kranjskega. Otvoril bo trgovino z mešanim blagom in gostilno na trgu „Pri Tigru". Potreba po slovenskem trgovcu je bila tu res velika. Svoji k svojim !
k V Spodnjem Dravogradu
so nedavno zborovali socialni demokratje, ki so {ovsod enaki. Da so nasprotniki vere so pokazali tudi na tem shodu.
k Socialni kurz namerava sklicati v Celovca katoliško politično društvo. Kurz bo trajal, če se zglasi zanj dovolj udeležencev saj 50, šest dni. Gotovo bo rodil mnogo dobrih sadov. Kdor se ga želi udeležiti, naj se v teku 8 dni oglasi pri omenjenem društvu, ki ga sklicuje.
k Iz Borovelj je prestavljen davčni kontrolor Slovenec g. Ž v a n v nemški trg Zgornja Bela. Mesto njega so poslali v Borovlje zagrizenega Nemca.
Primorske novice.
pr Od avstrijsko-laške meje.
Razmerje med Avstrijo in Laško je vedno bolj napeto. Na obeh mejah se postavlja vedno več vojakov. Sedaj se poroča, da
bodo v najkrajšem času premeščeni en italijanski infanterijski polk iz B e n e t k v S a c i l e tik avstrijske meje.
pr Moten pogreb. Iz Reke poročajo, da niso pustili delavci župniku ' spremiti trupla pri zadnjih nemirih ranjenega in v bolnici umrlega delavca K o -b e k a. Sprevoda se je udeležilo 12.000 delavcev. Po vseh tovarnah je bilo tačas delo ustavljeno.
pr Iz Pulja se poroča : Avstrijska mornarica bo imela letos v navzočnosti cesarjevi velike vaje ob vsej naši obali ja-• dranskega morja. Pri Pulju se bade vršile veliki izkrcevalni manevri s sodelovanjem armade in mornarice. — AH se bližamo vojski ?
pr V Trstu se bodo vršile ta mesec volitve za deželni zbor, ki je obenem tudi tržaški občinski svet. Četrti razred voli 12. in 13. marca od 8. zjutrai do 4. popoldne; III. razred voli 15. in 16 t. m. ob istih urah; II. razred veli 20. marca od 10. dop. do 2. pop.; I. razred pa 21. marca od 10. dop. do 2 pop. V vsakem volivnem razredu volijo 12 kandidatov. Volitve v šestih okeličanskih volivnih razredih so razpisane na 22 marca od 8. do 12. dop. Vsak oko-ličanski okraj voli po enega poslanca. Upati je, da se bedo Slovenci kar najobil-nejše udeležili teh volitev.
pr Upravo tržaškega Lloyda
bodo mtnJa kljub vsem ugovorom Lahov premestili iz Trsta na Dunaj. To bi bilo tudi najumestneje.
pr Nesreče v puljskem ar-zenalu. Na bojni ladiji »Elizabeta* je padel iz zapovedovalnega mostu mornar P u c h e r tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. — Vojno ladijo »Nadvojvoda Karol" so privezali k bregu tako trdno, da je ena izmed vrvi počila in odrezala vojaku T r o č u nogo, a drugemu na roki prste.
Iz raznih krajev.
Ameriške novice. Umrl je v Či-kagi za jetiko 451etni Janez Hodnik, doma od Sv. Križa na Dolenjskem; v Le-povinu je umrl Franc Bivc, doma iz Št. Vida na Dolenjskem; v Evetbethu se je ponesrečil v rudniku F r. K 1 u n , doma iz Sajevca pri Ribnici. — V Pitsburgu je na-gloma umrl Ivan Krašovec, doma iz Božakovega pri Metliki. — Henrik H u m m e r , mlad Slovenec je rešil življenje treh otrok v Cievelandu, ko bi jih bil sicer zadušil plin. Dva, ki sta bila že nezavestna, je odnesel na zrak, kje sta se pa zopet zavedla.
Drobtine.
V Čikagi so usmrtili Ivana Hecha, ki je poročil 20 žensk in petem vse po moril. Ostal je do zadnjega trenotka popolnoma hladnokrven in se norčeval iz vseh navzočih.
Posebna nesreča je zadela mesto Edinburg. Razmnožile se je namreč po mestu na milijone bolh, ki so jako podobne navadnim belham, samo da so bele. Bolhe plavajo v vodi in okužujejo prebivalstvo z vro činsko boleznijo in mrzlico. Do sedaj še n majo zoper nje nobenega pomočka.
