SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, odpjitelje in solske prijatelje.
Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca in velja 3 gld. za vse leto, 1 gld. 50 kr. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daja za 2 gl(l.„ na loto.Spise, dopise in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacijo in druge administrativne reči naj se blagovolijo pošiljati »Narodni tiskarnici*k v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 22(J.
Štev. 14. V Mariboru 10. maja 1873. I. letnik.
Slovenskim učiteljskim pripravnikom.
Že večkrat smo imeli v mislih, z bodočimi slovenskimi učitelji spregovoriti prijateljsko besedo. Danes se ta želja vendar spolnuje. Sicer ne vemo ravno veliko novega povedati, vendar upamo, da ua3 bodo slovenski naši pripravniki, ki nam popolnem zaupajo, radi poslušali.
Vi, mladi sobrati, izvolili ste si težaven, a lep stan, ki Vam bode mnogo truda prizadeval, pa tudi več prijetnih trenot-kov uživati dal. Težko se Vam bode ukvarjati z živo, nevedno mladino; pa veselilo Vas bode zaupanje nedolžnih otrok, ktero bodo Vam vsikdar skazali, ako je bote z očetovsko ljubeznijo podučevali in k dobremu napeljevali. Pa pustimo to, o tem se bote že sami prepričali.
Da ste si ta stan izvolili, to naj Vam nikdar žal ne bo, akoravno tega morebiti niste iz notranjega nagiba storili. Ako se bote pa zanaprej vedno bolj in bolj s tem svojim poklicem sprijaznili, zagotovljamo Vas, da Vam bode ta stan čedalje ljubši. Tega se prepričate pri starejših učiteljih, kterim se je učiteljstvo prikupilo še v tistih časih, ko je bilo njih maferijalno stanje še posebno revno. Prihodnost pa nam bode to poslednje gotovo zboljšala, kar smemo zaupljivo pričakovati.
Da bote pa Vi, bodoči učitelji v svojem poklicu dobro preskrbljeni za Vaše telesuo potrebe — to vse odvisno je le od Vas v sedanji Vaši dobi. Vi ste ravno v teh poslednjih letih svojega šolanja „kovači svoje lastne sreče“. Leta Vašega pripravljanja za učiteljski stan bodo merodajna za Vašo boljšo ali slabšo prihodnost. Povejmo to v izglcdu: Učiteljski pripravnik, ki mu ni mar za učenje, ne za spodobno, prihodnjemu učitelju dostojno obnašanje, dobi po dokončanih letih slabo pričalo, s kterim roma ves Čas svojega življenja po širokem svetu, iskaje
14
si dobre službe. Slabo spričalo, a vrb toga še prazna glava človeka še nikdar priporočilo ni. Gleda pa se dandanes edino le na spričala, in sicer na šolska spričala. Zarad tega bi Vam iz prijateljstva najgorkeje priporočevali, da se z dušo in tclom poprimete v teli poslednjih letih pridnega učenja, ktero Vam bode podlaga vsemu drugemu učenju v praktičnem življenji. Pomisliti Vam je, da je od Vašega sedanjega učenja odvisno Vaše spričalo zrelosti kakor tudi učiteljsko spričalo. Kdor je dobro podkovan zapustil uč. pripravništvo, temu tudi izpit za učiteljsko spričalo ne bode delal sivih las. Na dalje je vsakemu mlademu človeku pomniti, da le v mladosti je čas učenja. V poznejib letih zgubi najtalentiranši mladenič tisto čvrsto moč, in razun tega pridejo druge skrbi, ki ga odvračujejo od temeljitega učenja. Mlad človek je sicer živ i ljubi svobodo. Težko mu je toraj, da je neprenehoma navezan na dolgočasne knjige, na stroge disciplinarne šolske postave in ukaze. Res je; vendar je tu treba ravno učiteljskemu pripravniku zatajevati svojo živo naravo, živa mlada leta. Vsaj bode po dokončanem šolanji užival več svobode, ktero so nove šolske postave učiteljem privoščile.
