berta Frankst, »o odredbe, ki bo< , m, tor*. 9. .«pumbr. (sept. •>, 1 «24. stev.-number »s. IVŠI ZVEZNI CLAPP . ji LAFOLLETTA. LnMoičan pravi, da je opaxo ni njegove boje oelih štirideset Pregled dnevnih de- USODA MILU Amprika. Bivši zvezni senator Clapp je prestopil v La Folettov tabor. V Pattersonu, N. J., so brez vzroku zaprli 109 stavkarjev. w Ujv6~ - . . Lctalci, ki so obkrožili svet, so to 1 ni nikoli omahoval v svojih ^otpcM v New York. smotrih., 1 Sodnik Cavcrly je že pripravil kazen za Loeba in Leooplda; iz-reže jo jutri. Inozemstvo. Jugoslavija je pristala na kon Wwhington, D. C. — Odobri-1 ferenco s sovjetsko Rusijo. ■ U Follettovc „ predsedniške | Liga *"1a NARSKIH MORILCEV ZAPEČATEN/L «ameriškem javnim živ- tflWU NI ISKBIKKJiS 0-1 ihosti od la folletta. ¡Ameriki bo prlnoriM topiti v ligo narodov? lAiMUdmant, katerega ja sprejel ženevski sbor, doloma, da drža va, ki ne sprsjms rauodiSöe, je .v»! napadaleo. m' ' Dejanska obsodba ni ukljuöen*?1 razlogih, ki jih ja sodnik Osvartjri f t pt nÄiJTÄ« nograimj». u wkljuiko|n gbgra uge «grodov vama v Ženevi, pravijo, da namen reso 5SP2 ^SBKlN-iie. ki je bila aoglsano sprejet. OBSEGA 1,000 BESED. ]drUyt, Kugijo ter drugc dr4a, ve, ki še niso v ligi, da »topijo v -ml 0hi°H0' 01 ~ Sodllik CiVef- ligo narodov, narodov morda prisili |y M odločil Besede, ki pome- pdidtture je jedro izjave, ki jo Ameriko na priznanje obveznega | nyo življenje all amrt za Richsr-1 JB ' Jugoslavija stopi v zvezo z Rusijo. Poročilo ii Belfrada •• i* mistiki vlada po- vabil« malo entento na konferenco sa popolno spo-rasumljenje s Rusijo in vlado male entente »o se odzvale. Radii pritiska na Davidovičevo vlado sa pritnanjo sovjetov. Angleško unije eo eo izrekli proti vojni. se razširja po podal v nedeljo bivši ,rcpubli-|r«**°diŠča. ¿i ivezni senator Moses K. Civilna vojna lipp ii Minncsote. 4 vsi Kitajski. Izjavo smatrajo za veliko po- španski diktator apelira na l U Foilettovi volilni listi na armado, ki je njegova zadnja za ■m za padu, kjer je bii biv-Ulomba. ZuZZ «TL. A.Ttt ni .apora z drugo državo ali s več Zaprt v aobq z zaupno driärgmi odklon¡ obv„no raM0. se avtomatično razglasi za graf in jo nekje na južni strani je ' sodnik John R, Caverly skrbno ae-™ zve/ni senator Clapp republi ■ voditelj štirideset let. Jaz sem za La ^-dlctta zato, predstavlja on prave»" du ■vinnosti in svobode, v ka , se je ta dežela spočela leta | "»daljni boj fašistom, in katere preporod je sedaj • 150 letih nujno potreben, če da bo z* vsakega po človeka ohranjena pra-rica do življenja, svobode in sre I" je rekel bivši senator Clapp. "Petindvajset let je bil La Polite v narodu in državi voditelj loja proti monopolu, privilegi lin^m |}era| mora biti demokracija v naši Avatrija atoji pred generalno jštVvirusodne točke. " ,"5*.f*** stavko. Listina, v kateri je zapečatena . . .. - I Organizirani delavci v Angliji u80(la mUdih morileev, obaega tri Sv* * V so se izrekU proti vojni. pole in vsebuje kakih 1,000 beaed. TT1 U Opozicija v Italiji napoveduje 8oduik CaVerly jih je napiaal s » « Jc . svinčnikom, jih popravil in izroV" lahko razglasena z a n sps - 6ii stenografinji, da jih je pre- pisala s pisalnim strojem na f £L2rt Spisani razlogi ne vaebujejo _u"Lko Republiko in Rolcm noče 109 etivkar)ev zaprli brez veakega vzroka Balgrad, Jugoslavija, 8. »ept.— (Kablogram poroi'avalea Čikažko 4tTribune".) — Poročevalec "Tribuna" jo danes dobil potrdilo Hj veati, da je ruski sovjetski k«»»^-1 Dtlavoi stopijo v generalni žtrajk har an zunanje aadevs Cičeriu po j all naatopijo proti vabil vlade malo entente na kou-I ereneo, na kateri so bodo skušalo Uoasfi pota ia popolno s|tnrazum ljenjc lund sovjetako Rusijo In Nlovanskimi državami male enten te. Vlade male entente so spre je le vabilo. * Kolikor je znano, jo Davidovi čeva vlada Jugoslavije največ pri pomogla za otvoritev razgovar janj* t Rusijo, fitefan Haili«, zna nI hrvatski kmet »k i voditelj, j«« radne oblike sa obaodbo. To bo. - ___ sodnik dodal, ko predi ta liatino U Predloliti aporne zadeve medna bo pripravljen, da izreče rasaod- rodnemu obveznemu r.a.o^llču ^ v v na temelju avoje Monroeve do- Prišel aem do končnega ,JUrine. Monroeva doktira je . tem Paterson, K. Y. (Fed. Presa.) — Stoindevet svilnih delavcev ao - ~VT~7 «t i ... i "rriaei lern ao *unuuc|i aa-, . • -i • .aretirali in zaprli, potem pa jih ., A . besedo" ia amendmentom uničena. ErSuÄH/'-iftES-m"cvU^'j: tm.*^ j . n6 dft bl jg^n kakšno pritoibo i k0 lisa Izvajala napram stil, S'Lrro^0. :^0; -rvr^^x^r^fh ^"enocr^mi. ^ «e „» ^ ^ « ur,.. «„, no pa ..mo tr- ^ '' ' w.kJ. nwd .vi- ,voj P"P"' ki mi ** 'Tf'," r*"odiWa' i""* ' rt in n. dan 4 julija. F* ^Ät"A i« dopoldne t moji «dni dvo«- j, raavidno ia MaeOowldov«,. "Eno.; ¡'Inveiki rod e bil Wii'T H,lk ni. Ja« g* aa bom videl dotlej.Uvora v Ženevi -je m ekongm- um Lklr mnoge druge dria'^eI lU Äfi V«», kar mi bo i. treba atoriti pa-|ik. ^«ije. to je- .. blokado Ifzdft <]vnrf«mili ^u^l***' ™6»* i« morB,B , I tem. bo to. da razglasim öbaodbo, |BfZ(lo hÄKl'' ^ ^ a« m3$tíÜESí ali vaaki bodoči vojni, v kaUro so saplsts Velika Britanija. Hull, Anglija, H. sept. - Kongres strokovnih uuij v Angliji je na svojem zboru * veliko veČin» nprejel resolucijo, v kateri jo rečeno, zborovanje, vlado, naj prizna aovjetsko vlado. |n§ |jlttPfW »klene, da H delav* el stopijo v generalni &trajk ali ua drugi način skušajo preprečiti vojno. Nsažlla softs bl ti kriva volne. Na Kitajakem se razvija oploiso civilna volno. snanja v varaaUki pogodbi, da -- js zakrivila vojno. Franolja MfW<<*ur«kt diktator ja zadal s ■•««temu" tor si ^fizad^ai o-fffj" Voboditi državo iz spon, ' stavkarskim stražam, ki se .hodilo po cesti. —..