Št. 48.
Mapibop, dxne 226. novembra 190S .
Tečaj XLII,
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošj'> do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
— trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. _ N<h
lomopiio Rn nnifniTio nrnoto
siev. o, vspreje
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za___________________
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Naš dan.
Zima je zavladala po deželi in zazibala življenje v naravi v trdno spanje. Ne tako v naših organizacijah! Tukaj je življenje kakor spomladi v naravi. Vse se ziblje, kipi kvišku, raste, cvete. V naših krščanskih društvih je luč in toplota, po njih polje krepko življenje, ki se izraža v neprestanem gibanju. Dokaz za to je bil občni zbor Slovenske krščansko-socialne zveze in Zveze slovenskih mladeničev dne 22. t. m. v Celju, ki je glasno govoril: Nam se ljubi življenja in dela!
Zbralo se je nad 400 zborovalcev od vseh strani Slovenskega Stajerja. Zborovanje otvori predsednik S. K. S. Z. dr. Korošec. Pozdravi vse zborovalce in osobito še mil. g. opata Ogradija in zastopnika slovenske katoliške akademične mladine iur. Ogrizeka. Kakor na zadružnem polju tako smo tudi glede nepolitičnih društev najmočnejša organizacija na Spodn. Stajerju. Mi imamo ideale in navdušenje ter pogum, za to napredujemo, zmagujemo. Le za trenotek se hočemo danes ozreti na preteklost, potem pa bo zopet naše geslo: Naprej!
Iur. Ogrizek v imenu „Zarje" in Slovenske dijaške zveze pozdravlja zborovalce. Nemci imajo kapital,. mi postavimo temu nasproti izobrazbo. Kličem vam: Le vrlo naprej, mi smo vam vedno na strani.
Podpredsednik dr. Hohnjec poroča o delovanju S. K. S. Z. Pred letom je bilo v Zvezi včlanjenih 73 društev, med letom jih je pristopilo 27, torej jih je sedaj 100; nekaj se jih še zdaj snuje. V upravnem letu je bilo 12 odborovih sej, kjer se je storil marsikateri dober sklep in od koder je večkrat izšla kaka plodo-vita inicijativa. Da je Zveza s svojimi članicami vedno ostala v stiku, pričajo poštne pošiljatve, katerih je od 1. jan. do 20. nov. t. 1. bilo 1302.
Zveza, oziroma njene članice, imele so vkupno 159 raznih prireditev, med katerimi je bilo 61 poučnih predavanj in gospodarskih shodov. Ce je le bilo mogoče, je na te shode, posebno na ustanovne, Zveza poslala svojega odposlanca.
Priredili smo 4 socialne tečaje, in sicer v Celju, Slovenjgradcu, v Trbovljah in pri Sv. Emi pri Pristovi. V Mariboru je Zveza ustanovila ljudsko knjižnico z velikim številom knjig, ki se prav pridno prebirajo.
Kazven tega vzdržuje, oziroma podpira, sedem knjižnic, skoro vse ob meji. V teh knjižnicah se nahaja 524 Zvezinih knjig.
Osrednja knjižnica v Mariboru poseduje 4370 knjig razne vsebine, skupaj torej 4894.
Kar se tiče sedanjega stanja naše blagajne, je naslednje: Zveza je imela v preteklem društvenem letu 3503.29 K dohodkov in 2066.51 K stroškov. Vsega prometa je bilo torej 5569.80 K.
Ko govorim o uspehih, ne smem zamolčati tega, kar prištevam največjim uspehom našega letošnjega izobraževalnega in organizačnega dela. To je nam-| reč naša mladinska organizacija, to so naše mladinske zveze, to je posebno Zveza slovenskih mladeničev. Ker je predsednik Z. S. M. navzoč in bo sam poročal, svoje besede omejim na to, da izražam svoje veselje nad krasno uspelimi mladeniškimi shodi sedanjega jubilejnega leta. Bil je najlepši dar, ki smo ga poklonili letošnjima jubilantoma, poglavarju katoliške cerkve in vladarju avstrijske monarhije: mladina vznesenega srca, po dušni in moralni izpopolnitvi hrepeneča, za plemenitimi cilji težeča.
Obmejno delo.
Kako resno si prizadevamo tudi za izvrševanje našega narodnega programa, vidi se posebno iz tega, ker je S. K. S. Z. intenzivnejše narodno-obrambno delo na meji slovenskega štajerskega ozemlja sprejela v svoj delokrog. Bilo je to nujno potrebno. Videli smo, kako se naši jezikovni sosedje, opiraje se na svojo premoč po številu in sredstvih, sistematično in z vedno večjim uspehom trudijo, da bi jezikovno mejo potisnili vedno nižje in nižje in narodne mejnike prestavili Slovencem v škodo. Z žalostjo opažamo, kako nam Siidmarka trga kos za kosom od naše rodne matere zemlje. Saj Siidmarka sama priznava, da je na jezikovni meji — in pri tem pride posebno St. Ilj v Slov. goricah hudo v poštev — pokupila nad 450 oralov zemlje ter tamkaj naselila družine z mnogimi otroki. Za tako naseljevanje ima Siidmarka v vsakoletnem proračunu 70.000 K, katera svota se še lahko pomnoži, ker društvo smatra ta način „obrambnega" dela kot najvažnejši.
V pričo teh dejstev se nam odpira slaba perspektiva za bodočnost slovenskega naroda na jezikovnih mejah. S kapitalom ne moremo konkurirati, ker nam ni na razpolago. Naša težnja mora torej biti ta, da slovensko ljudstvo s posojilnicami gospodarsko osvobodimo od nemških denarnih zavodov in mogotcev in da v ljudstvu vzbujamo in utrjamo narodno zavest.
To skušamo doseči s tem, da stopamo po obmejnih župnijah v dotiko s posameznimi hišami, kar se
nam je dosedaj posrečilo pri 132 hišah. Opomniti moram, da smo s podrobnim obmejnim delom začeli 28. septembra, torej še od takrat nista pretekla dva meseca. Veliko važnost polagamo na izobraževalna društva, katera smo pripravljeni krepko podpirati, oziroma delati na to, da se ustanovijo, kjer jih še ni. Ker društva vsled neugodnih razmer niso mogoča, bomo ' vzdrževali ali podpirali knjižnice. Naš cilj je: v vsako hišo slovenski časnik ali slovenska knjiga.
Pripravljeni smo nadalje podpirati učitelje, ki v težavnih razmerah požrtvovalno delujejo v obmejnih krajih, dajati podpore slovenskim šolarjem, prispevati k šolskim kuhinjam, božičnicam itd.
Uvažujoč veliki pomen gesla: Svoji k svojim, ne bomo zamudili nobene prilike, da ne bi pripoma-; gali k prospehu slovenskih trgovcev, obrtnikov in pa j gostilničarjev, v kolikor to zahteva blagor slovenskega : naroda.
Da zmoremo stroške za narodno-obrambno delo, j smo ustanovili sklad za obmejne Slovence. Dohodkov je bilo dosedaj 460.79 K, stroškov 136.73 K, tako da ostane v skladu 324:06 K.
Kolekov „Obmejuim bratom v pomoč", kojih do^ hodki so namenjeni narodno-obrambnemu delu, se je razprodalo nad 20.000. Toplo jih priporočam vsem rodoljubnim Slovencem.
To je z glavnimi potezami začrtan program našega narodno-obrambnega dela, ki ga hočemo resno in vztrajno izvrševati po močeh in sredstvih.
Iskreno vabimo vse dobro misleče rojake, ki se z nami strinjajo v tem, da je to delo primerno in nujno potrebno, naj nas podpirajo.
Ne moremo si misliti, da bi se kje na ¡Slovenskem našel kak človek, ki se šteje za rodoljuba, pa je tako preslepljen od strankarske strasti, da bi naše prizadevanje za obmejne Slovence smešil, ali celo črnil in oviral. Tak človek bi hudo grešil proti živ-ljenski potrebi našega naroda.
Naša skrb mora biti, da smisel za narodno obrambo prodre v najširše sloje. Vsak, tudi najpri-prostejši Slovenec naj ve, da se gre za lastno narodnost, če so naši bratje ob meji v nevarnosti, če pa naši obmejni bratje propadejo, se celemu narodu zaseka rana, ki nas bo čim dalje tem hujše bolela.
, Sicer so tisti krasni kraji ob meji z večine še v naši posesti, toda ne puščajmo jih vnemar, sicer bomo enkrat morali z našim pesnikom Gregorčičem tožiti „Na potujčeni zemlji":
PODLISTEK. Kratka zgodovina 47. pešpolka.
Fr. Urlep.
Ta polk bil je ustanovljen letal682 za časa vladanja cesarja Leopolda I.
Se isto leto bil je proti Turkom na Moravskem polju prvič v bitki. Ko so leta 1683 Turki oblegali Dunaj, korakal je 47. polk drugič na bojišče. Po par mirnih letih moral je leta 1697 pod zastavami princa Evgenija znova proti krvoločnim Turkom na bojno polj o in se je z veliko hrabrostjo bojeval pri Centi.
Udeležil se je nadalje vseh španskih bitk. Leta 1704 zgubil je v bitki pri Kastelnovo svojega hrabrega vlastnika ieldceigmojstra grofa Solavi.
Leta 1743 se je s posebno odločnostjo in hrabrostjo odlikoval v bitki pri Parmi, v kateri je pri nekem napadu našel na čelu svojih pogumnih vojšča-kov smrt polkovnik grof Harrach.
Bojeval se je nadalje za časa vladanja slavne cesarice Marije Terezije v sedemletni vojski proti Prusom, kjer so posebno pomenljive letnice 1741 bitka pri Mohriču, 1742 pri Caslavu in obleganje Prage, 1744 pri Freiburgu in leta 1745 pri Citau.
Leta 1757 bil je hrabri 47. polk deležen zmage pri Kolinu. V spomin na to zmago je cesarica Marija »Terezija takrat ustanovila najvišji vojaški odlikovalni red: „vitežki red Marije Terezije", s kojim je bil kmalo na to odlikovan nek štabni častnik tega polka.
Nato je sledila po tolikih krvavih bitkah nekaj
let mirnejša doba.
Leta 1797 pa je bila dana polku vnovič prilika, pokazati svojo hrahrost in nepremagljivo neustraše-
nost v zmagonosni bitki pri Celovcu. V krvavi bitki pri Marengu v Gornji Italiji bila pa je polku sreča ! nemila; padlo je mnogo hrabrih junakov pod kruto j sovražno roko in se je polk z drugimi četami moral j prvič umakniti sovražni sili.
Kot posebno zmagoslaven in časten pa nam j priča zgodovina prvi dan bitke proti Francozom v va-, si Aspern pri Dunaju leta 1809. 2e prvi dan proti ve-i čeru morali so Francozi zapustiti vas Aspern, ki jim f je bila v veliko zavetje, kjer so nato naše čete pre-i nočile. Drugi dan pa se je trebalo vkljub velikim zgubam prejšnjega dne spet postaviti proti toliko ogromnejšemu sovražniku; pa vendar so se tako dolgo zoperstavljali, da jim je došla pomoč, nakar so popolnoma premagali sovražnika. Prvič bil je tukaj premagan slavni francoski cesar Napoleon, ki se mu je tačas vsestransko in v obče pripisavala nepremagljivost, vse pa je proslavljalo nadvojvodo Karola kot premagovalca Napoleona. Tudi v nesrečni bitki pri Vagramu, severno od Dunaja, se je polk, ne glede na večje zgube, odlikoval z nepopisljivo vstrajnostjo na bojišču; tu je rešil nadporočnik Pechio 47. polka nadvojvoda Karola preteče mu gotove smrti. L. 1813 se je polk udeležil tridnevne vojne pri Lipskem, kjer je bil slavni Napoleon spet popolnoma premagan.
Leta 1820 bil je 47. polk prestavljen na Laško, kjer je ostal do leta 1861.
Leta 1838 ste se v Boloniji blagoslovili dve bataljonski zastavi tega polka. Eni bil je kum sam ta-časni papež Gregor XVI., drugi pa vojvodinja Marija Lujza iz Parme, kar nam je pač jasen dokaz visokega spoštovanja in priznanja hrabrega 47. pešpolka.
Do leta 1817 bilo je pri polku večinoma čeSko
moštvo, od tega leta nadalje pa sta bila polku odde-ljena celjski in mariborski okraj.
Od leta 1844 bila sta 1. in 2. bataljon v Benetkah, 3. pa v Mariboru.
Vsak bataljon delil se je tačas v 3 divizije, in vsaka divizija pa v 2 stotniji. Razun teh bila je še ena divizija grenadirjev, ki so bili stalno naseljeni v. Gradcu.
Nadalje pripadal' je polku še domobranski bataljon, sestavljen iz treh divizij, oziroma iz šestih stotnij.
Od leta 1820 do splošne vstaje leta 1848 imel je polk, izvzemši nekaj majhnih nemirov, prav prijetno dobo. Mnogo gorja pa je prineslo naši državi 1. 1848.