Pri učenju bi slovenskim učiteljskim pripravnikom priporočili posebno naš mili slovenski jezik. Vsak omikauec mora znati temeljito v besedi in pismu vsaj en jezik. Ako je učitelj le polovičarsko izurjen v tem ali onem jeziku, jako težko shaja; neznanje jezika mu je v kvar in sramoto. Na dalje jo za slov. učiteljske pripravnike, kterim se žalibog skoro po vsem le nemški razlagajo razni predmeti, zel6 koristno, da bi imeli poleg nemških učnih knjig tudi slovenske, ktere naj bi doma marljivo prebirali in se s tem vadili v tistem jeziku, kteri bode njih učni jezik v praktičnem šolskem življenji. II koncu bi imeli za naše slovenke kandidate še nekaj besedi, in to za tiste, ki bodo po minolih 3 mesecih stopili v javno življenje. Pred vsem si poiščite službo v slovenski domovini, ktera Vas tako silno potrebuje. Ne id'te na tuje sedaj, ko slovenska mladina, Vašega uka želi in potrebuje. Na dalje poiščite si prvo službo tam, kjer najdete vsaj dobrih kolegov, zvestih prijateljev. Ako pride mlad učitelj k slabemu tovarišu — po njem je. V javnem življenju bodite potoni delavni, ne samo v šoli, ampak tudi od-rastle ljudi podučujte, kjer le morete. Pred vsem pa no zabite, da ste sinovi slovenskih staršev. Slovenskega jezika in slovenskega naroda — ne sramujte se ga nikdar!
Ustrahovalna pravila namesto šibe.
Priobčil A. Škot.
(Dalje in konec.)
43.	Bil jc	ueki dan prav premeten mož poprašan, kaj bi
najtežje,	zraven	pa tudi najslavnejše pri človeku	bilo.
Ker pa po mnogih odgovorih vendar le ni mogel pravo zvadeti, poreče: „Molčati“, to je, ne pred govoriti, dokler potreba ni. Videti hočem tedaj, koliko učencev je med vami, ki znajo molčeči biti celč do konca šole.
44. Imel sem že učence, ki mi jih celi čas šole ni bilo treba opominjati, naj bi mirni bili. To tudi danes od vas zahtevam in vprašam, ali vam no bo moč to storiti ?
45.	Hoče I. z I.	se pogovoriti,	naj to zunaj šole stori;
kajti pri	svojevoljnem	pogovarjanju se vsi drugi le motimo !
46. Nekdo bi imel delati, pa je spal —	■,
; ; S ;	*>	■>«»'» p-?
„	„	,, računiti, „	„ skakal — /
Vi	imate	paziti,	pa ste uepokojni; je li to prav!
47. Opazujem učenca, ki je danes predrzen, nepokojeu. Vprašal ga bom po šoli: „Kteri dan i ktero uro sem mu kaj takega storiti veljeval ?
48.	Modri otroci	so v šoli pazni	i mirni, ne da bi jih učitelji k temu opomniti	morali. Bom	videl, ako imam samo le
modre učence.
49. Ako učenec v šolo pride, posebno kadar že odmolimo, spodobi v se, da se obnaša tako, da ga je njegov angelj varh vesel. Če je pa predrznega vedenja, zasluži ime: „Porednež“. Fej te bodi, to bi za vsakega grdo bilo!
50. Učenec, ki se vedno ozira, pogovarja, tedaj zoper mojo voljo ravna, se mora mahoma na ta odločeni kraj postaviti, kjer besede osramotenja vidite: „Kraj obsojencev!“ Učitelj resno poreče nemarnemu učencu: „Tje se postavi in glasno svoje, odločeno Ti mesto čitaj! Dobro, dokler poboljšauja ne zagotoviš, boš tega prostora gospodar — gospodinja!
51. Hvala Bogu, dosti otrok sem podučeval, ki so iz šole izstopivši svoj vrli poklic našli, ter so zdaj slaviti gospodje — nekatere so čislane gospč, nekteri so pošteno imenovani kmetje — da tudi pridne gospodinje se nahajajo, ki so s posli, t. j. hlapci in deklami prav zadovoljni.
Kaj menite, ljubi otroci, od kod ima ova občna zadovoljnost svoj vir? Glejte, v šoli so se lepega vedenja, snage i reda privadili. Ali mi danes obljubite tudi vi, se tega trojnega zvesto držati ?
52. Če se zgubi kakošna reč, ki jo težko pogrešamo, se vendar le, ako jo s skrbjo iščemo, najde; zgubljenega časa pa nikdar več ni nazaj !
53. Kterega otroka Bog i tudi pametni ljudje bolj čislajo, tega, ki je zalo nališpan, zraven pa spačenega i nemirnega obnašanja, ali otroka, ki je pohlevnega i spodobnega obnašanja, če tudi revno obleko nositi mora V Ob, vedite sc tedaj bogo-ljubno i pošteno!
54. Kedar se memogrcdč na cerkveni stolp ozrete, gledate navadno rumenkasta kazala, ki čas na uri s komej zapaznim pomikanjem oznauujeta.
Ktero žlahtno, rumenkasto kovino umetniki vzamejo, da napravljajo denar, toliko kinča, mnogo dragocenosti i krasotine ? Kazala na urah pomenijo posebno „zlati čas mladosti1*, ki se pa z vednem opominovanjem v šoli tratiti ne sme!