Bivča srbska kraljioa Natalija, ki je pred več leti postala jako zgledna katoličanka, se je nedavno osebno udeležila demonstracij proti vladnemu inventiranju v pariških cerkvah. Nekateri francoski časopisi prinašajo slike, na katerih se jasno vidi demonstruiočo kraljico.
Srečen otok. Že stoletja obstoji ta otok, a dusedaj še ni nikdo vedel zanj. Ta otok leži v Islandiji. Tam ni nobenih davkov, nikakih uradnikov, nobena gospode, četudi spada otok po imenu pod angleško kraljestvo. V resnici pripada otok enemu samemu posestniku, ki ni od nikogar odvisen in lepo v miru živi. — Škoda, da je samo en otok tako srečen.
Vas bo izginila. Dandanes hiti mladina z dežele v mesta iskat si službe. Posledica temu izseljevanju je, da vedno bolj primanjkuje delavskih moči na deželi. Francoski listi pripovedujejo, da bo za t* boleznijo (izseljevanje ljudstva v mesto) kmalu izginila mala občina Etanche, ki leži v Vegezih. L. 1886 samo še 56, v tem letu je ostalo pa le toliko ljudi, da niso megli več izvoliti občinskega odbora, ki šteje 10 odbornikov.
Fonograf pripomoček za reklamo. V Nemčiji so začeli rabiti fono grafe za reklamo. Pri uhodu v trgovino je nastavljen fonograf, iz katerega se čuje, kako dobro blago predajajo v tisti trgovini.
Očetu izkopal oko. V Miškelcu je izkopal agent Valentin Iilčs v nekemu prepiru svojemu očetu oko. Policija je komaj zabranila, da ni razjarjeno ljudstvo nad zločincem izvršilo linčanja.
V Inomostu je napravilo nekaj bo-goslovcev izlet na planine. Tam jih je pod-sula velika snežna lavina. Od sedmih bogo-slovcev se samo eden ni rešil.
Rudeča rakev. V Bergi je umrla pretečeni teden vdova, ki je imela edinega sina, ki je pa zašel med socialne demokrate Da bi pokazal svetu, kaj da je, je dal rakev, v katere so imeli položiti mrtvo mater, rudeče pobarvati. Ker pa duhovnik ni hotel iti pred tako rakvijo, so jo potem v naglioi s črno barvo pobarvali.
V pijanosti izginil. Nek mož bivajoč v bližini Kranja se je prav pošteno napil v neki gostilni. Vrhutega se je v gostilni še izposodil 100 K, toda ni jih prinesel domov, ker jih je izgubil. Če bi ta mož vse našel, kar so že pijanci izgubili bi lahko napravil zanimivo razstavo klobukov, dežnikov, bankovcev in tolarjev. In če bi mu vse pokazali, kar so v pijanosti pijanci dobili, tedaj bi videl poln muzej zlomljenih rok krvavih nosov, raznobarvnih mačkov itd.
Pogreb psa. Mnogi bogati Amerikanci, ki ne vedo od dolgega časa kaj začeti imajo posebno veselje nad lepimi psi, katerim ne odrečejo ničesar. Ne davno je daroval nek amerikanski milijonar svojega psa, za katerega je dal več tisoč dolarjev, kot poročno darilo hčerki ameriškega predsednika Roosvelta. Toda to bi še ne bilo nič poseb nega. Zgražati se pa mora človek, ako je bral ameriški list .Herald", ki je prinesel to le brzojavno poročile: Časopisi v Indiano-polisu prinašajo mrtvaško naznanilo, v ka terem gospa Jarrels svojim znancem poroča žalostno novico, da je poginil njen pes. — Imenovana gospa je poklicala k sebi oskrbnika ptgrebov, mu naročila naj napravi dragoceno s svilo prevlečeno rakev in potem je povabila svoje znance in prijatelje k pogrebu. Pred pokopom je imela žalni govor na mrtvega psa lastnica njegova, in še nekaj drugih navzočih je govorilo. Toda gospa Jarrels je bila prevelike žalosti tako potrta, da so morali pogreb psov odložili na pri hodnji dan. Veliko kočij je spremljalo pasjo rakev. Koliko časa, da je obupana pasja mati žalovala za psom tega imenovani list „Herald" ne pove. — Kaj takega se more dogoditi edinole v Ameriki.