Po vsej Avstriji nastali so razni notranji politični nemiri, uprla se je Laška, katero je podpiralo pijemonteško-sarcfinsko kraljestvo in papeževe čete. 17. sušca leta 1848 vzbruhnila je vstaja v Benetkah, ki je trajala 5 dni. Prišlo je do večkratnih spopadov in bilo ranjenih več vojakov 47. polka.
Oba bataljona 47. polka prišla sta z drugimi četami po morju do Trsta in od tam črez Videm (Udi-ne) po južnem vznožju Alp proti Veroni, kamor se je bil že prej podal grof Radecky, da zbere tam svoje čete za odločilno bitko proti sardinski armadi.
1. in 2. bataljon sta se posebno udeležila napadov pri Soni in Sonacampagni dne 23. julija, pri Ku-stoci 25. in pri Volti 26. julija, kjer je bil sovražnik popolnoma premagan in moral odstopiti Avstriji gor-njelaške province.
Med tem časom odrinil je tudi bataljon iz Maribora in se udeležil obleganja Benefk.
(Dalje prihodnjič.)
„Naš bil nekdaj je ves ta raj, Očetom našim domovina; Tuj narod tod se širi zdaj, Naš raj je tujcev zdaj lastnina."
To se ne sme zgoditi. In ne bo se zgodilo, če vsi rodoljubni Slovenci storijo svojo dolžnost.
Zato pa kličem ne samo z ozirom na obmejne Slovence, ampak z ozirom na ves slovenski narod na Štajerskem: Komur je za pravo, krščansko omiko našega naroda, komur je za njegov resnični napredek in pravo blagostanje, . ta naj pride k nam, naj ¡hodi z nami, naj dela z nami!
Dr. Korošec omenja, da se je obmejno delo zasnovalo po dobrih vzorih, po nazoru čeških in poljskih obrambnih društev. Treba nam je le navdušenja in požrtvovalnosti med našimi rodoljubi brez razlike na stranke.
Pri volitvi novega odbora so bili z vsklikom izvoljeni: dr. Korošec, dr. Hohnjec, Leskovar, Zolgar, Kociper, dr. Vrstovšek, dr. Kovačič, d'r. Jerovšek, Vračko, Žebot, Gomilšek, Kranjc. Namestnikom: Pu-šenjak, dr. Lukman, Gorišek, Spindler.
Predsednik Zveze slovenskih mladeničev Zebot poroča o delovanju Zveze, ki se je ustanovila dne 8. junija. Shodov je imela že 9. Pod njeno zastavo se zbira okoli 10.000 mladeničev. Mladeniških zvez je na Spod. Štajerskem nad 20. Nek celjski listič je imenoval naše delo hujskanje. Toda ali je to hujskanje, če se navdušujemo za verske in narodne ideale. Od teh idealov ne ponehamo nikdar. Zahvali se dr. Hohnje-cu za sodelovanje.
Dr. Korošec odda predsedstvo Zebotu.
O telovadbi govori predsednik Zveze telovadnih odsekov dr. Pogačnik. Slika zgodovino našega narodnega življenja. Stojimo sedaj v moški dobi. Treba je dela, izobrazbe, in vse to je treba organizirati. Organizacija telovadbe ima visoke cilje. Utrditi telo, izobraziti duha, oblažiti srce. Krepkih, značajnih in plemenitih mož potrebujemo. Nepoštene ljudi prepuščamo radi drugim organizacijam. Naš klic je: Vse za vero sveto in domovino drago!
Pri nadaljni razpravi je govoril iur. Ogrizek o namenih Slovenske dijaške zveze, koje zadnji cilji so isti kakor S. K. S. Z. in Zr Sv M'. Glede obrambnega dela omenja, da se ga bo udeleževalo tudi katoliško dijaštvo, kar je pokazalo s tem, da je S. D. Z. vzela St. Ilj pod svoje okrilje.
Navduševalno so govorili: Pintar iz Celja, Majcen iz Celja, Kranjc iz Sv. Bolfanka pri Bišu, Skoliber iz Sv. Urbana pri Ptuju, Zebot iz St. Ilja, Počivavšek iz Imenega, Napast iz Sv. Lovrenca na ¡Dravskem polju, Strašek od Sv. Eme, Strucelj iz Mozirja, Uršič iz Laporja, Zupan iz Trbovelj (kojega izvajanja so vzbudila posebno pozornost in navdušenje), Dobnik iz Sladke gore, Kitak iz Studenic, iur. Ogrizek iz Gradca, dr. Vrstovšek iz Maribora, Zli-8ar iz St. Jurija na juž. žel.
Mladenič Žebot je opisoval delo nasprotnikov ob meji ter prosil slovensko javnost pomoči. Mladenič Kranjc predlaga pobiranje za društveni dom v St. Ilju. Nabralo se je 50.37 K.
Na to zaključi dr. Korošec zborovanje. Spoznali smo se osebno, spoznali skupnost načel, navdušili se za novo delo in nove napore, posebno smo si začrtali obrambno delo ob jezikovni meji. Ostanimo zvesti Svojemu programu in zmagovali bomo na celi črti.
S tem je bil občni zbor sklenjen in končan.
Na občni zbor so došli naslednji brzojavi:
Celovec: Sestrico pozdravljajoč želimo najboljših uspehov. — Koroška zveza.
Skocijan: Naprej v brezobziren boj za vero sveto in domovino drago. — Vunček, podpredsednik bralnega društva, Skocijan.
Sv. Trojica v Slov. gor.: V duhu z vami želimo obilnega uspeha in blagoslova. Naprej z Bogom za narod. — Izobraževalno društvo in fantovska družba pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Žalec: Pozdravljena četa zbrana slovenske domovine nada. — Piki, Koren iz Ložnice.
Kmečki posli in delavci.
(Ljudsko zavarovanje.)
V zadnjem članku „Ljudsko zavarovanje" smo povedali tiste reči, ki se tičejo samostojnih kmetov, in obrtnikov ter njihovih domačih, ki jim pomagajo pri gospodarstvu. Danes si pa ogledamo tiste določbe v nameravani novi postavi, ki zadevajo posle in kmečke delavce.
1. Poglejmo si najprej številke. Moških poslov, ki so samo za domača opravila (n. pr. kočijaži, sobarji) je v celi državi 20.000; ženskih (n. pr. kuharice, sobarice, pestunje) pa 408.000; vseh skupaj torej 428.000. — Pri poljedelstvu in gozdarstvu je pa moških poslov, dninarjev, delavcev 984.000, žensk pa 843.000; vsega skupaj torej 1,827.000. Izmed vseh teh dozdaj ni bil nihče zavarovan ne za bolezen, ne za starost in onemoglost: za slučaj kako poškodbe sc morali biti zavarovani samo tisti delavci, kateri so delali pri poljedelskih mašinah, ki jih goni kaka na-torna sila (par, elektrika itd.) Vseh imenovanih oseb je torej v celi državi 2,255.000. - Pri vojakih je 196.000 takih fantov, kateri bodo morali biti po novi postavi zavarovani. Po pravici lahko rečemo, da jih je med njimi najmanj dve tretjini, torej nad 130.000 s kmetov. Za vojake, dokler so v dejanski službi, bo plačevala država zavarovalnino za starost, da potem-
takem zavoljo vojaške službe ne bodo glede na to zavarovanje nič na slabšem.
2.	Posli in kmečki ter gozdni delavci bodo po novem zavarovani tudi za slučaj bolezni. Zagotovljena jim bo, kakor zdaj tovarniškim in obrtnim delavcem in pomočnikom, zdravniška pomoč, zdravila in 60 odstotkov njihove plače. Za posle in delavce, ki dobivajo hrano ali stanovanje, bo gosposka dala ceniti po zaupnikih vrednost tega, da se bo potem mogla določiti njihova skupna plača. Ta se bo razdelila v več razredov: V 1. razred! do 80 v na dan, ali do 240 K na leto; v 2. razred, prvi oddelek do 1.20 K na dan, ali 360 K na leto; v drugi oddelek 2. razreda do 1.60 v na dan, ali do 480 K na leto. Sem bodo spadali pastirji in pa mladi hlapci in dekle. V 3. razred, prvi oddelek do 2 K na dan ali 600 K na leto; v drugi oddelek do 2.40 K na dan ali 720 K na leta Večji hlapci bodo po naših razmerah spadali v enega teh oddelkov. Nekaj jih bo tudi prišlo v 4. razred, ki šteje v prvem oddelku do 3.20 K dnevne plače (960 K na leto) in v drugem oddelku do 4 K na dan (1200 K na leto). V ta razred jih bo pri nas prišlo le malo; nekaj gozdnih delavcev in sempatja kak hlapec.
3.	Posli in delavci se bodo zavarovali za bolezen pri okrajnih bolniških blagajnah. Denar bo pa sprejemala okrajna zavarovalna pisarna za vse zavarovanje ob enem; kmetom bo treba plačevati po enkrat na mesec. V pisarni bodo potem oddali zavarovalnino za bolezen bolniški blagajni, za starost pa državni zavarovalnici.
4.	Za bolezen bo dve tretjini prispevkov za posla m delavca plačeval delodajalec, eno tretjino bo pa odtrgal od poslove in delavčeve plače; za starost bosta dajala vsak polovico; zoper poškodbe pa samo delodajalec. Po novem se bodo morali zoper poškodbe pri delu zavarovati gozdni delavci, ki delajo za trgovce, ali obrtne podjetnike. Kdor se bo pri delu poškodoval, bo dobil potem primerno letno odškodnino; če bo za delo popolnoma nezmožen, bo dobival po tristokrat toliko, kolikor znaša njegovi plači primerna bolniška podpora na dan; če bo pa samo postal deloma nezmožen, pa po primeri njegove nezmožnosti.
5.	Za dninarje, ki delajo zdaj tu zdaj tam, bo težava. Najložje se bo zanje izpeljalo zavarovanje, če bodo morali sami naravnost odrajtovati potrebno zavarovalnino za bolezen in starost.
6.	Bolniška podpora je določena: za 1. razred po 40 v na dan, za drugi 1. oddelek po 60 v, 2. odd. po 85 v; za 3. razred 1. oddelek po 110 v, za 2. odd.' po 135 v; za 4. razred 1. oddelek po 170 v, za 2. odd. po 215 v na dan. Poslom ali delavcem, katerim v bolezni gospodar daje stanovanje, hrano in preskrbni-no, se ne bo izplačala bolniška podpora, marveč gospodarju, ki skrbi zanje, razen kar znaša nad 1.35 K (3. razred, 2. odd.).
7.	Gospodarji, ki zavoljo bolezni svojim poslom nič ne odtrgajo plače, bodo temu primerno manj plačevali v bolniško biagajno. Kmetje si bodo lahko za svoje posle in delavce osnovali posebne društvene blagajne. Po naši sodbi bodo te najcenejše. Na vsak način čaka v tem oziru kmečke zveze važno delo, da se za časa natančno posvetujejo, kaj naj se k temu ukrene.
8.	Silno važno je zdravniško vprašanje. Treba bo poskrbeti, da bodo zdravniki po posameznih občinah imeli svoje uradne dneve bolj, nego doslej. Tudi v tem oziru bo treba temeljitega posvetovanja, in okrajne ali pa društvene bolniške blagajne bodo morale skleniti natančne pogodbe z zdravniki.
9.	Kmečki posli in delavci bodo zavarovani tudi za onemoglost. Samostojni gospodar bo vlekel starostno preskrbnino od 65. leta dalje; posel in delavec pa tudi prej, in sicer brž, ko se izkaže, da je za delo popolnoma nezmožen, če je plačeval vsaj 200 tednov (štiri leta) zavarovalnino.
Preskrbljena starost in onemoglost, zagotovljena podpora v bolezni, in za nekatere še posebna pre-skrbljenost ob slučaju kake poškodbe pri delu! Ali ne bo vsled tega zopet domača zemlja dobila nove privlačne sile? Trdno upamo, da se bo to zgodilo, in da bo mnogo fantov in deklet, ki jih sedaj izvabi tuji svet s kmetov, rajše ostalo pri zdravem, lepem kmečkem delu. Preskrbljeni bodo; oddahnil si bo pa vsled tega tudi naš kmet, ki mu zdaj še manjka delavnih rok.
Politični ogled.
Mala politična naznanila.
Dne 19. novembra: V Gorici pričakujejo cesarskega namestnika Hohenloha, ki se bo posvetoval z voditelji strank, da omogoči zopetno delovanje goriškega deželnega zbora. Ako se mu to ne posreči, bo goriški deželni zbor meseca januarja razpuščen. — Francoski mornarji so ugovarjali, da jih pridele trgovinskemu ministrstvu. V Toulonu groze mornarji s splošno stavko, če se jim ne ugodi. — Turški parlament se otvori 1. decembra.
Dne 2 0. novembra: Češki „Nar. Listi" poročajo iz Belgrada, da je 28 avstrijsko-ogrskih vojakov (fezertiralo v Belgrad. — Laški dijaki so priredili danes pred državno zbornico demonstracijo za laško vseučilišče. - Iz Teherana v Perziji se poroča, da je bila neka krščanska vas pri Tabrisu oro-
pana, pri čemur je bilo več kristjanov, usmrčenilu iTudi v Aserbajanu se baje preganja kristjane.