- - -r-v y »te- s-mo oiem žentk jft |,i]0 me(] i »0 jo mieU železnici baroai, trctir.nimi delavci. Cela straža, Snkirj, m d« veliki interesi H je iteU lf0(x, delavcev in de> s »vojih političnih podrepnikih. ,avk Je korakala u dvorane Turn L JTr? T »T f1^0^ «aH, kjer se ahajajo atavkarjl N pozna La Folletia ter delal\yHfiko jutw> Nobe„krat ni prišlo \ z rajal je pri tem, da ne K kikih nfmiroTf in policaji ns ZZ riVl*1 T6 lk ,Bt®T motornih kolesih, na katerih so toih večM pravic in privite- M >tražo, niso mogli Jv kakor drugi Ijndje ki ao najti Bobenega vzroka za aretira. «denarja » vpliva. Danca je L je fo* tedaj', ko ao laatniki avi- fna lame Gilt Edge Silk zagledaU k najbolj pposvitljcnih držav v vojftko iUvkarskih atraž, kako w . v . aa približnjc tovarni, je poscfla La FolMfova borba v njego- licija vmci t«r aretirala o»e Ji držav, in zadnjih dvajaet let |tevilo .t»vkarakik čuva- MMsiu^e sijajen zgled neaebič- Tovarna, ki ima kakih 240 PW boja za svobodo proti ai- g^^ev, ae z vaemi silami upira pri-»«, ki so si prizadevale acnator- L^tj dcUvcem pravico do orga- h S" '*' ^ U niziranja in laatne zaščite. « «kifalje vrm, a kako jezo ao j^tnajat deUvnic aa jo zopet ZIVT nj'mu y9*ovi Dm- poboUlo z delavci, in aedaj aa je JT,; .N,tMto mi i« »«»o, ktkor 1,600 delavcev vAilo ,7. lm! hrp(litv* »o «S izknša-l^ po^Ugi novih unijakih pogo-t»n 111,1 04 nje*ovlh prizade- jev. Delodajalci ao kotali delavce Hi 'mf>trov .in . uplašiti a tem, da ao ji» zagrozili ¿nano mi j«, kako ao drug «aL%remegtitvijo avojih tovaren v ti;,i' kl "fledaU sile N;w York i„ Prnnaylvsnijo. U-;lado in ae hoteH pome- nlj#kl uradnik Adolph Laaaif ja 2' """I' t» »P»- dejal, da ne bo niti takšno prež- a,VftJ>J Proti njim. AU ta-L0 beaedičenje, niti na poUdjaka * La Follctlom. Bo- Lj^ ufnala delavcev v boju sa I'4 ni bilo ___ f ---————. I mi uflllBi* ucim»n» » — avilJ" n7,infiB0 navzlic iadaj- ^ostojna delavaka razmere po avi- E»1 »»-rrlcovanjem. 1 ^^ - " ni o f, ki je prebil večji del /IV Ijenjs v politični are-v ameriškem življenju 0 novih sil, katero izkuU '«'•iti ameriška svoboščine, H''n psi drugega npati ka 'U l>o lamah v kozji rog. "Prst z diktaturo!" zahtevajo oatKošloti. Amerika spoznala' Protifalistevako stranka v Italiji tega človeka in gahUvajo avobodo in napovs- važnost načel, ki jih dnjajo nadaljni boj. ' j^ova kandidatura. , Iditištr, ki bi bil na j dib, g. ^pt. — Zaatopniki par mogočo in nemogo- itmentarn^ opozicije ao ae sešll v kampanjske avrhe.Lo^u, r z|Mrniei in aprejeli reso-H. on je bil vedno po- |urjj0f k| ^ f|Mi. da bodo slrao kol, ni omahoval. Ni- ke kj M „«nprotne fašizmu, »a - «I in odaehšral l^ij^»!, boj M ,Voj idejal. nam reč, da ae italijanakemu 1Jod«tvu povrne avoboda. izbirati lastno vlado in pota za boljšo bodočnost Italija. Reoolueija tudi po v dar ja. da se bo opozidja borila z v*«h lega I-niaai aredstvi za odprave lluaaoli nijevega rešima. Zastopniki uni tarskih aeeialiatov. repttbiJkaaeev. katolikov, populareev. sorial demokrat«v ia «aksiaiali»toT so bili navzoči. a liga nastopi s oboroženo silo Potcmtskem ats ssmo dve oaeUi!protl vsaki uporni drŽavi na avetu, ll veata, kakšna usodal ij fl>ef< riibitc ostanke špan-poslopje jim bo zaprto tedaj, kt; Lkf, armad<) in organizira novo kor aem aa sporazumel z drugimi |of(^i|vi> pro!l ^i^Jnlm Murom, uradniki v poslopju," ja rek 1 ^ ^ ohn(M! „j,,^ n^rtt vlada aodnik Caverly nekemu čaanikar-l )ri£navg v uraduem poroiilu, da skemu poročevalcu. "Petdaaet po I o |ptti||ko ^ |fprtf,Uc vaa licajev bo postavljenih okol» P°* froiu#r ,K«l«jsnkc v r.epadnem alopja, da bo ta moja odredba Mtrok|| TujM<.mika i,.^ J« vodena do pičiee." . tvorila zadnjo etražo med umika- Hodnik Caverljr ja rekel, ds ni I ^ šel iz mesta v samoto, ker je nje-| ^^ RJwji J nttdi ailuegs navala begun-vlade proti nameravanemu pre- Lav j, prsbival^vo ftangaja tako ^lb-M. Anglija bo tudi protoatlrala ,,araatl„ *sdnjl teden, da je sa-tu temelju, da preklic krši versal- Laj0 primanjkovali «ivll. Ilolitlš-oko pogodlK» In ogroža reparacij. n(M ^ p0|,y, ranjencev, vlaki pa ski načrt. Mednarodna senzacija, vsako uro dovažajo nove raiijcnce Če ne kriza z dalekosežnimi posla- |n begunce. Aangajskl mesarji so dieaml, sa lahko Izclmi ia taga danes informirali tujey •tbbja, Now York, H Y (Ked »Veas.) — Kampanja IMavske airanke na Fosterja in ílitlow» se ima od« preti danes zvečer v l>ntral Dpa-ra llou.li, kjer lie imel podprli* ae«taiši i kandidst Benjamin («it* low svoj prvi večji govor v tem mesto Oitle« bo posebno apeliral na obla« dne delavee, iz katena vrst prihaja tudi on lz|»o«lb.jal bo ap< I* '"i al rani unijakih urad* nlkor, ki poživljajo svoje ¿lan* •'ve aej izpira eewlviaao lio.e U Folletta in Wkorlerje Omoa of yuSUcaUaa HIT Bo. 1 .»wfidaU «va. Ttlapfcon* t LswaSala 4SSS. PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote PROSVETA torek, 9. septembra 1924 PROSVETA _GLASILO ILOVEWSICB NAHODU! POOfOMIK JEPWOTK ¿jJWikA »LoW—da wajuMM MfcHMl JgPlWi C*'n" l1f l**ov PO d'oKoyoru. Rokopisi » — vrsšaJo. Haročaim; fediejaoe iriavaJim CUaa«o) fl.00 ao Je*. I2 M m Uta ia Jl.26 w> tri »«mm;___ in M InoMMMtTO ËUU in $* t» tri r (Istmi Chicago »stv© IC. MIO pol Ute, Nui«t m *Mi kair la* "PROS VET 2457-ft s« uiram« aVM —. ff, «THE EN LIGHTEN MEN Tw Oi|f w of IH • filof t ®|f Own* br l£"aio^S Ktlfc—I k—lit »Q«že». "" Advrtlring rat— ob «pimhü a—S-.V III«« .....