Kadar se ti noge potč, vzemi in stelci droene hrastove skorje, ali pa še bolje šišek; posipaj s tem prahom nogovice vsak drugi ali tretji dan, in noge se ti ne bode nič potile.
Ako si nogo ali roko izpah-neš, pošlji takoj po zdravnika; med tem devaj mrzle obkladke na bolno mesto ter se prav nič ne gblji.
Zoper kačelj je prav dobro domače zdravilo tole: Nakaplji si loja napa pi. in si ga deni na prsi. Kmalu ti bo odleglo. Često pomaga tudi na debelo stolčeni oves, ki se v vodi skuha in popije.
Narodno gojpoMo.
Največja mlekarna v Avstriji je dunajska zadružna mlekarna. Lansko leto je prejela od svojih zadružnikov nič manj kot 18.910428 litrov mleka. Meseca maja je na jeden dan dobila 58.480
litrov mleka. To mleko se je prodajalo na Dunaju v 12? prodajalnicah. Zadružniki dobe za en liter mleka okrog 18 vinarjev. Plačuje se ga po tolščobi. Bal j ko je mleko tolsto, dražje se jim plača. Pri mlekarni je po vseh prodajalnicah v službi, nič manj kot 500 oseb. Za prevaževanje mleka imajo 93 voz, 148 konj in 107 ročnih vozičkov. Vse naprave in zidave so stale čez 2 milijona kron,
Kam gre stari kruh? Po pekarnah in večjih gostilnah ostane dostikrat veliko kruha, ki ni več za ljudi. Tak kruh pokupijo posebni trgovci. Kruh se posuši in razprodaja kot izvrstno močno krmilo za prašiče Posušen kruh se ali zdrobi v moko, ali se pa v vodi razmeči in da prašičem, ki se po njem hitro debele. Tudi teleta pitajo s takim krubom.
Koliko tehta kubični meter sena? Važno je vedeti za živinorejca, koliko ima še sena na svojem hlevu. Sicer ne mere vedeti, ali bode zadostovalo do tedaj, ko se začne redna paša, ali ne Premeriti je treba kup sena, koliko je dolg, koliko širok, koliko visok. Ako se ta števila med seboj pomnože, dobimo vsebino v kubičnih metrih. Po natančn<h poizkušnjah pa tehta kubični meter dobro stlačeni ga sena 70 kg. Vzemimo zgled. Živinorejec bi imel še sedaj kup sena dolg 4 in pol metra širok, dva in fol metra in visok tri in pol metra. Ta kup ima torej vsebine 39 kubičnih metrov in 375 kubičnih decimetrov. Tehta pa to seno 27 q in 56 kg.
Koliko tehta I kub. meter? 1 kubični meter ledu teha 910 kg., ravno toliko velik kes železa bi tehtal 7500 kg., takšen kos hrastovega lesa 800 kg., ilovice 1600 kg., pšenice 750 kg., rži 650 kg., moke 1509 kg., krompirja 730 kg, šote 550 kg., cementa 2900 kg., opeke 1600 kg., malte 1680 kg.
Preiskovanje mleka na maftobo na kmetijsko - kemičnem preskuSeua-llftu za Kranjsko u Ljubljani.
Kravje mleko je poleg mesa najvažnejše in najbolj razširjeno animalično živilo. Vsled svoje nizke cene in z oziram na to, da ima v sebi vse hranilne snovi kakor so: beljakovine, tolšča, sladkor, rudninske soli nadkriljuje vsa ostala človeška živila. V dosego večjega dobička pa se mleko često pači (samovoljno kvari), kar vpliva prav izdatno na njegovo hranilno vrednost. Zato je za vsakega neprecenljive vrednosti, da izve, kako mleko použiva; da li je torej polno vredno (polno mleko) ali malo vredno, oziroma popačeno mleko t j. mleko, ki je deloma posntto ali pa z vod« stanjšano, oziroma zmei posnetega in polnega mleka.
Dobroto mleka je mogoče s preiskovanjem določiti, zlasti pa s preizkušnjo na maščobo, ker več k« ima mleko maščobe, boljša je S popačbo mleka pa se ne zniža le množina tolšče, ki je v njem, ampak tudi drugih zgoraj omenjenih hranilnih snovi.
Preiskovanje mleka na maščobo, oziroma presojevanje mlečne dobrote je največje važnosti intoneleza konzu-m e n t e , ampak tudi za mlekotržce, kmetovalce in zlasti za mlekarske zadruge.