Dne 21. novembra: Hrvaški sabor sa letjs najbrž ne bo sklical, ker bi se s sklicanjem delale ovire mirni rešitvi hrvaško madžarskega spora. — Hrvaška vlada je izdala ukaz, da je z vseh šol odstraniti srbske (cirilične) napise. — Slovenski klub ima 25. t. m. sejo, v kateri se bo posvetovalo o združenju obeh jagoslovanskih strank.
Dne 22. novembra: Skupni ministrski svet je imel danes pod predsedstvom baronu Aehrenthala tri ure trajajočo sejo. — Pri včerajšnji ožji volit« v istrski deželni zbor v volilnem okrajn Milje-Izola je bil izvoljen socialni demf krat učitelj Franc Zorzenon. — Na Kitajskem v pokrajini Jangsejang je izbruhnila vstaja, ki se naglo širi.
Dne 23. novembra: Na Dunaju so se vršili danes zelo hudi prepiri med laškimi in nemškimi dijaki Rabilo se je tudi orožje. — Češki minister-rojak dr. Žaček je imel včeraj v Olomucu zborovanje z voditelji češke katoliške stranke. — Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ogrskega ministrskega predsednika Wekerlej?i. — V Gradcu ie prišlo včeraj do pretipa med liberalnimi in katoliškimi dijaki. Policija je ^rotirala več dijakov, ki so bili takoj na komisarijatu obsojeni v globe od 30 do 100 kron.
Dne '¿i. novembra: Dunsjsko vseučilišč« ostane vsled včerajšnjih dogodkov do preklica zaprto. — Srbija je izplačala Crnigori 1 milijon frankov posojila, da nadaljuje oboroževanje. — Pertijski šah je izdal ukaz, v katerem pravi, da ne bo sklical pajlamenta.
Razne novice.
*	Iz sodne službe. Pravosodni minister je imenoval sodnega adjunkta pri mariborskem okrožnem sodišču dr. Neupauerja i i namestnikom državnega pravdništva v Celovcu. — Namestnikom državnega pravdništva v Celju je imenovan na Boschekovo mesto sodni tajnik dr. Bračič.
*	Iz poŠte. Poštni pomočnik Blaž Žirovnik je dobil mesto poštnega ekspedijenta pri poštnem uradu v Podleh-niku pri Ptuju.
*	Iz Šole. Pred mariborsko komisijo so v november-skem termnu bili usposobljeni za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom sledeči učitelji in učiteljice: gg. Čeh Ivan, Friedl Adolf, Horvat Franc, Ivajnšič Ludovik, Kislinger Jurij, Lah Ivan, Ledenik Jožef, Lešnik Miroslav, Pokržnik Ferdo, Sel Ivan, Sevnik Julij, Stopar Vinko; gdč. Asch Albina, Klančnik Marija, Kotzheck Cecilija, Lor-ber Amalija, Majcen Marija, Pernat Alojzija, Pintarič Marija, Regoršek Ema, Ros Marija, Schweiger Katarina (z odliko), Škerjanc Felicitas, Šumenjak Marija, Vidali Rozina; za meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: g. Fran Fink. • .-"v;-«^ ¡fcig
*	Duhovske vesti. Prestavljen je g. kaplan Nikolaj Jamšek iz Dramelj v Trbovlje, na njegovo mesto pride g. kaplan Ivan Zajo iz Skal G. kaplan Lončarič je prestavljen iz Trboveij k Sv. Juriju ob Tabora. Za dekana deka-nije „Šaleška dolina" jo imenovan novi župnik, vlč. gosp. Ivan Roiner, dosedaj župnik v Pamečah pri oloveajgradcu.
*	Poklonitev avstrijskih škofov Sv. očetu. Dne 17. t. m. se je poklonilo Sv. očetu, slavečemu jubilej, 19 avstrijskih škofov. Nek kardinal je prečital uda-nostno izjavo. Sv. oče je v odgovoru škofom priporočal skrb za duhovnike in ljudstvo ter odločnost v brambi resnice. Nadalje je Sv. oče naročil škofom, naj duhovnikom sporočijo, da jih iz srca ljubi, vernikom pa, naj zanj molijo.
*	Odborova seja S. K. S. Z. za Štajersko bo v četrtek, dne 3. decembra v uredništvu „Slov. Gospodarja" ob 5. uri popoldne.
*	Mladeniškim zvezam! Vse mladeniške zvezd uijud-no prosimo, da nam pošljejo imena svojega odbora in svojih članov. Tajništvo „Zveze slov. mladeničev v Mariboru".
*	Kjer še ni mladeniške zveze, pa si jo vendar fantje želijo, se naj to naznani tajništvu „Zveze slov. mladeničev v Mariboru", ki bo storilo potrebne korake za ustanovitev „Mlad. Zveze" v tisti župniji.
*	Za obmejni sklad je daroval g. gostilničar „Pri belem volu" v Celju razglednice in zrcala, ki so se nrodala med obiskovalci gostilne v prid obmejnim Slovencem, za kar se mu najtopleje zahvaljujemo in njegovo gostilno priporočamo.
*	Obmejni kolek S. K. S. Z. v Mariboru je našel mnogo prijateljev na Slovenskem. Že v nad 20.000 komadih se je razširil na razne strani. V Trsta, Gor ci, Ljubljani, na Dunaju, povsod ga dobiš Ker pa gre čisti dobiček za tako plemenito stvar: „V pomoč obmejnim bratom", se naj še bolje razširi. Rodoljubi, rodoljubke, mladeniči, mladenke, širite vsepovsod kolek: „Obmejnim bratom — V
pomoč".	v
*	Bralnim društvom in mladeni'«kim zvezam! Ze nad 20.000 obmejnih kolekov se je že razprodalo ; vendar je mnogo društev, ki še niso naročila obmejnega koleka S. K. S. Z. Pozivamo danes vsa bralna in izobraževalna društva ter mladeniške zveze, da kolekujejo vsa svoja pisma s ko-lekom: Obmejnim bratom — V pomoč! Dobiva se pri S-K. S. Z. v Mariboru.
*	Tisti duhovnik, ki je v Ljubljani izgubil svoj bre-vir (pars verna), se naj obrne na uredništvo „Našega Doma"!
*	Dopolnilne volitve za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradca. Imeniki za to volitve so javno razgrnjeni od 24. novembra do vštetega 7. decembra 1908 za celi zbornični okraj v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu — G'h in*rrat!
* Odprava znižanih vožnih cen na Južni železnici. Od 1. januarja naprej uradniki in častniki ne bodo dobivali več na Južni železnici znižanih vožnih cen. Železnica misli s tem povečati svoje dohodke na leto za 400.000 K.
*	Obvestilo. C. in kr. intendanca 3. voja nam poroča, da kupi /a Gradec 1600 centov sena, 1400 centov «lame za nastd, 300 centov posteljne slame; za Maribor 3500 centov sena, l-iOO centov slame za nastil; za Ce:ovec 2700 centov sena, 1400 centov slan e za nastil, 600 cei.tov posteljne slame; za Beljak 3200 centov fit-na, 2300 centov slame za nastil, 300 centov posteljne slame; za Ljubljano 1000 centov slame za nafti; -/a Gorico 8200 cent,,v sena, 1500 centov slame za nastil, 1900 centov radn nskega premoga ; za Polo 500 centov slame za n■ stl, 1600 centov postajne slame, 3400 centov mdninskegst premoga ia :i3uu m3 trdih drv. Kolekovane prodajne ponudbe naj se pošljejo za Gradec do 14. decembra, za Maribor do 5. decembra, za Celovec do 7. decembra, za Beljak do 17. decembra, za Ljubljano do 4. decembra, za Gorico do 3. decembra in za Polo do 12. decembra t. 1. in sicer najpozneje do 9. ure dopoldne.
*	Narodna stranka je nastavila urednika „Domovine" Janko Lesničarja za svojega tajnika. To je očividna priprava za volitve brez kompromisa!
*	Hujskanje proti slovenskim kmetom nadaljujejo šta-jercijanci v nemških listih. Zadnji teden so bili zopet dopisi štajercijancev, v katerih se dovolj jasno poziva Nemce, da ne smejo ničesar kupiti cd slovenskih kmetov. Kmetje, odgovorite na to nesramno hujskanje vsaj s tem, da vržete „Štajerca" iz vsake hiše!
*	Z ozirom na naglo širjenje škrlatice po naših pokrajinah v zadnjem času se opozarja občinstvo, da po s^oji moči pomaga pristojnim oblastem omejiti to nevarno kugo, ki tirja toliko žrtev. Sledeči opis naj omogoči spoznati bolezen brž v začetku in takoj poklicati zdravnika. Kajti le tako dobi bolnik potrebno primerno postrežbo in pristojna oblast možnost, vse potrebno ukreniti, da se bolezen kolikor mogoče omeji. Skrlatica napade najraje otroke in le bolj po redko odrasle. Začne se navadno z mrzlico, kateri sledi huda vročina. Bolnik toži, da ga boli glava, težko požira. Ponoči je nemiren, blodi. Dan pozneje se pokažejo, navadno najprej na gorenjem cfelu prs in na vratu, majhne rdeče lise, ki se kmalu razširijo po celem životu in zlijejo v splošno škrlatno rdečico, po kateri je dobila bolezen ime. V tem težkem stanju se nahaja bolnik par dni. Potem začne rdeči izpah polagoma bledeti, vročina se začne nižati in kakih osem dni po začetku bolezni se jame po celem telesu luščiti koža. To je splošen opis bolezni, ki se pa ne pojavi vedno z vsemi omenjenimi znaki, ki je včasih lažja, včasih težja. Najbolj značilna je ona splošna rdečica, visoka vročina, zatekle žleze na vratu in v grlu (težko požiranje) in luščenje kože. Bolezen je zelo nalezljiva, zlasti za otroke. Včasih zadostuje samo kratko bivanje v sobi, kjer leži bolnik, da se jo naleze. Tudi vse osebe in sploh vsi predmeti, ki so prišli v dotiko z bolnikom, so nevarni, da prenesejo bolezen. Zato je treba takoj, ko se pojavijo prvi njeni znaki, spraviti bolnika v posteljo in zabraniti vsem osebam, ki niso za postrežbo neobhodno potrebne, vstop v dotično sobo. Vse drugo potrebno odredi potem zdravnik, katerega je treba, naj bo še enkrat povdarjeno, v vsakem sumljivem slučaju takoj i poklicati.
*	Celjska „Domovina" se je v svojem stvarnem in vernem poročilu o občnem zboru Slovenske kršč. soc. zveze spomnila tudi Slovenske dijaške zveze. Hvala ji! Veselo znamenje je to. Liberalno-radikalno, oziroma radikalno-liberalno časopisje je vedno le s posmehom kazalo na katoliško narodno dijaštvo. Katoliški akademiki so ji „akademiki" posebne vrste, manj vredni od njenih ljubljenih liberalno-racfikalnih ¡Taborjanov in Triglavanov. „Domovina", to je tudi neke vrste bogoljubno-radikalno delo za milo slovensko domovino. Castitati pa moramo „Domovini", da je tako dobro informirana o vsem dijaškem gibanju. Gotovo ga gospodje uredniki kot bivši akademiki poznajo do zadnje pičice. Zato pa tudi vedo, da ni imela Slovenska dijaška zveza na Štajerskem še nobenega predavanja. Gospodom svetujemo, da pogledajo 189. stran v 11. in 12. številki lanske/in 39. stran, v 2. številki letošnje „Zore." Videli bodo, kako „globoko-verno" in „vneto" ljubijo resnico, videli bodo — če nimajo usnjatih očal seveda — da so predavali na Štajerskem ti-le člani Slovenske dijaške zveze: T. Arn-šek, Ogrizek, Puntar in Val. Rožič, zdaj dr. Rožič. Več kot deset predavanj bodo vsekakor našteli, če še niso pozabili šteti. Prepričani smo, da se „Domovina" ne poboljša. Vendar ji svetujemo, in sicer v njen prid: 1. Naj krepkeje in sigurneje stopa v bodoče za Kljukcem. Piše naj v duhovitejše zvitem tonu. Mast-nejša hrana bolj tekne. 2. Naj piše le pridno o Slov. dijaški zvezi, da bo tudi štajerska liberalna domovina natančno informirana o njenem delu. Prilike bo dobila za to vedno dovolj. Naj bo prepričana!
