AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 12
KIS LO VENIA LIBRE!
BUENOS AIRES 23. marca 1967
Zmaga križa
SLOVENCEM V ARGENTINI, PO SVETU IN V DOMOVINI ŽELI BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
SVOBODNA SLOVENIJA
I Z
TEDNA
KONFERENCA NA GUAMU
V današnjem svetu velik odstotek ljudi ni gospodar svojega duhovnega ali notranjega življenja. Vodijo in usmerjajo jih plehki televizijski programi, fanatičnost pripadnosti nogometnim klubom, strast do konjskih dirk in stav ter podobne pridobitve današnje dobe. Te ne izpustijo množice iz svojega vpliva, tako da posamezniki lastnega oanosno osebnostnega življenja skoro nimajo. Zato gredo tudi veliki in lepi cerkveni prazniki za velilk del teh množic skoro neopaženo mimo. Vsaj pomen teh praznikov.
Tistim emigrantom, ki se nočemo v topi ti v vsakdanjosti povprečnikov prinašajo prazniki posebno lepe trenutke doživetij in razmišljanj. Nič nenaravnega ni, če nam ob teh prezničnih doživetjih misli tako rade potujejo v našo domovino. Dogodki velikega tedna nas pa naravnost vodijo v vzponejanje usode slovenskega naroda trpljenju, ponižanju, zaničevanju in — križanju.
Nezlomljivo vero v življenje slovenskega naroda je po svoje povedal Cankar, ko je pisal o tisočletni burki. Ko je zahrumela preko slovenske zemlje druga svetovna vojna in zadivjala komunistična revolucija, je kazalo, da se je ta tisočletna burka spremenila v tragedijo.
Kazalo je, da se naš križev pot ne bo končal z mogočnim vstajenjem, da se piše zadnje poglavje slovenske zgodovine in da bo zapel pogrebno pesem slovenskemu narodu otožni glas navčka.
Že so si razdelili slovensko z:emljo. Slovenska kri je odtekala na vseh 'bojiščih; slovenska življenja so ugašala v taboriščih smrti; dolgi vlaki so razvažali slovenskega človeka a domače zemlje po širnem svetu; komunistična revolucija je uničevala in morila; lepa slovenska polja so se spreminjala v brezmejna pokopališča.
Bog pa ni dopustil, da bi slovenski narod umrl. Tujec je odšel, premagan in strt, slovenski narod pa je ostal.
Toda križev pot še ni končan. Ko smo že upali, da je zadnja postaja trpljenja mimo, so se začele vrstiti nove. Podivjani rdeči oblastniki so prekosili tujca. Začetek njihove oblasti je bil groznejši od tujčevega: Deset tisoč jih je moralo umreti.
Okupator je hotel uveljaviti novi red v Evropi, v katerem ne bi bilo mesta slovenskemu narodu. Komunizem je začel uveljavljati svoj novi red — tudi za ceno obstoja slovenskega naroda; razveljavili so deset božjih zapovedi; z velikimi žrtvami pridobljene zaklade narodovega duhovnega bogastva so uničili; narodnost ni več vrednota; idealizem zamenja materializem.
Nov red: ¡brez Boga, brez ¡svobode, brez narodnosti.
Že je kazalo, da so osnovne življen-ske celice naroda tako razrahljene, da ne bodo ¡prenesle obsedenosti komunistov po uničevanju in rušenju. Kazalo je, da so narodne sile že tako oslabljene in utrujene, ¡da brez odpora sprejemajo komunistične okove.
Ali 'bo res naš narod izginil pod težo „novega reda“? Ali so bili vsi stoletni napori in brezmejne žrtve za obstoj, rast in svobodo tega malega naroda zaman ?
Ta vprašanja so stala pred nami, a odgovora vsa dolga leta, odkar sloven-
Ameriški predsednik Johnson je v spremstvu amer. zun. ministra Ruska, obrambnega ministra McNamare in drugih strokovnjakov priletel preko Honolulu na Havajskih otokih na tihomorski -otoček Guam. kjer je eno naj-v-ečjih severnoameriških letalskih oporišč v tistem delu sveta.
Na otočku se je Johnson sestal na dvodnevno konferenco z ameriškim vrhovnim poveljnikom v Vietnamu generalom Weistmorelandom, nadalje z dosedanjim amer. veleposlanikom v Saigonu Cabot Lodgem (ki je medtem odstopil ter je bil na njegovo -mesto imenovan ameriški diplomat Bunker), z južnovietnamskim predsednikom generalom Kyjem in drugimi ameriškimi in južnovietnamskimi strokovnjaki.
Polet iz Washingtona do Guama je trajal 18 ur, na Guamu se je Johnson mudil 32 ur, nakar se jie zopet po 18-urnem poletu vrnil v Belo hišo v Washington.
Na konferenci so razpravljali o razmerah v Vietnamu, -o razvoju vojne in o kitajski ali sovjetski nevarnosti vme-šanja v vietnamski konflikt.
Johnson je na konferenco prinesel
namskega problema, nimata pa namena /dati se komunističnim zahtevam brez i
V	Montevideu so priprave za konferenco predsednikov ameriških držav v polnem teku. So pa težave, ker zlasti Čile in Kolumbija vztrajata, da mora biti na predsedniški konferenci določen točen datum, ko naj bi začela delovati ustanova latinsko-amerišlke gospodarske integracije, druge države, zlasti Brazil, pa niso istega mnenja.
V	Kolumbiji je vlada objavila vojno
„opu-
Viet-
naerte o nadaljnjem vodenju vojne in o vlada pa je istočasno objavila, da od-razvoju Južnega Vietnama, -po konča- klanja sleherne mirovne razgovore, nem konfliktu. Iz skupnega poročila, ki zmanjšanje vojskovanja ali premirje sta ga izdala Johnson in Ky, je razvid- vse dotlej, dokler ZDA ne bodo no, da si ameriška in južnovietnamska stile svoje napadalne politike v vlada želita čim -hitrejše rešitve viet- namu“.
Komunistična diplomatska afenzfaft proti Zahodni NemčiH
Zahodnonemška vlada je pred kratkim vzpostavila redne diplomatske odnose z Romunijo, enim najbolj „samostojnih“ sovjetskih satelitov v Evropi.
V Bonnu so ob tej priliki tudi poudarili, da je zahodnonemška vlada edini pravi predstavnik vsega nemškega naroda, tudi tistega, ki je usužnjen pod Ulibric-htovim komunističnim režiimom.
Ta zaho-d-nonemšlka diplomatska poza je sprožila komunistično protiofenzivo. Vzhodnonemška komunistična vlada je podpisala nov dvajsetletni obrambni -sporazum s poljsko komunistično vlado, čemur je veselo botrovala sovjetska vlada. Vzhodnonemška vlada je nato podpisala tak sporazum tudi s češkoslovaško vlado, namerava pa podpisati podobne pogodbe še z drugimi vzhodnoevropskimi kom. državami.
Talko So komunisti začasno ustavili zahodnonemško diplomatsko ofenzivo v Vzhodno Evropo.
To je postalo povsem jasno predvsem minuli četrtek, ko je poljska komunistična vlada objavila, da bo podpisala obrambno -pogodbo v prvih dneh aprila s komunistično Bolgarijo. Bolgarija se tako kot najvzhodnejši evropski satelit
vsakih pogojev! V skupnem poročilu stanje, da bo lažje polovila komunistične teroriste. Za nad 200 komunističnih fukcionarjev je vlada že odredila konfinacijo na raznih sedežih vojaških in pomorskih poveljstev.
Kubanski komunistični diktator Castro ni zadovoljen z zadržanjem venezuelske kom. stranke. V zadnjem govoru ji je očital oportunizem in neaktivnost. Vodstvo venezuelske komunistične stranke mu je odgovorilo ter odklonilo njegov-o vmešavanje v njene notranje zadeve. Obsodilo je tudi -nekatere oblike terorizma, ni se ¡pa stranka povsem odpovedala nasilju, s katerim naj bi zrušili sedanjo vlado predsednika Leo-nija.
Ameriški predsednik Johnson je od
drz. kongresa zahteval odobritev kredita v višini 1-500 milijonov dolarjev za dodatno pomoč Latinski Ameriki v naslednjih petih letih.
V Washingtonu so 15. februarja na vojaškem pokopališču Arlington prenesli v novo stalno grobnico posmrtne ostanke umorjenega predsednika Johna Kennedyj-a in njegovih dveh otrok. Pogrebne molitve je opravil bostonski nadškof M-sgr. Richard Cushing, osebni prijatelj rajnega predsednika, v navzočnosti pokojnikove vdove, njegovih petih bratov ter predsednika Johnsona-švicarska vlada je naprosila časnikarje, naj opuste svoje namere in poskuse, da bi prišli v stik s Svetlano Stalinovo, ki je na večmesečnem odmoru v Švici- V ZDA so objavili, da jie Stalinova hčerka zaprosila za politični azil -v tej državi in da ga bo tudi dobila, v Moskvi so pa napadli ZDA, češ, da je zvezna -policija organizirala vhod Stalinove hčerke v emigracijo.
Br.tanski laburisti so v zadnjem času propadli na treh nadomestnih volitvah.
oba predsednika tudi poudarjata, da je ves boj severnovietnamskih komuni-v zaman, kajti ZDA so se obvezale, da bodo Južni Vietnam ohranile svoboden. Te svoje obveze ZDA nimajo namena odpovedati.
Južnovie.tnams-ki predsednik Ky je na tiskovni konferenci na Guamu napadel tiste, ,.ki zaradi svojih političnih namenov skušajo preprečiti našo odločnost proti komunistom. Vsi -nam hočejo vsiliti ta pogoj: prenehajte z bombardiranjem! Mi pa s svoje strani sedaj odgovaijjamo: prenehajte z infiltracijo in bomo pripravljeni na razgovor!“
Ky je nadalje poudaril, da „nasprotujem sleherni koaliciji s komunisti. Ko, to izjavljam, ne iznašam samo svojega mnenja, temveč mnenje vsega juž-novietnamskega ljudstva.“
Sovjetska zveza in rdeča Kitajska sta v času trajanja guamsk-e konference zagrozila Washingtonu, da ne bosta ostali prekrižanih rok, „če bodo ameriški imperialisti razširili in poostrili vojno v Vietnamu.“ Severnovietnamska
ski narod trpi pod komunistično vlado, ni ¡bilo.
Danes je odgovor pred nami. Spregovoril je slovenski človek na slovenski zemlji. Spregovoril odločno in jasno: Hočemo svobodo, ne tlačanstva; hočemo življenje po božjih postavah, ne po komunističnih.
Če ta odgovor morda še ni množičen, je pa tako odločen in jasen, da ga nihče več zadušiti ne more. Za nas v emigraciji je ob mislih na te naše brate praznik vstajenja še lepši. Saj nam je slovenski človek porok, da bodo zvonovi zmagoslavja zadoneli svobodno širom slovenske zemlje. Na Triglavu bo zablestel križ tisočdvestoletnega krščanstva na slovenski zemlji. Vse, kar bo prišlo, bo lepše in čistejše kot je bilo kdajkoli v preteklosti. Saj je prekaljeno v neizmernem trpljenju in globokem spoznanju.
To, kar prihaja v domovini, ni staro, ker staro se ne povrne več. Tudi ni novo, ker je staro: boj za svobodo, boj za krščanske resnice.
Blagor tistim, ki bodo gledali znamenje krščanstva vrh Triglava in poslušali pesem zmagoslavja v slovesno pomlad: Aleluja.	M. S-
iridružuje gibanju proti 'Zahodni Nemčiji, ki so ga ta mesec sprožile severne satelitske države Poljska, češkoslovaška in Vzhodna Nemija.
Bolgarija nima meja z Nemčijo ter je še pred nekaj tedni mislila na vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov z Bonom, brez slehernih pogojev, podobno, kakor je to storila 31- januarja letos Romunija. V poljsko-bolgarsko pogodbo bo vsekakor vnesena klavzula, da je sedanja poljsko-nemška meja nespremenljiva. Verjetno bodo vnesli tudi stavek, da zahodnonemšlka vlada ne predstavlja vsega nemškega naroda.
Diplomati ¡so zaradi takega razvoja mnenja, da zahodnonemška vlada vsaj dogleden čas ne bo mogla vzpostaviti rednih diplomatskih odnosov z Bolgarijo. Zahodnonemška vlada vztrajno trdi, da predstavlja ves nemški narod in državo, kakršna je bila leta 1937. Takrat je Nemčija obsegala področja, ki so sedaj priključena Poljski ter Sovjetski zvezi.
Odkar je pred nekaj meseci zahodnonemška vlada začela tipati pri evropskih sovjetskih satelitih za vzpostavitev diplomatskih odnosov iz gospodarskih razlogov — Zahodna Nemčija vidi v gospodarsko ekspanzijo —, je o teh svojih ozemeljskih zahtevah previdno molčala, čeprav se, jim ni zaradi tega nikdar odpovedala.
Menijo, da bo Vzhodna Nemčija zato v kratkem podpisala obrambne pogodbe še z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko, poleg že ¡sklenjenih zadevnih pogodb s Češkoslovaško in Poljsko. S takimi pogodbami nameravajo komunisti zavarovati obstoj dveh Nemčij in onemogočiti Zahodni Nemčiji lastiti si pravico nad vsem nemškim ¡narodom.
Razgovori o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Madžarsko in Zah. Nemčijo so tudi prišli na mrtvo točko vsled zgoraj omenjenega razvoja.
Opazovalci menijo, da nosi krivdo za komunistično protiofenzivo zahodnonemška vlada ¡sama, ker da je prehitro slavila zmago, ko je vzpostavila odnose z Romunijo in istočasno objavila, da edino ona predstavlja ves nemški narod.
To je bil glavni vzrok za sprožitev diplomatske protiofenzive Sovjttske zveze, Vzhodne Nemčije in Poljske, s katero nameravajo preprečiti, da bi Zahodna Nemčija še bolj razbila evropski komunistični ¡blok.
V TEDEN
Vrhovno poveljstvo zahodnodemo-kratske obrambne skupnosti od opolnoči dne 15. februarja ni več v Franciji, ampak v ¡Stutgartu v Zahodni Nemčiji. Pri zaključni slavnosti dne 14. marca, ko so sneli ameriško in francosko zastavo z vrhovnega zavezniškega povelja stva, je bil navzoč vrhovni poveljnik oboroženih sil OTAN-a gral. Lemnit-zer. Tako je 18 dni pred' 1. aprilom, ki ga je določil grah De Gaulle, ko ne sme biti več nobenega ameriškega vojaka v, Franciji zapustili to državo zadnji oddelki ameriške vojske z letalci ter družine ameriških ¡častnikov.
Walter Ulbricht predsednik kom. Vzhodne Nemčije, in Antonin Novotny predsednik kom. Češko-Slovaške, sta podpisala prijateljsko pogodbo med o-bema državama-
Angleška kraljica Elizabeta ima v
načrtu, ¡da bo proti koncu leta obiskala Čile. Ni izključeno, da se bo njen obisk raztegnil tudi na Argentino in Uruguay, verjetno pa še na nekatere druge južnoameriške države.
Avstrijski kancler dr. Jožef Klaus je bil na enotedenskem obisku V Moskvi.
Sovjeti so iz Moskve izgnali dva kitajska diplomata, češ da sta v Moskvi organizirala protisovjetske demonstracije-
Sedanji oblastniki v afriški republiki Kongo so obsodili na smrt biv. predsednika te države Mojzesa čom-beja, ki živi v Španiji.
Papež Pavel VI. je na cvetno nedeljo po blagoslovitvi oljk naslovil nov poziv svetu, naj dela za mir, ki bo temeljil na ljubezni in ne na sili orožja.