Mlekotržec mora biti natanko poučen o vrednosti mleka, ki ga dobiva od proizvndnikov (producentov) bodisi naravnost od kmetovalcev ali pa od mlekarskih zadrug, in ki ga razpečava potrošnikom da ne pride v nasprotje z zakonom glede po-narejevanja živil.
Prav tako mora poznati tudi kmetovalec dobroto mleka, ki mu ga dsieio krave v obče in pri različnem krmljenju I? povsem umljivih vzrokov pa je preiskovanje mleka od časa do časa na mestu zlasti tedaj, če pošilja kmetovalec mleko po poslih svojim odjemalcem.
Največjega pomena pa je preiskovanje mleka na maščobo za mlekarske zadruge in sicer zlasti tedaj, če se mleko ne plačuje po litrih, ampak po množini maščobe, kar naj bi izkuSale mlekarske zadruge splešno uvesti. V nekaterih zadrugah se preiskuje m'eko po uslužbencih ali pa po zadružnih predstojnikih; toda pomanjkanje strokovnega znanja in objektivnosti je bilo že čes(o povod v zadrugi prepirom, katerim se je mogoče izogniti edino le s tem. da izvede preiskovanie mleka v to poklican in objektivno presojajoči preiskovalni kemični zavod, ker ni kdo ne more biti sodnik v svoji lastni zadevi.
Pripomniti pa je tudi, da se je preiskovanie mleka na maščobo za nižjeavstrijske mlekarike zadruge po c. kr. kmetijsko kemičnem preizkuševališču na Dunaju prav dobro obneslo.
Kmetijsko - kemično preizkuševališče za Kranjsko v Ljubljani je dobro prevdarilo zgoraj navedene razloge ter se odločilo določati maščobo mleka v občnem interesu po jako znižanih cenah.
Določitev maščobe v mlečnem pre;zkusu stane za mlekarske zadruge, kmetovalce in zavode (bolnice). ki se obveteio. da bodo poslali »■ leto vsfli 100 mlečnih pre!zkusov samo 20 vinnnjev; 7n vsakega drugega pošiljavca pa 30 vinarjev od preizkusa.
S t^m je dana vsakemu prilika, da se z najmanjšimi stroški prepriča o kakovosti mleka.
Za preiskovanje na maščobo zadostuje 30 do 50 kubičnih centimetrov mleka, ki se naj pošlje v mali. dobro očiščeni in z do-tičnim mlekarn izplaknjenl ter z novim prob-kovim zamoškom zamašeni steklenici.
Pred odvzetjem preizkusa se mera vse mleko ene pošiljatve dobro premešati.
Pri pašiljatvi več vrst mleka treba je označiti posamezne steklenice s številkami 1, 2, 3 i. t. d.
Pri zunanjih pošiljatvah mlečnih preizkusov se steklenica lahko zamota v malo
leseno pušico kot »vzorec brez vrednosti".
O odvzetju mlečnih preizkusov v m 1 e karskih zadrugah obstojajo posebni predpisi. Za spravo in pošiljanja preizkusov na preizkuševališče so se dali napraviti za zadruge posebni s ključavnicami preskrbljeni zabajčki, v katerih je prostora za 30 in tudi več preizkusov. Zabojčki se bodo oddajali mlekarskim zadrugam po lastni ceni.
Vsa pojasnila, zlasti pa navodila za praktično odvzetje mlečnih preizkusov v mlekarskih zadrugah po predpisih daje radevoljno Kmetijsko kemično preizkuševališče za Kranjsko v Ljubljani (Salen-d r o v e ulice št. 3), kamor se je obračati z vsemi tozadevnimi pošiljatvami in vpraSanji.
Ravnateljstvo kmetijsko-ke-mičnega preizkuševališče za Kranjsko v Ljubljani.
Za imeli In Mi las.
Posebno znamenje. Župan je napravil v po«elsko knjižico nekega fanta, ki je šel v Ameriko, tako-le popis njegove osebe: Lase in obrvi: črne —; oči: rojave —; čeio: navadno —: brada: okrogla —; posebna znamenja: svojemu ranjkemu očetu je čisto podoben. —
Le prijazno. Posestnik .komedije": -Le notri, gospodič, le notri, prosim, le notri." — Čev-liarček: „Tisto pa ne' — Posestnik: .Smrkavec, glej, da se mi pobereš!"