*	„Domovina" se seveda nič ne raduje občnega zbora S. K. S. Z. in Z. S. M., ki je bil preteklo nedeljo v Celju ter je nepričakovano lepo uspel. Nasprotniki niso kaj takega pričakovali in zato se trudijo, da prekrasni nedeljski manifestaciji za krščansko in narodno misel pred javnostjo vzamejo velik del njene vrednosti. Pa se ne bo posrečilo. Ker jih je nek mladenič pozval, naj nas preštejejo, da bodo vedeli, koliko nas je, in ne bodo potem lagali, da nas je bilo 30 ali 40, se je „Domovina" vendar toliko premagala, da poroča o 300—400 udeležencih. V resnici jih je bilo nad 400. In če je bilo tudi „dokaj", kakor poroča ta list, liberalnih somišljenikov — videli smo znani nam okraz liberalnega vohuna — nič ne de, vsaj so se lahko prepričali o naših poštenih namenih. „Domovina" lažnjivo poroča, da je v naši Zvezi komaj 77
i izobraževalnih društev. Res pa je, da jih je 96 in samo 4 mladeniške zveze so, ki še niso v zvezi s takimi društvi. Kar se dostaje narodno-obrambnega dela, je bil „Domovinin" poročevalec najbrž gluh, da ni slišal, da je naša težnja, vzbujati in utrjati v ljudstvu ob mejah narodno zavest in širiti v njem izobrazbo. To dosezamo z bralnimi društvi, s knjižnicami, z razširjanjem slovenskih časopisov in knjig itd. Da se .v kratkem času ne dosežejo fenomenalni uspehi, je umevno. „Domovina" se tudi zaletava v vseučiliščnika Ogrizeka in v akademike, ki hočejo pridobiti kredit za svojo škof. dijaško zvezo. V odgovor ji bodi, da vrli dijak gospod Ogrizek med svojimi gimnazijskimi študijami ni živel ob škofijskem in duhovniškem de-• narju, liberalni vohun na našem zborovanju pa se je | od tega denarja v dijaškem semenišču redil do mature. Živela značajnost!
*	Kako skrajno neumnega poročevalca je „Domovina" imela na občnem zboru S. K. S. Z., se vidi iz tega, da ni razumel, ko je poročevalec razlagal razliko med tako-zvanimi tudi-kristjani liberalci in med krščansko stranko, ki se zvesto drži vseh točk krščanskega programa ter jih izvaja v javnosti. Tudi najpriprostejši poslušalec je to razumel, kar je pričalo glasno pritrjevanje, le duševni idiot Narodne stranke ni tega razumel. Kar se pa tibe potrpežljivosti in popustljivosti komisije za vseu^iliške izpite, bodi inteligentom (?) Narodne stranke povedano, da „duševne voditelje" Narodne stranke izpraševalna vseučiliška komisija še vedno čaka z največjo potrpežljivostjo, toda zaman, ker Spindler in Lešničar
i sploii k tem skušnjam ne gresta, ker sama sebe do-; bro poznata.
*	Kje so slovenski akademiki?! Ko so sloven-i ski listi označili javnosti, da se namerava zadati z
namešeenjem nemškega učenjaka na najvažnejši slovanski stolici dunajskega vseučilišča naravnost ne-čuvena krivica ne le slovenskim in slovanskim učenjakom, temveč celemu Slovanstv.u v Avstriji, smo pričakovali, da bodo stopili vsi slovenski in slovanski akademiki v javnost in zahtevali pravice. Imenovanje nemškega učenjaka na to stolico zahteva največjega odpora vseh merodajnih krogov, slovanskih poslancev in zlasti akademičnih krogov. Kakor zvezde se bleste v vrstah avstrijskih učenjakov Kopitar, Miklošič in Jagič, ki so priborili stolici na Dunaju prvenstvo, da je proslula po celem svetu in zlasti med evropskimi učenjaki. Sedaj ko se gre za to, da bi nadaljevali početo delo strokovnjaki slovanski, katerih imamo na izbiro, je merodajna za poklicane kroge dunajskega vseučilišča le politična strast; nestrpni furor teutonicus je preslepil tako učenjake dunajskega vseučilišča, da so sklenili predlagati edino le Nemca Bernekerja na to velevažno mesto, češ, da mora priti maščevanje za izgrede v Ljubljani in v Pragi. Jasno je pač tudi, da Nemec Berneker, če je tudi še tak strokovnjak, ne more uspešno delovati kot profesor, če ne razume raznih slovanskih jezikov. Ti dve točki pač najbolj utemeljujete naš poziv, da zasluži taka naVcana najodločnejšega odpora od strani slovanskih poslancev in zlasti akademikov. Čuditi se pa moramo, da se gospodje visokošolci, ki so lansko leto s tako vnemo šli v ogenj za nemškega profesorja Wahr-munda, sedaj za to vprašanje niti ne zmenijo. Upamo, da bodo naše vrstice odprle še v zadnjem trenutku poslancem in visokošolcem oči, da zastavijq ves svoj upliv, da se ne izvrši ta nečuveni napad na biser slovanske znanosti.
*	Za pravice slovenščine. Z ogorčenjem je či-tala cela Spod. Štajerska v „Slov. Gospodarju" poročilo, kako celjski matadorji Narodno-liberalne stranke varujejo pravice našega jezika; s studom pa mora vsakoga navdajati način, kako ti gospodje zakrivajo svoje mlačno postopanje v narodnih ozirih. Mesto da bi skesano priznali svoje grehe, mečejo polena na druge po starem geslu: Reci mu, da ti on ne poreče! Gospod dr. Kukovec, ki je pred okrožno sod-nijo v Celju nemški zagovarjal in podpisuje brez vsakega protesta nemške zapisnike, se izgovarja na duhovnike, ki so bili kot priče zaslišani v zadevi Segli, češ, tudi oni so nemški govorili, ker so zapisniki nemški. Od dobro poučene strani smo dobili sledeče pojasnilo: V kazenskih oddelkih okrajnih sodnij v. Brežicah in tudi v Sevnici je navada, t da se slovenske izpovedbe strank, ki nemški razumejo, nemški zapisujejo. Poslanec dr. Benkovič je radi tega vložil že več pritožb, ki so dosedaj imele delni uspeh; zadnja pritožba še ni rešena. Sodeč po nemških zapisnikih bi se seveda lahko menilo, da so dotične stranke nemški izpovedale; edino potrebno bi bilo, da bi v vsakem takem slučaju stranke zabranile svoj podpis (kar brez vseh daljnih posledic morejo storiti), prote-stujoč zoper to, da se je slovenska izpovedba nemški zapisala. Inteligentnejše stranke morejo pri preiskovalnem sodniku vložiti tudi pismeno ali na zapisnik ustno pritožbo na prezidij okrožne sodnije. „Narodni List" dalje pogreva staro laž, da poslanec dr. Ben-
; kovič na okrajna glavarstva pošilja nemške vloge. : Enkrat ali dvakrat že je dr. Benkovič pozval „Nar. | List", naj navede dotične slučaje. „Narodni List" j molči, ponavlja pa še vedno staro laž. Kaj takega so . zmožni le liberalni uredniki. Ponavljamo še enkrat, da se v pisarni dr. Benkoviča uraduje najbolj slovenski na Spodnjem Štajerskem, ker tudi za nemške stranke vlaga slovenske vloge pri vseh uradih, ako stranka kaj drugega ne želi. Radovedni smo, ali bo sedaj „Narodni List" preklical svojo laž; mi tega ne pričakujemo!
*	Narodna stranka na lovu za viničarji. Slišimo, da se neki gospod v ljutomerskem okraju posebno trudi, da bi viničarje spravil v svoj tabor. Seveda samo do prihodnjih volitev, potem vas bo pa tako maral kot do sedaj. Sicer pa naši viničarji tako vejo, , kje imajo svoje prijatelje, ali v Narodni stranki , ki jih mara samo ob volitvah, ali v Kmečki zvezi, ki jim želi vedno le dobro in je to tudi v dejanju pokazala.
; Oklenite se tudi tisti, ki se še niste, Kmečke zveze; | ona bo vedno gledala tudi na vašo korist. Ne mislite, da je Kmečka zveza samo zveza kmetov, ampak zveza vseh slojev, ki žive na deželi. .Torej vsi v Kmečko zvezo!
*	Plojeva in liberalna reklama. Pod tem naslovom piše ljubljanski „Slovenec": Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je sestavilo seznamek vseh slovenskih tvrdk in obrtnikov in ga dalo tiskati. — To je prav in hvalevredno, čeravno precej pozno. Ni prav, da je dalo ta seznam tiskati in objaviti v „Novem Slovenskem Štajercu" in znabiti tudi v drugih liberalnih listih, v „Slovenskem Gospodarju", ki je najbolj razširjen list na Spodnjem Štajerskem, — pa
i ne. Je pač glasilo Slovenske kmečke zveze! In da bi malo razširjenega „Novega Slovenskega Štajerca" vtihotapili tudi v kraje, kjer ta liberalni list Plojev in liberalnih prvakov nima tal in pristašev, ga pošiljajo kar v celih zabojih v župnišča in znabiti tudi drugim pristašem Slovenske kmečke zveze s prijazna prošnjo, da bi ga pred cerkvijo prihodnjo nedeljo dali razdeliti. Ploj in liberalci so dobro računili, toda brez krčmarja. Opozarjamo čč. gg. duhovnike in vse pristaše Slovenske kmečke zyeze, naj zaboje in pošiljat-ve „Novega Slovenskega Štajerca" lepo vrnejo, odkoder so prišli in naj ne dtflajo reklame za liberalne liste in liberalne kandidate za novi deželni zbor! Najbrž je to delo liberalcev za „pošten" kompromis s Slovensko kmečko zvezo? Kjer ne gre naravnost, pa se mora delati po ovinkih, tako pravijo liberalci in tako delajo. Torej pozor in „Novi Slovenski Stajerc" nazaj v Ptuj, v liberalni koš!
*	Za obmejni sklad so darovali: prof. Fon v Celju 5 K; Mo-horjani na Polzeli 9 K. Živeli posnemovalci!
Mariborski okraj.
m Umrl je v pondeljek, dne 23. t. m. v Mariboru g. Lovro feijanec, nadučitelj v p. Služboval je nad 40 let. I N. v m. p.
m V Mariboru je umrl bivši posestnik in gostilničar Franc Schosteritsch.
m V Mariboru smo čutili v petek dne 20. t. m.
okoli '/26. ure zjutraj precej močen potresni sunek.
m Nedeljski počitek odvetniških uradnikov v. Mariboru. Odvetniški in notarski uradniki v Mariboru so dobili popolen nedeljski počitek. Vsled tega bodo od 1. januarja 1909 naprej ob nedeljah in praznikih odvetniške in notarske pisarne v Mariboru zaprte.
m Oddaja vžitnega davka v najem. Dne 30. t.
m. ob 10. uri dopoldne se bode vršila pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta, sadnega mošta in mesa za leto 1909, in pogojno za leti ; 1910 in 1911 v okrajih Sv. Lovrenc nad Mariborom, Vuzenica-Ribnica, St. Pavel pri Preboldu in Slatina. Natančni pogoji se zvejo lahko pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojnih fi-I nančnih stražah, kontrolnih vodstvih in pri oddelkih finančnih straž.
m Roparski napad v Mariboru. Dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne sta napadla na njenem stanovanju dva mlada fanta zasebnico Ano Gregorič z namenom, da bi jo oropala. Jeden jo je držal za noge, med tem ko jo je drugi davil. Gregorič je kričala kar se je dalo. Na njen krik je prihitela hišna dekla, nakar sta jo napadalca pobrisala. Jeden je zgubil klobuk, drugi pa bodalo. Nek policaj, ki je o stvari zvedel, ju je takoj začel zasledovati in posrečilo se mu je, da je dobil jednega teh napadalcev in sicer kletnega pasarskega učenca Rudolfa Werdouniga, v roke. Pri policiji je izpovedal Werdounig, da je bil njegov tovariš 161etni zobotehniški učenec Avgust Leh-mann. Ta mu je povedal, da je videl pri neki priložnosti pri gospodični Ani Gregorič mnogo denarja. Ker sta oba potrebovala denarja, sta sklenila udreti v njeno stanovanje in izsiliti iz nje denar. Popoldne istega dne je bil tudi Avgust Lehmann aretiran. Oba sta se izročila okrožnemu sodišču.
m Zerkovei pri Mariboru. Grozne smrti je umrla dne 15. t. m. štirilrtna hčerka Franca Grašiča. Franc Gra-šič je šel dno 14. t. m. v klet po krompir. V sobi je pustil pet otrok v starosti nekaj mese«ev do 6 let. V očetovi odsotnosti se je šla štiriletna Francka k peči gret. Pri tem J se ji je vnela obleka in predno je priiel oče na njeno klicanje na pomoč, je že dobila take poškodbe po celem telesu, da je drugi dan umrla.
m Partinje. Kakor zvemo iz zanesljive?a vira, je občinski odbor v Partinju v eni izmed svojih zadnjih sej imenoval častnim ohčanora par odličnih mož. Kako pa stoji s tem imenovanjem ? Ali se ne bodo razglasili ? — In občinske volitve! Ali se že kaj pripravljate! Nasprotniki se že pripravljajo, kakor se sliši. Na čelu jim je baje večni županski kandidat Lorber. Partinčaije, bodite torej previdni, saj imate značajnega slovenskega žnpana, tega se držite. Na noge torej!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tukaj je bil 20. t. m., v petek zjutraj po 5. uri kakih 5 sekund trajajoč, močen potres v smeri od vzhoda proti zahodu.
m „Sudinarka" na delu. Že zopet se temu zloglasnemu društvu po slovenski zemlji sline cedijo. .Tokrat je segla v najbližjo okolico mariborsko. Kakor se nam od Sv. Urbana nad Mariborom poroča, se je pretečeno nedeljo v Perkovi gostilni v Kamci v imenu Siidmarke barantalo za Lešnikovo posestvo pri Sv. Urbanu. Zelo vnet barantač za to zloglasno društvo je bil trgovec Posch v Mariboru, v kojega trgo-yino so tudi Slovenci že precej denarja znosili in mu ga še prinašajo. Ali je to sedaj zahvala za to? Saj se lahko spremeni, če je takšen strasten agitator za Nemce! Kmetje, ljubite svojo rodno zemljo in ne izročajte je pod nobenim pogojem narodnim nasprotnikom y roke! „Naša Straža", kje si!?