—CJMMBWM fiTuTîiPtioBi Unit » J sûtes'(«M«ot OhU«C*) Md Canada M H» year; Chicago Mio, >nd fordfn couatriae MOO "T™1™ "IIBMBIeR o/Ke Dalaai w obUpaja (Aa«. SM«) mW valafa laMaa aa aa*Uva mmmrnmi im wmm Ja • Um - potakla aaraéalaa. PaaavHa ja r«»^ «um, la m fta aa mUW Ifct. ■ S TRNJEM JE POSUTA POT. Široke in s cvetjem posute poti ni, ki vodi iz sužnosti v svobodo. Delavci, ki so se pričeli organizirati in bojevati pred štirideset leti ali še več za delavske pravice in za odpravo kapitalističnega gospodarskega sistema, so bili gotovo preganjani in so trpeli zaradi svojih principov. Takrat so bili začetni boji in podporniki kapitalističnega sistema so bili napram njim veliko bolj trdi in brutalni, kot so danes. Delavske organizacije so bile v povojih, delavsko časopisje je bilo šibko in malo razširjeno in ni moglo doseči širših ljudskih maa s svojo besedo. Po Evropi je še mo^no strašil fevdalni duh in v Evropi je v nekaterih državah pričenjal Človek šele pri baronu ali pa lajtnantu. Kljub temu so šli delavci z navdušenjem in požrtvovalno v boj in niso vpraševali, kdaj bo konce boja in trpljenja. Pridobimo delavske mase, zanesimo med nje spoznanje, da je kapitalistični sistem kriv izkoriščanja, ki pade, ko ljudska večina spozna to resnico, je bila misel, ki je navduševala zavedne delavce in jih spodbujala k vztrajnosti £ boju iz kapitalistične sužnosti. Minila so leta, da desetletja, boj za osvoboditev delavstva Izpod mezdne sužnosti se še vedno vrši in seveda ne bo dokončan, dokler ne bo odpravljen gospodarski sistem, ki deli svet v gospodarje in hlapce. Tudi danes ni pot, ki vodi v človeško družbo bratstva, svobode in gospodarske enakopravnosti posuta s cvetlicami. Pot je ozka, trn jeva in posuta je s kamenjem. Ampak delavske organizacije so se pojačale, pomnožile, njih moč je narasla. Delavsko časopisje se je razširilo in danes doseže miljone čitateljev. Povečala se je pa tudi moč ljudskih zajedalcev in izkoriščevalcev. Toda pomnožila se ni v toliki meri, da bi tako trdovratno kljubovala delavcem kot pred štirimi ali petimi desetletji. Ljudski izkoriščevalci in zajedavci se morajo zdaj veliko bolj pofcluževati zvijače, kot pa brutalni sile, da zajeze naraščajočo moč delavstva. Danes se še poslužijo brutalne sile, ali le od časa do časa in tam, kjer upajo, da jim prinese uspehe. Kjer se je pa delavstvo pričelo zavedati svoje politične moči, tam pa tudi brutalnost napram delavcem odjenjuje. In ta moč »e bo povsod spremenila v brezmoč, kjer bo politična zavednost delavstva tako naraslu, da postane vpliv privatnih bizniških interesov v politiki ničeven. Kapitalisti vidijo nevarnost, ki tiči v tem, da si de-lavstvo osvaja politično moč. Zato skušajo osvajenje politične moči po delavcih preprečiti. Najrajše se v ta namen poslužijo pocepljevanja delavcev. V ta namen vrte zanje delo njih podporniki. Tako vidimo, da njih podporniki skušajo delavce deliti po veri. Drugi jih skušajo razdeliti po narodnosti, plemenu in s plitkimi frazemi: "Jaz sem domačin, ti pa tujec." Tretji jih pocepljujejo, da se bijejo po prsih in kriče, da so radikalci. Kaj hoče in zahteva delavstvo, kaj je njegov končni cilj. Delavstvo zahteva v mejah družbe in prehodnji dobi, da se s delavci rtvna na delu po človetko, da s« skrajša delavni čas v soglasju z iznajdbami in potrebami V produkcijo in da prejemajo tako visoko mezdo, da se lahko in pošteno prežive. Za bodočnost pa delavstvo zahteva odpravo kapitalističnega gospodarskega sistema, ki se naj nadomesti s eocialbUčnim gospodarskim sistemom, v katerem bo odpravljeno izkoriščanj« človeka po človeku in v katerem bo vsak ročni in umski delavec upravičen do polne vrednosti svojega produkta. In kaj ima s temi zahtevami opraviti vera, kaj narod nont, kaj pleme in druge podobne frase, ki služijo aa po-cepljenje delavstva? Prav nič? Izkoriščani so francoski, nemški, italijanski, katoliški, protestantovaki in brez-verski delavci. Eni so izkoriščani več, drugi pa manj. ampak izkoriščani so val Da se odpravi to izkoriščanje, morajo delavci ne glede na vero narodnost, spol in pleme združiti svojo moč. Ce se to sgodi, bo postala pot, ki vodi v svobodo, bratstvo in gospodarsko enakopravnost širša in prijetnejša f JAVNA GOVORNICA. Glasovi ¿Ionov S. N. P. J. in čiUtal jav Prosvde. k '• * • ■ m . Irwin, Pa. * Bil atm povabljen od brata Perneta, da m «de I-2ira seje drultva Slovenija, It 41 v Irwinu, ridi obdottitve, da n¡nem poročal reanice o zadevi njihovega brata Jocepha Gantar* ja, ki a« nahaja žu tri lata in štiri mesece v umobolnici. Udeležil se nisem, kar ae ne čutim krivega ln povem, da niaam drugeg| govoril kakor »o govorili vai po naael-bini Pleasant Valley, kar mora biti bratu Pernetu tudi znano, aaj govorice ao krožila precej dolgo Časa. Njegova pojaanila v Proaveti po mojem mnenju niao prava. A-ko kdo ve za zločin in ga oblastim takoj ne naznani, ne odobravam kakor tudi pravila H. N. P. J. tega ne dovoljujejo. Nasprotno mu ni znano, da bi ne smel pitat v jajrnoat, d« je Gantar storil zločin nad spečim v grabnu ia odvračati ljudi, kateri so na delu, da ga osvobode. (To se ne ujema z izjavo, da ni nasproten njegovi svobodi, pač pa meni, ki nisem poročal resnice. Kje je torej kriv. da, da se govari neresnica! Za-ksj ui poročal o dogodku takoj in na društveni seji, pa bi bila stvar hitreje reiena, druitvo bi pa