Skupil jo je. Dijak: .Vi ste krčmar „pri „I>vu", ne res?« — Krčmar: „Da." — Dijak- .Pravili so mi, da znate vsakemu prav surovo in grobo .nazaj" povedati; sedai pa nič teRa ne opazim • — Krčmar: .Butec. misi'š da imam toliko časa, da moram vsakemu oslu nekaj povedati."
Pri sodniii. Sodnik: .Zatožen! ste, da ste s tem možem prav grdo ravnali." — Zatoženec: .Da! Toda prosim, da navedem nekaj v svo| zagovor. Moža sem trikrat prav prijazno nagovoril, pa mi še prikimal ni." — Sodnik: „Mož je vendar gluhonem." Zatožencc: .Zakaj pa ni t°gi takoj povedal?"
Kmalu zadovoljen. Rolnik (ozdravljen dolge in nevarne bolezni): „'Veliko ste se trudili, gosnod doktor; dolgujem vam svoje življenje." — Zdravnik: „To je p-eveč; pl čali boste 80 kron za dvajset obiskov, pa je vse poravnano.*
Besedni uganki.
I.
Zunaj je na mrazu ležal, skoro ie bil zmrznil že; hotel sem ga s sabo vzeti, da v sobi moji greje se. Toda zginil je naenkrat, videl nisem ga nič več, kot sladkor se je raztopil, jaz pa šel za peč sem leč.
II.
Če z „s" beseda se začenja pomenia naš domači sad. ki marsikdo ga vživa rad. Če boš p* z „o" začel besedo, pa sad dobil boš, ki zori, kjer južno se nebo žari.
Reiltev besednih ugank v 8. Številki:
I. Sela—Selca. II. Soba—Sodba.
Nagrado je dobil : Luka Pavlič, posestnik v Spodnjem Brniku p. Cerklje pri Kranju


Opozarjamo na današnji oglas glede prodaje dveh hiš v Kranju.
Illll IMIIH lili 11» I I	I»WII l
Pravo ljudsko domače sred« 1 stvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči unetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegove izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-4
**
Loterijske srečke.
Dunaj, 24. februarja	12	62	76	89	46
Oradec,24. februarja	72	90	10	1	63
Trat, 28. februarja	27	72	68	15	77
Line, 28. februarja	45	3	42	87	72
					
					

Um VaM lutka* la lakalado, «aa»	i
Ivana floffa
Kandol-Kakao
9. v Mbl, j. tor.1 naJlU. p» nikaU uprto.ti la j« .b najbolj-un izredno poo.nl.
ki lata najm.nj tolifi. b.v.n, B« prov.ro4. ni lam oknaa
fej)
poo.
Pristen umo > im.nom Ivan Hoff
In a l.vjo varstveno snamko.
Zavoji po'/«kg 90 vinarjev > » '/• • 60 » Dobiva a. povsod.
Pozor!
•d ugoc 2 hiši
Na prostovoljni dražbi se bodo za&etfcom aprila 1.1. s B°/0
vadijem pod ugodnimi pogoji na večletno plačilo
___. .. O	na najbolj pametnem
prodali ^ HI SI trgu 2 KRANJU, v
katerih je 70 letna firma za trgovino s špecerij kim blagom, žganjem ter žitom, brez konkurza. Hiša je še 7 let davka prosta, ima koncesijo za kavarno s popolno opravo, elektr. razsvetljavo itd. Mesto šteje 2464, glavarstvo pa 53.073 prebivalcev. V mestu sta le dva odvetnika, dva zdravnika in le eno lekarno. Naslov prodajalca pove upravništvo. 397 D 1
Želodčne bolezni
ao pogosto posledica zanemarjenega motenja prebav-IJanJa, ki nastopa ponajvei kol pomanjkanje alaatl, zagatenje telesa, gorečlca, napenjanje, slabosti, slA okus, glavobol itd. In ie nemalokdaj izcltnijo Iz lega hude molitve zdravja, Ce ne preprečimo tega o pravem (asu Kot Izvrstno sredstvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca so se te več desetletij kot Marljaceljske kapljice sploino znane In priljubljene
Bradyjeve želodčne kapljice
Izvrstno obnaiale kol tek zbujajoče, želodec kropeče In ns-lahko odvajalno sredstvo. Steklenica z navodilom vred stane 80 vln.i dvojnata steklenica K 1'40.