m Ruše. Strašne smrti umrl je dne 16. t. m. Anton Videč, posestnik v Rušah, skrben gospodar. Vozil je hlode iz planine. Ko je na strmini podlagal zavorno verigo, splašili so se mu konji; hotel jih je pomiriti, a voz s hlodi je zdrčal po ¿trmi in zmrznjeni cesti. Videč je padel ter prišel pod voz in hlode, kateri so ga vlekli in mečkali še za en streljaj daljave. Brezzavestnega so ga izvlekli izpod hlodov ter na majhnem vozičku pripeljali domov, kjer je, kolikor v takem slučaju mogoče, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, v groznih bolečinah kmalu potem umrl. Zapustil je žalujočo ženo in več otrok. Bil je tih, skrben in dober mož. N. v m. p.!
m Sv. Trojica v Slov. go-icah. Z ozirom na našo notico v zaduji številki, v kateri smo poročati, da je bi! pri Sv. Trojici pretep in da je bil obstreljen Aiojz-j Gomsi, smo naproštni, da to no;ico v toliko popravimo, da se omenjeni pretep ni v rž 1 pri Sv. Trojici, ampak v Cogetincih v Slov. goricah.
m Slov. Bistrica. Dne 10. dec. se bo otrorda železnica iz postaje «lov. Bistrice v mesto.
m Slov. Bistrica. Dne 9. in 10. decembra se vrši v Slov. Bistrici soc-jaici tečaj S. K. S. Z v pro-torih hotela v Avstrija".
m Slov. Bistrica. Na mesto umrlega občinskega od bornika F/acca Matiuoch je bd v seji due 19. t. m. izvoljen namestnik Jožef Vrečko.
m Laporje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 29. novembra po ve-černicah v stari šoli poučni shod. Na dnevnem redu je zelo zanimivo predavanje o tekočem računu, novi, zelo praktični naredbi pri posojilnici, ki bi se je naj tudi kmetje poprijeli, ker se ž njo zelo olajša umno gospodarstvo in prihrani mnogo stroškov, na to pogovor o socialnem tečaju v Slovenski Bistrici. Ce bo Čas dopuščal, še pride na vrsto zelo zanimivo poglavje socialnega vprašanja. Podlaga pravega napredka v kateremsibodi stanu je vsestranska izobrazba, zato naj nihče ne zamudi priložnosti, da se seznani z novimi, koristnimi napravami in razširi svoje znanje. Možje in žene, mladeniči in dekleta, pridite v obilnem številu! Pokažite, da ste vneti za izobrazbo!
ui Laporje. Zmrzni! je gostilničar Karol Wute, znan ljubitelj žganja. Zganjepitje ga je dušno in telesno uničilo, slednjič pa mu pripravile nenadno smrt!
m Laporje. V petek, 20. t. m. smo čntili tukaj ob 5. uri 5 minut zjutraj precej močen potresni sunek.
m Kmečko bralno društvo v Jarenini ima v nedeljo dne 29. novembra po večernicah v prostorih „čitalnice" svoj poučen shod. Govoril bo g. piedsednik Evald Vračko o „šparovčkia" in o načinu varčevanja. G. govornik bo gotovo vedel zopet zanimivo predavati, zato prosimo vse prijatelje našega društva, da pridejo poslušat. Odbor.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Naie „Kat. slov, izobraževalno društvo" priredi v nedeljo, dne 29. nov. t. 1. po večernicah cesarsko jubilejno »lavnost s petjem, deklamacijami in govorom v zgornjih prostorih g. Rojka. Ude, somšljenike in prijatelje društva uljudno vabi
Odbor.
ptujski okraj.
p Sv. Vid pri Ptuja. V nedeljo, dne 29 novembra se vrši pri Sv. Vidu pri Ptuja poučno zborovanje ob 8. uri zjutraj pri g. Pcrnatu. Govori g. Pušenjaa. m drugi. Možje, posebno pa ml»>ieniči, ste prijazno vabljeni.
p Sv. Marko niže Ptuja. Dne 4. novembra t. h je umrla Marija Pivko, mati gospoda dr. Ljud. Pivko v Mariboru. — Dne 17. novembra se je ponesrečila gospodinja Marija Veselič iz Stojnc. Zvrnil se je na njo voz s tremi sodi. Težko bo okrevala. — Prihodnjo nedeljo, to je 29. novembra, po večernicah vabijo naši šolarji na gledališko predstavo, katero priredijo ob priliki šestdesetletnice slavnega vladanja našega presv. cesarja Franca Jožefa I. Izkazati se hočejo i zborno z raznimi deklamacijami, šaljivimi prizori in krasnim petjem. Da so kos svoji nalogi, nam je dokaz, da sodelujejo pri tem izvrstne moči, katere so nam porok, da bode vse najkrasneje uspelo. Zato pričakujemo obilno gostov, ne samo domačih, temveč tudi iz sosednjih krajev.
p Sv. Barbara v Halozah. Dne 8. t. m. je nmrl tukaj g. Mihael Petrovič, dolgoletni naročnik Slov. Gospodarja. N. v m p.
p Majšberg. Umrl je v Sesteržah obč. Majšberg g. Karol Rober po kratki, a mučni bolezni. Mož je bil zvest pristaš „Slovenske kmečke zveze". Lahka mu bodi žemljica!
p Velika nedelja. Dne 22. t. m. se je priredilo pri nas poučno predavanje, katerega so se udeležili najuglednejši posestniki in mladeniči iz cele župnije. Govoril je potovalni učitelj VI. Pušenjak iz Maribora, kateri je razpravljal o razvoju kmečkih organizacij, vzlasti kmečkih posojilnic, njih delovanju in uspehih, vzlasti njih uplivu na pospeševanje varčevanja. Zbo-rovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika in sklenili ustanoviti kmečko posojilnico za župnijo
Velika nedelja in Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Sprejela so se pravila in izvolilo načelstvo in nadzorstvo. V načelstvu in nadzorstvu so zastopane vse občine. Načelnikom posojilnice je bil izvoljen Ivan Moravec, posestnik v Strmcu.
p Velika nedelja. Dne 9. in 10. decembra te vrši pri Veliki nedelji socijalni tečaj S. K. S. Z. v prostorih g. Miklna.
p Svetinje. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas gospodarski shod. Predaval je potovalni učitelj Vlad. Pušenjak iz Maribora, ki nam je pojasnil delovanje Kmečkih posojilnic, vzlasti njih delo za pospeševanje varčevanja. Priporočal je zborovalcem, da se poslužujejo domačih hranilnic (šparovčkov), kateri se dobe pri posojilnici na posodo. Po predavanju se je vršil prvi uradni dan posojilnice. Določila se je za hranilne vloge obrestna mera 454%, za posojila pa 554%. Posojila se dajejo na osebno poroštvo. Ako pa želi kdo imeti posojilo na vknjižbo, dobi isto tudi pri posojilnici, katera napravi brezplačno vse prošnje in listine za vknjižbo. Domačini! Poslužujte se pri vseh denarnih poslih domače posojilnice, ker si prihranite mnogo časa, truda in — tudi denarja!
p Paviovski vrh pri Svetinjah. So trenutki v človeškem življenju, v katerih se radi oziramo na pretekle dni, ki so nam prinesli veselje in žalost, radost in bridkost. Za vse izrekamo Bogu zahvalo, bodisi na ta, bodisi na drug način. Gopod Leopold Petovar, veleposestnik v Ivanj-kovcih je letos 15. novembra obhajal svoj 60. god in rojstni dan — kot resnično pomemben dan — kaj lepo in slovesno pri svojih goricah v Pavlovskem vrhu. Povodom svoje šestdesetletnice je dal lepi križ, ki diči njegovo tukajšnje posestvo že od leta 1896. prenoviti in blagosloviti, Korpus in Žalostno Mater božjo je okusno preslikal domači slikar Ivan Obran iz Peršetinec. Vič. g. provizor Franc Bratušek je v zelo ginljivem govoru razjasnil pomen križev in nato podobe slovesno blagoslovil. Po dovršeni svečanosti se je zbrala družba v tiši slavijenca in tamkaj v prijetni zsbavi v prisotnosti vlč. g. provizorja prebila nekaj prijaznih uric. Slavljenec se ni izkazal le Bogu hvaležnega za to, da ga je že dolgih 60 let obsipava! s svoj'mi milostmi, ampak pri tej priložnosti je velikodušno podaril Jep znesek za mariborsko dijaško kuhinjo, namreč 60 K. D jaki čnjte! Kolikor let, toliko kron! Mi pa kličemo dobrotljivemu slavljencu: „Bog ga ohrani še mnogo let krepkega in srečnega v naši sredini !u
p St. Križ tik Slatine. Dne 9. in 10. decembra se vrši tukaj socijalni tečaj S. K. S. Z, pri g. Ogrizekn.
p Ptujska jora Pripravljalni odbor za cesarsko jubilejno slav-nost na Ptujski gor. vljudno vabi k cesarski jubilejni slavnosti, ki se bode vršila dne 2. decembra 1908 na Ptujski gori. Vspored: 1. Ob pol 10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi. 2. Odkritje cesarskega jubilejnega ¡spomenika. 3. Sijenje jubilejnega drevesa. 4. Skupni obed v gostilni gdč. Habor. b. Na predvečer ravsvetljava trga, godba skoai trg in streljanje. Svirala bode majšberška godba.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Vse tukajšnje mladeniče je navdala notica v zadnji številki „Slovenskega Gospodarja", da se bo ustanovil pri nas telovadni odsek, z novim upanjem. To željo mi fantje že dolgo let gojimo, da bi se zbirali v krščanskem telovadnem društvu. Slišimo tudi, da namerava S. K. S. Z. v tem zimskem času prirediti pri nas socialni tečaj. Tem glasovom pridružimo mi svojo prošnjo, da naj S. K. S. Z. to svojo namero uresniči že decembra ali januarja. Udeležba, bo taka, da bode vsak kotiček napolnjen.
1 Ljutomer. Dne 22. t. m. umrl je v bolnišnici „Usm. bratov" v Gradcu na sušici pomožni učitelj g. Alojzij Rajh iz Ljutomera, star še le 23 let. Služboval je pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu, pri Sv. Duhu bi. Radgone in pri Sv. Križu pri Ljutomera. Lahka mu žemljica!
1 Ljutomer. Letos smo dobili sneg nepričakovano naglo, vsled tega je ostalo kmetom in drugim ljudem mnogo jesenskih pridelkov pod snegom, kakor: repa, zelje in solata. Sedaj pa nastopa huda zima, tako da je bilo dne 17. listopada zjutraj ob, 8. uri 17 stop. — C.
1 Slamnjak pri Ljutomeru. Neki liberalni gospod v zadnjem času tako ljubeznjivo govori z nami vini-čarji, čeprav nas je do zdaj preziral. Hvali samo „Narodni List" in obrekuje „Slov. Gospodarja" ter pravi, da moramo pri prihodnjih volitvah voliti tistega, ki ga bo on priporočal. Mi pa pravimo ravno nasprotno. Tega, ki ga boste vi nam priporočali, ravno ne bomo volili, ker vemo, da ne bo boljši ko vi. Vam pa, vemo, smo samo takrat dobri, ko so kake volitve. Vas že poznamo. — Viničar.
1 Krajni šolski svet na Cvenn, je v svoji seji dne 21. listopada t. 1. sklenil in se odločil enoglasno za stare počitnice, ker so stare počitnice v večjo korist kmetu nego sedanje.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Učiteljsko društvo za ljutomerski političen okraj je sklenilo nabirati med prijatelji in znanci pokojnega nadučitelja v Veržeju, Vinka Vaude, prostovoljne darove za njegov nagrobni spomenik.
1 Kapela. Da bo pri nas konec letošnjih jubilejev slavnejši in duhovno rodovitejši, bosta vodila tukaj od 28. nov. do 2. dec. duhovne vaje za ljudstvo gg. B. Čirič in J. Reberc, kapucina iz Lipnice.
1 Očeslavci. Pri našem štajerčijanskem županu Fekoniji je kregal Bračko Ciriča, zakaj proti njemu pridiguje. Tu je Bračko rekel, da ne bo šel nikdar in nikoli več v cerkev. K temu je dostavil še nekatere take besede, da je groza! In kaj pa naš dobri kristjan Fekonija? On bo volil Bračka za načelnika
okrajnega zastopa. In kristjani Oeeslavčani? Oni bode volili Fekonija spet za župana. Zato bo skrbel že tisti kmet, ki je pri Senekovičevi kandidaturi s solzami v očeh zdihoval: „Samo da bi mogli to dol spraviti, da mešniki ne bi po zbirci hodili", a sam pritr-guje delavcem plačo. Res, kogar je „Stajerc" zmešal, ta ne pade več iz hudičeve torbe!