55. Dragi moji otroci! Li ne slišite mnogokrat ljudi čez slabe čase toževati? — Glejte ljubi moji, časi nijso slabi — marveč graje vredni so ljudje, ki se nijso v mladosti naučili, dragi čas v svoj lastni prid obračati; osornost i prepiri — krivica i sebičnost nič dobrega roditi ne more — vsi ti žalostni primerljeji pa iz gole nevednosti nastajajo.
56. Otroci, vi ne žalite samo učitelja, ki po očetovsko za vas skrbi, kadar se lepovedno ne obnašate; timveč vi žalite — Boga — Gospoda vse popolnosti. Bodete li pred njim za to lahek odgovor eukrat imeli ?
57. Najmanjša trohica kakega strupa leliko vsem, ki hrano v skledi zajemajo, hitro smrt vzrokuje, ako se jim urno i modro ne pomaga. Glejte preljubi! najmanjši nemir napravi gostokrat vam, vsem in celemu nauku škodo, ki se povrniti ne da.
Učitelji tedaj morajo brez odloga in previduo vsako trohico nemira zadušiti, če tudi jim to dosti truda prizadene! Je-li mi pripoznate to resnico ! V
58. Kaj menite, ali je črno in belo vse edno ? — Glejte, učiteljem tudi ni vse edno, da bi si poredneže ali pa zveste, modre in bogaljubne podložnike v državi izgojili; kajti poredueži so domovini sramota in služijo občinam v strah i trepet.
51). Prestavljeuje učencev, da se ne sezuanijo preveč, je tudi gotovo dober pripomoček za potrebni mir v šoli.
60. Preglasno prednašenje učiteljevo vzrokuje, da so učenci nepokojni. Prednašaj tedaj tako, da te vsak otrok slišati zamore. Zapaziš pa nemir, postoj — da se zopet vmiri. Opomba. To bi bilo 00 raznih kažipotov, ki bi naj učiteljem le za splošno morilo služili; kajti dober šolnik jih zamore dosti več i bolj umetno lahko sestaviti. Meni so ža ovi našteti pri podučovanju šolske mladino jako dobro služili — koliko več se jo nadejati, da bodo stavki, še bolj izvrstno vrodjoni, občnemu šolskemu pridu pripomogli in učitelju na težavnem polju poduka vstrezali!
Fizika v narodni šoli.
VII. Šolska ura.
Tu imam dve euako veliki stekleni plošči, kteri položim druga na drugo. Ako pa hočem šipi zopet narazen vzeti, ne gre to tako lahko. Še bolj težko se plošči ločite, ako ju pred z vodo zmočim. Tu imam zopet malo vago (ako učitelj te priprave v rokah nima, naj jo vsaj na tablo narisa); namesto ene skledice obesil bodem stekleno ploščo, ktero bodem postavil tako nad vodo v tej posodi, da se bode plošča ravno vode dotikala. Pred pa moram napraviti ravnotežje, t. j. v skledico denem toliko teže, kolikor tehta plošča. Ako pa hočem, da se plošča vzdigne od vode, bode treba še nekaj vteži v to skledico naložiti. Kaj sklepamo iz tega? Plošče in voda se med saboj tako jako sprejemajo. To lastnost ali moč, ki jo imenujemo sp rij emu ost (adhaesio), zapazujemo pri več telesih. Ako vtaknemo roko v vodo, se roka zmoči. Zakaj? Med vodo in roko deluje sprijeni n o s t. Da se telesa med saboj sprijemajo, to jako koristi; kako bi mogli sicer kaj prilepiti in zlimati? Pri pisanji, risanji, malanji se tudi črnilo in barve sprijemajo s papirjem. N. pr.: Ako bi bili pred stekleno ploščo namazali z oljem ali kakovo tolščo, bi se vode kar nič prijela ni bila. Med vodo in oljem je namreč malo ali nič sprijemnosti. Zato se olje in voda ne moreta tako zmešati, kakor druge tekočine.
Če mastno roko v vodo vtaknemo, ne prime se voda skoraj nič. Zdaj mi tudi lehko razložite, zakaj ne morete pisati na papir, kterega ste z oljem polili? Kam ne smete tedaj papir polagati, ako hočete, da bode rabljiv. Večkrat ste videli, kako race, gosi in drugi tiči po vodi plavajo, se v vodo potapljajo, pa vendar niso mokre, in se jih voda ne prime. Kako je to? Ti tiči si namažejo perje z nekako tolšco, ktero imajo v žlezi konec telesa, zavoljo tega se jih voda ne prime. Mislimo na sladkor in vodo ali tudi drugo tekočino. Sladkor celč posrka vodo v se! Če je pa dosti vode in malo sladkorja, vrine se voda tako zelo v sladkor, da ga razkroji na drobne delce, katerih v vodi še celo ne zapazimo. Tedaj rečemo, da se je sladkor v vodi razstopil. Tako sprijemanje teles imenujemo potem r a z s t o p 1 j i v o s t.