Pri nakupu v lekarnah zahtevajte Izrecno Bradvjcve želodčne kapljice In >1 ne da|te vsilili drugih. Pazite na zavol v rdečih zaklopnlh ikatljlcah z Marijino Pt /J+sjiti*. podobo kot zaščitno znamko In s podpisom
Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, I.. Flelschmarkt Nr. 11387 razpošilja po povzetju aH če se poil|e denar naprej za k 5 — lest malih aH K 4 S0-trl velike steklenice tranko brez daljnih atroikov.
2211 D 12-8
Prihodnja Številka „D0M0LJUBA" Izide dn6 15. marca 1906.
, Na Bohinjski Bistrici na najbolj ugodnem prostoru vasi, odda takoj v najem
Jte. o i* xa S «• «» z vsem orodjem lastnica 478 D 1-1	Fran&i&ka Logar.
Vsi, ki nameravate omisliti si
šivalni stroj ali kolo
prosite se tiljudlii), da naročite najnovejši brezplačni in poštnine prosti cenik, ki obsega največjo izbero čudovito cenegi in najboljšega blaga, pri
Lorencu Rebolj, zaloga šivalnih strojev In koles v KRANJI).
485 D 26—1
visoko in nizko debelnih
sadnih dreves
jablan, hrušk, češpclj, breskev, črešenj itd., komad od bo vin. višje.
Olepšalaa in drevoredna drevesa
posebno lepi divji kostanji, okrog. akacije td., komad od 60 vin. dalje.
30 milijonov sadežev za mejo:
akacij, gledicij. bel1 h bukev itd., IOOO kom. od 2 K naprej.	480 D 3-1
llustrov. cenike razpošilja na željo zastonj
Srofa Bathyany-ja grašč. oskrbni-two, Csendlak, p. Frankocz pri Kadgoni.
IIkmIth rta m H dobi pri meni z ročnim delom VSUnll UllIIlU dober postranski zaslužek; delo se odda v vsak kraj. Prospekt z gotovimi vzorci proti 30 vin. v znamkah. Regina Beck na Dunaju XX, lirigitenauerlande 28. 481 D 6—1
^^^ ^^^	ojo^ ^^
O Cunard Line. o
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
r;^ Ljubljane v Ameriko.
Ie In oslane preko Trsta z brzoparnlki prve angleške paro-irodne družbe „Cunard Line" to |e gotovo In se ne dt vtaliti. Veliki moderno opravljeni snažni parnlki te družbe odhajajo Iz Trsta vsake 14 dni. Pouk In vozne liste da|e oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlaatk, dosluženi uradnik državnih železnic in hišni posestnik v IJublJ.nl Slomškom ulice »t. 26, blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu
Filsmeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih n cestah nlkdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi.
2O04 D 10

Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 D balzam 52-10
le z zeleno znamko »redovnica". Staroalavno rt«prekosno
firoti slabemu prebavljanju, krčem v že-odcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci Itd. Itd. Cena 12 ma|hnlh ali 6 dvojnalili steklenic ali ena velika specialnn steklenica s patent, zamaškom K 5 — iranko TMerry)evo centifoUjako tnatilo, povsod znano kot non plua ultra
firoti vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscasom n oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3-60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls In franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah In medlclnalnlb drogerijah.
A.šoraijon u Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgo . ina s špecerijskim blagom, moko, žganjem ind"želnimi pridelki na drobno in debelo, Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žima, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajnoapno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26-1
mladenič
l&če se
priden, krščanski
ki je vajen pri konjih. 437 D 1 — 1 Oglasi naj se v Karmelskem samostanu na Selu pri Ljubljani
Krepkega dečka
ki ima veselje do pekovske obrti sprejme pod jako ugodnimi pogoji v uk Lovro SllinlK v Škofji Loki 392 D 5-3 Nastop takoj.
»Slava Mariji11
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
Služba cerkovnika in organista se odda
s 1. majnikom t. 1. v Možici na Koroškem. Prosilci, ki so orgljarsko šolo dovršili, raj se do dne t. aprila zglasijo pri certvencm predstojništvo, pri katerem se tudi natančneje poizve.
428 3-2
Tovarna za stole
Franceta Sul$eljna
!	na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 25261) 26 5 zastonj 'n franko.
Centi zarezi stresna niti
Iz portland - cementa In peska
IjBumtzmari* Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
itdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Sprejmo se takoj 2 ali 3 vajenoi
za sodarsko obrt pri g Avgustu Repič, Kolezijske ulice 18. P. Ljubljana. 243 1) tirana in stanovanje prosto.