1 Sv. Peter pri Radgoni. Ob letošnjem misijonu so štajerčijanci od jeze kar rohneli na našega gosp. župnika, ker jim je hotel baje mir skaziti; tudi v ' „Štajercu" so o njem dvakrat nečuveno grdo lagali; j ko je letos pobiral za veliki zvon, so mu pretili, da, ako tudi nabere denarja za zvon, bo mu ta visel na trati, ne v stolpu. Župnik in dobro ljudstvo sta zmagala. In štajerčijanci? Postali so klerikalni! V „Štajercu" od 22. novembra so pohvalili župnika, da je vzoren duhovnik, ker letos ni šel na zbirco (bero). Tega „Štajerca" nosijo zdaj od lirama do hrama, govoreč: „Nikdar nismo bili proti veri", „mi spoštujemo dobre duhovnike", „,Stajerc' je edin krščanski kmečki list", „zdaj si naročite ,Štajerca'" i. t. d. Tako razširja hudobija svoje časopise. Da ložje kvarijo ljud-> stvo, se delajo štajerčijanci zadovoljni z župnikom. ( Toda ž njimi župnik ni zadovoljen, ker ne hodijo ob l nedeljah v cerkev, — ker se pred ljudstvom bahajo, | da že leta in leta niso bili pri spovedi, .—. ker podpirajo protiversko delovanje svoje stranke, — ker, ko po krčmah njihovi odlični pristaši sklepajo pridigo proti cerkvi in duhovščini z navadnim sklepom: „Naša vera je najbolj nova vera", mu pritrjujejo in na to bogokletstvo trkajo in bijejo! Zato in radi celega njihovega nekrščanskega življenja s štajerčijanci ni zadovoljen župnik.
1 Lukavci. Zveza prostovoljnih gasilnih društev za politični okraj ljutomerski je imela svoj XIV. občni zbor v Lukavcih dne 15. listopada. Moštvo je pri tem zborovanju gospoda Jožefa Rajha, kmeta na Moti, načelnika cvenskega gasilnega društva, načelnika Zveze prostovoljnih gasilnih društev za politični okraj ljutomerski, načelnika okrajnega zastopa ljutomerskega itd., imenovalo častnim udom Zveze prostovoljnih gasilnih društev za politični okraj ljutomerski. Po dokončanem delu smo se imeli prav dobro, ker so> nas vrli lukavški možje in žene pogostili prav dobro-z obilno mizo.
Sio^enjgraški okraj.
s iz Vuhreda. V soboto dne 21. novembra t. 1. na god Marijinega darovanja je bil tukaj veličasten pogreb Jurija Osreinik, po domače Brdinek, ki je v četrtek dne 19. novembra v 701etni dobi mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Spremljali so ga k zadnjemu počitku prijatelji in sorodniki iz domače in sosednjih župnij. Tukajšnim župnijskim revežem bodo on in njegova rodbina-ostali v stalnem spominu. Pred 10 leti je pokojnikova sestra v spomin 501etnega vladanja Nj. Veličanstva presv. cesarja napravila mašno in ubožno ustanovo z. glavnico 4000 K, da župnijski reveži po sv. maši ob Božiču in Velikinoči dobijo podporo od obresti. Letos pa je v spomin 601etnega vladanja presvitl. cesarja pokojni Brdinek v sporazumljenju s svojo bližnjo rodbino napravil maSno in ubožno ustanovo z glavnico 2000 K, da dobijo po sv. maši župnijski reveži od obresti podporo vsaki pustni ponedeljek. Nekaj dni pred smrtjo se mu je izročilo v slovenščini pisano „dolo-čilno pismo" (po nemško: Willbrief) visoke ces. kr. namestnije v Gradcu ter ga je prav razveselilo, da se mu je moglo v materinem jeziku prebrati pismo, s katerim je dobila najvišje potrjenje njegova ubožna ustanova. Kakor se iz vsega tega razvidi, bil je pokojni Brdinek mož dobrega krščanskega in domoljubnega mišljenja, zato naj njegova blaga duša vži-va večni mir, kakor je njegovo truplo našlo pokoj zraven prerano umrle ljubljene hčerke Marije, omo-žene Kališnik, ki se je pred kakimi 12 leti preselila v večnost.
s Velenje. V proračunu železniškega ministrstva je, kakor zvemo, določeno za prevzetje prometa, na lokalni železnici Celje-Velenje 375.000 K.
Konjiški okraj.
k Konjice. V četrtek dne 19. listopada t. 1. se je vršil v Konjicah okrožni zadružni shod za zadruge konjiškega in deloma slovenjebistriškega okraja, ter se ustanovilo zadružno okrožje, h kateremu pripadajo hranilnice in posojilnice: Konjice, Zreče, Sv. Kunigunda, Oplotnica, Prihova, Žiče, Laporje, Polj-čane in Frankolovo. Gospod nadrevizor VI. Pušenjak nam je v obilnem številu zbranim zastopnikom teh zadrug, pa tudi drugim poslušalcem v prav jasnem govoru razložil veliki pomen in namen zadružnih okrožij ter vsakoletnih zadružnih okrožnih shodov. Nato se je enoglasno izvolil odbor tega zadružnega: okrožja, namreč gospod Martin Medved, župnik v Laporju, predsedihkom; gospod Hauptmann, posestnik v Poljčanah, podpredsednikom; gospod Viktor Preglej, kaplan v Konjicah, tajnikom. Sklenilo se je, da se-prihodnje leto vrši enak zadružni shod v Poljčanah. Nadalje nam je gospod Pušenjak natančno opisal ter nas poučil o dolžnostih in pravicah načelstva. in nadzorstva hranilnic in posojilnic, na kar je sledila prav živahna debata ter zanimiv razgovor o raznih zadružnih in gospodarskih vprašanjih. Slednjič je sle-
dilo še kratko predavanje o melijoracijali ter se zaključil nad dve uri trajajoči shod.
k Konjiška okolica. Odbor okrajnega zastopa se je konstituiral (sestavil). Sami Nemci in nemšku-tarji so v njem, tudi kmečko kurijo zastopa Stajerči-janec. Žalostno! Slovenski kmetje, kedaj se bodete spametovali?! Verjeli ste, da se bo iz vaše srede volil tudi zastopnik Slovencev, in ste oddali vsi glasove Posseku, ki pa vas je potem pustil na cedilu in odšel, ko je videl, da njegov glas odloči. Kmetje, to naj vam bo dokaz, da nikdar več ne zaupate Nemcu, ampak složni bodite, da ne boste po svoji neslogi zopet zakrivili, da okraj, ki šteje črez 13.000 Slovencev, nima zastopnika v okra^.em odboru. Ne volite nikdar več Nemca, tudi za načelnika ne, da bosta vlada in vladni zastopnik vsaj videla, da ste vendar Slovenci. Na delo torej narodno, ubogajte svoje voditelje ter ne bodite sebični!
K Prihova. Potres smo čutili na Prihni v p» tek, dne 20. t m. ob četri na 6. uri zjutraj v smeri od vzhoda proti zahodu. Trvjai je 7 - 8 sekund. Nekaterim j« zibal po-Btelj", pri drugih pa so škripa!« vrata in so tresle omare. — Pštnemu ravnatelju v Gradcu svetujemo, naj naroči uradnikom na pošii • eale, da ne bodo pošiljali pošte namesto na Pr ho o v — Pristovo. Ako jim še pa oči niso odpo edale služb--, n*j pa skrbi, da hitro abecedo ponovijo!
Celjski okraj.
c Celje. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je razpisano mesto sodnega tajnika v VIII. čhovnem razredu. Prositi je do 10. decembra t. 1.
c Iz nemške mestne hranilnice v Celju so ljudje pričeli v;.d govuti denar. Celjski Jistiö „Deutsche Wacht" se vsled tega milo joka.
c Potres v Celju, v peiek, 20. t m. je bit v Celju in v krajih proti 8p. Dravogradu pncejšnji potres, ne da bi napraviš kako zdatno škodo. Celjsk nemški listič pa zlobno dostavlja, da se bodo simki trajno poznali pri fco štanjski posojilu.ci. Naj listič raje pazi na nemško šparka-so, ki je posodila za „Nemško hišo" 260 000 K, da se tam ne budo pozuali potrebni sunki!
c Hotel „pri belem volu." Štajerskim starejšim Slovencem je ta hotel v najboljšem spominu. Pred kakimi 30 leti so se namreč v tem hotelu začeli zbirati in shajati Slovenci. Pri teh shodih se je netil narodnostni ogenj, ki je začel plamteti po vsem slovenskem Štajerskem. Zato so se ti Slovenci, ki so se že takrat v tem hotelu shajali, sedaj prav posebno razveselili, da je prišel hotel v slovenske roke. Naj postane hotel „pri belem volu" zopet zbirališče in shajališče Slovencev! Dolžnost vsakega Slovenca, ki zahaja v Celju v gostilne, ki mora prenočiti v Celju ali potrebuje vozne prilike, je, da se poleg drugih slovenskih gostiln poslužuje hotela „pri belem volu", ki je v tolikem obsegu prvo slovensko podjetje na Štajerskem. Vsak obiskovalec hotela podpira s tem ob enem obče-slovensko stvar.
c Slivnica pri Celju. V petek dne 20. t. m. zjutraj, deset minut črez peto uro, smo začutili tukaj, kateri nismo več tako trdno spali, precejšen potresen sunek v smeri od vzhoda do zahoda, spremljan po glasnem bučanju. — Mokra zimska»jesen nam je že ugrabila tekom enega tedna dva moža: samskega Go-lobovega Jožeka, cerkvenega predmolivca, in Janeza Recko, ki je šel za svojo pred letom dni umrlo ženo. — Krme iz pomožne akcije je odmenjeno za našo občino v celem 70 stotov in približno toliko slame.
c Žalec. V konkurz je prišel tukajšnji trgovec Vincenc Vabič, steber liberalne stranke.
c Žalec. Lenkov ate niso nič kaj zadovoljni z zaup nico njihovega poslančevanja in se b»je kislo držijo, ker so jih pri najboljši moči dali v „penzijon". Dcba kislih kumar!
c žaleč. Robbk, Petriček itd. so «tuhtali jako kurištno. kje mora stati nova (hrezpouebna) šola. Kupili so dragi stavbinski prostor z» 120m) kroa 8U0 Feinjev ter hočejo na tem prostoru, ki je nespodoben za stavbo, zidati palačo. To gre na račuu davkoplačevalcev in to v teh slabih časih.
c Sv. Peter v Sav. dolini. Prostovoljna požarna hramba pri Sv. Petru v Sav. dolini si bode v kratkem izvolila novega Dačeinika, ker je desedajni nemškutarski načelnik nmrl. Radovedni smo, če si bodo sedaj zopet kakega Nemca postavili na čelo. Pri slovenski požarni brambi v Št. Petru je vse mogoče.
c Sv. Ema. Mladeniška zveza pri Sv. Emi naznanja, da bode imela svoj mesečni sestanek dne 29. novembra t. 1., v nedeljo po rani službi božji, v kaplaniji pri Sv. Emi. Vabimo torej Mladeuiške zveze, \se dobro misleče ude našega ustanovljenega društva, da se v prav obilnem številu udelež jo tega velepomembnega sestanka. Odbor Mladeuiške zvezo pri Sv. Emi.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo dne 15. t. m. prirejena Marijina slavnost se je kaj ljubko izvršila. Dekliški zbor jo je otvoril s pesmico „Mariji, brezmadežni Devici", na to je v imenu Dekliške zveze iskreno pozdravila občinstvo nje voditeljica Amalija Verk, Ana Vehovar je pa navdušeno prednašala „Prolog." Vsi smo bili radovedni na igro. Mladeniči naši so se odlikovali na odru, ko so predstavljali „Egiptovskega Jožefa", ali se bode častno pokazala tudi Dekliška zveza? Priznati moramo, da je predstava „Lurška pastarica" daleč presegla naše pričakovanje. Kar zamaknjeni smo zrli posamezne prizore te res lepe Marijine igre. Igralke so vse izvrstno rešile svoje naloge, zlasti še Otilija in Zofija, grofica Eleonora in županja lurška, Barba in Jera, Eojza in Mina in posebno Bernardka. Tudi lurške
deklice in Barbine hčerke so bile živahne. Dekliška zveza je lahko ponosna na prvi svoj nastop na odru.
c Mestinje. Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu naznanja, da bo v nje okolišu predaval gospod potovalni učitelj M. Jelovšek o živinoreji in sicer v nedeljo dne 29. novembra ob 3. uri v Loki pri Žusrnu, v pondeijek dne 30. novembra ob 8. uri v Zibiki v župnišču, v torek dne 1. decembra pri Sv. Emi ob 8. uri v kaplaniji, v sredo dne 2. dec. ob 9. uri pri Sv. Petru v župnišču, in v četrtek dne 3. dec. ob 8. uri na Sladki gori. Opozarjamo ude podružnice, da se polnoštevilno udeležijo teh poučnih shodov in ob enem ob tej priliki vplačajo ud-oino za 1909. Kletarski nadzornik gospod Ivan Belle bo v nedeljo dne 29. novembra ob 3. uri predaval v gostilni Jan. Zupanca na Spodnjem Mestinju, kamor lahko pridejo Zibičani, Emčani in Petrčani. Pridite polnoštevilno, zakaj pouka nam je silno treba.