Med trdnimi telesi so zmirom male luknjice in cevi, ki so večkrat tanke kot las; imenujejo se zategadel tudi lasovite cevke. Vsled sprijemnosti se v take cevke vrivajo in na kvišku vzdigujejo različne tekočine, ki so spodaj pod takimi luknjičastimi telesi. Iz tega si razjasnujemo, kako sušilni papir tinto pije, kako olje v svetilnicah in svečah goreti more. Iz te lastnosti teles nam je razumljivo, zakaj so stene in zidovje tako vlažne pri nekterih hišah, ki so sezidane iz luknjičevega kamenja in postavljene na mokrotna tla.
*
Nekaj o nedeljski in napredovalni obrtniški
šoli na deželi.
(Dalje.)
Poleg tega je tudi primeroma okus, čutstvo za lepoto (le-počutje) bolj gojiti. Ne tajimo, da se o tem v pretekli dobi ni nič storilo, toda tu se je le bolj na posamezno gledalo, in krog je bil jako omejen. Sedanja doba zahteva v vseh krajih, pri vseh izdelkih ličnost, brhkost in čistost. Na deželi bivajoča prodajalka in napravljalka robe ali blaga za lišp brez okusa je zgubljena, in na deželi bivajoči čevljar in krojač morata svoje izdelke po novi obliki ali načinu izdelovati; kratko rečeno: zavest za podobo, obliko in barve zahteva temeljitejega izobraževanja. Dalje je potrebno veče in čvrsteje gibanje duha, stanovitni pregled časovnih razmer, urno in drzno poprijemauje ugodne okoliščine, naglo opuščenje neugodnega stanja in pregled vsega, kar je kupčijsko v zvezi z delom. Skratka: razumni delavec ne sme več od rok do ust živeti, 011 mora ves trg od surovega blaga do popolnega izdelka pregledati in zasledovati. O11 ne sme po stari šegi delati in se zastaranih podob držati, ampak so more naglo novega poprijeti po izreku : „Nikdar nismo prestari, da bi se nam ne bilo treba in bi se ne mogli kaj novega in boljšega učiti!" Znano je, da tisti, kteri se novega z vso silo duha. oklene in zna v svoj prid obrniti, si je že dostikrat temelj položil k obilnem bogatstvu, ter si potem doma z varčnostjo pridobiva, kar se drugi na tujem le posebnemu naključju zahvaliti mora. Opravilne razmere so se po rabi strojev toliko predrugačile, da posamezna opravila in rokodelstva že zginjajo, druga pa veliko prikrajšanje trpe in se bodo gotovo tudi s časom popolnoma zgubila. Kdor se svojeglavno na svoje rokodelstvo vpira, ter prednosti delovanja stro;ev v svoj poštev privzeti noče ali ne razume, se gotovo ne sme pritožiti, ako ga kolo časa pokonča. Od kod izvirajo navadno pritožbe rokodelcev? — Oni ne znajo prevala svojega opravila pri obrtniji najti, ter ne razumejo prednosti prevala v svoj prid obrniti. Ako že mali napredek zahteva zvedenosti in ročnosti, koliko še le popolnoma opuščenje slabega in poprijemanje boljšega! K temu pa je treba bistre glave, prosto razsodkov, ročnosti mišljenja, pregleda, preračuna razločitve prave mere pri vsem, čvrste vaje pri občnem poznanstvu, opazovanja stanu, dogodeb itd.
Za pravo in miselno omikanost se je treba prizadevati; središče vsega podučevanja in izobraževanja prenašati le na spomin je velika krivica, kterej dosedanja nedeljska šola nikakor ni v okom prišla. Navod do pravega mišljenja je jako zanemarjen; kaka lenoba duha, kaka topost in slabost v razum-
l.jenji, pa tudi kaka mlačnost in ncveselje se nahaja pri mlajšem ljudstvu, in pomanjkanje lastnega nagiba in veselja do napredka; nasproti pa kako preobilje, in strastno hlepenje po veselicah, dobrih voljah in zabavah! Taki mladež gotovo ne more sedanje prevažne naloge vspešno rešiti, k večemu če ostane pri starem kopitu ter opravlja vse brez glave in brez sveta po starem izročilu in navadi. Kdo se že ni prepričal o brezštevilnem po-mankanji lastnega namislika pri naših mojstrih, kadar je šlo za kaj boljšega! Pa tudi glede nravnosti, značajnega obnašanja, previdnosti, natančnosti, pravičnosti od mojstrov in oglednikov po večih delalnicah nasproti delaleem je dosti nepomankljivega. Velike pazl jivosti in skrbi vredna je toraj ta stvar za državo, ktere dolžnost je, skrbeti za srečo in blagor vseh državljanov, pa tudi za vse dobro misleče, ki naj pospešujejo in podpirajo z dobrimi sveti in deli to prevažno početje, kjer gre za obstanek ali neobstanek vsega, v svoji zgodovini toliko čislanega stanu.