vzelo zadevo v razmotiivanje o položaju, v katerega je zašel Gantar. Brat Perne vitli, da delo, ki sem ga pričel za oavoboditev Gantarja je uapešno in skoro končano. Bil sem pri druitvu it. 41, ko j« štelo 50 članov v odraalem oddelku, a vendar se ni odzvalo mojim nasvetom, kako pričeti s delom za osvoboditev brata, kakor tudi na izgovor, da ni denarja v blagajni in so že sedaj veliki asesmenti. O-menil sem, da jaz, akorsvno sem nezmožen za delo, darujem 910 in da marsikdo lahko daruje. Takrat sem čul glasove, da nobeden nič ne da ca njega in da se niti koraka ne nspravi za njegovo o-svoboditev. ftel sem raditega da. Ije in dobil Človeka, ki je prevzel delo, katerega bl*po bratski dolžnosti imelo izvršiti društvo št. 41. Od tajnika in drugih strani društva št. 41. dobivava nagrado f obliki obdolžitev, da ni reanlca, kar sva govorila in piaala za o-svoboditev Gantarja. Torej ako je vse laž, kar me dolži društvo it. 41. oz. tajnik, sem uverjen, dn je resniea, da bo Joseph Gantar prost, kar je društvo mislilo, da je nemogoče. Uverjen sem tudi, |da sem storil dobro delo in bratsko dolžnost, za kar bi morali \t\ gledati, da jo spolnujemo povsod pri enakih prilikah« To je moj zadnji odgovor v tej zadevi. — Jernej KoktlJ. Pranoiaoo, C al. — Leto 1924 je nesrečno za državo Kalifornijo. Vsled liviske kuge je držav izgubila na tisoče glsv go-veje žjvine. Poleg vidimo vse ob* /.«ano od vročino in od groznih goznlh požarov, ki uničujejo Min rekov« in aroeanove gozde. Živina gloda po travnikih suhe bilke in kaže kosti na hrbtu. Vsa industrija j« paralizlrana zaradi pomanjkanja defja. Velekmetje imajo napeljano vodo po eeveh za namakanje zemljišč. Ako bi ne na-makall svojih zemljišč umetno, bi ničesar ne producirall. Draginja in brezposelnost naraščata s vsakim dnevom in bati se je prihodnj« zime. Predsedniške volitve vselej Izgradnjo delavec in jih bodo is-Rt rada vale, dokler ae večina delavnega ljudatv« ne bo zavedala svoja dolžnosti na volilni dan. Cm j« zopet tukaj, dg ai ljudstvo lahko pribori avoje pravice nasaj, ki ao bile poatavlj«ne pojavnim potoni, a počnejo ukradene od ljudi, ki niao nikdar delali. * Svoboda govora In tlaka j« celo važen faktor. In č« ljudatvo n« bo čuvalo tega bisera, bo izgubilo, bilo. Ako hočemo boljše livljenak« jraimere, porazimo stari kapitalistični stranki in volimo mola. ki ¡bo delal sa delovno ljudstvo. Vai elementi, ki morajo delati duševno ali a rokami, da aa preliv«, bi morali zdrniltl C Industrijskimi delavel la a« s njimi orgaaizl rati politično in goopodarako, da «i i «vo ju je jo gnapodarsk« pravic«. Dana« j« delavski praznik t* 'fodaj i ju t rs j j» bilo opaziti, da d«!o počiva, kar nI bilo slišati parnili ptMall. ki vabijo deUve« v mak« jutro na trde delo. Itelavaki foh«d v I eUe* J« bil vallAa»t>m. ae je, d« J« korakalo od 35,000 delavcev in delavk v dolgi povorki. Dolžnost slehernega delavca je, da se bojuje proti ickoriščaval-cem delavstva, ker drugače je he-mogoč« misliti, da pride za delavstvo boljša bodočnost. Krik in samohvala ne bodeta spremenila slsbih Časov v dobre. Delavski pracnik je velikega pomena za delavca, a še večjega pomena je mednarodni praznik —• prvi maj. Delavske mase, ki korakajo na t<> dnev« še morajo tudi zavedati, kolikaga pomena je canje organizacija. Ako delavec samo koraka in s« n« zaveda vajtoosti delavske organizacije ca dalavetvo, |« ni • rimziran, ker še ni zapopadel misli, zakaj se delavstvo organizira. Naprednost, ki ae nahaja samo na jeziku, ne pomaga do napredka. So pač ljudje, kHso napredni, i /.redno napredni, kadar govore. Vidijo vse razen tega, kar bi morali videti. Za ljudi, ki ifiso ni. kdar delali v življenju, a vseeno udobno Žive, se ne zmenijo. Ampak brigajo se za navadnega de-lsvca, ki se preživlja s tvudapol-ni m delom. Prav dobro pazijo nanj, kako živi, ce oblači itd. Ako *e delavec oblači Čisto in čedno, kriče, da je "šport". Ce se oble-či slabo, mu prayljo baraba. Ako je veael, mu" rečejo, da j« bedak, ako je pa žaloeten, pa govore, da je mrtev in da ni Življenja v njem. Ako bi vsak delavee v zasebnih zadevah videt le sebe, prav zsnesljivo bi bilo mad delavstvom več sloge, kakor jo je. — Pttar I. Kumick. Ohiihohn, Minn. — Preteklo j« par meaecev, odkar ce je vršila svetovna tekma, pri kateri so bili navzoči jugoclovcncki Sokoli. Jugoslovansko aokolstvo se je odlikovalo na pariški olimpijadi. Meni kot Članu cokolske organi-cacije je dolžnoet, da ce a cokel-skim društvom vred na Chiaholmn spominjam aašega brata Leon Štrukelja is Novega meeta na Dolenjskem, k! je na olimpijadi priboril svetovno prvenstvo. Med telovadci je postal prvak med prvaki. Njega si vzemimo za zgled in dolžnost naša naj bo, da se udeležujemo redno telovadbe, mesečnih sej in ce strogo ravnamo po pravilih, ker 1« taka ^postanemo dobri sokoli. Hodimo po poti, katero nam je začrtal brat Leon Štrukelj. On je pokazal, kaj morajo Slovenci na polju telovadbe. Zato mu kličem t Živel naš brat Leon Štrukelj. Z njim naj živi tudi sokol« k a misel in organizacija. — F. Tekauta, mL Srednji vek v XX. stoletju. Firma«, 20. avguata. Tukajšnja "Nccione" obje vi jc la Arecca vest o dogodku, ki ga tamoŠnje prebivslstvo smatra cc čudež. V mestecu Raggiolo v ca-sentinskem okolišu — tako pravi poročilo — je tamošnjl župnik s 24 carotami ic svoje svakinje Klementine Magli izgnal 603 hudiče. Kakor ae pripoveduje, so bili glav-ni trije Lueifer, Škorpijon in Satan, ki ao ubogo župnikovo svakinjo mučili I« celih 