c lirami je. „Dovolj verni." „Narodni List" piše o občnem zboru v Celju, da sta izjavila urednik Leš-ničar in profesor dr. Poljanec, da so pristaši Narodne stranke „dovolj verni." Kako „verni" so pristaši Narodne stranke, za to imamo pač mnogo vzgledov. Pri nas so sklenili pristaši Narodne stranke na spomlad povodom volitev občinskih odbornikov, da ne volijo nobenega izmed tistih dosedanjih odbornikov, ki so v državni ali deželni zbor volili katoliške kandidate. Že ta vzgled zadostuje, da spozna naše ljudstvo, kako „verni" so naši narodovci.
c Javni shod v Trbovljah „pri Jagru" ste priredili delavsko in pazniško strokovno društvo v Trbovljah dne 22. t. m. Poročal je poslanec dr. Benko-vič o položaju v državnem zboru, o socialnem zavarovanju in o perečih rudarskih vprašanjih, dalje o noveli k zakonu o zavarovanju privatnih uradnikov. Pred tem shodom se je vršil shod Kmečke zveze, na katerem je poročal poslanec Terglav. Oba shoda sta izborno uspela, trajala sta tri ure. Prihodnji shod se vrši sredi decembra t. 1.
c Piištanj. Katoliško slov. izobraževalno društvo nam je priredilo v nedeljo, <lne 22. t. m. nekaj veselih uric. Ljudstva je biio ogromno število. Najprej je bila „šaljiva trgatev", pitoni pa igra: „Dve materi", katera se je prav dobro obnesla. Vse igralke so svojo uiogo izvrstno pogodile in navzoči so so čudili, kako je mogoče, da so se tako težke igre v kratkem lasu naučile. Vsa čast torej vrlim igralkam, posebno pa č. g. župniku Rauterju, kateri so največ žrtvovali >n se trudili, da se je igra tako lepo izvršila.
c Sv.- Lenart nad Laškem. Dne 20. t. m. nas je grozno prestrašil močen potres zjutraj ob 5. uri. Vsi smo bili presenečeni, samo hvala Bogu, da se potres ni ponavljal. Oh, potres je huda reč! Še Jaka v Lešji je sklenil, da ne bo več „Štajerca bral in ljubil, če le ne bo več treslo.
c Pri Sv. Jedrti nad Laškem se bo obhajal sv. mi-sijon od 1. do ». grudna t. 1. Vodili ga bodo čč. gg. iz družbe sv. Vinc. Paul. cd sv. Jožefa pri Mariboru in pri Celju.
c Gornjigrad. Učitelj Sijanec je bil pred tukajšnjim okr. sodiščem obsojen na 120 K kazni ozir. 12 dni zapora, ker je pri konferenci ozmerjal kateheta, ki se je opravičeno pritožil na šolsko vodstvo, ker učitelj Sijanec v šoli ni storil svoje dolžnosti.
c Za Društveni dam v Trbovljah so nadalje vposlali kmečko-delavski hranilnici in posojilnici v T. p. n. gg: Trpin J., Mošnje 1 K; Kolarič J., Šmartin, lo K; Prester K. Kapele, 1 K; Palčič J., Pečov-n.'k, 1 K; Dr. Hočevar J , Krško, 10 K; na občnem zboru Z. Z. v Celju 52 '¿i K; Meško A., Kapeia, 5 K; Pečnik Fr., Podgorje, dar duhovščine dek. Stari trg, 2» K; Zmazek F., Sv. Benedikt, iu K; Ražun J., Št. Jakob v Rt.žu, 25 K. Prosimo še prispevkov!
Brežiški okraj.
b Novo uradno poslopje v Brežicah se bode začelo v kratkem graditi na prostoru nasproti lekarne in hotela Adamus, kjer je občina pokupila več hiš in jih podrla, da se napravi prostor za stavbo. V novem poslopju bode večina uradov nastanjena. Stvar je sprožil lansko leto poslanec dr. Benkovič s svojo interpelacijo v državnem zboru; tudi gospod okrajni glavar se je z vso vnemo poprijel te toli potrebne stvari, tako da je zadeva sedaj v najboljem teku.
b Krma in slama se deli od okrajnega glavarstva v Brežicah med posamezne občine. Množe se pritožbe, da se lokalni odbori niso dovolj ozirali na najbolj potrebne posestnike.
b Uravnava Sotle. Kot je poslanec dr. Benkovič izvedel iz gotovega vira, je hrvatska deželna vlada dokončala načrte za uravnavo; gre se le še za financiranje. Ko bo novi melijoracijski zakon, katerega je gosposka zbornica v eni točki premenila in pride nazaj v poslansko zbornico, sklenjen, bo deželni zbor štajerski in sabor hrvatski sklepal o stvari.
b Shoda Kmečke zveze za brežiški in sevniški okraj se v kratkem vršita.
b Kozje. Jubilejna veselica in igra, ki jo je priredilo gospodarsko bralno društvo v nedeljo dne 22. listopada, se je prav Krasno izvršila. Udeležencev je bilo mnogobrojno, da toliko še 'niti pričakovali nismo. Natančneje poročilo prihodnjič v „Slov. Gosp." in „Našem Domu."
b Kozje. Dne 20. listopada ob %6. uri smo čutili prav močen sunek od južno-zapadne strani. Trajal je par sekund. Sipe in nihala na urah so ropotali in tudi kozarci in krožniki po mizah. Posebne nesreče, hvala Bogu, ni povzročil.
b Senovo pri Rajhenburgu. Odbor za pomoč pogorelcem v Senovem pri Rajhenburgu na Štajerskem izreka tem potom v imenu pogoreicev vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. Nabralo se je 500 kron, od tega je samo od dobrodelne veselice v Rajhenburgu dne 8. t. m. 270 K čistega dobička. Posebno zahvalo pa izreka omenjeni odbor slavnemu pevskemu zboru čitalnice v Brežicah pod vodstvom gosp. župnika Mešičeka, preblagorodni gospej Hočevarjevi v Krškem za dar 50 K ter trgovcu gospodu Žmavcu v Rajhenburgu, ki je nabral precejšno svoto pri gospodih trgovskih potnikih.
iz drugih slovanskih dežel.
t Zavod sv. Nikolaja v Trstu, Via Farneto 18, zavetišče za brezposelna dekleta, nam je poslal sledeči oklic: Vaše Blagorodje! V proslavo cesarjeve 50-letnice revnim in bednim v pomoč in varstvo, ustanovil se je pred 10. leti zavod sv. Nikolaja. Brez posvetnega bogastva, a trdno zaupajoč v blaga srca človekoljubov in domoljubov začele smo težko delo. Bil je to mal neznaten člen v veliki verigi, ki spaja človečanstvo celo k skupni pomoči revnemu in slabemu, kajti, ko trka v liudi uri ubogo bitje na naša vrata, ne vprašamo tedaj po stanu in premoženju. Trudnim in bednim so odprta naša vrata na stežaj! Tu najde brezposelno dekle brezplačno stanovanje, ceno hrano ter pouka in za življenje potrebnih navodil. V imenu vaše lastne krvi, ki se je napotila daleč v svet brez sredstev, brez podpore in pomoči, prosimo vas, pomagajte nam s kako podporo, da nam bo mogoče nadaljevati zapričeto veliko človekoljubno de-lo. Število deklet, ki so našla zavetišča v tem zavodu, prekoračilo je 12.000. Pač ogromno število za naš mali narod in za naše skromne razmere. Ce smo jih rešile med temi 100 telesnega in duševnega propada, tedaj je opravičena prošnja, za obstoj in podporo tako eminentno ljudomile naprave. Osobito letošnje jubilejno leto naj nam odpre vaše srce in vaše roke! Karla Ponikvar, predsednica. Roža dr. Gregorinova, podpredsednica. Marica Forcesin, tajnica. Maša Grom, blagajničarka. Marija Žitnik, voditeljica, Matej Ska-bar, duhovni voditelj.
Cvetke z vrta liberalnih narodnjakov. Na vrtu liberalnih narodnjakov v Trstu cveto navadno samo narodne cvetke, vendar se pa semtertja zaseje tudi kaka cvetka, ki ne diši posebno narodno. Par takih cvetk, ki smo jih zasledili na omenjenem vrtu, hočemo opisati našim dragim bralcem. Družba sv. Cirila in Metoda je otvorila, kakor znano, letos par razredov tudi v sredini mesta. Seveda je bilo treba naročiti nove šolske klopi in te so naročili liberalni tržaški gospodje, ki vedno in vsepovsod povdarjajo geslo „Svoji k svojim" — pri laškem mizarju, čeprav so morali znati, da bi jim slovenski mizar napravil prav take klopi in cenejše, kakor pa Lah. Neki gospod, če smo prav poučeni, je to celo učitelj na šoli družbe sv. Cirila in Metoda, je hotel poslati neko osebo kupit šolske potrebščine za družbino šolo k Italijanu Glesicliu. Ko mu je dotična oseba rekla, zakaj bi šla kupit k Italijanu, saj vse to dobi v slovenski knjižnici Gorenjčevi, je še enkrat odločno rekel, da naj gre h Glesichu, ne pa k Gorenjcu. In tu se je pokazalo, da je ta priprosta oseba bolj narodna, kakor pa gospod učitelj na šoli družbe sv. Cirila in Metoda, kajti rekla mu je: „K Italijanu pa že ne grem kupit, rajši nikamor", in ni hotela iti. Seveda so bile šolske potrebščine kupljene vkljub temu ne pri Gorenjcu ali v kaki drugi slovenski trgovini, pač pa pri zagrizenem Italijanu in strupenemu nasprotniku Slovencev — Glesichu. Taka je vobče narodnost liberalnih agitatorjev.
Najnovejše novice.
Državni zbor se je danes spet otvoril. Za uspešno delo je jako malo upanja, ker so dogodki na Dunaju, v Pragi itd. silno razburili vso javnost.
V	Slovenskem klubu je bil včeraj sprejet dr.
Susteršičev predlog, da se klub načeloma izreče za skupno delo jugoslovanskih klubov.
V	Brežicah se vrši dne 6. decembra v Narodnem domu javen shod. Poroča državni poslanec dr. Benkovič.
Crnogora se oborožuje. Vsi Črnogorci od 17. do 70. leta so oboroženi z repetirkami in municijo. Arti-lerija je postavljena po celi hercegovski meji. Črnogorske čete vežbajo srbski častniki.
Avstrija se pripravlja. Dunajski listi prina-. šajo vest, da je odredil cesar splošno, da se poviša mirovno stanje vojaštva, da torej ta odredba ni ome-' jena samo na 15. zbor. Kadar se pokaže potreba, se bo raztegnila tudi na druge armadne zbore.
„Novi Slovenski Stajerc." Zadnjo nedeljo je imel v Zidanem mostu dr. Ploj sestanek s kranjskimi liberalci, da bi prestavil svoj list v Krško. Povej mi s kom občuješ in povem ti, kdo si.
U.u> »Ui ■■ * U l wvt'w is «„
Za pri', odnjo številko smo morali vsled pomanjkanja prostora odložiti tel« dnpise: Sv Jernej pri Konjicah, tlornjgrad, Bizeljsko, Trbovlje, Griže, Sav. dolina, Velika Nedelja, Ilamborn. Milvaukee.
Pojasnila o inseratih daje
npravnižtvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za
10 vinarjev.
Loterijske številke.
Dne 21. novembra 1908.
Trst . 26 1 28 6 44 Line . 13 82 2 50 36
2 pekovska fanta sprejme takoj Vombek, Poberscherstr. 160. Maribor. Učna doba 3 leta. Dobita tudi obleko.	954
Svetle gobe, namizno sadje. Kupim vsako množino svetlih suhih gob, kg po K 160, 180, 2 —, 2'40, namizne jabolke, zlate renete, ananas, pariški rambur 100 kg po K 10 —, 12'—, 14'—, žito, vsake vrste fižole po najvišji ceni. Oskar Moses, dravska ulica, poleg vdove Pirich, Ragoznica 21, p. Ptuj. £59
Proda se radi smrti soproga zidana hiša, 2 obokani kUti, gospodarsko poslopje, vinograd, 3 njive, sadonosnik in gozd. Pogoji lahki, cena po dogovoru. Več pove lastnica Marija Sajso pri Prihovi.