Predsednica indijske vlade Indirá Gandhi misli, da bo rešila vprašanje prehrane prebivalstva in preprečila lakoto v bodoče s tem, da bodo v Indiji omejili rojstva otrok, namesto, da bi povečali poljedelsko proizvodnjo. ,
V Grčiji je bilo 15 častnikov, ki so pripadali tajni organizaciji Aspida, obsojenih na zaporno kazen od dveh dó osemnajst let- Imeli so v načrtu odstavitev monarhije ter vzpostavitev levičarsko usmerjene republike.
Papež Pavel VI. pripravlja encikliko o gospodarsko-socialnem razvoju.
Ix življenja in dogajanja v Argentini
Za napredek Patagonije
Po vrnitvi z obiska južnim provincam je predsednik gral. Ongania prejšnji teden poročal na seji ministrskega sveta o potrebah Patagonije, kakor jih je sam ugotovil na licu mesta. Ministri posameznih resorov so dobili naročilo, da morajo v svojem delokrogu pripraviti vse potrebno, da se bo načrt za gospodarski in socialni dvig Patagonije začel realno izvajati.
V tem pogledu je omeniti mednarodne razgovore, ki jih ima argent. vlada z mednarodnim denarnim trgom. Ti so že tako napredovali, da listi že poročbjo o 400milijonskem dolarskem kreditu, ki ga bo Argentina dobila pri Mednarodnem denarnem skladu, pri ameriški državni banki ter pri privatnih ameriških in evropskih denarnih zavodih. Odobreni kredit v tej višini priča o zaupanju, ki ga je začel zunanji svet ¡dobivati v razvoj argent. gospodarstva po Ukrepih, ki jih je Za njegovo ozdravitev izdala vlada argent. revolucije.
¡Z odobrenimi krediti bo argentinska vlada začela graditi veleelektrarno El Chocon v Patagoniji, zboljševati cestno in železniško omrežje ter pridobivati nove površine za ¡pašnike in izboljševati že obstoječe za živino.
Gral. Lanusse o ciljih argentinske revolucije
Poveljnik III. armadnega zbora v Cordobi grah AJejandro Lanusse je imel sestanek s svojim častniškim zborom, kateremu je poročal o zadnjem sestanku vojaških poveljnikov z vrhovnim poveljnikom generalom Alsogarayem, ki je bil v Buenos Airesui V izvajanjih je zavrnil vse izmišljotine^ da naj bi bil ta sestanek' zaradi nesoglasij v vojski. Poudarjal je, da je ravno o-bratno res. Ker, če je bil optimist ob nastanku argentinske revolucije, je sedaj še mnogo večji optimist, ko ¡vidi s kako odločnostjo se vlada čisto po načrtu loteva reševanja težkih vprašanj,
¡zvezi
zasè-
držav
Glede zunanje politike v z zadnjim tretjim izrednim danjem Organizacije ameriških je dejal, da dejstvo, da je bila ta konferenca v Buenos Airesu kljub znanemu nasprotovanju nekaterih držav, d« bi bil njen sedež v argent. prestolnici, predstavlja v zunanji politiki sedanje vlade velik uspeh. Glede zavrnitve arg. predloga, da bi bil medameriški obram-gni ¡svet vključen v spremembo določil Listine OAD', je povedal, da je arg vlada izpolnila samo to, kar je ¡bilo soglasno sklenjeno leta 1966 na novembrskem sestanku vrhovnih vojaških poveljnikov ameriških držav v Bs. Airesu, ki so prevzeli nalogo, da bodo svojim vladam priporočili, da se postopa tako, kot je storila sedaj Argentina. Argentinski zunanju minister je izpolnil samo to, kar želi argentinska vlada, da se namreč govori jasno in odkrito in da «e je treba lotiti reševanja problemov % odgovornostjo in ¡odločnostjo, pa naj bodo še tako zapleteni.
Končno je grah Lanusse odločno poudaril, da stoji vojska tesno za vlado in ji pomaga pri obnovitvenem delu.
Notranji minister o delu vlade
Notr. minister dr. Borda je bil prejšnji teden na večerji pri zunanjih časnikarjih. Ob tej priložnosti jim je govoril o delu vlade. Povedal je, da vlada nima namena razbiti sindikatov, tudi ne gleda nanje s škodoželjem Zmagovalca po neuspeli akciji sindikatov proti Vladi, ampak želi ¡samo to, da vsi spoštujejo ¡zakon. Povedal je dalje, da je vlada v prvi vrsti odločena urediti gospodarstvo, ker bo potem podana o-snova za blagostanje, iki ga bodo lahko uživali delovni ljudje. Tedaj bo pa tudi nastopil čas, ko bo mogoče govoriti o obnovi političnega življenja v vsem Obsegu, kajti brez zdravega gospodarskega življenja in trdne gospodarske osnove tudi ne more uspevati v vsem razmahu demokratsko politično življenje.
Iz otopelosti v nemir.
Pred več kot 22 leti so jugoslovanski komunisti talko močno udarili po prebivalcih, da so ti kar otopeli- Vsak «e je skušal kam skriti ali vsaj vtakniti, da ne pride oblasti pred oči. Bila je doba terorja, kakršnega Jugoslavija ¿e ni poznala. Prišlo je tako daleč, da se nekdanji prijatelji, ki so slučajno prilili v Trst ali Gorico, na ulicah in javnih prostorih niti ¡pozdravljati niso u-pali. ker niso vedeli, Ikje tiči špijon in čaka na svoje žrtve, resnične in namišljene. Mrtvaška tišina je takrat zavladala zunaj stanovanja, še šepet je bil sumljiv, napačen pogled nevaren, navadna kretnja izda-jalska.
Ta otopelost je le počasi popuščala-čim večje so bile politične in gospodarske polomije, tem težje so jih komunisti upravičevali, tem manj so jim ljudje verjeli. Pri tem so ludje začeli ftbegavati očitno vsak stik s stebri komunistične diktature. Kamor se je pokazal komunist ali njegov sopotnik, tam je zavladal molk, ki je naravnost dušil vse tovariše, velike in male-
Prišlo je med tem za komuniste nesrečno leto 1948- Stalin jih je nagnal JZ komunistične skupnosti. V svoji o-samljenosti so se znašli brez opore, morali so presedlati na idejo samoupravljanja, poosebljeno v delavskih Cvetih. Ljudje niso verjeli v to novotarijo, bili so pa zadovoljni, da so komunisti postali tako zaposleni z novo idejo, da so navadnega človeka pustili pri miru.
Pri miru pa ni pustila ljudi gospodarska stislka, ki je bila zaradi slabega Jkomunistmega gospodarstva od leta do leta hujša. Ljudje so pod nenim pritiskom začeli godrnjati, v začetku na tihem, potem zmeraj glasneje. Bežim .jih je skušal potolažiti s politiko neomejene zaposlitve in široko razpredeno mrežo socialne zakonodaje. Nikomur se ni bilo treba bati za delo, vsakdo je vedel, kam naj se obrne, a-ko bo brez dela ali brez zdravja. Seveda so pa bili zaslužki-več kot pičli, pa še te je stalno glodala draginja, ki ni ¡poznala nobene gornje meje, kar se je najlepše videlo v stalnem padanju kupne moči jugoslovanskega dinarja.
Vir draginje je bila inflacija, ki je bila proti letu 1960 že tako občutna, da je režim mislil ¡na prvo korenito reformo. Poskusil jo je v 1. 1961—1962. Je spodletela. Inflacija je začela divjati, dosegla je svoj začasni vrhunec v letu 1965. Ljudi je minevala potrpežljivost. Godrnjanje je bilo vedno hujše, režimski pritisk ga ni mogel več zadušiti. In vendar je bilo v tistih letih še zmeraj dosti dela, pa tudi za socialno skrbstvo je bilo dobro preskrbljeno. Ljudje se pa niso -dali potolažiti, zahtevali so resničen boj proti draginji in pri tem niso ravno varčevali z besedami. Strahu iz 1. 1945—1955 ni bilo več v njihovih srcih.
Režimu ni preostalo drugega kot premišljevanje, kako bi znova poskusil z gospodarsko reformo, sedaj pa zares, kajti navezan je bil in je še danes le na lastne sile- -Kakršnekoli načrte za raformo je napravil v 1. 1961—-1965, vsi so -kazali na žrtve, ki jih bo moralo delovno ljudstvo sprejeti na svoja pleča. Tega se je režim zavedal, zato je le počasi odkrival vso težo reform, še počasneje je pa žrtve nakladal na delovne ljudi. Glavne žrtve -so p-a v grobem te--le:
■Zmanjkalo je -dela. Kakih 30-0-000 Jugoslovanov je že moralo iskati delo na tujem, d-oma ga pa ne more -dobiti po -skromni cenitvi kaki-h 200.000. To stanje se po napovedi Titovih planerjev ae bo .spremenilo do 1- 1970. Ravno narobe, ža letos in prihodnje leto napoveduje režim -še manj dela, -kot’ga je sedaj na razpolago. Tam pa. kjer tovarne obratujejo, so delavci vedno v strahu, da. bodo morali ustaviti obratovanje zaradi pomanjkanja surovin, težav z dobivanjem posojil, pomožnih materi-jal-ov, pogonske sile, Slabe prodaje itd.
V Sloveniji je sedaj zapo-slenih nekaj nad pol milijona ljudi v javni upravi in socializiranem gospodarstvu. Velika večina med njimi ne ve, -kako dolgo bo še pri kruhu in -koliko ga bo. V Sloveniji prideta na vsake tri zaposlene po dva upokojenca. Od-kodi bo režim jemal denar za polkojnine? Bolniki -bodo morali plačevati deloma -Stroške zdravljenja, česar do -sedaj niso. Odkod naj vzamejo denar? šolski sistem je pred finančnim polomom. Kam naj -gredo starši z otroci, -ki še niso za delo ? Pri vsem. tem pa draginja raste kar naprej in jo ljudje zmeraj bolj čutijo, pri tem pa nimajo več nekdanjega upanja na večje dohodke.
Zaskrbljenost je zavladala med Slovenci- Nemir -se je polastil njihovih src. Vse prihaja na prepričanje, da „tako
KLIC PO ZAŠČITI ZENA U\ OTROK
Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije je dne 4. marca iprire--d‘ila v Ljubljani pogovor s časnikarji. Ob tej priliki je predsednica Konference Majda Gaspari opozorila „na nekatera aktualna vprašanja družbenega položaja žena v Sloveniji“.
Iz njenih izvajanj zvemo, da udeležba žensk v slovenskem gospodarstvu že predstavlja 39% vseh -proizvajalcev, toda vpliv žene v družbi da ne narašča v enaki meri. Zadovoljiv ¡da je samo ■odstotek žensk v delavskih svetih, na vodilnih mestih v vseh -drugih organih, zlasti v družbeno-političnih organizacijah pa da njeno vlogo tne samo zanemarjajo, ampak v praksi tudi zapostavljajo-
Eden od vzrokov za takšno stanje je po njenem mnenju gotovo objektivne narave- Govornica navaja, da je zapo-
slena žena v Sloveniji dvojno obremenjena, družba ji pa pri tem ne pomaga dovolj. -Prišlo je celo tako daleč, da je ,aj že Slovenija glede otroškega varstva in -družbene prehrane na pred-za-dnem mestu v Evropi. Kakšno mora biti potem razmerje še v ostalih republikah!
Svoje navedbe je Gasparijeva zaključila s pozivom na republiko, da se je treba glede otroškega varstva, zaščite žene in njenega položaja v sodobni družbi lotiti načrtno, te akcije, da bi do leta 1970 zajeli v razne oblike varstva vsaj 15% otrok, kajti po za-thdilu govornice — in njene navedbe bodo gotovo točne — se je „politika družbene skrbi za otroke zadnje čase v tolikšni meri zameglila in je deloma celo nazadovala, da je treba storiti čimprej -odločne korake.
„Napori v vrhovih“ Je kipar im slikar I rance Gorše naslovil 'etoSnjo naslovno stran Zborn.ka Svobodno Slovenije. Gotovo ne brez namena in premisleka. Človek je začel svoj prvi napor v vznožju gore, na katero se je namenil, morda celo v dantejevskem temnem gozdu, trdem in tr^tvem, pa se je vzpenjal navzgor vedno više, pridruževali so se mu spotoma soromarji, vedno več jih je, vedno širši krog, in zdaj stopajo še vedno navzgor, če ne z večjimi napori kot nekoč, pa z večjo voljo! in zavestjo, da morajo stopati še više, še bolj strnjeno, kajti vrhovi čte nso doseženi, korak se še vedno vzpenja, napor še vedno krivi hrbte, daleč je še cilj... toda cilj je in napor zanj tudi: Svobodna Slovenija-
(Dr. Tine Debeljak, Ob srebrnem jubileju, Zbornik Svob- Slovenije 1967, str. 5)
,Obraz samoupravljavcev“
Tak je naslov uvodniku v Delu z
nacuje
za „simpatično potrditev refor-
dne 25. februarja, ki nam odkriva težek me, ¡njene moči in doslednosti“, name-
položaj -delovnega ljudstva ¡pod k-omu-muni-sti. Da bi si ljudje v Jugoslaviji zagotovili nadaljnjo zaposlitev, si o-d-trguj-ejo od že itak slabih prejemkov
sto, da bi s svojim peresom zapisali obtožbo sedanjih komunističnih upravljavcev v državi in po podjetjih. Kajti samo ti so krivi, da morajo delavci po
•■■•■■■■■■■»■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■•■«■■■■■’"■■■■■■■■at-
VELIKONOČNA Marijan Jakopič
Težki jerbasi — brhka dekleta k žegnu jih v vašo cerkev neso, pesem zvonov se čez polje razpleta, . upom. vstajenja boža roko.
Bele stezico in znamenja bela, —-beli oblaki — ti čolni neba — jadra, ki v vetru so se razpela, ko vigred poslala je hitrega sla.
V zraku je sreča, v dušah zvonjenje; sveže, opojno diha pomlad, v srcu kot v vetru brsti hrepenenje, trka na okna, vre preko livad.

ter odtegljaje -dajejo podjetju za obrat- I raznih -obratih s svojimi lastnimi sred-ni kapital.	] stvi pomagati vzdrževati razna podje-
tja, da ne izgube skrom-ne za-poslitve. T-o se dogaja pod oblastjo komuni-
Pa pustimo, naj o „obrazu samoupravljavcev“ govori pisec uvodnika Jaka Krivec. Takole -ga slika:
Največkrat niti ne opazimo drobnih naslovov in Skopih vesti -o proizvajalcih, ki so svoje celotne enomesečne osebne dohodke namenili za obratna sredstva svoje tovarne. O proizvajalcih, ki dajejo svoje prihranke za -eno leto na voljo skladom tovarne, o proizvajalcih, ki so se odločili, da bodo delali vsak dan dlje kot določa zakon samo zato, da bi tovarno rešili iz trenutnih težav. Nekako prezremo, da so to dogovori ljudi, ki se zavedajo, da niso samo proizvajalci, ampak tudi u-pravlj-alci, ki vse bolj vedo, -da je predvsem od -njih samih, od ¡njihovega ravnanja, odvisen njihov trenuten obstoj pa tudi daljša prihodnost.