Akademija Friedberg
pri Frankturtu o. M.
politehn. zavod
za strojne, elektro- in stavb. Inženirje In arhl-252	tekte. 10—3
.FL0R1BH!
Slovenci, pijte
rastlinski liker „Florian!"
Ta je najboljši in zares . •. .'. .*. .'. .*. pomaga.
Dobi se edino pristen od
Rastlinske destilacije »Fiorian« 134 d 5-4 v Uubljanl.
-o
■ O
Povečajo slast do Jedi In tcio telesa, odstranjuje kaielj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
2209 D 44-14
Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, Skrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Roche".
F. Hofffflann — La Roche & Co.,
Basel (Švica).
JRoehm
Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenica.
40 h rei m zavijanju.
m
flERB*Bfly-J«v
podfoBfornoklsl!
apneni-železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je sle« odstranjujoče In kaSelJ pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek ln prebavanje in posptSujc redite?. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko asimilirani oblik! zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje konti, ker ima v sebi fosforovo »pneuo sol.
Cena eni steklenici Herb»bnyjevega »pnenegs železnega sirupa K 2-50, po poŠti
2307 D 14—8
Svarilo! v\7P3
jnakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedsj, vedno odločno zahtevati „HerbabnyJev apnenoželezni sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-6 Rdlno lidelof&nje In glavna razpašlljatev l Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wlen, Vili Kalseratrasac 73-79. Zaloga akoro r rnoh lekarnah.
V zalogi Je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, L Mavr,
G.	Piccoll, U. pl. Trnk6czy; B e 1 j a k: L. A33-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči: Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P.Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. failllnger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Reichel;
I. Jobst; Volšperk: I. Huth.
HaJuečJI napredek nove dobe! t*
Neobhodno potreben	Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kuhinji
Tf^tj

%
Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunajiiy I.
Mtflkerbastei 3. 39 D 24-9
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po toj lahko vsaka tudi n&jmanjta rana razrije ▼ zelo hudo, težko ozdravljivo rano. 2e 40 let se je it« kazalo merilno vlačuo mazilo, tako imenovano praiko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzujo rane čiste, olivarujo iste. olajSaje vnetje in bolečine, hladi in pospoSnje zaceljenje.
—— Razpošilja se vsak dan. —» 1 pušica 70 vin. Proti predplačila K S 16 ro pošljojo 4 pušice, ali K 460 6 pučic po-Itnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudoveul. 203.
Reško papirnica Smith * Meynier o
išče za takoj
8 mlinarje« (hollandermiiller), 6 be-Ijajev, 4 kuharje, 6 papirorez-cev, 2 strojnika pri strojih za papir.
Samski delavci dobe prosto stanovanje. Oženjeni delavci dobe ali prosto stanovanje ali pa mesečni pavšal K 6 —.
Ponudbe, opremljene s spričevali naj se pošiljajo na Smith & IHeynier v
Reki.	491 4 -l
******

S
■s
=3
o
.
'C ' D.
s »
.Amerik a".
C. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna za
» Ameriko ^r
\> Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
26-4 (na dvorISču.) us i)
Amerik
Si.
n o
3 ■2.
o»<
B9 <
O N<
>
3
o 3.
7C
o
Kraljestvo Safiko
Tecbotkuin Halnlcben
Strojni in etektro-inženerji, tehniki in poslovodje. Novodobni laborat. Prosp. zast. | Učne lovar delavnice.
1521 D 6 -6
Suhe jedilne OO gobe QQ
(Ia. gosp. gobe) kupice v vsaki množini v vrečah po 20 —25 kg. A. Šmyra,
Dunaj 17, lClterleinplatz 7. 1334 D 20—17
3 letne čebuljice z velikimi negonije cvetkami v 7 gl. barvah In sto senčnatimi barvami po 20 vin. Iste s kodra, slini! velikimi cvetkami do 16 cm. premera, krasna
novost po 40 vin. Polno cvetne, ki jih ni lahko ločili od roi In kameli), po 30 vin. Izb bulilce, ki dajo le najlepše cvetke, najl
po 30 vin. Izbrane če-. 1
mej lllii.OHO odbranih, po 60 vin. — Komad po 60 vin. so tudi prijetno dišeče, bradaste z ru-dečo ali belo sredino, bakreno rumene, lisaste
solnce in senco, ljubijo vlago, a rasto tudi v suhem. Čebuljica da na stotine cvetov tekom leta. Dalje se dobe; Oloksinije, georgine, lilije, gla-diole, kane, gate, šmarnicc, deteljice, konlfere, 50 vrst zimskih, večletnin rastlin, 30 vrst kakt, mnogo novih vrst, vse za okna ali vrt, gotovo cvete Izredno po ceni. — Neprekosljivo naglo deluloči rastlinski gnoj. Zahteva|te llustr. cenik.