12 let. Župnik don Frsnceaco Bordoni J« «Ur kakih štiridea«t let ter ga amatrajo v raggiolakem okolišu za avetnika. Ko ao ga vprašali, kaj j« prav ca prav na atvari, je dejal da j« vedel, da je bila njegova svakinja bolna, in ker je mislil da gre aa pojave historično-atl, J« menil, da bi bilo dobro cc-njo. Č« bi prišle v eaeentinako hribovje, kjer bi ji gotovo odleglo. Toda ko Je dekle prišlo gckaj, Je takoj začelo kazati tako čudne enak«, da ae j« župnik napotil v Aryao ¡n aporočil vsa Škofu. Hkof mu J« dovolil, d« izvrši vso po-trehne verske obrede, da reši nc-srečnioo peklenščkov, ki «« jo obsedli. t sarotili je pričel 2, julija. Ob vaškem sarotilu je, kakor pravi šnpnik, zapustilo obaedcnkino dušo večje število kudič«v. Glavno •tilo je izvršil pred nekaterimi v«4«ri v cerkvi, k j« jo v hudem naporu a pomočjo najkrep-•aJŠik zarotil i« blagoslovov pognal ic obaedenkinega truplia naj-knJšesH hudiču, Satana župnik H dejal da ao hudiči uganjali s «bog" svakinjo vaakorrstne zlob-ao šale \ . krat so Ji storil. Je Ji J« otrpnil jetik, potem noge ia pa tr»palnie, samo J« roki«, da J« mi-d« Je bolna na pr.ih in da •dovoljna, da Ja ki Jo Je i Rekla je, da Ji Ja pater Serafin v Pratu, ki je storil toliko ludežev, dejal, ko je prišla k njemu, da je obsedene in da ga ni cdravnika, ki bi jo mogel ozdraviti. Je pač res škoda, da ni več živ Boccaccio, ker bi ae njegov "De-eamerone" sedaj gotovo povečal za novelieo, ki J»i bila najbrž precej podobna tiati, v kateri pripoveduje, kako j« neki puš^avnik z neko mlado deklieo poganjal hu diča v pekel Toda Boceaecio je Šivel v XIV., don Prancesco Bor doni pa je z dovoljenjem škofa v Arezzu izgnal 608 hudiče ic evoje svakinje v XX. atoletju, v mesecu juliju in avgustu Ista 1924. Poročilo firentinske "Nadene" je v toliko nepopolno, da ne pove, kam ao šli hudiči, ko so ca-pustill nesrečno Klementino. Ker v bližini tamkaj teče reka Arno, so se po našem mnenju pač šli predvsem — kopta! Saj jim j« moralo biti od hudiča vroče, ko ko 503 tičali tako na tesnem eelih dvanajst let, po najčednejši poti pa menda tudi niao mogli vai obe nem na dan. Brgo v vodo I R« ka Arno je morala biti tiste dni precej kalna in najbrž tudi ni dl šala po rožicah ! Vesti iz Jugoslavije. Skrivnostni najdanfek t žup-niščn. O najdentku v župnišču farne cerkve Sv. Jakob v Slov. goricah nam poročajo še sledeče: Okostnjck otroka ao našli čieto slučajno. V soboto, dne 9. avgu sta je posestniika hčerka Ivana Oravec iz Sp. Hlapja snažila pod strešje v župnišču Sv. Jakoba v Slov. goricah. V podatrešju ja le ial tudi kup opeke, ki ga J« začela dekliea odnašati c dragimi smetmi. Naenkrat pa je naletela pod opeko na leccni aaboj, ki j« bil c žeblji cabit. V svoji radovednosti ga Ja cašcla takoj odpirati in tfašla v njem v «unje zavit o-troški okostnjck, na katerem je vicclo ž« strohnelo meso. Zadevo so takgj javili orožnikom, ki j« Javilo ^nenavadno . najdenino i« farovža v Maribor« odkoder se jc naaiednji dan pripeljal codni zdravnik, ki Je vcal dragoceni zaklad a ceboj v cvrho nadaljn«ga itudija okoliščin, pod katerimi je necrečno dete Umrlo. Ni š« do g nano, ali je otrok umrl takoj po porodu, ali pa j« š« nekaj časa živel, kar bi bilo sklepati ic znakov zobovja v otrokovi čeljueti. Ljudska govorica označuje kot mat«r, cev« nezakonske!, kuharico, ki je baje imela ljubavno razmerje c "častitim" in bila tudi nos«ča, ne da bi kdo do dana« videl 'kakega njeriega potomca. Drugače si ja tudi teško razlagati, kako bi prillo det« v zabitem zaboju v farovško podstrešje, dobro zavarovano pred nepokllca-nfcni 1 kupom op«ke.< — Upamo, da bo preiskava kmalu prineala v zadevo jasnoti ter plašilo brezsrč nih sterišem farovškega. najden čka. Ic pr*ickovalnih »porov. — Za Paiič-Prlbičevič-Žerjavove strahovlad« j« bilo aretiranih precej neodvisnih delave«v na podlagi zakona o zaščiti dršave In deloma zaradi javne varnosti. Več aretacij je bilo icvršenih tudi ob priliki tragičnega dogodka v Trbovljah. Od tedaj J« minil I« poldrugi mesec in nekaj žrtev- terorja sedi I« vedno v uporih, dccl ni bilo nikakršnega pravega vidnega veroka sa njih aretacijo. Or-junsšl, ki ao biU caradi trboveljskega dogodka v preiskovalnem /.aporu, so že sdavnaj prosti; bili so namreč počno aretirani, tako da S« J« sl«d ca trboveljskimi do-K od ki kaj lahko zabrisala. Domnevamo, da so bila ar«ta«ij« neodvisnih delavcev ukazane takrat zato, da šele ^onatruirajo delikte ln obtožbo, ker ako bt bili polov-ljeni neodvisni delavci caradi kac-njlvih dejanj, a« bi bilo treba kar po dva meseca preiskovslnega sa-pora, kakor jc v tem primeru. Preiskovalni zapori, ki trajajo tako dolgo čaaa. tšr ao c« po vrha isvršiU v veliki Buri na denunei-jacije in ov«dbe la politi«»« mrŽ-nje, so krivični in šaljiva aad«va s« vaa pravno čuteče državljane. Ic tace raaloga menimo, da Je skrajni čaa. da tadi v tem pogleda saveje drugačna sapa is Bel- ns Vi ne bo tako dobra, kakor ker J« ponekod tola vcelai dobršen del groidjs V začetku aa Italijani tolažili domačne, da 4o-Se neko odškodnino la Kima. la-kazalo pa «e J«, da m bife oblja Se la. prasne beaede. Ljudje iuM-jo v kleteh š« preeej lanokega vi- o ItfrÉÉlMBl «M Detomorilka. Dnjsff?», jc bila aretirana na Uo^ve cesti v Ljubljani l* dobo *k 291etna služkinja Marij* bUt doma iz Kmihala pri N,1V(>J fctu. Aretiranka je Up, J gleda pa uekaAjotuhujeuo S ««upljivo. Nič ČudlK?a ksjt avoje in srcu jc celih ti' m J noaila veliko skrivnost. Hiat, va je detomorilka. SvojeissjJ je