Prebrali sm-o vest, ki govori, kako s-o se delavci tovarne „Vis“ na referendumu ‘skoro stoodstotno odločili, da bodo v nekaj mesecih zbrali v skupno blagajno vse svoje enomesečne osebne dohodke. Le tako si lahko zagotovijo nemoteno oskrbo z reprodukcijskimi sredstvi. Vsi razpoložljivi podatki so jih prepričali o pravilnosti te odločitve za normalno življenje tovarne, s katero upravljajo. Sklenili so, da bodo zato -delali za enajst mesečnih osebnih dohodkov in da si bodo dvanajstega — ki je prepotreben tovarni — izplačali 1970. leta s simboličnimi premijami in obrestmi, kakršne bi sicer dobili, če bi ¡denar vložili na hranilno knjižico.“
Pisec članka v nadaljnjem poje hvalo takim -delavcem, govori o „zrelosti samoupravljavcev“, njihova dejanja oz-
sto-v, fcii so -delavcem obljubljali boljše delovne in življenjske razmere, kakor so jih imeli pod prejšnjo „reakcionarno kapitalistično oblastjo“. Pa se je zgodi l-o ravno nasprotno: Pod komunisti morajo še ¡bolj delati ter na leto -dobe plače samo za enajst mesecev, ker mo-
rajo ¡ponekod dvanajsto „posoditi“ podjetju ,s simboličnimi obrestmi“. Tega delavcem v demokratskem -svobodnem svetu ni treba nikjer delati im vsako leto redno poleg dvanajste plače ob koncu leta dobivajo še trinajsto in še razne druge socialne priboljške.
Tako so se ¡kom-unisti tudi v socialnem pogledu pokazali kot največji reakcionarji ter izkoriščevalci delovnega ljudstva.
Bodimo previdni!
Iz pisma iz Evrope z dne 5- marca t-1. uredništvu Svobodne Slovenije
S sv-ojim odgovorom na Vaše zad- - ka skoro ¡povsod v našo škodo. Veli-nje pismo, sem v zelo veliki zamudi, j kansko zaslugo imamo, da smo v te-Ko je lani prišlo,me spet ni bilo v..., , žavnem položaju postali iz roda narod
ne more iti naprej-, da se to mora spremeniti, pa naj pride, kar hoče“. Nemir je pa nevarna prikazen v človeškem življenju. Lahko rodi v človeku globoke spremembe: lahko mu spremeni pamet v strast, premislek v divjanje, lahko zapelje v uničevanje zaradi uničevanja, lahko naredi iz njega navadno zver. Takrat čl-ovek pozabi na vse moralne zakone, išče samo prilike za ma-
in ko sem se vrnil, sem -takoj zabredel v čezmerno redno službeno delo, tako da mi zares ni -ostalo časa za pisanje ne le člankov, temveč tudi ne -pisem. Letošnjega Zbornika Sv-ob. Slovenije še nisem dobil v rolke, tako da ne morem za-vzeti -stališča do posameznih člankov. Vsekakor pa mislim, da kratek članek, kakršnega ste želeli, v sedanjih okoliščinah ne prihaja več v poštev.
Stvari so namreč krenile dokaj daleč in če že pišemo ali razpravljamo o slovenski bodočnosti, danes ni več čas, da bi le številčno šteli med emigracijo ljudi, ki so za rešitev slov. vprašanja v -olkviru Jugoslavije, in tiste, ki is-o za separatistično rešitev. Danes je po mojem potrebno izčrpno in temeljito obravnavanje tega vprašanja. Tako torej dejstvo, da članka nisem napisal, ni prav nobena škoda in ničesar ne spremeni v diskusiji. Sem pa prepričan, da res postaja čimdalje bolj potrebno, opozoriti na nekatera temeljna, nepremakljiva dejstva usode slov. naroda, ki bodo ostala v veljavi in za-dobila najbrž še večjo moč, dokler bo
ter se tako za nekaj časa zavarovali-Ali tempo ¡premika se je v našem stoletju pospešil in bo čimdalje hitrejši. Po mehaničnem zakonu bomo vsako generacijo na novo ogroženi. Če se hočemo torej obdržati, je naslonitev na tisto stran, ki nam je najmanj nevarna, naravnost življenjska -nujnost. Tako smo torej, ne iz kakih nagibov višje sinteze, temveč čisto navadno zaradi svojega -obstoja življenjsko ¡navezani na Jugoslavijo. Vsako drugo preudarjanje sloni ali na napačnih premisah ali pa na hoteni slepoti ali pa čisto navadno na čustvenih kompleksih, brez trezne, racionalne podlage.
Če bi bilo za koga še kaj dvoma o naši zainteresiranosti na Jugoslaviji, je Italija pohitela z opozorilom: na vprašanju državne pripadnosti, ki je Jugoslaviji /ne priztnava, je razbila trgovinska pogajanja z Jugoslavijo. Sto-rila je to takoj, ko je začutila, da je Jugoslavija zaradi gospodarske krize in zaradi narodnostnih vprašanj oslabljena. Če je torej Jugoslavija za nas
so vsled dolge odsotnosti z dom-a nekaterim ¡našim sicer zelo pametnim gospodom začeli bledeti pojmi, ki so ¡po mojem aksiom, naše narodne bodočnosti.
Mislim da je osnovno dejstvo usode našega naroda, da je tako majhen in stisnjen med tako velik® sosedne narode, razen na jugovzhodni fronti. To s-cevanje in ne gleda, ali je zadel na neaoraz -e se je zmeraj uveljavljalo, pravo žrtev.
obstajal in -hotel obstajati slov. narod, j najboljša rešitev, pa imamo mi v tej To opozorilo je tembolj potrebno, ker skupnosti veliko večji pomen kakor bi
Nemir je še posebno nevaren takrat, -kadar mu usoda ¡primeša obup. Takrat rad pozabi, da je ¡človek, se spozabi nad vsakim in nad vsem, sla po spremembi mu zamegli v-sa-ko razsodnost. Preda se goljufivim željam, ki jih še prej-e obleče v ideale. Vse to vidimo danes na Kitajskem.
Komunisti v Jugoslaviji se -tega zavedajo in bojijo. Zanašajo se pa na oborožene sile in policijo. Kaj pa, če to odpove ? če je ¡sila odpovedala pred 50 leti na Ruskem, zakaj ne foi sedaj-v Jugoslaviji?
Zato je sedanji -nemir v Jugoslaviji hu-do, hudo nevaren, je podoben tišini pred viharjem. Toda -kakšnim?
Nemir se je vselil -tudi med komuniste. Vsak njihov ukrep ima nekaj mrzličnega na -sebi, vsak načrt je takoj posvečen v ideal, naj ibo vreden tega imena ali ne. Vsaki žrtvi je obetano pretirano bogato plačilo. Ker iz njiho-vega gibanja izginja duh. se začepijo za vsako formalnost in skušajo videti v ¡njej rešilno bilko. ¡Zato je zavladala pri njih strastna zaverovanost v svoj P-rav, Iki jih zmeraj bolj oddaljuje od stvarnosti. Toda stvarnosti se ne bodo mogli izogniti. Kaj -pa potem ?
(A. D-, 7- 3. 1967)
zlasti odkar je s 19- stol. začela doba splošnega premika in razvoja, pr-emi-
nam -šel po številu. Smo bistveni sestavni del Jugoslavije.
Zatorej- mislim, -da bi morali biti vsi ¡Slovenci previdni, da sami ne -bomo pomagali žagati veje, na kateri sedimo. Mi -Slovenci res nimamo interesa raznašati skupno streho, tudi ne z nepremišljenimi besedami, katerih posledic se ne zavedamo- Značilno je, da so sedaj-1 treznejši Hrvatje začeli biti zaskrbljeni za Jugoslavijo, dasi so bili vedno v opoziciji.
BRALI SMO
Slovenski avtonomizem
V tržaški reviji ,¿Most“ (št. 12, leto 3) je Dušan Božič objavil zanimiv članek z naslovom „Smeri sodobnega političnega razvoja“. V članku poudarja, da potek današnjega svetovnega političnega razvoja določujeta dve vrsti silnic. Na eni strani je težnja po ohranitvi, gojitvi in razvijanju lastne samobitnosti, na- drugi strani pa se pojavlja težnja po vključitvi te Samobitnosti v širši družbeni sklop. Božič navaja za to trditev več dokazov in med temi tudi značilni primer Alžira. Dokler je bil Alžir nesvoboden, je težnja po lastni samobitnosti in lastnem razvoju mobilizirala ogromno pripravljenost za žrtve; ko pa je hala ta neodvisno-st dosežena in priznana, je stopilo vprašanje sodelovanja z ostalim svetom, celo z včerajšnjim sovražnikom, na prvo mesto. V komunističnih državah je -bilo obratno. Tu je ¡bila dana skupnost v enoličnosti ruskega komunističnega vzorca. Zato se je v teh deželah težnja po samobitnosti posebno močno izo-bli-
blikovala. Odpad Jugoslavije od Moskve, madžarska revolucija poljska „lastna pot v socializem“, upor Albanije proti Moskvi, težnja Romunije po neodvisnosti, spor med Moskvo in Pekingom in posebno v oči padajoča odpoved Moskve vodilni vlogi v sklopu komunističnih strank, vse to j® izraz zgodovinske težnje po vzpostavitvi ravnotežja med samobitnostjo in skup-nostj-o.	- i . * L- J. I
V nadaljnjem odstavku dokazuje Božič, da je težke notranje krize v prvi Jugoslaviji povzročilo ¡pomanjkanje ravnotežja med -samobitnostjo južnoslovanskih narodov in -njihovo državno skupnostjo. Ista nesposobnost sedanjega upravnega sistema, ki poskuša gledati na južnoslovanske narode kot enotno etnično skupnost, izziva težka notranja -trenja med temi narodi. Rešitve iz tega položaja pa sedanja uprava ne išče v samoodločbi južnoslovanskih narodov, temveč gre nadalje po poti, ki jo je za-
črtala srbska nacionalistična državna miselnost.
Zelo zanimiv je nadaljnji odstavek z naslovom „Slovenski avtonomizem“, ki je napisan -na naslov tistih slovenskih izseljencev in izseljenskih skupin, ki ne razumejo modernega časa in modernih političnih teženj in ne iščejo rešitve slavinskega vprašanja v smeri samobitnosti ali neodvisnosti slovenskega naroda in njegovega sodelovanja ali povezave z drugimi narodi. Ker zadeva ta odstavek nas —- -slovenske izseljence, želimo našim bralcem ponoviti nekaj stavkov.
Božič piše takole: „Medtem ko se v Sloveniji sami giblje težnja po avtonomiji v smeri vzpostavitve ravnotežja med samobitnostjo in skupnostjo, se je zaprlo „Slovensko državno gibanje“ v lastni narodni geto ter odklonilo sleherno razpravo o odnosih 'do drugih južnoslovanskih narodov. Še več! Vsakega, ki je za kakršno koli obliko državnega sožitja z ostalimi južnoslovanskimi narodi, so označili za narodnega mlačneža, sebe pa proglasili za ed.ne prave zagovornike „resničnih“ slovenskih interesov. Zaprti v lastni narodni geto, niso zavzeli sovražnega stališča le do Srbov, temveč tudi do slovenskih j „jugoslovansko“ usmerjenih emigrant-j 3K,-a ¿kupni .n posameznikov in tako niso mogii -pritegniti k sodelovanju celo tistih, ki bi bili pripravljeni o novo nastalem političnem položaju Slovencev razpravljati in v stičnih točkah z njimi sodelovati- S svoj.mi nacionalno nestrpnimi stališči se gi-bljejo ravno v nasprotni smeri celotnega svetovnega razvoja, torej proti težnji po vzpostavitvi ravnotežja med samobitnostjo in Skupnostjo. Zato tudi niso bili zmožni vključiti slovenski problem v svetovne tokove.
Brez sleherne zaslombe svetovnih političnih tokov, brez vsakih materialnih sredstev in brez za-dostne organizacijske predpriprave j« „Akcijski od-bor za neodvisno Slovenijo“ pozival Slovence v domovini na od-por in to celo oborožen odpor. S tem je pokazal ne samo veliko politično naivnost, temveč naravnost neverjetno neodgovornost, saj bi se tak svetovnopolitičn-o osamljen upor nujno moral zadušiti sam v sebi.“
LETOŠNJI VOLILNI KOLEDAR V JUGOSLAVIJI
Volitve poslancev v vse zbore zvezne -skupščine s-o razpisane za 9. aprila. Tega dne bodo volili zvezne poslance v občinskih -skupščinah. Neposredne volitve v zvezni zbor zvezne skupščine oz-volitve -članov zveznega zbora po volivcih ¡bodo 23- aprila.
Volitve poslancev zveznega zbora, ki v ta skupščinski -dom volijo republiški zbori republiških skupščin in pokrajinski zpDori pokrajinskih skupščin bodo najpozneje -do 15. maja-
Volitve zveznih poslancev bodo v 60 volilnih en-ota-h oz. v polovici skupnega števila. Letos bodo namreč volili samo polovico poslancev vseh zborov zvezne -skupščine. Člane vseh skupščin, tudi zvezne, volijo vsaka štiri leta s tem, da vsako drugo leto volijo polovico vseh zborov. Popolne -skupščine so bile izvoljene leta 1963 po uveljavitvi nove ustave- Takrat So bile določene tudi volilne enote, v katerih je mandat trajal dve leti. Izjemoma so bili ti poslanci izvoljeni ¡dve leti pozneje leta 1965 še za naslednjo štiriletno dobo. Letos so volitve tistih poslancev, ki so bili- leta 1963 izvoljeni za štiri leta.
Razumljivo je, da bodo kandidati samo tisti, ki jih bo odobrila partija.
KOMISIJA ZA SPREMEMBO ZVEZNE USTAVE
Na zasedanju zveznega zbora narodov dne 28. februarja je ¡bila izvoljena za izdelavo besedila za -spremembo zvezne ustave. Za predsednika komisije je bil določen Veljko Vlahovič. Iz vrst zveznih poslancev so od Slovencev v tej komisiji Roman Albreht in Anton Vratuša, iz socialno zdravstvenega zbora Olga Vrabič. Izmed družbenopolitič-no-znastvenih in ¡strokovnih dlelavcev je tudi več članov. Iz te skupine je od Sllovencev Lidija Šentjurc.
Komisija je imela prvo sejo 2. marca
i-m 3Slc>w^yi8i«R
Slovenska pomorska družba „Splošna plovba“ bo v letošnjem . letu dobila tri nove ladje: Koper, Postojno in Portorož. Prvo ladjo še ta mesec, ostali dve pa kasneje. Ladji Postojna in Portorož bosta namenjeni za plovbo okoli sveta. Z novimi ladjami bo ladjevje Splošne plovbe naraslo na 15.000 b.uto registrskih ton, kar pove, da je Splošna plovba tudi v svetovnem merilu dosegla pomorska podjetja srednje velikosti.
Smrt med duhovniki. Na praznik Lurške Matere božje je umrl samo nekaj dni pred svojo 90 letnico biseroma-šnik Ivan Erjavec. Bil je župnik na Želimlju, v Gornjem Logatcu, nato znova v Želimlju polnih 21 let do upoko-kojitve. Kot upokojenec je oskrboval bogoslužje na Bregu pri Kranju. Med vojno so ga Nemci izgnali na Hrvaško, po vrnitvi je vodil župnijo Ig nato pa še duhovni jo Olševek.
V	Hrušici je 31. jan. umrl zlatoma-šnik Adolf Simončič- Služboval je na raznih župnijah na Primorskem, v pokoju pa živel v Hrušici.
Na redni letni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti dne 7 februarja so bili izvoljeni: za rednega člana dr. Anton Slodnjak, redni profesor univerze v Ljubljani v p- in za dopisne člane: 'dr- Dragotin Cvetko, redni profesor za muzikologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Dušan Hadži, redni profesor fakultete za naravoslovje in tehnologijo na univerzi v Ljubljani; dr. Svetozar Ilešič, ledni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani m Janez Cilenšek, rektor Visoke šole za glasbo v Weimarju, redni član Nemške akademije znanosti v Berlinu.
Mladinsko prestopništvo v zadnjem času vedno bolj narašča tudi v Trbovljah. To izhaja iz izjav referenta za mladinska vprašanja pri občinski skupščini. Povzroča jih predvsem neurejeno družinsko življenje alkoholikov in družin, ki se malo, ali nič ne brigajo za vzgojo svoje mladine.