Treba je, da je rokodelec s knpčevalsko-premišljevalnem razumom bogato preskrbljen, da zamore vse po kupčiji, po zakupu in prodaji se mu ponunjajoče dobičke v svoj blagor porabiti; da zamore pregledati trg, potrebno je, da zna brati in da razume zadevajoči gospodarski in obrtnijški list; da more potrebni denar dobiti, naj pristopi k kreditnim napravam in hranilnicam, ter naj si zna dobitke povžitnega društva v svoj prid obrniti. On mora narejati račune ter svoje knjige na lahko umevni način spisovati.	(Konec	sledi.)
Šolsko blago.
(Iz zemljepisja).
Število prebivalcev sveta znaša okoli 1380 milijonov. Reči pa se more, da je morebiti komaj četrtina vseh šteta. Od teh milijonov spada jih na
Europo s 178.130 geograf, štirij. miljami 302,000.000, Azijo s	796.005	„	„	„	794,500.000,
Avstralijo s 161.105	„	„	„	4,500.000,
Afriko s	543.570	„	„	„	193,000.000,
Ameriko s 747,680	„	„	„	86,000.000.
London, glavno angleško mesto, šteje 3 miljono in 251.800 prebivalcev; Pariz,glavno francosko mesto 1 milijon in 794.300; Dunaj, glavno avstrijsko mesto, s predmestij in predtrgi 833.855, Berolin, glavno mesto Prusko 825.389.
Na vsej zemlji prebiva toraj .1.380,000,000 ljudi. Od teh jih je 380,000.600 kavkaziškega, 580,000.000 mongolskega, 200,000.000 etiopskega, 220,000.000 malajskega rodu, in 1,000.000 je Indijanov v Ameriki. Govore 3064 jezikov in so 1000 različnih ver. Vsako leto umrč 33,333.333 ljudi, vsak dan 91.954,
vsako uro 3730, vsako minuto 60, vsako sekundo eden človek. Zguba po smrti nadomestuje se z enakim številom rejencev. Srednja starost se računi na 33 let. 4. del vseli ljudi umrje pred 7. letom in polovica pred 17. I. Od 10.000 ljudi doživi le eden 100 let; od 50 le eden 80 let in od 100 Ij. Ic eden 75 let. Ožeueni ljudje žive dalje od neoženenili, veči tudi dalje od manjših. Od 100 oseb se jih oženi (omoži) samo 05. Spomadi rojeni otroci so najkrepkejši, ltojstev in smrti se več po noči pripeti nego po dnevi. Osmina moških je ugodna za vojaško
službo.
Slavjani so:
Slovenci	kterih je blizo ....	1,151.000,
Hrvati	„	....	801.000,
Srbi	„	....	5,294.000,
Bolgari	„	....	6,000.000,
Čehi	„	....	4,414.000,
Slovaki	„	....	2,753.000,
Srbi lužicki	„	....	142.000,
Poljaki	„	....	9,365.000,
Gališki Rusi	„	....	2,000.000,
Rusi	„	....	52,184.000.
Skupaj 81,114.000.
Dopisi.
Iz Šmarja pri Jelšovcu. V sedanjem veku je tako rekoč borba za smrt in življenje. Vse napenja svoje moči, bodisi učenjak, trgovec ali rokodelec, tako, da nobeden nima časa brigati se za drugega. V tem so se pa vendar sporazumeli, da imajo vsi eno načelo, namreč ,,naprej"! Ali si bomo učitelji drugo načelo iskali? O ne! saj že stojimo pod ravno tisto zastavo. Da pa kaj tehtnega storiti moremo, moramo sc združevati, ker le v združbi je moč in življenje. Društev je v sedanjem času sila veliko; nektera so v občni korist, druga pa pomagajo le samo sebi. Za vsa druga društva se učitelji ne moremo in ne smemo veliko brigati; za nas je v prvi vrsti učiteljsko društvo najpotrebnejše in najkoristnejše. Mi moramo pomagati drug drugemu, da pretežko nalogo lože izvršujemo. Nikdo te ne more prisiliti, da bi stopil v učiteljski stan, pa ako si enkrat učitelj, je vendar tvoja sveta dolžnost, da svojo nalogo vestno izpoluuješ. Na kaki način je pa mogoče, da drug drugega podpiramo? Lepše priložnosti ni nikjer, kakor pri zborih učiteljskih društev; kajti oni so šole, kjer je vsak učitelj in učenec ob ene m.