spoznala i nekim moSkin katerim sta se v Ljubljani veë| «hajata. Neznanec ji j* obljub] da jo poroči. Posledica razm, j« bilo jt«cakon»ko dete. Bla kova je porodila meseca mir« javni bolnici, naker se je od^ la z otrokom proti domu. U pila pa je ie na postaji v Gr* Ijem in odšla ponoči pod kozolec ob vasi. .Tam je zad»" svoje nedolžno dete Ženskega la z lsstnimi roksmi in ga zavi slamo, ki se je nahajala v kow Truplo so našU kasneje do čini, o zverinski materi pa ■ ni bilo sledu. Blatnikova je lit med tem nekaj, časa na deželi | pa se je vrnila v Ljubljano služila pri raznih strankah. P kratkim je bila že v pri g. B., vendar pa je lila km od hiše in pričele zopet lahko Življenje. Zahajsla je v rJ moške družbe, padala vedno bokeje in naposled tudi apu zbolela. To pa je ni nič motilo, na bi še naprej veseljačila z Škimi, ki so tudi spolno oboli Našla bi gotovo še več žrtev, je ni prijavil policiji neki delav ki ga je brezvestne ženska okv la. Posledica prijsve je bila. je policija skvarjeno žensko iu dila in izročila zdravniku v svi preiskave. Pri zaslišsn ju pa je šlo tudi na dan, da je Blatnike mati zadavljenega otroka, ki ga našli svoječasno pod kozolci v Grosupljem. Bopardd napad je izvriil letni mecarski pomočnik Rud Kramp iz Žalca. Hotel je na ta čin opehariti svojegs delodsj ea Jožefa Gorenjaka v Celju 2250 Din gotovine. Stvari pa prišli na sled, nakar je Krump ] noči pobegnil od svojega gosj darja in odšel bržkone proti l grehu ali Ljubljeni. Umrli v Ljubljani. — S. Mar ta Kolumba Zupančič, usmilj« ka 42 let. — Alojzija Pritek« hči železničarja, 2 leti. - Iva Jager, mesarjeva žens, 61 let. Ivan ftuitariič, posestnikov i 32 mesecev. — Fran Kotnik, po ski dninar, 24 let. A^hurna operacije v novih i krajinah. '— Pravosodno minit atvo v Rimu je priatalo na *ah vo alovenakih in nemških posli cev v Italiji, da ae postavita v r vih pokrajinah dva aodnika ta vršitev agrarnih operacij (de tav občinakih zemljiič). Prvi «o nik bo imel a«dež v Vidmu, drt v Tridentu. Zatrjuje se, da bo< razne določbe agrarnega zntfi ki «o «e izkazale pod bivio vls< ostal«. Slovenskim poslancem bilo vsaj tako obljubljeno. Kolera v cemuncki okolici čelu Belki pri Zemunu jc v a njih dneh obolelo in umrlo p oceb za boleznijo, ki ksže znake kolere. V Beško se je p dali sanitetna komisija, da «H tovi vzrok teh amrtnih slučaje Selo J« začaano izilorani in »pf napram vnanjemu avetu. Kenoo dovcnckcga šolstva oroUma. Koroške deželna da jc nedavno zatrla zcdnjiB dovenakega šolstva na K»f : onemogočila je šolo, šolakih cecter v Vehkove Koroški Slovenci denes n<«» niti «n« slovenske šole vei . > • goslaviji pa je mlniater pro^e racveljcvil ukrep svojegs pr* nika, ki Jo ccrcdi poms«jk»«J učencev ukinil nemlk« r»ni* v Ljubljeni g_ Tli vai sectnîk Anton ftefer U »rod« I Kolpi d je te dni ns strsfrn s. čin končal življenje. Prerescl I J« žile nc vretu In ns rokah.^ fer, ki J« Icročil sin« ^ stvo, s« ni mogel vživ ti T noj racmefc in cl je v gl^kl^ boliji končal žlfU««j' N»«1 J ga žele četrti dan po v luži krvi. I Pa šovoUk Utih sr jevn»^ ak«ga ujetništva Iva» «ri* ia Istra. Kpremenil ^ ^ l»ko ga laataa mati al b Aa aa «lavrnuki aj«taik v djl. P« doaetih letih se r «»¡¡¡J aloveaaki ajetaik i« • J llarej. Harej J« ku \9U ^ , Kaj «« j« v**"* /1 v^drl ker n« W ni ntnee . ^ is Ckrsjrti ; 4« «• ^ v ' qePTEMBRA, 1924, PROSVETA Podpirii Jediota (Federated Press.) 20,000 brezposelnih v Milwau . keeju. Milwaukee, Wis. — Frsnk J. Weber »tajnik tukajšnjega Federativnega strokovnega svtta, domneva, da je 20,000 brezposelnih delavcev v Milwaukeeju. lampan j a unije strojnikov. Milwaukee, Wis. — Tukajänju unija strojnikov je začela kampanjo za organiziranje avtomobilskih mehanikov. Obtoieni delavci oproščeni. Fresno, Cal. — Pet delavcev, ki so člani I. W. W., je bilo te dni oproičenih pred tukajinjim sodiščem. Druge obtoinice napram njim ni bilo, kakor da so člani I. W. W. Porota ae ni mogla zedi-niti, nakar je dršavno pravdni- itvo zavrglo obtožnico. • Stavkokazi prihajajo v unijo. Oklahoma City. — Organizatorji rudarske unije so pridno na delu med stavkokazi, ki delajo v bližnjih premogovnikih, v katerih je stavka radi tega, ker operator-ji nočejo priznati jacksonvillske mezdne pogodbe. Po prizadevanji organizatorjev je bilo itevilo ske* bov v premogovniku -Hailey Ola reducirano s 60 na 25, v Bull Hill Mine pa s 25 na 18. Stavkokazi so stopili v unijo in pustili delo. Delavska stranka v Oklattomi. Oklahoma City. — Medtem ko imata obe stari stranki v OWs-homi notranji konflikt radi ku-kluksov, je farmarska-delavska ' stranka utfdila svojo Qrganiza-» cijo za novemberski volilni boj. Stranka podpira La Follette-Wheelerjev tiket, v drŽavi pa postavi lastne kandidate. ijl izid poiz-iga glasovanja V OBTOŽBI KAPITANA HIB-BEN A OKI SA PRINCIPE. t, Dl. — IXfeedaj izka-ptov list Herald ami f Bwlednji izid poizkus-swnja o vsoh treh pred-I ks'jdidatih: V Chicagu Uta 8,733, za La Folletta Dsvisii pn 4,463 glasov; r'c ü za Coolidga 5,680. klitta 7,835, za Davlaa »3»ltimorii /.a Coolidga Li Folic tta 921, za Da-|kw)\ ; v Milwaukee za I», za La Folletta 2,-iviita kIusov; v San I 1,433 za Coolidga, za H» 4,10*, za Daviw. pa W; v vmlungtonski dr-u Coolidga, 472 za La 146 ilaKnv za Daviaa j v Itku u Coolidga 107, za k 151, za Da visa 816 » Kfw Yorku 3,627 za • 2.814 r.a La Folletta, ra Diviss; v Hochci-[*■■ 1761 za Coolidga, • Folletta, 511 za Davi- Jwu ra Cooüdg» 310, * ^ 2.i2. za Davisa 138 |iyracusi. x. Y t