V	Prekmurju je vedno več takih primerov, da sezonski delavci po odhodu na delo v tujino povsem zanemarijo svoje družine in celo prekinejo z njimi stike. S preseljevanjem iz podjetja v podjetje navadno za sabo zabrišejo vsako sled- Take primere mora potem obravnavati občinsko sodišče. N-pr. v Dolnji Lendavi primer nekega delavca, ki je doma pustil brez vseh sredstev ženo s petimi nedoraslimi otroki.
Svet osnovne šole Tone Čufar na. Jesenicah. je začel akcijo za zbiranje prispevkov za odkup 300 let stare lesene kajže, rojstne 'hiše pisatelja Franca Sal. Finžgarja. S tako akcijo so začeli že pred leti, .pa so ostali sredi poti. Sedaj je postala znova aktualna, ker 'sedanji lastnik Finžgarjeve rojstne hiše namerava hišo preurediti in v njej .pripraviti primernejše bivališče za svojo petčlansko družino.
V skupščinskem odboru za preučevanje zakonskih in drugih predlogov v Ljubljani so sprejeli zak. predlog o | prenehanju višje gospodinjske šole z internatom v Domžalah, šolo bodo opustili v jeseni, vse njene prostore pa bo prevzela biotehnična fakulteta, ki bo skupno s pedagoškima akademijama skrbela za nadaljevanje vzgoje strokovnjakov za prosvetljevanje ljudi z zdravim načinom prehrane, oblačenja in urejanja hišnega okolja.
Umrli so. V Ljubljani: Filip Šibenik, Rozalija Žgajnar roj. Travnik, Evgenija Pitamic, Anton Jelenc, pos. in obrtnik, Jakob Munih, Franc Devetak, gimn. prof. v p- Ivan Meden, kovaški mojster, Marija Tofant, Peter Slabe, Anton Bag-gia upak., Henrik Bartl, biv. trgovec, Regina Bydlo roj. Nosofski, Ivan Nivak, Ludvik Renčelj, strjoevodja, Ema Novak roj Trost Danijel Kasun, zidar, Jože ‘ .'-ti , Ivanka Gole roj. Celarc, upok., nton Jesih, mesarski mojster, Tone ;ibežar, Lovro Podlipec, upok., Mirko
Plesničar, upok., Marica Gravnar, roj. Prinčič in Gabrijel Marušič, poštni in-šigaktor v p. v Mirnu, Marija Križaj roj Jenko v Naklem, Janez Hrovat, zavirač v Nivem mestu, Ivan Prosenc, rud. uslužbenec v p. v Zagorju, Anton Pavlič, upok. v št- Vidu pri Stični, Frančiška Hafner roj. Čufar, vdova po skladatelju in glasbeniku v Preski, Franci Kobal v Kremlju, Ivana Šorli roj. Otrin v Kranju, Vali Treven, rentgenski tehnik v Idriji, Franc Ambrožič, ¡mesarski mojster na Bledu, Marija Mikec v Škofji Lolki, Pavlina Jerinčič por. Kumar, učit. v p. v Konjskem, Jožefa Lavrenčič roj. Skubic v Mengšu, Franc Tekavc. biv- zid. mojster v Rafolčah, dr- Igo Koščak, zdravnik stomatolog v Beogradu, Klotilda Paunovič roj Fro-lich v Celju, Rudolf Beravs, kopač v rudn. obratu Hrastnik, Vinko Mam. rud. uslužb. v Zagorju, Anton Zidar v Smledniku, Antonija Tofant v Celju, Olga šlebinger, vdova po ravn. vseuč. knjižnice v Gornji Radgoni. Pavla Hribar v Domžalah, Franc Zupan, Gostilničar v Križah, Marija Olaj v Novem mestu, Franc Močnik, organist v Črešnjevcu. Alojz Dolar v Celju, Marija Špeaide v Okoni Frančiška Jalk-omnik
SLOVENCI V
V"^NOS AIRES
Velikonočni obredi na veliko soboto v Slovenski hiši
Začetek bogoslužja ob 23. uri: Blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, slovesen sprevod z velikonočno svečo, berila, litanije, blagoslov krstne vode, obnova krstnih obljub, slovesna maša velikonočne vigilije. Poje pevski zbor Gallus.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Fedorja Eiletza In njegove žene ge. Marte roj. Covello se je rodil sin, ki je pri krstu dobri ime Ksaver Leopold- Otroka je krstil v cerkvi Medalla Milagrosa v Buenos Airesu g. Msgr. Anton Ore-har, za botra sta bila dr. Leopold Ei-letz in Julia Covello. V družini Antona
ARGENTINI
de Luca in njegove žene Majde roj. j Stupica se je rodil sin Viljem. Otroka J je krstil g. Matija Borštnar, botrovala | sta pa Robert de Luca in ga. Karoli-lina Petelin-Štupičeva. Družino Franca Resnika in njegove žene ge. Terezije Glavič je razveselil tudi sin. Na ime Franc Ivan ga je krstil g. žup. Albin Avguštin, za botra sta pa bila Kazimir Goljevšček in Veronika Terlikar. Sina Jožeta Alojzija imajo tudi v družini Jožeta Škraba in njegove žene ge. Anice roj. Janežič. Srečnim družinam naše čestitke.
CASTELAR Rediteljski sestanek
Na slovenski Pristavi v Moronu je bil v nedeljo, 19. t. m., roditeljski sestanek slovenskega šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna, na katerem je imel
JUBILEJNI ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE
ZA LETO 1967
je,izšel ob 25-letnici izhajanja Svobodne Slovenije. Od vseh dosedanjih Zbornikov je najobžirnejši. Ima 440 strani in nad 100 ilustracij, ter dve prilogi.
Uvodne misli je napisal pesnik in pisatelj univ. prof. dr. Tine Debeljak. Osnutek za ovitek je zamislil akademski kipar in slikar prof. France Gorše. Bogata vsebina je razdeljena na 8 poglavij:
Kakor v prejšnjih letih ima tudi Zbornik za leto 1967 dve prilogi: umetniško ter gorniško na finem ilustriracijskem papirju.
Prodajna cena je v Argentini 1-500 $ — sicer pa 5 USA dolarjev ali odgovarjajoči znesek v drugih valutah.
Naročila v Argentini prejemajo: Slovenska hiša na Ramón Falconu in Slovenski domovi ter vsi stalni poverjeniki Zbornika.
vzgojno predavanje predsednik pristav-skega odbora g. Franc Pemišek. Govornik je podal vrsto lepih misli in napotkov o rgan ziranju naše mladine v KA. v SFZ in SDO ter druge mladinske organizacije, nakar se je razvila debata o modernih mladinskih problemih.
Sledil je občni zbor šolskega odbora omenjenega tečaja ter je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Rajmund Kinkelj in dosedanji odbor, z izjemo gg. Albina Kočarja in Mirka Kopača, ki sta prosila za izstop po mnogoletnem prizadevnem delu v odboru ter sta bila na njuni mesti izvoljena gg. Kazimir Keber in Alojzij Oblak.
Lepih počitnic je konec
Česar ni bila deležna moronska mladina ob zaključku tečajev prejšnjih dveh let — obakrat je deževalo — se je zgodilo letos. Vreme je bilo v soboto
11.	marca lepo, da je bilo kaj.
Kdor je to popoldne po peti uri obiskal Pristavo, je začuden obstal. V prijetni senci so se ob eni strani dveh dolgih miz stikale glave dekličev in fantičev od 6 do 15 let ter z vso resnostjo študirale — poteze šaha v napeti igri proti gospodoma Kinklju in Debevcu, šahovska simultanka! Prva točka popoldanskega programa kot slika šahovskega udejstvovanja, ki ga je v teku počitnic razgibal g R. Kinkelj v veliko navdušenje mladine.
Po ¡končani igri je ob navzočnosti udeležencev tečajev, njihovih staršev in prijateljev s pozdravnimi besedami odprl razstavo predsednik Pristave g-F. Pernišek. Naraščajnice in mladenke so v treh skupinah razstavljale ročna dela pod vodstvom ge. R. Goriškove ter risbe in pravljične motive iz plastiline ob skrbni roki gdč. M. Gaserjeve. članice so poleg ¡rdOnega diela ponovno presenetile z bogato kuharsko razstavo, pripravljeno pod vodstvom strokov-nakinje gdč. E. škuljeve. Fantiči so vzbudili pozornost z živahnimi motivi s taborjenja in iz živalskega življenja v plastilini.
Tretja točka popoldneva je bila razdelitev nagrad. Risanje je ocenil in razdelil nagrade arh. g. J. Vombergar šahovske pa je izročil zmagovalcem dekliškega in fantovskega turnirja g. Kinkelj.
Medtem se je zmračilo. Ob ombuju pripravljeni sedeži in žarometi so kazali, da bo nastop tam. S pisanimi rutami in šopki na prsih se je pojavila ob vznožju tega mogočnega drevesa skupina deklet s kitarami in piščali. Za njimi so pripele ostale grupe deklic in deklet — izletnic — ter z veselo, včasih hudomušno pa tudi resno besedo živahno povezovale naše narodne melodije v najbolj prisrčen prizor. Harmonika je zvabila večja dekleta, da so se zavrtela v treh folklornih plesih, potem pa so se z ostalimi izletnicami poslovile od navzočih z večerno pesmijo-
Nastop je živo naikazal uspeh dela ge. M. Geržiničeve, ki je letos izbrala narodno pesem, da jo vsadi v srca mladih. Prof.. Geržinič je povezal to pesem z besedo, ki je prihajala mladini prav iz srca. Gdč. M. Gaserjeva je deeve povedla v prve korake naših narodnih plesov, ki jih je spremljal s harmoniko Polde Malalan. V režiji in
Sloveiisko-argentinska odprava na Koatmentalm
led 1967
Če imamo na vidiku svetovni sloves in zanimanje gorniških krogov za planinsko področje okrog Fitz Roya (severno od jezera Viedma). je pravzaprav čudno, da so vse do slej ostale tako malo znane in razmeroma malo obiskovane ter oblegane nekoliko južneje na kontinentalnem ledu ležeče gone, !ki strle iz visokih gorskih verig zahodno in vzhodno vzdolž ledenika Upsala (zahodno in jugozahodno od jezera Viedma oziroma zahodno in severozahodno od jezera Argentino). Te gorske verige nosijo nekaj vrhov, pravih planinskih 'biserov, ki v ničemer ne zaostajajo — najsi bo s planinsko tehničnega kot z lepotnega vidika — za Fitz Royem in njegovimi okoliškimi oprodi. Prav to področje sta si v zadnjih dveh letih osvojila za svoje torišče v odpravah Slovenskega planinskega društva naša plezalca Jure in Peter Skvarča, potem ko sta si že v prejšnjih letih na kontinentalnem ledu nabrala in utrdila ‘ledene’ skušnje ter nabrala in podarila slovenskemu zamejskemu gorništvu lovorike 'kot so Pier Giorgio, Gorra Blanca, Cardenal Cagliero, Lautaro, Mellizos. In kot je hilo doslej še z vsemi slovenskimi planinskimi odpravami potekajo tudi te brez zaznavnega hrupa in zveneče pro pagande ob skromnih — zelo skromnih —. sredstvih, a oh zvrhani meri idealizma in ljubezni do gora in do slovenskega naroda.
Ko je šlo za Fitz Roy, mu je botroval ves svetovni gorniški in malone ves časopisni tisk; so mu dajale hrbtenico in materialno oslombo tukajšnje
in inozemske ustanove, podjetja in vlade. Mi zdomski Slovenci, pa se zadovoljujemo z našo Svobodno Slovenijo, z gorniškim poglavjem v Zborniku Svobodne Slovenije, s kakim poročilcem v argentinskem časopisju, pa s skromnimi prispevki sila maloštevilnih uvidevnih rojakov. Celo ostali zamejski slovenski tisk malone dosledno prezre take storitve, kar pa skoroda boli, kot da je tako v redu in samo. po sebi razumljivo- In gre ipri tem za prav nič manjše gorniške vrednote kot so bile one svetovnoznane fitzroyske. Morda pa so zato 'bolj naše, bolj vredne, ker jih ne razdajamo tako na veliko in široko okrog po ¡svetu- Saj je vedno tako z nami: na tiho trpimo sami zase, kadar nas zateče narodno trpljenje, in ne znamo ga razvpiti v svet, da bi nas zanj pomiloval, nam pomagal. Pravta-ko na tiho rastemo in postajamo veliki sami iz sebe, in ni nam, da bi z našimi zmagami in uspehi zastrmeli svet. Nemara j® prav v tem naša moč in morda tudi skrivnost našega narodnega obstanka — kljub tolikerim zgodovinskim viharjem.
O dejavnostih lanskoletne odprave na tem področju je krajše poročala Svobodna Slovenija, podroben opis pa prinaša ¡pravkar izšli Zbornik 1967. Letošnja odprava si je v glavnem prizadevala nadaljevati tam, kjer je morala lani po mnogih uspehih nato zaradi okoliščin postaviti zapik in ohranjali upanje za ugodnejše razmere v naslednji ekspediciji.
In letos? Da, tudi topot jie ¡bilo strtih nekaj nadaljnjih trdih orehov tam
doli na ledenem jugu, drugi pa se še trdovratno upirajo in čakajo novih, trših prijemov. A slej ¡ko prej bodo tudi jedra le-teh padla v slovensko pest. Za planince povzemamo na kratko potek letošnje odprave:
Cerro Cono
Dva člana odprave. Jure Skvaača in Luciano Pera, sta 2. januarja 1967 odletela z letalom do Rio Gallegos, šele 5. januarja jima je uspelo nadaljevati pot s tovornjakom drž. cestne uprave do mesta Calafate ob Lago Argentino. Naslednji dan sta se za tri deževne dni utaborila na 40 km oddaljeni estanciji Cerro Buenos Aires, last gostoljubnega dalmatinskega rojaka Stipičiča. 9. jan. prideta do Punta Bandera, ki je naravno pristanišče za Calafate in se vselita v bazo Instituta za kontinentalni led, kjer je slučajno na inšpekciji direktor instituta polkovnik Huerta, znani andinist, in njegov nečak dr. Julijan Ramírez. Slednji prosi, da bi ju smel spremljati po ledu do koder bi mu njegove omejiene gorniške sposobnosti to dopuščale, na kar Jure pristane. Dan za tem se pojavijo na bazi še štirje mladi Buenosaireščani, ki pravijo, da so raziskovalci celinskega ledu. Isti dan uspe Juretu pridobiti g. Feliksa, posestnika iz Rio Turbio, da jih s svojo barko prepelje čez jezero kakih 60 km proti severu do estancije La Cristina, last znanega gorniškega prijatelja g. Mastersa. Vse te dni jih preganja večni južni dež in na estanciji je zapadlo ta dan celo 10 centimetrov snega.
11. 1. prečkajo vsi skupa reko La Carolina (ali Arroyo d'e las dos Lagunas) in se v dežju zatečejo v kočo Instituta za kontinentalni led. Tu se 12. 1. odpravi ločita in nadaljujeta vsaka
svojo pot. ‘Raziskovalci’ namerjajo prečkati led na zahod, naši pa pripravljati vmesna taborišča na poti do izbranih vrhov medtem, ko čakata še na
ostale člane odprave.
Od teh sta prišla do pristanišča dva dni kasneje Cesarino, Fava in Bori® Kambič- Čez par dni sta zgubila upanje za možen prevoz čez jezero in ker jima pot po suhem okrog dolgega jezera ni bila mikavna, sta jo mahnila na svoje proti Fitz Royu ter se s tem odpovedala naši odpravi. Vendar naj zabeležimo, da sta tam uspela doseči vrh Vespignani, kateremu se je morala pred dvema letoma zaradi danih ovir odpovedati Comesahova odprava.