Pred nekoliko dni se je več učiteljev iz našega okraja zbralo v Šmarji. Vsi so blago misel, da bi si osnovali učiteljsko
društvo, veselo podpirali. Tedaj le naprej; dolgo ne čakajmo več, kajti kolo časa teče neprestano in silno hitro. Veseli nas močno, da se nam bodo učitelji Rogačkega okraja pridružili, kakor so obljubili. Z veseljem pričakujemo trenotek, v kterem se bomo prvokrat po bratovsko pozdravili, kar mislim da se bo lcmalo zgodilo.	F. J.
Iz Slovenskega Štajera*). (Revščina slov. učitelja.) Došel mi je te dni Vaš prav zanimivi list „Slovenski učitelj1' v roke. Oh naj bi si ga pač vsaki slovenski rodoljnb brezmudno naročil!
Misleč na mnogotere sredstva, po kterih bi si ta važni novi časnik naročiti zamogel, mi od prevelike nejevolje kri v obraz šine i po celem životi zagomizi — ker me osoda že celih 28 let neprenehoma trpinči češ: živi ali umri — čeravno sem ta čas toliko neutrudeno v cerkvi i šoli v občni prid delal. Porok tega so pisma javne pohvale vseh šolskih nadgleduikov, ki so mi jih poslali. V tem trenotkn tedaj se me neka srčna tesnost poloti, i jok posili, videti šest ero, zarad revščine na pol golili i gladu prebledenih, še celo nezmožnih otročičkov, i glasno zdihujem: „Celo nemogoče mi je v tolikih zadregah o tej uaročbi misliti." Premnogo stopinj sem storil, da bi si stanje zboljšal, — iskal milo proseči že povsod pomoči, od koder sem se v svojih stiskah gotovo je nadejal — a žali bože — brez uspeha — brez koristi!
Poslednjič sem se obrnil s prošnjo na gospoda . . . v . . . naj bi skusil blagovoljno pri znanih gosp. prof. i učiteljih za kakova že ponošena oblačila i perila priporočiti me — toda — nič — nemila osoda je meni i moji vsega pomilovanja vredni družini določiti sklenila: „trpi“!
Taka vez med sobrati pač ni hvale vredna!
V pesmi raujkega F. Malavašiča pak zasledujem jako pomenljivi odstavek, po kterem naj bi se ravnali slov. učitelji: Bratje, naroda cvčt,
Ves nas zdaj gleda svčt,
Cujmo zvestč;
Eden za vsacega,
Vsak pa za ednega Stojmo trdnč!
Male šolske kritike.
(„1. aibach erSchulzeitu ng-i.“) V 8. številki svojega lista, kte-rega ste g. pl. Gariboldi & Comp. osnovali proti svojem propričanji in lo samo na vladne želje in povelje, Vam je gotovo gradiva zmanjkavalo. Da ste pa svoj „kulturni“ časnik napolnili, začeli ste naš list marljivo od vr-
*) Iz prijatolskega pisma.
ste do vrste prebirati in preiskovati, kje bi bila kakošna „tiskarna“ pomota, ali kaj druzega, kar jo vrednik prezrl, da mu to očitate po židovsko surovo. Že enkrat sto bili tako nesramni, da sto vredni k u očitali nevednost, ko jo stavec namesto „u“ „0“ postavil. Ali zdaj pa gre Vašo „oiuikano“ kritovanje še dalje. V oči Vas vedno to bodo, da mi namesto ljudsko šole „n aro d 110“ šolo pišemo. Morate še Srbe, (Jolie in Ruse okregati, da tako govorč in pišejo in jim nasvetovati, kako se edino dobro „Volksschulo“ v slovanskem jeziku glasi. Potem morate pa tudi nemške pedagoge zmerjati, da *ako glasno vpijejo in z debelimi črkami pišejo „d e u t s h e N a t i o n a 1 s e h u 1 o“. Vi bi tudi radi na Kranjskem osnovali „deutselie Nationalachulen“ — pa to — si mislite — žalibog ne gre, in zavoljo tega se jezite nad ^slovensko narodno šolo“. — Naša „fizika v narodni šoli" Vas tudi strašno bodo, in Vi ste našli v njej „em-pilrenden Unsinn", kakoršnega more le „ein ungdickseliger nationaler Physi-ker" „z brozvestno površnostjo" pisati.