ra Coo- la La Folletta 250, za. ijjkaov, v Albany sa La w. z.i Da vi»a 1,312 glfe 18 Antoniju za Coolidga 4 Minta 178, za Davi-lft>\ f i" -Uil i.a Folletta ft'*1- DsvU pa Teika nesreča i bombo v gosdu. Koncem prollega meseca je podi* ral 44letni Josip Aemso v gosdu pri PreAlfcn blisu Aempolsja dru-vest sa poaestnlka Vrabca. Usoda je hotela, da Js zamahnil s sekt ro po bombi, ki js bila skrita v grmovju. Bomba js eksplodirala tsr ranila naereftasla po vs«tu telesu tako hudo, da s« ga morali prspeljatl v trlalko bolnišnico. ¿itateljs, naj nikar m kapnjaja nobenih MMbmtl Is poMmnnfh oglasov, ki m nahajajo f «M. ker nekateri »o direktno aapeljlvt Vsak naj k« aal« previden ta »a vselej. ta to mogoèe prodno kaj kani U afiaaav, pr.priôa. la na oglase N odgovorni U agtoimlat aaari, nobene odgovornosti ne pro- pomagajo plaJatt Ust kateri jo vsak dan dralji v tiskarni Is rae ptriod. Torej bodite previdni le M na aibrilata tedaj ves to prt. pike mm* mM to no nas. Upravitelj. 1 ukrivil klakov. V HERRluu? ** N Y (Fed. Press.) r Thewee F? »muke nemire ¡T*'JM l'rr,l dvema W-f,r> iiaiiMvakih ne- w Viku/ r L, da »o a* kla-i' '' ko je hote- "1 I)h* vsa a- K prime Ku "< rs k vali s «'Ö je pa «mep je o-"J»lo l^.rimer- ratnokar no- ID» H. Doorfcon» St., Chkage. III. It Stalo Hmt, Now York FRENCH LINE p potreb«. Up«-Mk«, Kitaju, «Itn — i-** Wmikm HM WN4M raW» «•••I» t« ^ takaaala •« J» MBMlJIv« V veek o«»rlb M na^eÄea Iport IV." «» veJekeTkaJ Iuf «Ua M Iliriw hol««« J* a ajiml. d« twvi avtobenHlt«. I IM — Lahka orelje Mat« M«tfi ■liil« oreij«. narejene poaabao M ■tratnike. Dvojno dalo. moin.. lywji. elllaSer M pilili In *o«( »ar. aeetni ki aaaeeljlea prepr.M »Mk» nearedo. IM kallbrr. « p«I«o« m« I« II kaliber »M ia 4 % pa lina a« v. kra.n. leeeao kopito. PLAVEUA It- ................na» IM pair«« «8 kalibra 3 10 IM patron II I» kailbar..... ß gQ PROSVETA ZADRUGA. Spital Joaip «ter«. 9K • '« i (Dalj».) Ali ni mu obveljalo; večin* m je odločil» m Feodorov predlog in brž ko «o zadmgarjl vstali, napotili ao ae vsi »k upaj proti litelui ci, da bi te zmenili s odborniki in drugimi veljavnimi udL Pot je držal mimo »trio« ¿et trg. Preme tena iena je takoj zapazil«, da mladi foapodje nekaj annjejo, in pozvala jih je na trenutek pred prodajaloieo. "Na utegnemo/' odgovori ji Zagoraki nekako akrirnoatno, "modi »e nam v čitalnico zaradi neke prav imenitna stvari." To je atrini *e bolj razdražilo brezmerno nje radovednoat in mirovala ni. dokler m ni vaa Zadruga uatavila pri nji, Zagoraki pa ji je razodel, kaj ao »klenili. "Zaradi tega Vam pač ni treba iti v čitalnico," odvrača mu »tri-na, '/zdaj bi bilo tudi ž» prepozno, utegnili bi gou>ode med potoma ••¿iti; rajll jih tukaj poČa> kajte, aaj morajo vaak čaa priti tod mimo." Starka je dobro poznala dnevni rad vm prnjavorake goapode, zato je tudi znova dobro pogodila. Rekli zadnjo beaedo, ozre ae po trgu in vzklikne: "Ivo jih 1" Prihajali ao čitalnilki predaed-nik in nekoliko odbornikov, ki ao po vaakdanji navadi urili k atrini na pomenek. Nameato v čitalnici, obravnavalo a« j« vpraftaoj« zaradi "pleanih vaj" pred «trini-no prodajalnico. Predsednik je majal i ramami, kakor da na bi imel pravega zaupanja v takšno novotarjenje; blagajnik pa je odločno odavetoval začatje, ki bi či-talniei nakopalo dolgov in drugega ni«. Toda kdor je le količkaj poznaval prnjavorako življenje, vedel je, da bode danea vaa ugovarjanja zaatonj, kajti atrina je prav oblastno zagovarjala ieljo zadrugarjev, in če ae je ona po-teiala za kako atvar, gotovo ji je obveljalo. Saj pa je terjatve avo- je podpirala tudi dejanaki. To »o čitalniika goapoda dobro fedeji, pa ao ae napoeled udali in obljubili, da bodo takoj drugi dan »klicali odi>orovo aejo ter naavetova-H, naj ae za poakuinjo vaako are-do napravijo plMne vaja. Čitalni ¿•ar j i in zadrugarji ao m ie nekoliko ponudili pred prodajalnico, menili ae in kratkočaaili, in potem ao ae razšli. Le atrina ae ni genila a avojega naalanjača, tiho je zrla v avet in premišljala, kdo ve kaj. Dolgo itak ni bila aama. Prvi, ki ga je zanesla noga mimo nja prodajalnice, bil je stari Timofej. "Dober dan, eoaedl" pozove ga atarka. "Pojdite malo aem, da mi bodete kaj povedali." ','Dober dan," odzdravi 2e nekoliko aključeni aivček in atopi v predvežje, "kaj bi jas vedel po vedati, ki ne potujem po avetu, niti ne čitam novin." "Ali ae ie niate vpisali v čitalnico!" "Kaj bi ae vpisa val, aaj malokdaj utegnem z domi, pa ae ne bi izplačalo." "Če ne utegnete Vi, utegnili boata Vaša iena in hfterka Vaša. Tinčica bode zdaj še akoraj za možitev, ali mladi ljudje niti ne vedo zanjo. To ne veljat deklica mora čaaih v druščino, da ae bode znala veatj v avetu. Prav zdaj ae ji v čitalnici ponuja lepa prilika, da ae po malem privadi moškim ; aaj menda še nikdar ni z nobenim govorila, ker j« tako akri-vate, kakor kakšno turško bulo. Vaako aredo bodo v Čitalnici plea-ne vaje sa ude in njih hčere, in to brez vaakega plačila. Vi ate aeveda ponosen, pa naSete niČcaar zaatonj. V tem aem jai čisto Va: ših mialij, pa bi zato odboru za pleae poalala nekoliko funtov aveč. Glejte, prijatelj dragi, to bi bilo za Vaa. Torej ni£ ae ne obotavljajte in kar vai trije ae vpiši-1 te v čitalnico."' "Ne vem, kako še bode," brani ae atiakač, "Tinčica je še premlada, in meni letoa tudi na kaif, da bi al nakoffaval na glavo novih troškov. Preželo še čutim udarec zaradi tiate nesrečne obetane železnice, ki je ne bodo učakali ni- TOREK, 9. SEPTEM BI ti vnuki naši. In