12.	1 .začneta znašati Jure in Lu-ciano z dr. Ramirezom tovore hrane in plezalne opreme proti severu po močno razčlenjenem ledeniku Upsala do vmesne postojanke kakih 1.000 m višje. Naslednji dan prečkajo težko prehoden Uspala proti jugozahodu in dosežejo gorsko verigo Murallon, kjer postavijo tabori:(5e I. Ves naslednji teden skoro po ves dan dežuje ali sneži in v takem nadaljujejo s tovorjenjem iz estancije preko vmesne postojanke do taborišča I. Od tod prodirajo proti jugozapadu in prečkajo ledenik, katerega krste za Glaciar de las Avutar-das (avutarda je vrsta tamkaj živečih vodnih rac). 16. 1. se končno ustavijo na severnem vznožju gore Cerra Cono, ki jo nameravajo zavzeti, in začno kopati v višini ca. 1.200m luknjo za taborišč« II., ki je do 19. 1. urejeno in opremljeno.
Ker Petra Skvarče ni od nikoder, vreme pa ‘se je za silo uneslo, se 20. januarja ob pol petih zjutraj oprtita Jure ih Luciano s plezalno opremo za naskok na deviški Cono. Po dveumem
Vsah teden ena
VELIKONOČNE ŽELJE Antdn Novačan
Pri ves doma zdaj snežec se topi, brsti drevo, trobentica cveti.
Če>z polje veje topel veter plah, Velika noč svetlika na gorah...
A tu jesen je.. . Grozdje zrelo že, na tratah listje zmimenilo vse... v oči nas grizka mrzel veter suh, iz skrinje jemlje babica kožuh...
Vstajenja praznik isti tu in tam! O, da bi srečo nosil vam in nam — in da bi kmalu tisti veter bil, lci vam in nam solze bi posušil!
sceni sta priskočila na pomoč ge. Ger-žiničevi gospa in gospod Pograjc.
Po vsem tem je tudi želodec dobil pravico, da se oglasi. Kuhinja je postregla z — nič manj kot — razstavljenimi jedili. Kdo se je mogel ustaviti tej izredni priliki!
Vsem, ki so sodelovali v pripravi in izvedbi teh počitniških tečajev, je bil pripravljen prigrizek, med katerim sta jim mons- A- Orehar in g. F. Pernišek izrazila zahvalo in priznanje-i To oboje velja poleg že omenjenih čč.
| gg. župniku M. Lamovšku in F. Him-i melreichu, gospema in gospodoma Debevcu in Zurcu, gospema M. Kraljevi n M. Batageljevi, predavateljem č. J. Langusu, gdč. M. Markeževi in g. P-Rantu, gospodinjski ekipi gospem Golobovi, Kopačevi, Rakovčevi, Dolinško-vi, Tomčevi, Klemenčičevi in Kočar-jevi ter skupini mladih katere sodelovanje je vesel up naše skupnosti.
M- B.
RAMOS MEJIA
Uspela tombola v Slomškovem domu
B'ila je v nedeljo, 12. marca, popoldne- Udeležba je ¡bila res izredna, saj je nad tisoč rojakov Nasedlo obširni protor na vrtu in športnih igriščih. V imenu prirediteljev je pozdravil ; goste Marijan Loboda, ki je tudi ¡napovedoval številke. Glavni dobitek je po izredno nizki ceni oskrbelo znano slovensko-podjetje Pavle Novak. Sreča je doletela Marjetico Pergar, ki si je izbrala' radio-c-ombinado. Naslednjih večjih tombol pa so bili deležni rojaki Jakob Ris, Greta Bizjan in Frančiška Koritnik. Razdeljenih je bilo 63 tombol, 100 kvatem in 115 činkvinov. Mnogo dobitkov so prejeli otroci, med katere ,je Slomškov dom razdelil 600 brezplačnih tablic. Y komisiji, ki je vestno opravila svojo nalogo, so bili gg. Aleksander Majhen, Božo Fink, Janez Brula in Župan Herman st- Organizacija priprav in izvedba I ji bila pod vodstvom Franceta Hornov -ca, prireditvenega referenta Slomškovega doma.
! -Številni gostje so si z zanimanjem ugledali okusno pripravljeno razstavo ročn.h ¡del počitniškega tečaja. Razstava je pokazala lepe uspehe mladih ljudi pod vodstvom mladinskega referenta.
v tponu po strmem snežišču se jima pred severno steno postavi v oprek široka razpoka, katero obideta in ko naletita na primnren žleb, vstopita po njem v okrog 200 m visoko steno. V naslednjih dve ulah pleže izstopita iz nje na greben, ki pa je ves posejan z visokimi strmimi in težko obhodnimi ■špicami. Le-te postavljajo čezdalje težje plezalne, zahteve. 'Zato čez nekaj časa Luciano Pera odneha in se vrne do vrhnjega roba spodnje severne stene. kjer bo čakal na Juretov povratek. Ta pa trdovratno in zagrizeno išče možnih prehodov in rine naprej. Žal bi mu bilo zapravljenega vrha in se odloči za samotno pležo. Po ozkem grebenu obide po desni steno neprehodnih nagostih ¡ stolpov, se zarine v gornjo steno, prečka nato greben na zahod, vstopi v vrhnjo zahodno steno, iz katere v pleži četrte stopnje in po 'dveh ledenih slapovih pete plezalne stopnje izstopi na vrhnji greben, ki vodi do vrha. Tako zavzame Jure Skvarča okrog štirih popoldne dne 20. januarja 1967 ledeno goro Cerro Cono, ki postane tako nova postojanka slovenskega andinizma. Ker so -ostale zastavice in pisana dokumentacija v Lucianovem nahrbtniku, zabije na vrhu v led plezalni klin s kara-binarjem in posname nekaj slik. Vse je na tej gori ošpičeno in ima vrh komaj za kakih 19 metrov ozkega slemena. Po nekoliko spremenjeni smeri se spusti nato Jure do vrha spodnje severne stene, od koder sestopata skupaj z Lucianom do taborišča II, kamor prispeta ob desetih zvečer. Tu ju sicer dobronamerni, a nekoliko nerodni dr. Ramirez pričaka za okrepčilo — s toplo vodo...
Naslednje tri dni znašajo material iz taborišča II in I do koče in naprej do estancije La Cristina.
(Nadaljevanje sledi)
ZENA IN NJE
VET
Anica Kraljevá
Da ne bomo prepozno jokali
Pravijo, da življenje v tujini člo-«ika obogati. Nove izkušnje mu prinesejo širokost mišljenja, trpljenje ga «trdi.
Ko danes gledamo na prva leta na-jjega bivanja v novi domovini, se zave-éuno, da bi danes v marsičem drugače Savnali. A takrat smo prišli v novo, neznano deželo.
Po hudih vojnih izkušnjah smo pri-*i v deželo, ki nas je lepo sprejela, nam dala svobodo in obilnega kruha — fiavo čudo božje! Ljudje so se z veseljem lotili dela, saj ga ni manjkalo. Z varčevanjem in požrtvovalnim delom so rastli družinski domovi, se polnili z novo opremo, v jedilnih shram-l|ah siismo ničesar pogrešali. Morda se pa danes marsikdo zaveda, da smo v preveliki skrbi za gospodarski podvig, zanemarili morda najvažnejše: zanemarili smo vzgojo naših otrok prav takrat, ko so jo najbolj potrebovali.
Na otroke je novo okolje takoj vplivalo, z novo govorico so srkali vase vse, kar se je nudilo očem in ušesom. Slišali im videli so več kakor starši, ki m za novo okolico niso brigali. Naši »ovi domovini moramo biti hvaležni, da aam je dala možnost svobodnega razmaha-
Priznati moramo, da živimo med narodom, ki nam je lahko v marsičem m zgled, posebno v lastnostih, ki so v j*as šibke ali občutno pomanjkljive. Predvsem jih lahko posnemamo v medsebojni ljubezni v družini, v pozornosti do starejših sorodnikov, v spoštovanju do tujega človeka, v splošni vljudnosti in prijaznosti.
Seveda smo počasi spoznali tudi slabe lastnosti domačinov. Tem napakam bi se morda vsaj nekoliko izognili, če bi bili nanje pravočasno opozorjeni.
A napačno bi bilo tudi zdaj o njih molčati.
Dober (poznavalec tukajšnjega življenja je v družbi trdil, da je požrešnost (gula) največji greh argentinskega človeka. Domači vzgojitelji večkrat pišejo o tej napaki in opozarjajo starše na nje nevarnost. Bilo bi zares tragično, da bi naši novi rodovi posnemali to zoperno lastnost zaradi nevednosti ali nemarnosti svojih staršev.
Ponedeljek v službi prinese svoj poseben pečat. Živahen pogovor se suče navadno okoli dveh vprašanj: nedeljski nogomet in obolela jetra zaradi preobilne hrane: „Ay, mi hígado!“
„Zakaj pa jeste, 'kar vam škodi?“
„Ker mi je všeč■ Vem, da mi slabo stori, a se ne morem premagati,“ razlaga dekle z bledim obrazom.
Močno je opaziti tudi že med nami znake požrešnosti, ki smo jo pri krščanskem nauku naštevali med glavnimi grehi. Kaže se posebno ipri mladini, 'ki neutešeno sega po jedi, slaščicah, pijačah, tudi ko ni potrebno. Važno je «tešiti 'hipne želje, hipne apetite!
'Za družinsko življenje je skupna jed velikega pomena, saj prav ta čas okoli mize, nudi staršem priložnost, da svoje otroke spoznavajo, jih poslušajo in .uravnavajo njihova »poznanja. Jed je seveda, posebno za mlada usta, važna zadeva. Damo ji višji pomen, ko se Bogu zanjo zahvalimo, je dar božji, ki nam krepi telo, ki nam prinaša užitek, nikakor pa ne sme služiti požrešnosti- Pametni starši so pozorni na količino hrane in vedo, kdaj je „mera polna“ in kje se začne požrešnost. „Zdaj si božji,“ so rekle včasih mame, ko so podojile dojenčka. Do prave mere, več bi ne bilo več „božje.“
'Požrešnost ima lahko hude posledice ne samo za telo, podleči užitku telesa je škodljivo tudi za dušo. Požrešen človek se vdaja tudi drugim „apetitom“, išče telesno udobnost, se vdaja lenobi in telesnemu ugodju. Neute-3 ji ve želje, ki razjedajo notranjo pravilno rast mladega človeka, ustvarja-jajo iz njega slabiča, ki ne bo mogel več sam sebi ukazovati. Ni lahko obvladati svoje slabosti, treba je zato majhnih, in velikih žrtev. Nič ne bo torej otroku škodilo, če bomo od njega zahtevali majhne žrtvice v premagovanju sladkosnednosti. Otroku ho prema-
govanje utrdilo značaj, pomagalo mu bo do krščanske osebnosti, saj je prav žrtev in trpljenje podlaga krščanskemu življenju-
Najmočnejši nauk so seveda starši sami. Ubogi otroci kjer se preveč govori o hrani, kjer je v hiši več steklenic kaikor dobrih knjig! Polni bari vinskih bratcev v naših domovih tudi niso prav vzpodbudni zgledi za našo mladino, tako tudi ne prevelik poudarek na praznovanje kolin. Ne smemo se potem zgražati, če otroci med koncertom srkajo coca-colo.
Šolsko veselje
Skupina fantkov je končala z igro in sedi v travi-
„Jaz bom šofer, ko bom velik,“ reče Andrejček, „bom imel velik kamion in bom vozil jabolka!“
„Jaz bom pa zdravil živali“, pravi Mikec.
Mali Jožek se oglasi: Jaz bom pa... vivo-“ Vsi se zasmejejo.
„Ja, bom,“ poudari užaljeni Jožek, „moj očka je rekel, če bom vivo, bom bogat in bom imel avto.“
Izraz vivo se v tej deželi premnogo-krat sliši.
Vivo ne pomeni živ — je vse kaj več kakor to: je zvitost, je hinavščina, je brezobzirnost do bližnjega, je dostikrat nepoštena pot do cilja. Doseči, česar si želiš za vsako ceno. Vivo je, kdor „prinese (koga naokoli“ za svoj dobiček. Je torej slaba, škodljiva lastnost. Kot tako jo gledajo tudi argentinski vzgojitelji, ki opozarjajo starše, naj to lastnost, ki je tukaj močno ukoreninjena, pri svojih otrocih pobijajo.
Zares žalostno bi bilo, da bi jo mi gojili v naših otrocih, bodisi, da to lastnost na drugih občudujemo in hvalimo, ali še huje, da jo prav na svojih otrocih ne zatiramo.
Da bi vedel, zakaj ne sme biti „vivo“, mu to besedo razložimo, s svojim zgledom pa pokažimo pošteno pot do uspeha-
Tretja napaka, katere se pošteni Argentinci zavedajo in tudi sramujejo, je tudi za nas nevarna. Tej lastnosti pravijo: „no te metas", ne vmešavaj se! Te tri besede, ki navidezno svetujejo nekaj dobrega, pomenijo v resnici veliko slabost.
Vmešavati se nepoiklican v tuje zadeve je grdo, toda vmešavati se ko je naša pomoč ali pričevanje potrebno — je dolžnost.
Dva dečka sta »e igrala na dvorišču. Žoga je razbila steklo na oknu. Prizadeti gospodar pridivja iz stanovanja, zagrabi dečka, ga udari, da zleti na tla in se poškoduje. Priletele so ženske, nastal je vrišč in prepir, grozili so s sodiščem. Drugega preplašenega dečka je pa oče zagrabil, potegnil naglo v stanovanje in ga „poučil“ z besedami „No te metas!“ Hitel je: „Nič nisi videl, nič, da 'boš e-del. Ne maram sitnosti ne doma, ne na sodniji. Ti nisi nič videl, da veš!“
Ubogi otrok! Če bo sledil naukom svojega očeta, bo celo mislil, da prav ravna. Ko bo zrastel, se bo skrbno izogibal vsake odgovornosti v družbi, vsake borbe za svoje in drugih pravice. Da bo le mirno živel. Naj misli vsak zase! Slabič! Strahopetec!
Kot zadnjo naj omenim še eno nevarno napako, ki je tudi med nami, posebno med mladino precej razširjena: Pomanjkanje čuta odgovornosti za svoja deja-
nja- _ _	! INI!
„Saj je vseeno! Seveda sem obljubil, a bodo že brez mene opravili!' ‘
Človek, tki ne izpolnjuje z odgovornostjo svoje delo, ki ne spoštuje dane besede, je za družbo škodljivec, je slabič, nima osebnega ponosa.
„Ta je poštenjak ta je mož beseda!“ Bog daj da bi to našo staro pohvalo še dolgo izrekali med nami!
Trstenjak pravi: „Kdor nima čuta odgovornosti, temu upravičeno odrekamo moralni značaj."
Ker smo v začetku šolskega leta, se mi zdi pametno opozoriti starše, naj pozorno sledijo razvoju svojih otrok, ki preživijo večji del dneva v tujem okolju.
Otrok dojema hlastno, vtisi so močni, želi posnemati. Zato čuvajmo nad njimi! Ukoreninjene napake, to vsi vemo, se le ® težavo odpravljajo, največkrat jih nosimo v sebi vse življenje.
Začetek šole je vedno zanimiv. Vsako leto drugi otroci — eni začenjajo, drugi odhajajo. Dvakrat zanimiv je začetek naših osnovnih šol, srednješolskega tečaja (v dveh oddelkih in v dveh vzgojnih zavodih), letos začetek slovenskega oddelka Ukrajinske univerze ter začeteik vsega kulturnega in vzgojnega dela po organizacijah in domovih. Dvakrat ¡zanimiv je ta naš začetek zaradi posebnih okoliščin, v katerih še vedno živimo.