Josip Suza, Pottenstein
it. 19, ČeSko	239 D S-5
O joj!
Zaduill me bo ta hudi kaielj!
Proti kailju, hrlpavo-sti ln zlezi naglo In gotovo učinkujejo
1996 za prsa. d i 6 Izboren okus imajo In
ne motijo teka. Škatljica I K in 2 K. Skal. za poskus 50 v. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah.
Hural
Eggerjcv« pa.tltc .u m« naglo osvobodile.
Ceno Češko posteljno perje
ikibl|cntn K 18 -•■Minobelega,
tega K12 -beTega, |«k« mehkega, -; kron 24 -mehkega, iknb-(lenega K 30 —; kron 36-—. P»-illja ie franko proti povMtja Tudi te zamenja >11 nazaj viamt proti povrnitvi poitnlb etroikov
8taediktSaoh««l,Lgbsi 15«
p, Plzen na Ceikem.
81 7
Kašelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze! o
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je ie vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogili zdravnikov priporočeni 315 D 40-2
Halapi-jev
o TUBERIN o
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi in naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl. za K 5'-.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
LeKar. .pri apostolu1 joSSffi«.
Proti revmi, protinu, trganju « udih, krču, ischias, boleznim na živcih, ni boljšega sredstva kot
Sapomenthol.
Dokaz: Rabi se na III. med. oddelku c. kr. splošne bolnice na Dunaju, stotine zdravniških priznanj, tisoč zahvalnih pisem ozdravljenih oseb. Cena lončku K 140, velik lonček K 5 —. Po povzetju razpošilja edini izdelovalec
lekarnar Evgen Matu I a
240 6-6 Radomyol 14 pri Tarnovu.
Pojasnilo.
Podpisanega so zlobni jelki o boiiču lanskega lota obdolžili hudodelstva tatvine. Dne 17 jamiar|a letos se |e pa pred okr sodlSfem v Kranlu dokazalo s prifnml, da Je bila omenjena ovadba popolnoma lažnjiva in neutemeljena, vsled česar sem bil seveda pri sodišču popolnoma opro&čen. 484	Peter Lombar v BnSIJu, it. 15, pri Preddvoru.
w ©©©©©S1©©©®®1®
O $	Klauerjev	lil
f t »Triglav« |
lil je najbolj zdrav izmed lil ©©lil	vseh likčrjev.
||| Pravi in pristni Triglav '
®	izdeluje edinole	s
JjJ J. KLAUER, Ljubljana. j
ti!©©©©©©©©©©©©©® I
r
Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordinirul vsako soboto
N/
v Sftofjilofii
m ' i
v stanovanju gospoda tir. ZnkrnJSieka aa Mobobolne,
Vsakovrstne plombe, operacij e. vstavljanje novih sob in celih sobovij itd. itd.
Dr. A. P.raunseis, Bobosdravnik p Ljubljani
234 U 26-7
1 J
Kože lisic, kun, vider, dihurjev itd. kupuje po najvišjih cenah — 422 2	Pran Tršar, strojar, Vrhnika.
....... ......mm............ SUl I
Najcenejša in najhitrejša vožnja U Ameriko je s parniki ,Severnonemškega Lloyda" . ^fSfUSIld
P
t
u
ta k
I
71
o
N O 0.
i
vIMork
s ce&tnkimi brzeparniki
Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der mmmm GrOSSe. mmmm mmm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. oh Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1912D 12-6
Edvard Taučar-Iu, u Kolodvorskih ulicah St. 35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd.
lii
|R
T^l^Jos^Kordin JSal
^	priporoča
^	svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen 1
^ kakor: črne domače, lucerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln

bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen gralia, vseh vrst trav: travnišuiee, mešane ^ za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste so-^	late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih cenah.
Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.	167 D 26- 6

zzisxznnxRxanmnxxxnzxnzi