jaz naj avo jo hčerko vsak teden pošiljam ua pleaf Ne, Timofej, to ni sate!" "So, no, nikar take obupno, tolaži ga atarka, "eoeed Timofej, da bi pretrgal zoperni mu pomenek, in ae pripravlja na odhod. Bistroumna atrina jc to takoj za pazila, zato je beaedo hitro zasukala drugače. "Saj rea, sosed dragi, skoraj bi (lila pozabila. Kecite leni svoji, da jo prav lepo prosim, naj bi jutri na trenutek prišla k meni. Rada bi jo vprašala, kako uareja omako k divjačini. Goapod sodnik je bil zadnjič pri Vaa na ve-čer ji, pa je pravil, da še nikdar in nikjer,ni jedel tako nlaatno pripravljene arne." ' Ta hvala je atarega mož« zopet or^doatila in rekel je, da njega žena jutri gotovo pride, brž ko bode otroke odpravila v šolo. Strina ae je za odhajajočim kramarjem hudobno nasmijala; saj je vedela, da ji atiakač ne uide več, kadar bode ona govorila z Ženo njegovo. Nji vae drugače podkuri zaradi Tinčice, in Timofej ac bode hote ali nehote moral vpiaati v čitalnico. Kakor njega, takiato je atrina obdelovala tudi druge očete in matere, kadar ao ae pri nji uatavili na kratek pomenek, in v malo dneh je prav o-na zagotovila pleane vaje, ker ni jim aamo naanubila deklic, ampak tudi aa avečavo je akrbela pri trgovcih, in od druge goapode je kakor za kake pogorelce nabirala dobrovoljnih prineakov za godbo. rt Čudna, rea čudna je bila ta prnjavoraka atrina. Sama se vae leto ni genila od avoje prodajalnice, ali za druge je na vao moč akrbela, da bi imeli kaj ispremem-be v jednoličnem življenju skromnega meateca. No, Čiato zaatonj pa te nje akrbi le niso bile, zlaati tiate ne, ki jih je imela zaradi plMnih vaj. Dobro je vedela, da ji bodo vaak teden dajale zabave najmanj za dva dni. Najprej pridejo atarejši goapodje in ji ovadijo, kar ao na tihem opazuje videli Otok in Struga. Bpiaal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) Preproge pri oknih ao bile izpuščene do tal, da je bilo prav močno mračno v aobi. Knomer ao ji silile solze v oko in prepričana je bila, da je na avetu nI nearečnejše atvari, kakor je ona. • Ko je baron ardit še vatopil, ni takoj razločil atvari. Premračno je bilo. Potem pa je tam pri mizi opazil bolnico. Z robcem ai je prikrivala obrazek, in tako alabotna je bila, da ni niti pogleda obrnila proti njemu, ki je bil po mehkem tepihu priatopil. Trudno mu je dvignila ročico iianproti, da bi počutil,' kako ji bije Žila. In v svojo peat je vzel dfolmo, mehko, belo njeno ročico, ter štel udarce razburjenega arca. Kontesa ga je vprašala potem t "Kaj mi jat" ""Ni«.M" "Ničt" ""Prav čiato nič!"" Takoj ae je poatavila pred njega. vrgla robec na mizo, kri pa ji je napolnila lice. Ali oni je ponavljal aatiričnoi "Prav nič. kontma! Premalo ste jedli in morda premalo apali. In »edaj ate bolni, ker ate prepričani, da konteaa Otoška o tem čaau, na tem kraji, pozabljena od v««*«* sveta, drugačna kakor bolna biti ne more I" * Kdaj je še čuta ta «las, |„ kje je že videla to obličje t Priatopila je k oknu, ter kvišku potegnila gardino, da se j« avitlobe razširila po aobi. Kdo je bil ta človek, ki se je predrzni! praviti nji take atvari. l'o vient malem telesu se ji je ardilo in kipeče je hotela odgovoriti. .Ali obrnirši m proti njemu odkrilo ac ji je vir in «poznala je avojega zdravnika. Tedaj pa «e ji je kri aopet povrnila v srce, in ničeaar ni vedela iapregovo« riti. "Ali bolni niste; govoril je baron neusmiljeno. če pa hočete poslušati dobre svete, dajte tipreči še danea, še ts trenutek in odpeljajte ae v «inifcko mrittno Življenj»»! To obnebje pri naa na ugaja taki» rastlinam kontesa 1 Sneg in gosta megla sta alaM aadoeiili ta «vitli parket I" "Da pa Vas. milostiva. ne ptutim brez zdravila. imate je tu!" Vzel je kupo ua nnzi. ter jo naltl a vodo. "Tu notri denite «ladkorja in tbto pijte po trm! V »a k i dve uri eno kupol" Postavil je kupo n« mizo. potem pa m pri-klonil ter odšel. Ompodična je zrla za njim, kakor da bi aama ne tedela. kaj «e ji je zgodilo. ( ula ga je. ka je a dvorišča odjezdil. Krčevito je !«M*glatpo rol^l ns mizi, ter ira trla med prall. I? glede v ii pa kup« H"« «ode, |»ograhUe jo je hipoma ter vtgla po »oh,. .1. j« voda razlila in ateklo na ate k«ae< \ razletelo VIII Konleea «eradna svoje) leatnetal Ladji Keka *mb a čudnim »vnjim »■••»tlom v dotike prišla. m*m Ti aše pt%ala, lta%Mi trge heroin tem ie pot reke v al« |»rt noj«« dušnem »tanj« I Hetaéea pa je, de a** «e ušr »kuraj privadita aua sk*ga »voj*fa šivljetija l. Wem ob Joliet c«*«ti I v Lyon«, IU., 3 blokc'J Ave. O» ta H samo 3 samo $676.00. Za $700.00 gotovine meaečne obroke se kupi iz opeke ia lesu na ;;koh moderna oprema. M prodati. Cena umu FRANK J. PE U43 W. 18th Si., bli.. Telepkoae Caaal 080«. I DA SKUHAS DC VO. PISIPO PRODUKT imamo v zalogi slad, , in vaa druge potrebttin le aa preprRajte, da i« kuhani vadno It najbo nejii. Orecarijam, tladčičar dajalna ieletnine dano puat pri vetjih naročili informacije na: FRANK OGI| •401 S«»erfer Am.., svetovne slavne evropejske in ameri-KAHSKE AUTOMATIČNE pištole in revolverji po najnižjih uvozniških cenah! DA70D V Op »tarifi— vae m Srifci »¿fc« v Uepertirawe mlivi-rV4Vn I KUrÎTÎSEDAJ, méM grrto eèm kvtfW. MAU5ZZJEVC ICr ETIIUCC —KOMaiN IRAN K PU6KB IN PttTOLE Oficirski aM4ali SVa ptUm «•!«• cavi 10 a«relev DALJAVA l.eoa JAÄDOV Vojallw, atralalika la leveka aralj« 41 . i rutklaa kaplta «paraMJiva ka« till (kaltur). \ Mitre laarMaJeaa - MMHi illZÜSn^SjSa^SS. À1 wj kaMfcea (•»»«) ll> KT TekTpriprave h ST, ). -m lakka. Kopalka. I