Izreden je čas pouka — enkrat na
teden in večinoma ob sobotah. Izredni so prostori — večinoma se ti prav zdaj urejajo. In predvsem — izredne so okoliščine, v katerih slovenske osnovne šole v Argentini že skoraj dvajset let spolnjujejo poslanstvo, ki je prav gotovo ena izmed najbolj pozitivnih in svetlih točk v našem skupnem in javnem življenju.
Leto iprihoda prvih slovenskih izseljencev v Argentino lahko imenujemo tudi leto rojstva slovenske šole, saj je bila to gotovo ena izmed prvih skrbi javnih delavcev, predvsem šolstva, kako organizirati čimprej slovensko šolo za otroke.
20 let slovenske šole v Argentini. To je prvo veselje. 20 let vztrajnosti, spopolnjevanja sredstev, načinov, prostorov, (učil- 20 let neprekinjene požrtvovalnosti vsega učiteljstva.
Ali ni slovenska šola v izseljenstvu posebne vrste silobran ? Izvira iz neke zdrave in potrebne trme po ohranitvi. Te iposehne vrste silobran je narekovala ljubezen do otrok in do samega sebe: plemenita sebičnost, ki noče, da :ji narodova kri usihala v tuji zemlji s smrtjo posameznika, ampak hoče pretakati življieraski sok na vnuke in pravnuke- To je drugo veselje: velikodušna in vztrajna predanost učiteljstva (učiteljic, učiteljev in katehetov) učiteljskemu poklicu, ki je v izrednih izseljenskih razmerah plemeniteje plačan kot v rednem poklicu.
Tretje veselje: sodelovanje staršev-Število šolskih otrok ne pada, ampak v marsikaterem tečaju celo raste. Gojimo protistrup živete vere in narodne zavesti iz ljubezni do Boga. do sebe, do otrok, do naroda in do Cerkve. S tem se bomo zavarovali pred narodo-morno boleznijo, ki se javlja doma in pred katero tudi izseljenstvo ni zavarovano brez milosti in našega sodelovanja.
Škof Rožman je na slovenskem dnevu, ki se ga je udeležil ob svojem zadnjem obisku v Argentini, na Pristavi v -Moronu leta 1957 med drugim prosil slovenske starše naslednje: „Prizadevajte si, da bodo otroci znali slovensko orati in pisati." če bomo to dosegli, jim bomo odprli pot do ostalih verskih in narodnih zakladov. Cilj in uspeh vzgoje 'bomo dosegli, če bodo fantje in dekleta ob zaključku osnovne šole' po--ia osnove slovenstva in s srcem čutili z usodo naroda.
Kako doseči, da bodo otroci z umskimi načeli vraščeni v slovensko zemljo in kri. z obema rokama pa bogatili oba svetova: z desnico ohranjali slovenski narod v izseljenstvu in v domovini, z levico pa plemenitili narod, v katerem si utrjujejo položaje in urejajo življenje? Jie to ,staro izseljensko rašanje? Jasno. A za vsako družino, za vsakega očeta in mater, za vsak larod je to vprašanje vsakokrat in posamič odločilno. Ena pot 'do rešitve je verjetno ta: z ljubeznijo vcepljati v otrocih ljlubezen in spoštovanje do treh dobrin, ki so že po naravi človeku dane in v njem zakoreninjene: ljubezen in 'spoštovanje do Boga (vera), lo lastne družine in do naroda, kateremu po krvi pripada. Tudi ta rešitev je znana- A spet: odločilno je, da znano rešitev vsak posamezno uresniči (posebno v mladosti): z organičnim vraščanjem v celoten okvir 'danih življenjskih razmer, tako da živi kot Slovrenec med Argentinci, zvest slovenskemu narodu v spoštovanju tuje narodnosti.
J. Re.
Univ. prof. Halajezuk o ukrajinski kat. univerz*, njenem slovenskem oddelku in o Slovencih
v Argentini
V zvezi z ustanovitvijo ukrajinske katoliške univerze, Fakultete za filozofijo in humanistične vede s slovenskim oddelkom v Buenos Airesu, je buenos-aireška radijska postaja Antartida pripravila v sredo 15. marca, ob 21 zvečer intervju z dekanom te fakultete, prof. mednarodnega prava na buenosaireški katoliški univerzi dr. Bogdanom Halaj-czukom.
Radijski napovedovalec je omenil, da so bila v zadnjih mesecih v časopisju objavljena poročila o ustanovitvi ukrajinske katoliške univerze v Rimu ter vprašal: „Kakšen je pomen univerze v izseljenstvu, izven domovine ? Kako more obstajati?"
Dr. Halaczuk je pojasnil, da je obstoj take univerze nujen. V komunističnih državah je veliko univerz, !ki usposobi jajo na tisoče odličnih strokovnjakov naravnih ved- Drugače pa je s humanističnimi vedami. Marksistična univerza v totalitarnem režimu ne more „formirati" humanistov, pač pa jih „deformira". Tu nastaja praznina, 'ki jo je mogoče izpolniti le v svobodnem svetu, v izseljenstvu.
Nadalje je dr. Halajezuk izjavil, da trenutno v Evropi že obstaja Svobodna ukrajinska univerza v Muenchenu, poleg nje pa je ukrajinski kardinal Slipyj ustanovil v Rimu še Ukrajinsko katoliško univerzo, katere podružnice, odn-podružnice njenih fakultet se ustanavljajo po vseh kontinentih, odn. državah, v katerih obstajajo večje skupine svobodnih Ukrajincev.
„Svobodna ukrajinska univerza je bila ustanovljena že takoj po prvi svetovni vojni v Pragi, leta 1945 pa se je preselila v Muenchen. V svojem nad 40-letnem delovanju je izdala na tisoče diplom, priznanih odi takratnih češkoslovaških vlad, sedaj pa od zahodno-nemške vlade."
Glede študija na buenosaireški fakulteti za filozofijo in humanistične vede, je govornik pojasnil naslednje:
„Naš program podaja minimum najpotrebnejše izobrazbe, ki jo mora izobražen človek imeti o 'kulturi svoje domovine, odn. domovine svojih staršev; to, kar mora vedeti in znati prenesti v krog svojih argentinskih kolegov. Tej svoji dolžnosti ®e ne more izogniti noben zaveden Ukrajinec, Slovenec, Poljak ali kateri koli drugi svoboden Slovan. Tega problema nima Italijan, Anglež ali Nemec. Raven italijanske, angleške ali nemške kulture je znana po vsemu svetu; ni izobraženega Argen-
r.....
tinca, ki ne bi poznal Danteja, Shakes-p carja ali Goetheja. Naša kultura, kakor tudi ostale slovanske kulture, pa so na žalost malo poznane. Zato mora vsak Ukrajinec, Slovenec ali kateri koli svoboden Slovan znati pokazati v svojem okolju, da izvira iz visoko civiliziranega in kulturnega naroda.
Dr. Halajezuk je na vprašanje napovedovalca nato pojasnil, da obsega učni program dve skupini predmetov: splošne, ki bodo predavani v kaste-ljanščini in narodne, ki bodo predavani v ukrajinščini in slovenščini. Začetek akademskega leta bo 9. aprila t. 1., z ukrajinskim in slovenskim oddelkom.
„Zakaj ravno s slovenskim?" je vprašal napovedovalec. „Ali zato, ker je lepa, prostorna Slovenska hiša samo dve kvadri oddaljena od ukrajinske katoliške katedrale?"
„Ta, bi rekli, geografska soseščina," se je glasil odgovor, ,,je vsekakor ugodna, ni pa odločilna. Buenosaireška podružnica Ukrajinske katoliške univerze je skupno ukrajinsko-slovensko delo, kajti intelektualni krogi naših skupnosti tesno sodelujejo že več let. Po .množični izselitvi ukrajinske inteligence od tu v ZDA, ne bi bili sposobni sami ustanoviti avtentično univerzitetno ustanovo. Toda v Buenos Airesu obstaja silno močno slovensko kulturno središče, ki izžareva tudi v slovenske skupnosti v drugih državah in kontinentih. Skupno s slovenskimi znanstveniki bomo zadovoljivo opremili slavistične katedre- Razen tega je slovenska skupnost ustvarila vzoren učni sistem; že več let imajo celo srednjo solo, ki traja štiri leta. Zato obstaja upanje, da bo iz njihovih vrst izšlo, poleg profesorjev, ki jih že imamo, tudi večje število študentov za našo univerzo."
„Ali mi morete imenovati najbolj Vidnega slovenskega izobraženca v tem mestu?"
„Brez dvoma je to prof. dr. Tine Debeljaik, avtentičen strokovnjak v primerjalni zgodovini slovanskih literatur. Njegovo poznanje ukrajinske literature napravi močan vtis. Ali se spominjate njegovega predavanja o Ševčenku, pred nekaj leti?“ je zaključil dr. Halajezuk.
„Seveda, in zato se popolnoma strinjam z Vašim izvajanjem." je odgovoril napovedovalec, ki je poslušalcem še povedal, da postajata Buenos Aires in z njim argentinska republika spet za stopnjo bogatejša v svojih kulturnih stremljenjih, z ustanovitvijo nove svobodne univerze na argentinskih tleh.
VSTAJENJU
Griša Koritnik
„a oos, zemlja naša, vstala, .a v duhu in resnici vzdolž in v š r zakraljevala v vsej lepoti in pravici?
Kdaj boš v čudežnem razcvet« dala nove zarje svetu?
Kdaj boš, človek, brat človeka,, kdaj boš, sestra, sestri m la? Kdaj bo kakor v zlatem veku svet ljubezen prerodila?
Kdaj bo konec razprtije, koder božje sonce sije?
Bistvo časa je razklano, polov carsko živimo: včeraj peli smo hosano, danes ‘Križaj ga!’ kričimo če v nas samih ni enote, kje naj iščemo celote?
Vstala, zemlja, boš, prešerna* vstala v polni boš lepoti, kadar srca nejeverna odreko se prazni gmoti, kadar vse premaga trenj« duh ljubezni in Vstajenje!
MISEL NA VSTAJENJE Griša Koritnik
Boš, zemlja, še kdaj lepa, kot si bife boš še cvetela kot nekdanje dni, ko si otroku mi srce mamila, mi v dalj kazala čudežne poti?
Boš še kdaj tlela v srcu vera živa v dobrine večne, vzore in značaj, v načela trdna in neomahlj-va, v svetost oltarja in v rodu sijaj?
Boš še, ljubezen, kdaj srce ogrela ljubezen topla, čista ko zlato, ki bi za bližnjega križ nase vzela podala v sili še sovražniku roko?
Boš še kdaj, še kdaj mi srce gorelo za drago zemljo, dom ocetni svoj, prečiščeno v odpovedi voljno trpelo, služeč le temu, kar je nad teboj?
O kdaj boš čista, dobra, vstala, duša kot si izšla iz Stvarnikovih rok zapela alelujo, ki posluša nešteta družba božj h jo otrok?
Neki zgodovinarji našega časa so hoteli razglasiti Kristusa samega za pravljico. Toda prav sedaj, nedavno, smo slišali, da so tudi ti zgodovinarji končno klonili pod težo zgodovinskega pričevanja in izpovedali, da resen zgodovinar ne more tajiti resničnosti Kristusove osebe. Ta novica je v našem času, polnem nevere, še posebno razveseljiva. Bog daj, da bi pripomogla tistim, ki v veri omahujejo, ali pa so jo celo izgubili, da bi zopet našli Kristusa.,. .“
Mariborski škof dr. M. Držečnik
„Nezaupanje v Boga se posebno pokaže v strahu pred otrokom. Med nami toliki starši kakor Herod strežijo še nerojenemu lastnemu detetu po življenju. Res je čudna človeška logika: zidajo se krasne otroške klinike za bolne otroke, istočasno se neusmiljeno morijo zdravi nerojeni otroci in njihove zdrave matere se pehajo v dolgotrajne, tudi neozdravljive bolezni, ki so posledica hoteno izvršenih splavov."
škof slov. Primorja dr. J. Jenko
Deseta umetniška razstava D. Kramolca v Kanadi
Božidar Kramolc, -v Kanadi živeči slovenski akademski slikar, je imel v februarju novo razstavo svojih umet-
nin.	Je bila to že deseta njegova samostojna razstava, odkar se je naselil v Kanadi. Torej že kar lep jubilej. Bila je. v umetniški galeriji Picture Loan Society, 3. 'Charles St., West, Toronto, od 11. do 23- februarja.
Za razstavo je umetnik pripravil izbiro risb iz zadnjih treh let. V vsem 20 risb, v treh formatih. Največje so bile velike približno 99x156 cm.
|Motivika razstavljenih umetnin j'e predstavljala figuralne kompozicije, pokrajine in tihožitja. Razen dveh so bile vse risbe v oglju.
(Za razstavo je bilo zanimanje tako med slovenskimi rojalki v Kanadi, kakor tudi v kanadskih umetniških krogih.
K jubilejni razstavi slikarju Kramolcu čestitamo ter mu želimo še mnogo umetniških uspehov.
Goriška in Primorska
Msgr. Albin Kju-der umrl
Na tiho nedeljo,dne 12. marca je ■umrl v Tomaju msgr- Albin Kjuder, župnik in bivši apostolski administrator slovenskega dela tržaško-koprske in reške škofije. Bolehal je že dalj časa na srcu, se zdravil v raznih zdraviliščih v Avstriji, nazadnje pa v bolnišnici v Sežani, odlkoder so ga dan pred smrtjo prepeljali na njegov dom v Tomaj. Pogreb je bil 15. marca. Pogrebno mašo je imel -škof msgr. Janez Jenko, ki je v poslovilnem govoru očrtal življenje in delo rajnega monsignora. Ostale pogrebne obrede je opravil ljubljanski nadškof msgr. dr. Pogačnik. Pri pogrebu j-e -bilo nad sto duhovnikov. Med drugimi koprski prošt msgr. L. Jurca, ljubljanski generalni vikar dr. Stanko: Lenič, dr. Vilko Fajdiga, dr. J. Oražem,' msgr. dr. L. Škerl iz Trsta.
Rajni msgr. Kjuder se je rodil v Dutovljah na Krasu 25. februarja 1893 Med prvo svetovno vojno je bil kot bo-goslovec-begunec pri lazaristih v Ljubljani, kjer je bil posvečen v duhovnika
24.	julija 1916. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih. Leta 1924 je postal župnik v Tomaju ter je to župnijo vodil polnih 43 let. Novogoriški apostolski administrator dr. Mihael Toroš je leta 1955 imenoval msgra. dr. Kju-dra za svojega delegata na področju tržaško-koprskega dela administrature,
28.	junija 1961 ga je pa papež Janez XXIII. določil za apostolskega administratorja jugoslovanskega -dela tržaško-koprske in rešlke škofije v Sloveniji. To sužbo je opravljal do 31. avgusta
1964.	do imenovanja dr. Janeza Jenka za novega škofa za vse Slovensko Primorje.
V Devinu so zgradili župnijsko dvorano. Poleg domačega župnika ima za urssničenje želja mnogih Devinčanov veliko zaslug tu-d-i župan in občinska uprava občine Nabrežina-Devin. Dose-daj niso imeli v Devinu primernih prostorov, zato se tudi ni moglo razvijati organizirano -udejstvovanje.
Za -Devineane bo 27. februar važen dan. Možje in fantje so se namreč prvič zbrali v novi dvorani. Domači župnik je pozdravil vse navzoče in izročil nove prostore svojemu namenu- Sledilo je predavanje msgr. -dr. Rudolfa Klinca iz Gorice o poslanstvu laikov v Cerkvi.