Hudobna „Schulzeitunga“ 1 Nesramno brezvestno in krivično je Vaše napadanje, ki mori samo na to, da bi naš list ogrdili pri svojih čitateljih. Vse Vaše očitanje jo podobno argumentiranji starih „scholastikov“ in nas spominja na vprašanje: Koliko angelev more plesati na koncu igle? (Ker so tako radi prepirate, rešujte taka in enaka vprašanja, ko menda za take reči časa dosti imate.)
Vaše očitanje Vam zavračamo s sledečim:
Naša „fizika" ni nikakoršna prestava iz ktere nemške knjigo; tega nam nikdar dokazati ne morete. Pisatelj „fizike“ tudi ni nikakor-šen nevedniž v tem predmetu; Vaš učeni (?) „fizikalični suplent" so pa tudi sam s svojo učenostjo blamira, kakor bodo videli č. čitatelji iz sledečega :
V naši „fiziki" nismo pisali, da je samo to, „kar slišimo", telo, ampak rekli smo med drugim:	Vse,	kar vidimo, otipamo, okušamo, vokoma
in slišimo itd.
„Zvok“ res ni telo, tega nikdar trdili nismo, „Zvok“ jo v fiziki le prikazen, ktere pa tudi prav za prav no slišimo, t. j. s našim posluhom ne občutimo; kajti občutiti (iz stališča prirodoznanstva) moremo le kaj telesnega, in to je pri „zvoku“ zrak. Tam, kjer je glas, zvok jo tudi zrak, in kedar koli s posluhom kaj občutimo, smo s tem osvodočini o nazočnos i zraka in o nazočnosti telesa, kteri vzroknje zvok, t. j. gibanje zraka, kteri udaija na naše uho. Smemo toraj trditi, da se po posluhu prepričamo o nazočnosti teles. To pa velja tudi o druži h čutih. V vseh „fizikah“ so pa tudi glasi, da vse to, kar po naših čutih sezvedamo, imenujemo „naravo.“ In kaj jo narava druzega nego množina v s o h t e 1 e s. Se ve , da so 3 telesi tudi prikazni združene. —
Vi očitati na daljo, da je „zvon potapljevcov" neprimeren izglod pri razlaganji neprodi rn osti, in da učitelji tega „zvona“ še sami dobro ne poznajo. Presneto malo zaupate slovenskim učiteljem 1 Tako nevedni pa še niso! Sicer je pa ta izgled prav praktičen, lohko razumljiv in mi sami smo ga takrat popisali. Zato je pa tudi omenjen skoro v vseh šol-
skih učnih knjigah za ta predmet. Da smo mi slabo razlagali „težo in gostot“ teles, to moro reči samo tak kritikar, kteri vse z blatom grdi, kar je slovenskega, in to so ravno vsi sodolalei Vašega lista. Vi mislite, če se pri gostoti primerja „voda'1 z „lesom“, da je to greh proti načelom fizike. Nikakor no. Les ima faktično manjšo gostoto od vode, to so bore v sleherni fiziki. Da ta manjša gostota izvira od veče luknjičavosti losa, to je gotovo. Vsaj imajo telesa sploh manjšo gostoto edino lo vsled veče luknjičavosti, ktera je občna lastnost vseh teles. Vsa telesa od zlata, živ ga srebra, svinca, srebra itd. do toplovine in pluto, so manj goste od platino lo vsled luknjičavost i.*) Ali ni mar to res?
Razne novice in drobtine.
(Skupščina slovanskih pedagogov) bode — kakor piše „Na-predak" — letos moseca avgusta v Boču in to prav za gotovo. Delajo se že različne priprave, pri kterih slovanskim učiteljem posebno pomagajo razna dunajska slovanska društva, ki bodo vdeležoncem zbora preskrbela brezplačna stanovanja.
Dnevni red in dan zbora se bode v kratkem objavil.
(V zadevi v nanj ih okraj ni h šolskih svetovalce v) je minister za nauk in bogočastje zarad odškodovanja stroškov za potovanje in živež sledečo ukrenil: Zarad odškovauja poti naj se tam, kjer ni železnice, računi 1. gld. za miljo. Ako se kdo po železnici vozi, povrnejo se stroški za vožnjo v 2. razrodu. Ako se je več kot en dan z vožnjo vred zamudilo, dobi se 1. gld. 50 kr. odškodnine za živež. Za vsakega pol dneva zamude sicer pa samo 1 gld. za taisti čas.
*) Samo „lesne snovi" pa v naravi ni; razun če jo Vi izdelujete. Ali nas fizika ne uči tako? Da ne bi mi in naši sodelalci razumeli, kako grom nastaja, to je zopet predrzno Vaše notolcovanje; mar mislite, da so lo nemčuiji vsegavedui? Pa vsšj je pri „domovinskem nauku" prav na 139. strani povedano, daje grom bliska glas. Sicer bi pa Vi tudi v Vaši veliki zagrizenosti do našega lista ne smeli pozabiti, da mi pišemo samo „u č i 1 n i načrt o nauku domovinskem, a ne obširnega matematičnega, fizikaličnega, itd. zemljepisja. Nadalje sto „vodeua“ in „ogojena strela dve različni električni prikazni; tega nam pač ne morete tajiti. Ali niste čitali knjig, v kterih se v tem razloček dela? Ali ne poznate različnih nasledkov vodene strele od ognjeno?