-Po tem začetku je upati, da se bo v Devinu razživelo delo tudi na kultur-no-prosvebnem polju.
jNa Opčinah pri Trstu so priredili 4. in 5. marca ob priliki slovesne otvoritve moderne dvorane in društvenih prostorov poleg Marij anišča pevski koncert moškega, -mešanega in mladinskega zbora, nastop slovenskih skavtov in folklorne skupine.
PESNIK KORITNIK UMRL
V	današnji številki objavljamo dve velikonočni pesmi Griše Koritnika. Med tem smo- dobili poročilo, da je pred' dnevi umrl v Murski Soboti, kjer je bil profesor angleščine na tamošnji srednji šoli. Umrl je v starosti 80 let. Bil j-e pesnik ter eden najbolj plodovitih -prevajalcev iz angleščine. B. Borko je zanj dne l. marca v ljub- listu zapisal: „Z Grišo Koritnikom, ki mu je teža let zadnje desetletje preprečevala intenzivnejše slovstveno delo,smo izgubili originalno osebnost in tihega, a vnetega delavca na -področju slovenskega ustvarjalnega in poustvarjalnega slovstva.1*
SLOVENCI f0 SVETU
KANADA
Pri Mariji Pomagaj v Torontu je bila v nedeljo 12. februarja v župnijski dvorani spominska Plečnikova proslava db 10. letnici smrti velikega slovenskega umetnika, arhitekta in tvorca slovenske cerKvene umetnosti. Pripravilo jo je učiteljstvo slovenske šole.
V cerkveni dvorani je bila celodnevna razstava nekaterih Plečnikovih originalnih risb, slik njegovih monumentalnih del r.a Dunaju, v Pragi in Ljubljani ter -po mnogih krajih v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Beogradu. Prav tako So 'bile razstavljene nekatere že redke knjige o Plečniku, kakor tudi nekatera umetnikova prenosljiva dela in umetnikovi o-sebni predmeti.
Popoldne je bila v dvorani akademija. Učitelj slovenske šole Frank Pajk je razložil namen in pomen proslave, Čekuta, tudi učitelj slovenske šole, j-e pa v predavanju ,,Plečnikovo življenje in -delo“ prikazal velikega slovenskega umetnika kot človeka in genija-ustvar-jalca, g- Tone Zrnec CM, ravnatelj slovenske šole je pa pokazal Plečnikova dela v 136 -barvastih skioptični-h slikah.
rO IPOETNEM SVETU
V	začetku februarja je bil v Krnici
zimski alpinistični tabor. Mnogi mladi alpinisti so izvedli nekaj lepih vzponov. Največ pozornosti je vzbudil vzipon mlade kranjske naveza Uroša Škerla in Tomaža Kržaja, ki sta v enem dnevu preplezala steber Rogljiče. Njun podvig je -bil prvi letošnji prvenstveni vzpon, in ima visoko oceno že v kopnem. Tri naveze so preplezale Alekšičevo smer v zaipadni steni Dovškega Gamzovca, naredi.li pa so tudi več pristopov na okoliške vrhove in na Razor ipo centralni sm-eri. Najtežji zimski vzpon je . v Kamniških alpah naredila naveza! Ščetinin in Stojan Bervar. Preplezala sta raz Dedca nad Korošico, ki je nekdaj pomenil višek plezalskih težav.
V	Delu z dne 25. februarja je omenjen tudi andinizem v Argentini. Franci Savenc je opisal uspehe člana akademskega alpinističnega odseka iz Ljub- j Ijane Borisa Kambiča, 'ki ima starše v Argentini. Kambič je že leta 1964 v družbi z argentinskimi andinisti osv-o- j jil nekaj vrhov v dolini reke -Santa Clara. Leto-s se je nameraval pridružiti,
slovensko-argentinski odpravi v področje Fitz Roya. Prišla pa sta z Italijanom lavo prepozno, ker so ostali že odpotovali. Vendar sta s pomočjo žandar-merije dosegla bazno taborišče in se sestala tudi z japonsko in avstrijsko odpravo. Slabo vreme jima je nagajalo; ker sta se morala vrniti pred drugimi, sta izbrala 2.200 m visoki, še neosvojeni in razmeroma lahek vrh Vispagnoni in ga tudi osvojila.
V	zadnjem odstavku -piše Savenc: „To je v zadnjih treh letih že naš tretji uspeh v gorah Južne Amerike. Skupno se lahko tam pohvalimo s 15 prvimi pristopi, še več pa bi jih hilo, če bi prišteli vse tiste, ki so jih opravili tamkaj živečimi Slovenci, med katerimi jih več sodi v elito argentinskih alpinistov in imajo tudi svoje slovensko planinsko društvo.“
Ljubljanska Olimpija, jugoslovanski košarkarski prvak, se je uvrstila v finale tekmovanja za evropski pokal. Pot
Olimpije do finala j-e bila težka. Ljud-ljančani so s težavo premagali nizozemskega prvaka, nato so v Lyonu izgubili s prvakom Francije, in kasneje izgubili še z lanskim prvak-om Simet-thalom iz Milana. Prav malo upanja je bilo, da bi se Olimpija uvrstila: premagati bi morala v ooeh te-kman uei-gijakega prvaka Racing iz Antwerpna-To se ji je posrečilo. V Antwerpnu je dobila tekmo s 76:70, v Ljubljani pa v 101:80 in s tem tudi zadostno razliso v koših.
Poleg Olimpije -so se v finale, ki -bo v Španiji, uvrstili še lanski prvak Si-men-thal iz Milana, Real Madrid in i Slavija iz Prage.
Start slovenskega prvoligaša Olimpije v nogometu ob začetku pomladanskega dela prvenstva ni bil uspešen. Kljub terenski premoči je v Mostarju izgubil s 3:1 in je s 5 zmagami, dvema neodločenima in 9 porazi precej pri dnu lestvice. Za njim so samo še Beograd in Zagreb z 11 točkami, Sutjeska iz Nikšiča z 10 in Čelik iz Zenice s 3 točkami. Na prvem mestu je Sarajevo s 26točkami, Partizan in Dinamo pa imata po 22’ točk.
V	drugi ligi je Maribor obdržal vodstvo osmih tok pred Slobodo iz Tuzle. V Osijeku je premagal ¡Slavonijo z 2:1. Aluminij je izgubil z Rudarjem iz Kak-nja- Pomladanski del nogometnega prvenstva se je začel 6. marca.
Na Dunaju se je 4. marca zaključilo svetovno prvenstvo v umetnem -drsanju. Pri damah je ponovno osvojila prvo mesto Američanka Peggy i- iem.ug jjied evropsko prvakinjo ¡seyfertovo (Vzh. Nemčija) in Maškovo (ČSSR). Slovenka Katja Derendova je zasedla 22. mesto.
Vestnik SFE
Občni zbor odseka SFZ Ramos Me-jie Anton Martin Slomšek je imel v nedeljo 19. marca svoj 5. redni občni zbor.
Po poročilih odbornikov o delu v preteklem letu je -blia izvoljena nasled- ( nja lista: predsednik: Čeč Janez; taj-, niik: Potočnik Niko; blagajnik: Vodnik [ Ciril in Franci Kogovšek; gospodarja: j Habat Franci, Vodnik Franci; š-portna referenta: Babnik Stane, Bezlaj Mirko; ter delegat za zvezni -odbor Žakelj Janko.
OBVESTILA
Nedelja, 26. marca:
V	Slomškovem domu ob 18- sv. maša nato slovenski velikonočni običaji.
V	Našem domu praznovanje Velike noči s slovenskimi običaji.
Sobota, 1. aprila:
v Slovenski hidi ob 19 uri debatni večer o temi Slovenski dialog s svobodnim svetom.
V	Našem domu občni zbor fantovskega odseka; v Slov. domu v San Martinu. pa tam. fant. odseka ob 19-30.
Nedelja, 2. aprila:
Na Pristavi Slovenski dan.
Sobota, 8. aprila:
V	Slovenski hiši ob 15.30 pričetek Slovenskega srednješolskega tečaja.
Nedelja, 9. aprila:
V	Slovenski hiši ob 11 uri otvoritvena slovesnost Ukrajinske kat- univerze s slovenskim oddelkom.
Nedelja, 16. aprila:
Občni zbor SFZ o;b 10.30 v Slov hiši
V	Slovenski hiši občni zibor Slov. dekliške organizacije.
V	Slovenski hiši ob 16. uri koncert mladinskih pevskih zborov iz Berazate-guija, Mor on a, San Martina in Slovenske Vasi v korist Slovenske hiše.
Nedelja, 7. maja:
Blagoslovitev v Slovenski -hiši.
Nedelja, 14. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan.
V enoletrii dopolnilni kurz slovenskega srednješolskega tečaja Marka Bajuka za bodoče učitelje na slovenskih osnovnih šolah v izseljenstvu se morejo vpisati:
A)	Vsi, ki -so končali srednješolski
tečaj Marka Bajuka ali v Evropi vsaj nižjo -srednjo šolo.	iv .
B)	Vsi, ki so končali tukaj-snje učiteljišče (escuela normal).Vpisovanje bo še v so-boto 1. aprila, v Slovenski hiši od 17-18. Vsakdo naj prinese s sabo zadnje šolsko spričevalo. Vpisnina in šolnina znaša 100 pesov, ki jih je treba izročiti ob vpisu- Pričetek bo v soiboto 15. aprila ob 15 uri.
A skupina ho imela naslednje predmete: verouk in pedagogiko (menjaje) slovenščino, didaiktiko in metodiko (menjaje),’ petje in praktično delo (menjaje). B skupina pa: verouk, petje neobvezen predmet, slovenščino, zemljepis in zgodovino.	,
POIZVEDBA
„Kazimir, oglasi se!
Kazimir Velkavrh! Če si še živ, pošlji mami glas o sebi, njena ljubezen te išče in njena skrb!
A če te ni več med živimi... — potem prosimo -dobrega človeka v tujini, ki bi stopil na naslov Kazimir Velkavrh, José María Peña 231, Remedios de Escalada, Prov. de Buenos Aires, Argentina, in svojo poizvedbo o tej družini poslal na uredništvo Rodne Grude ali pa na naslov:
Vida Čuček, Ljubljana, Oražnova 2, Jugoslavija
-Pričakujemo glas iz Argentine, glas j ki bo sorodnike rešil negotovosti. I
Valentin Kos 80-letnik
V februarju je v krogu svoje družine in prijateljev •praznoval 80-letnieo moravski rojak Valentin Kos.
* Jubilant se je rodil 12. 2. 1887 v vasi Češnjice v moravski župniji-Že ipred I. svetovno vojno je odslužil triletni vojaški rok v Mariboru, ob izbruhu vojne je pa bil takoj poklican pod orožje- Dve leta se je boril na ruskem bojišču, nato pa na italijanskem ob Soči. Udeležil se je zlasti bojev na ¡Doberdobu in o-b reki Piava.
Po končani vojni je prevzel doma lepo posestvo. L. 1920 se je poročil e Rozalijo Kunaver, ki ho 14. aprila t-1-slavila 70-letnico. V srečnem zalkonu „c jima je rodilo 6 otrok, trije fantje m tri dekleta. Dva sina sta umrla še kot mladoletna.
-Kosova družina je bila znana kot katoliška in narodno zavedna. Sin in še dve 'živeči hčerki so se vneto udejstvovali v kat. društvih in organizacijah. Zlasti sin Ivan, ki je že nekaj let ¡prea izbruhom druge svetovne vojne ostro nastopil v fantovskem odseku proti tistim, ki so v društvu delali razdor ter nastopili proti duh. vodji Fr. Malovrhu. Vsi omenjeni, ki so se tedaj ¡postavili proti kaplanu Malovrhu, so med komunistično revolucijo postali partizani z višjimi funkcijami, med tem ko je Kosov Ivan stopil na stran domobrancev.
Valentin Kos se je leta 1945 s svojo družino umaknil na Koroško, 'tudi bolno in hromo Hčerko je vzel s seboj ter jo je od Tržiča preko Lju-be-la nosil vse do Vetrinja. Hčerka mu je v taborišču pozneje umrla. Vetrinje je pa postalo tudi njegova še vedno boleča rana. Tudi njegovega sina Ivana so Angleži vrnili z ostalimi domobranci, i^omunisti so ga mučili in ubili v Te-harjih.
V Argentino je prišel, jubilant leta 1949. Naselil se j-e z družino v bližini Lanusa. Hčerka Tinca se je poročila z Lovrencem Urbanijem. Oba živita v 'ZDA, v Argentini pa -živi njegova hčerka Marička, poročena z Jožetom Po-žesom. Oče in mati se z njima vedno pohvalita, da lepo skrbita zanju v starih ¡letih.
Jubilantu je v zadnjem času precej opešal vid. Vsak teden mu zato žena prebere vso Svobodno Slovenijo. Tudi precej onemogel je.
Svoj-emu -rojaku Valentinu Kosu in njegovi življenjski družici k jubileju iskreno čestitajo vsi moravski farani. Njihovim čestitkam se pridružuje tudi Sv. Slovenija.
L’kraj inska katoliška univerza —
Slušatelji se morejo vpisati pri Fajdigi Pavlu (tel. 629-9174, v večernih urah), v Dušnopastirski pisarni, ob četrtkih zvečer pa tu-di v pisarni -Sv. Slovenije.
mii	m? -
Janez Jalen
Ti* op lirez zvoncev
Povest
V skalovju je zalajal lisjak. Zajci so prisluuhnili. Za dober očenaš časa se je lisjak oglasil že čisto blizu. 'Zajci so se razbežali. Resa je postal spet nemiren. ¡Peter ga je z roko pritisnil nazaj na ležišče. Tiho, ¡da bi slišal miš teči, je pomolil ¡puškim cevi skozi okence in napel petelina. Ni več dolgo čakal. Od goščave je pridrobe-ncljal lisjak. Naenkrat je obstal, -se zazrl naokrog in povohljal. Za strel je bil še predaleč. Nekaj se mu ni zdelo ¡prav- če ovoha človeka in psa, bo zaokrožil z repom in blisnil v goščavo. Peter je urno omočil z jezikom ustnice, jih krepko stisnil in pridržal sapo. Miš, katero je Peter oponašal, prav nič bolj tenko ne zacvili. ¡Lisjak se je prihulil. Kakor bi drsal po trebuhu, se je bližal stanu. Peter si skoraj dihati mi upal ve,č. Jasno je razločil muho na koncu puške. Želel je, da ¡bi se lisjak obrnil po strani, obenem pa vedel, da se ne bo. Tvegati bo moral strel od spredaj, ki je rad previsok. Pomeril je pa poldrugo ped pred glavo, neslišno povešal puško in spremljal z njo lisjaka, ki se je vedno bolj bližal. Resa se je zganil. Peter ni smel nič več čakati. Pritisnil je s kazalcem na sprožilo. Med zapuščene stanove se je razlegal rezek strel. Lisica je javsknila. Pod dimom, ki se je hitro razkajal, je Peter videl, da se je lisica popadla za stegno in se v krogu zavrtela. Napel je še levega petelina. Preden pa je utegnil sprožiti, je planil Resa k vratom. Dvoje misli hkrati se je posvetilo Petru v glavi: da naj se pes izlkaže in da je škoda preveč preluknjati kožuh. Sam ni vedel, kdaj je posadil petelina nazaj in odprl duri.
Kakor strela je šinil Resa k lisjaku. Z-a vatel -daleč pred' njim je obstal in zarenčal. 'Lisjak mu pa ni mogel niti zob več pokazati.' Stegnjen je ležal na snegu in vztrepetaval. Resa ga je togotno pograbil za vrat in stresel. Lisjak se ni več -ganil, a Peter mu ni zaupal. Pretkanec se rad potuhne. Prijel je lisjaka za koren repa, ga zavihtel okrog sebe in ¡ga treščil z glavo v kopno stran iz zasnežene senožeti štrleče isikale.
¡Peter si je navezal uplenjeno lisico na opltnik in vrgel žerjavico s pepelom vred na sneg, da bi veter ne zanesel kam iskre in zažgal. Mudilo se mu je domov, da vsaj malo počij-e. Za zjutraj so se bili dogovorili s stricem Tomažem in -Ču-dnikom. da pojdejo v Radovljico prepisovat Lazek nanj. Lisice ni utegnil odreti- Obesil jo je na -podstre-šino. N-aj ¡zmrzne; se je že ob priliki loti.
Čudmik je napregel- Za dne so zvonile sani že skozi Sotesko. Jasno sonce, razlito po obširni zasneženi ravnini med visokimi gorami jih je -pozdravilo onstran Bleda. V Radovljici pa niso opravili nič- Kar niso mogli dopovedati enemu izmed mlajših uradnikov — slovensko je skoraj za silo tolkel —, kaj se pravi prodati v zastav. Brskal je po nemško -pisanih knjigah, pa se ni spre-umel. Zastonj so mu razlagali, da je Tomažev oče Lazek za petdeset let zastavil čudniku kot varščino za posojilo, od katerega je le-ta s svojim užitkom plačeval tudi davke in obresti. Sedaj pa, ko je zastav potekel, pripade nazaj prvotnemu lastniku ali pa njegovim dedičem, če vrnejo -posojilo., če pa ne.
pa zapade posojevalcu. Pravico, sprejeti Lazek spet v last, ima stric Tomaž, ki pa to pravico -odstopa ¡svojemu nečaku Petru Hribarju, so skušali dopovedati. Uradnik je pa -hotel, da se mora parcela najprej prepisati -nazaj na umrlega .lastnika, potem pa na njegovega sina Tomaža in nazadnje šele na vnuka Petra. Bohinjci so se trojnemu prepisu in trikratnim stroškom -uprli in se rajši odpeljali ¡domov, ne da ‘bi bili kaj opravili, -ču-dnik se je- u-d-il, kako more biti šolan človek tako -zabit. Stric Tomaž je sodil, da nalašč nagaja. Peter se je pa jezil na pritepence, ki se ■priklatijo od kdo ve kod in skušajo s svojo nadutostjo prelisičiti domačine in jim prizadejati škodo.
Petru se je mudilo voziti les izpod Zatrepa, dokler ne pomine saninec. Ni strpel- Misel na prepis -selišča mu hi dala pokoja, š-e ponoči ga je nadlegovala, da ni mogel spati. -Pa ga je ujezilo, ¡da je koj po polnoči vstal in se napotil skozi Sotesko. Na Beli je bil zjutraj mimogrede pri maši. V Radovljici se je z nagajivim uradnikom hudo -spoprijel. Tudi to pot -bi ne bil nič opravil, da ni poklical na pomoč notarja, pri katerem je tudi zvedel, da sta meustrežljivi uradnik in žandar Kran-berger bratranca. Ni se mogel otresti misli, da mu je pri prepisu Lazka pravzaprav nagajal le Kranberger.
še tretjič j-e Peter tisti teden moral iti v Radovljico in z njim spet stric Tomaž in Čudnik, da so do konca vse uredili. Nazaj grede bi bil najrajši pel, tako je bil vesel lastne zemlje.
Les je bil zvožen, pota so prekop-nela in namesto -pozvanjajočih sani so na njih spet zaropotali vozovi. (Peter je nabrusil težko sekiro in tesačo in se z vnemo lotil obrezovanja hlodov. Stric Tomaž mu je hodil pomagat. En sam pri tesenju lesa kaj malo opravi, saj največ samo okrog njega hodi. Skladov-
■ -www.«
niče obrezanega lesa so vedno više rasle. -Čez dober ted-en, je računal Peter, bo že lahko začel izravnavati zemljo in kopati za klet in ¡podstavek. So mu pa orli prekrižali račun.
Na dan štiridesetih mučencev, sonce je grelo že kar pomladansko, se je Peter razgledoval z roba Tičarice. Tudi v gorah je bilo že dokaj kopnjave. Triglavska jezera pod nj-im so bila od' snežnice nekam motna. Petra se je lotevala leni-vost. Skoraj -bi bil zadremal. Predramili so ga žvižgajoči kriki nad dolino -Sedmerih jezer. Peter je iskal z očmi po višavi in 'kaj kmalu opazil ¡dvoje orlov, ki sta se zaganjala drug v drugega. Za strel je bilo več ko desetkrat predaleč. Mogel je samo opazovati. Skozi dalno-gle-d je videl, kako sta se orla sekala z močnimi kljuni, še bolj pa se obdelovala z ostrimi kremplji. Perje je letelo od njiju in -se v -kolobarjih spuštalo -proti zemlji. Orla sta se zdela lovcu oba enako močna; bil je radoveden, kateri bo zmagal. Peter se- je tako zaveroval v boj, da kam drugam se pogledati ni utegnil. Za njegivim hrbtom se je v višavi razlegal nov Ikri-k. Naklo se je ozrl in videl, da se pelje od trentarske strani še tretji ropar. Pričakoval je. da se bo spustil takoj v boj. -Pa se je zmotil. Novi orel — bil je samec — je oba 'borilca samo -grozeče obletaval in čakal.
Od pretepajočih se orlov je odletelo dvoje dolgih peres. Pre-d-en sta dos-egli zemljo, je eden izmed nasprotnikov odnehal. Odpeljal se je v sm-eri proti Triglavu. Prav njemu sta v levi peruti manjkali drugo in tretje pero; prvo se mu je pa nekam čudno šibilo.
Zmagoslavnemu -kriku -prej borečega se orla je odgovoril novi. Spočit se je s toliko silo pognal v boj, da je nasprotnika koj prvič odbil za nekaj se-žnjev- Niti za trenutek mu ni -dal oddiha. Zdržema ga je napadal in ga prej,
kakor je Peter sodil, napodil čez Komno -kdo ve Ikam.
Zmagovalec se je vrnil. Krožil je visoko v zraku in vabil z zateglimi žvižgi. Iz stene Tičarice se mu je odzvala samica in se dvignila k njemu. Dolgo sta krožila, nazadnje je- pa orlica novega druga -odpeljala proti Komarči. Srepo in s stisnjenimi ustnicami je Peter gledal za njima. Vedel je, da md bodo orli dali letos še -dokaj več opraviti kakor lani. Kakor bi zlomki vedeli, da se ne more kaj prida ukvarjati z njimi, -ko si postavlja hišo in se ženi. Zamahnil je z roko. za-d-el puško in oprtnik ter se -ob palici podrsal po -snegu navzdol. Prav po tihem je upal, da se mu posreči s Ko-marce kje ustreliti zaljubljeno ovdovelo orlico.
Lansko jesen, ko je ugonobil orla in ko tudi mladiča ni več videl, se je nadejal, da bo se samica odletela. Najbrž se je umaknila najtrši zimi, pa -se je vrnila in sedaj privablja klateže z Bog ve katerih tirolskih gora ali pa še od dlje. Dokaj škode ibo naredil lovu, njega pa zamudili marsikateri dan, ko -bi ne bilo treba. Pa zdržati mora, da se mu ne ¡bodo ljudje posmehovali. Posebno Kranbergerju ne sme privoščiti veselja.
Na vrhu Komarče se je prikril, oprezoval in čakal. -Slišal je orla še, videl pa ne več. Potegnil je mrzel veter in sneg se začel zmrzovati. Spomnil se je ponesrečenega Bitenca, si navezal dereze in se spustil po -strmi stezi proti Ukancu.
Domov je prišel že po temi. Bil je truden, -da se m-u je komaj še ljubilo skuhati večerjo.
K Tkalcu tisti večer ni šel v vas, čeprav je bil Jerci obljubil. Bi moralo biti še marsikatero nedeljo tako. Se bo že privadila.
(Se nadaljuje)
Srečne praznike Kristusove zmage fin našega upanja želi
MUEBLERIA LUKY
Luka Milharčič-s:n
Avda. 25 de Mayo 136 Ruta 205, Km. 43.300
Carlos Spegazzini FGR Prov. Buenos Aires
Veselo in blagoslova polno Veliko noč želi odjemalcem in tro jakom
Silvo Lipušček
Prov. Unidas 2164
urar in zlatar San Justo
T. E. 621-3047
Blegoslovljene praznike Gospodovega vstajenja želi vsem rojakom
Dr. Franc Knavs
odvetnik
VESELO ALELUJO ŽELI VSEM ROJAKOM
JANEZ JEREB
stavbeni tehnik
Sarandi 3312
San Justo
T. E. 621-2006
BLAGOSLOVLJENO IN MILOSTI POLNO VELIKO NOČ ždi vsem odjemalcem in rojakom
BIPEGRO
mizarsko podjetje
Rep. de Chile 3036
San Justo
T. E. 621-3452

VELIKONOČNEGA IN BOŽJEGA ŽEGNA ŽELI ROJAKOM
MUEBLERIA „EZEIZA“
Luka Milharič
Ruta 205
pred železniško postajo Ezeiza
VSEM ROJAKOM TER MLADINI V DOMOVINI IN TUJINI
želi veselo Veliko noč
SLOVENSKA
DEKLIŠKA
ORGANIZACIJA
SLOVENSKA
FANTOVSKA
ZVEZA
NAŠ DOM V SAN JUSTU
želi vsem rojakom veselo ALELUJO!
Jezus jei od smrti vstal, od njega biridke martre; zato se vesdimo
ino Boga hvalimo: Aleluja, aleluja.’
Slomškov dom želi vsem rojakom blagoslovljena Veliko noč in vabi na velikonočno prireditev
v nedeljo, 26. marca 1967 ob 5 popoldne:
S LOV E N S KA VELIKA NOČ
9 Sveta maša s petjem naših najlepših velikonočnih pesmi • Slovenski narodni običaji (ob 15. sekanje piskov)
9 Velikonočna jedila
Sodelujeta pevska zbora „SPZ Gallus“ in ramoški cerkveni zbor
Blagoslova polne praznike vstajenja Gospodovega ždi vsem Slovencem
CACES s. r. 1.
slovensko keramično podjetje
Pedro Molina 140
Guaymallén
Mendoza
Srečne praznike Vstajenja Gospodovega želita
BRATA MAVRIČ & Cia
H. Almeyra y Avda. 3 de Febrero
Villa Libertad, San Martin FNGBM
T. E. 750-1674, 1857
Srečne in vese h praznike Gospodovega vstajanja voščii vsem svojim članom, vlagateljem in rojakom
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97
Ramos Mejia
T. E. 658-6574
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(C. c. S. L. o. G. A. Ltda.)
Bartolome Mitre 97	Ramos Mejia
Hedniobčni zbor
v soboto, T. aprila 1967, ob 20 v zadružnih prostorih Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora in bilanca za poslovno leto 1967.
3.	Volitve: 1 predsednika, 1 podtajnika, 1 podblagajmika, 3 svetovalcev, 2 namestnika svetovalcev, 1 preglednika računov in 1 namestnika preglednika računov.
Upravni odbor
SLOVENSKA PISARNA
'V BARAGOVEM DOMU, 6304 St. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO 44103j
želi vsem rojakom po širnem svetu 'blagoslovljene velikonočne praznike.
Ob tej priliki sporoča, da je pisarna odprta ob nedeljah, torkih in petkih od dveh do šestih popoldne.
Zastopamo slovenske založbe: Svobodna Slovenija, Slovenska kulturna akcija, Duhovno življenje, Naš tednik, Vera in dom, Salezijanske knjižice, Vrednote, Meddobje, Zbornik Svobodne Slovenije, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici.
Vpisujemo naročnike in sprejemamo naročnino za redno letno knjižno izdajo ($ 3 na leto) Družbe sv. Mohorja v Celovcu, in za liste: Naš tednik, Vera in dom, Svobodna Slovenija, Slovenska kulturna akcija in Duhovno
življenje.
Sprejemamo naročila za darilne pakete Lige katoliških slovenskih Ame-
rikancev.
V razprodaji imamo dve gramofonski, plošči božičnih pesmi, cena prvi $ 4, drugi $ 5, obe skupaj pa $ 8- Poleg tega je na, razpolago plošča kvarteta Finkovih po $ 5-
Imamo več slovenskih molitvenikov, najnovejša sta: Dr. Turnšek - Slovenski misal, vezan $ 9, in dir. Filip Žakelj; - Zdrava! Marija, po $ 7, 8, 9. Zbornik Svobodne Slovenije za 1. 1966 an 1967 po $ 5, prejšnji so pa še na razpolago za leta: 1949, 50, 52, 53, 55, '56- 57. 58. 60. 61. 62 po $ 3. Knjige: Mauser - Ljudje pod, bičem, I., II., III. del- Cena za iprvi del: broš. $ 4, vez. $ 5; za drugi idel: ‘broš. $ 3.50, vez. $ -4.50; za tretji del: broš. $ 5, vez. $ 6. Vauhnik - Nevidna fronta, broš. $ 4.50, vez- $ 5-50; Pregelj- Moj svet in moj čas, broš. 2.50, vez. $ 3-50; Velikonja - Ljudje, broš. $ 2-50, vez- $ 3; Jontez - Jutro, brez sonca, $ 2.50; Jurčec - Skozi luči in sence, broš- $ 3.50, vez- $ 4-50; Kociper - ¡Na božji dlani, broš.
$ 24); vez- $ 4; Komar - Pot iz mrtvila, Ibrošl $ 2; Jurčec - Ljubljanski triptik, $ 2; Simčič - človek na obeh straneh stene1, $ 2.50; Geržinič -Dnevi smrtnikov, broš. $ 2, vez. $ 2-50; Kremžar - Sivi dnevi, broš.
$ 2, vez- $ 2.50; Karapandžič - Kočevje, po $ 2'; Jukič - Hrvatska politika, $ 5.
Druge knjige, revije in časopise po želji naročimo.
ESLOV NIA UBRE
Editor responsable: Miloa Star® Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air«fc
T. K. 69-9503 Argentina
o
oz«
»L-
§S1
° te <* <
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
Concesión N* 3224 TARIFA REDUCIDA
N acieaad ót la
Intelectual No. 910.387
Naročnina Svobodne Slovenije za lete 1967: za Argentino $ 1.900.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100.—• Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
želi vsemu svojemu članstvu in vsem svojim prijateljem
blagoslovljene velikonočne praznike
ter obenem vabi na svojo šesto obletnico,
ki bo v nedeljo 23. aprila 11.
SLOV. DOM V CARAPACHAYU
želi vsem članov in prijateljem blagoslovljene velikonočne praznike in obvešča,
da bo obletnica ustanovitve doma v nedeljo. 21. maja, s celodnevno prireditvijo
TISKARNA
VILKO
Želi vsem blagoslovljeno Veliko noč
BRIVSKI SALON
„LOS ANDES“
za gospode in otroke Maks Skarlovnik
želi vsem rojakom blagoslova polne velikonočne praznike
Drysdale 5648
Carapachay
Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem rojakom
Simon Rajer
Uruguay 743, 5- nadstr., pis- 506
Slovenrko planinsko društvo Buenos Aires Bariloche
želi
vsem Slovencem blagoslovljeno Veliko• noč!
XII. SLOVENSKI DAN
Ob dvajsetletnici organizirane slovenske skupnosti v Argentini naj bo Slovenski dan nov izraz naše povezanosti.
Služba božja ob 11.30 Kosilo
Popoldne vesela družabnost v senci Pristave.
Vabijo slovenske organizacije in ustanove v Argentini
Na belo nedelio vsi na Pristavo!
V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo
Vsem svojim delničarjem in vsem Slovencem vesele in blagoslovljene velikonočne pratzntike želi
LA © V E J E R A ARGENTINA S. A.
Capital m$n. 250.000.000.—
Cangailo 1885, 1. nadstropje	T. E. 45-9714	Buenos Aires