Gledč tega pa, kako se oblak utrga, nam pa Vi blagovolite to obširno vazložiti. Mi smo to na kratko povedali, kakor smo se ravno v tem načrtu namenili. Da bote naš „učilni načrt o nauku domovinskem" še dalje pretresovali, nam bode jako ljubo. To pa Vam že naprej povemo, da krivke ne bomo nobene požrli, ter tako povračevali, kakor Vi poso-jujeto. Namenili smo se sicer bili, Vam ne odgovarjati na Vašo hudobne napade. A ker bi se sicer Vi v svoji nemčurski ošabnosti utegnili domiš-Ijevati, da smo se že zbali prod Vašo togoto, odločili smo zopet svojim Čitateljera odkrivati Vašo jezično bedarije.
(Ministorstvo za nauk in bogočastje) jo izdalo novo prepoved, da so v narodni šoli no smejo rabiti druge knjige, nego ono od mini-sterstva dovoljeno. Mislimo, da se zlasti nemški učitelji v tem najbolj progrešujejo.
(V Mariboru) seje 1. maja ustanovilo okrajno učiteljsko društvo za mariborsko okolico. Živilo mnogo lot na korist učiteljev in šol!
(V Ptuju) bodo 15. t. m. imeli učitelji iz spodnjega Štajera maj-nikova veselica, h kteri se pričakuje iz bližnjih okrajev mnogo narodnih učiteljev, zlasti iz ptujskega, mariborskega, sv. leuartskega, rogačkega, ormužkcga, ljutomerskega in dr. okrajev.
(Poslano) G. vrednik „P. Zeitschrifi“ v Gradcu so vedno jezi nad naseljenimi slov. učitelji na Štajerskem, ter jim s tem hoče reči: Vi. naseljenci imate molčati. Ta gospod ja pa sam tak naseljenec, kajti v imeniku štajerskih učiteljev od 1. 1872. beremo na s rani 8.: „Franz Glauz, I.ehrer, gebor. zu Dittorsbach in Bohmen.“ Pa vsaj Nemec pravi: „Ja, Bauer itd.“ — toraj le tihi bodimo.	BI.	P., učitelj naseljenec.
(V Ljutomeru) je imelo 8. t. m. okrajno učitoljsko društvo zbor, o kterem bodemo prihodnjič poročali.
(Knjuvorjša novica kriinjHklin	:)	Kranj-
sko šolske postavo so sankcijonirane. Uradna „Laibachor Ztg.“ prinaša sledeče poročilo: „Nj. c. kr. ap. Veličanstvo je z najvišim sklopom od 29. aprila t. 1. zakonskima osnovama, katero jo kranjski deželni zbor sklenil, in sicer a) o uredbi ustanovljenja, vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol in b) o uredbi pravnih razmer učiteljskega stanu na javnih ljudskih šolah — svojo najviše potrjilo podeliti blagovolilo."
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Konjicah (4 razr. šola) s 500gid. in stanovanjem (ena velika soba). Prošnje na kr. šolski svčt do 20. maja. Podučiteljska služba pri Kapeli s 400 gld. in stanovanjem. Prošnje do 18. maja pri krajnem š. svetu pri Kapeli (pošta Radgona).
Na Kranjskem: Učiteljska, orgl. in cerkov. služba v Vačah v 300gld. Prošnje do 15. maja na okrajni šolski svčt, v Litiji. Podučiteljska služba v Planini s 300 gld. in stanov.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Kašpar Vrečar zatrdni nadučitelj v Teharjah; g Jakob Ulčar zatrdni učitelj v Dobji; g. Jakob Vodlak učitelj v Sevnici; g. Ježo Vidic zatrdni nadučitelj v sv. Pavlu pri Colji; g. Jože Kranjec učitelj v Polenšaku; g. Gr. Poljanik podučitclj pri sv. Loroncu pri Mariboru; g. Martin Matekovič učitelj v Skalah; g. Igu. Cizel zač. nadučitelj in Val. Bronce začasni učitelj v Šoštanju.
Listnica opravništva: Gg. naročnike, ktorim ne dojdo kaka številka, prosimo naj jo v ne frank o vanih pismih rek lam ujejo.
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren P. Breier. — Tisk „Naroiluo tiskarne1* v Maribora.