970
Lepo posestvo v večjem mestu Spod. Štajerske, z dobro idočo gostilno, ostajališčem, lepimi hle i, veliko ledenico in lepim vrtom, sa pod jako ugodnimi pognji proda. Kje, se izve v upravništvu tega lista.	9t8
Lepa malo rabljena kontrolna b'a-
gajna se prada po nizki ceni. St. Komes, mesar. Maribor Gosposka ulica št. 28.	974
Dobro ohranjen ki« vir (7 oktav, novejši sistem) pioda za nizko ceno Fran Cvetko, naduč. VučjavaB tik žel. Bučežovci.	9£0
Lepa, enonadstropna hiša v trgu, katera je primerna za penzijonista ali obrtnika, se prostovoljno proda pod zelo lahkimi pogoji. Gornje nadstropje obrestuje najemnino hišno vrednost.	981
Dobro idoča kovačija ob glavni cesti, ki je zraven tudi kolarija, se da z novim letom z vsem potrebnim orodjem v najem. Več pove lastnik Franc Viher v Framu (Frauheim).	983
Peč, petrolnoknrivno, elegantno,
vselej prenosljivo, segreje naglo 80 m3 prostora, proda ceno Weixl, Zofijin trg 3, leve stopnice, 2. nadstropje.	982
Kovaški pomočnik in učenec se takoj sprejme pri kovaškem moj-Btru Ivančiču v Ljutomeru. 979
Pridnega čevljarskega učenca
želi sprejeti g. Friderik Nerath. Koroška ulica št. 18. Maribor.
978
Mlinski stroji rse prodajo po ceni in sicer: 1 par 48" nemških mlinskih strojev z vsemi železnimi in lesenimi deli,
—	1 stroj za čiščenje pšena „Austria" (Hoerde in Comp).
—	1 valjar z 2 5 m dolgosti vretena z zavojem, predstavek, stroj za ščetati — zavoj — tri železna okna 2 m visoka, 1-20 m široka, vse skoro novo. Vpraša se pri „Gutsver-waltung Sannegg", Braslovče Savinjska dolina.	975
Kupujem: sladko seno in otavo, ovsene otepe, pšenični škop, želod, deteljno seme, suhe gobe, fižol, smrekove storželne. Ponudbe in vzorci se blagovolijo poslati na veletrgovino Kupnik, v Konjicah, Spodnji Štajer. Ponujam tudi pristno novo štajersko vino od 30 v. naprej.	977
Resnična ienltna ponndba. Mladenič, rokodelec, 27 let star, z majhnim premoženjem se želi seznaniti z dekletom, ki bi imelo vsaj nekaj premoženja. Pozneje ženitev. Posestnica z malim posestvom ima prednost. Vdova brez otrok ni izključena. Oglasijo se naj le take, ki mislijo resnico. Ponudbe do 8. decembra 1908. pod naslov: Poste restante Nr. 59. Bregenz a. d. Bodensee in Vorarl-berg.	986
Nova koncesijonirana posredovalnica služb Franc Ltpovšek v Dobri&ivasi pošta Petrovče se
priporoča gospodarjem in poslom za ceno posredovanje služb kmetijskih in hišnih poslov. 936
Učenec od poštenih staršev se sprejme pri Franc Iglitsch u v Ptoju, trgovina manufakturnega in špecerijskega blaga.	960
Čevljarski učenec se takoj Bprej-me pri g. Koren, Mlinaka ulica itev. 7. Maribor.	939
Sprejmeta se takoj 2 pridna vi-ničarja, jeden s štirimi, drugi s petimi delavskimi močmi, na dobro viničarijo, kjer so prejšnji po 7 let zlužili. Viktor Kamšek, posestnik v Framu.	961
Pozor trgovci!
V n»jem ali pa tudi proda se zaradi družbinskih razmer lepa velika hiša, na kateri je trgovina, z lepim vrtom in sadonosnikom pri veliki cesti blizu cerkve v bližini Maribora. Kje, se izve v upravništvu.	940
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi pM minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupuo ali na drobno ! Vse je r najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavln pri Prebolda h. št. 1.	268
Priložnostni knp. Jako lepa, novozidana, 9 let davka prosta, dve uadstropna, čisto moderno opremljena hiša z lepim dvoriščem in malim vrtom v Mariboru se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji. Proda se tudi vinograd pri Kam-nici z 1 '/j orali, novi nasadi, z letošnjo letino, 4 '/t orala sečnega gozda čisto po ceni. Vpraša se pri Ivanu Zechner, Pfarrhofgasse št. 5, Maribor.	907
Rnske galošne z zvezdo „Provodnik", usnjate ga-mašne, razne copate, dežnike, nogavice in rokavice, priporoča
p, Kosflč
tf Celju, ne (i)
Protin,
revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratnejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinovo in revmatično olje". Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 6 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Kem. Pharm. laboratorij Kari Remmel, Landshut 118 Bavarsko.____861
Olje-®©
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 26 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo u rast las, t. j.
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo laai gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Štefan Kaufmai
trgovina z železnino
v Radgoni, priporoča 938 peči, Štedilnike (Sparherd) in vsakovrstno posodo.
Posoj ilnica vKriževcih
registrovana zadrnga z neomejeno zavezo,
ima svoj
dragi redni občni zbor
za IX. upravno leto 1907 dne 29. novembra 1.1. ob 3. nri
popoldne V šolskih prostorih.
Pnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1907.
4.	Volitev načelstva in nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
973	Odbor.
Štev. 5/v. k.
azulas.
Pri gnojenju travnikov, detelji&č in strnisči s Tomasovo žlindro, superfosforom ali kostno moko naj se nikdar ne opusti gnojenje z
Kajnitcm alipakg soljo
Pojasnila za te, kakor za druga umetna gnojila
podaja brezplačno Landwirtschaftliche Auskunftsstelle des Kalisyndicates O. m. b. H.,
Graj, Raubergasse, 11, I. Kalijeva gnojila ima v zalogi in jih prodaja po zelo nizkih cenah
trgovina i želez, in poljedelskimi stroji
„MERKUR" P. Majdič, Celje
katera naznanja cene z obratno pošto in pošilja 920	poučne spise zastonj.
Štampilje
iz kavčuka ae dobijo v tiskarni iv. Cirila v Mariboru.
Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujemo častitim gosp. domačim duhovnom in organistom kakor tudi preč. gosp. leskovskemu župniku in njih organistu, vsemu sorodstvu in sosedom, ki so nam rajnega očeta
Mihala Petrovič,
po domače Hrastinski od Sv. Elizabete,
večletnega naročnika „Slov. Gospodarja", 10. novembra od doma spremili k zadnjemu počitku.
Sv. Barbara v Balozah, 12. nov. 1908. 969	Žalujoči ostali.

iahvala.
Z ozirom na razglas c. kr štajerskega namestništva z dne 16. avgusta 1908, št. 4/2.629/7, o vršitvi dopolnilne volitve trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, kateri je bil razglašen v „Grazer Zeitung" z dne 19. avgusta 1908, štev. 189, se s tem naznanja, da je podpisana c. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu sestavila imenike upravičenih volilcev, vrejene po davčnih okrajih.
V svrho vlaganja morebitnih ugovorov bodo ti volilni imeniki javno razgrnjeni od 24. novembra do vštetega 7. decembra 1908 za celi zbornični okraj v pisarnici trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, Neutorgasse štev. 57, I. nadstropje, in za vsaki davčni okraj (izvzemši davčna okraja Gradec mesto in Gradec okolica) pri c. kr. davčnih uradih ob navadnih uradnih urah.
Te ugovore je vložiti pismeno in neposredno pri c. kr. volilni komisiji za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, Neutorgasse štev. 57, I nadstropje, v zgoraj omenjenem rokn, m sicer tak6, da se isti izročijo najpozneje dne 7. decembra 1908 pred poštnim sklepom c. kr. pošti.
Volilcem, kateri imajo v več volilnih razredih volilno pravico, je dano na voljo, se izreči vsak čas, najpozneje pa neposredno pred izvršbo volilne pravice pri c. kr. volilni komisiji, v katerem volilnem razredu hočejo vršiti volilno pravico, ker drugače ostanejo isti uvrščeni v tistem , volilnem razredu, v katerem plačujejo najvišji davek.
Vse vloge upravičenih volilcev pošiljajo se c. kr. vo- 1 lilni komisiji po pošti poštnine proste, če se v nadpisu pristavi: „V volilnih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu".
Na podlagi popravljenih volilnih imenikov bode c. kr. volilna komisija izdala izkaznice in glasovnice za volitev ter je bode razposlala z razpisom volitve upravičenim volilcem potom c. kr. pošte.
Končno se opozarja, da se je volilni red za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, katerega je potrdilo c. k. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 18. decembra 1901, štev. 4999 trg. m., razglasil v „deželnem zakoniku in ukaznem listu za vojvodino Štajersko", XXIX. kos letnika 1901, pod štev. 89.
Gradec, dne 20. novembra 1908.	976
C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtna zbornico v Gradcu.
Podpisani izrekam tem potom slavni c. kr. priv. zavarovalni družbi proti ognju „Avstrijski Phönix" na Dunaja mojo najtoplejo zahvalo, ker mi je vsled nastalega ognja zavarovalnino hitro, pošteno in brez vsacega odbitka izplačala, radi tega to družbo vsakemu priporočam.	985 Franc Kotar, posestnik na Dolu pri Brastniku.
iaznanilo.
Podpisani naznanjam, da imam za letno dobo 1908/ 1909 15 tisoč ni suho cepljenih amerikanskih trt na prodaj in sicer: 5000 šipona, 4000 silvanca, 3000 žlahtnine bele in rudeče, 1000 renskega rilčka, 1000 belega bur-gundca in 1000 muškatelca. Vse trte so možne in dobro zaraščene kakor letos malo kje. Za v jesen odvzete trte prodajam 100 komadov I. vrste za 14 K, za na spomlad izkopane po 15 K 100 komadov. II. vrste prodajam po 8 K 100 komadov. Trte so cepljene na podlago Riparija portalis. Za v jesen odvzete trte sprejemam naročila do 20. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi.
Frasic II©lc,	961
posest, in trtničar v Zagorcih, pošta Jnršinci pri Ptnjg.
Trgovska tvrdka
Vakosiav Leifner,
Varaždin (Hrvatsko)
veletrgovina z železom
priporoča svojo bogato skladišče železa, lima, žrebljev, osi posode, ključavničarske robe, raznega orodja kakor tudi vseh v to stroko s padajočih predmetor.	949*
Solidna postrežba, zmerne cene! Motorje
na bencin ali petrolia, kot izvrsten pripomoček za kmeta ali obrtnika, lahko priučljivi, priporoča s 3 konjskimi silami za 1140 Kron, 4 konjske sile za 1350 K, itd. do 150 P S, motor s 6 konjsk. sil. težje vrste, ima za oddati, tudi mlečne separatorje od 150 K naprej, štedilne kotle do 500 K, gnojne pumpe na keteno, cirkularne in druge žage ter vse druge kmetijske stroje, napravlja domače mline na jekl. plošče ali na umetne kamne za vsako rabo vse pod strogim jamstvom, dopisuje se slovensko in nemško. Josip Božič, strojski stavbenik v Dolini pošta Grafenstein, Koroško.	984
■HINI»4INIMIHIHI
| Vinogradniki, pozor! |
v	Naznanjam, da imam veliko število na suho	yr
R cepljenih amer. trt in sicer: Šipon, Laški rizling,
H Silvaner, beli Burgunder, Portogizer in Izabela cep-	¡m Ijeno vse na Rip. portalis. Trte so dobro zaraščene
Y in lepo vkoreničene ter pred snegom v trsnici zagra-	^
A. jene. Cena I. vrsti 1000 komadov 160 K. Pri	Ak.
Q naročilu je treba poslati 10 odstotkov are. Oglasiti	H
v se je pismeno ali osebno pri Janezn Toplak, trt-	v
■ narju na Knkavi p. Jnršinci via Ptuj. 971	■
■< ■ H ■ H1H1 ►M ■ H M
Dva učenca
v starosti od 15—17 let sprejme takoj
IVAN CESAR,
podobar in pozlatar v Mozirju.
Priporočam tudi svojo zalogo cerkvenih podob, Kristuse za poljske križe itd. ob enem se priporočam tudi čč. gg. cerkvenim predstojnikom za naročila v mojo stroko spadajočih del. S spoštovanjem	966
Ivan Česat*.
Karo! Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, «samo ScMllerstrasse 25.
izdelnje altarje, prižnice, podobe in vBa druga stav-tunka dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
¡{¿ofovtjenlh nagrobnih
456	menlkov.
fflfT Vsi marmornati jritarji v baziliki v Maribora so moje delo.


Ljudska hranilnica
tis »
v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
lastni hiši: „ffiotel pri Ibelem Y©Iit<* (Terscliek), Graška ulica 9, I. nadstropje
ÜT
i
99
Pri
30
priporoča
svcjo veliko gsssiiiss® * #
sob za tujce p» jako nizkih cenah

hranilne vloge po 4-7»% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K.
fijakepijo *%r hisi DüsSsü-a In fočsraa postrežba.
posojMje
na zemljišča po 5 °/0 do 5 72%» ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ali osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke.
| Za vplačila po pošti se dajejo zastonj pošt. hi»anilnične položnice.
Osladni flaira s wsak t ©rek i si petek dopoldne«.
QOO€XXXXXXXX> s 833 vurgšsuja {g prošnje se surejemajg ml flan, izvzemši praznile iopolflne od 8.—II ter od 3—6. ure

Ustanovljen a Ista 1807.
iCiu
Hrvaško. - Ustanovljena leía 1867.
887


Akcijskega kapitala in rezerv 830.000 K. Sprejema vloge od 5 K naprej in je obrestuje do
preklica s
SE M
t
Božična darila:
„Božič pridnim otrokom" lepa knjižica za 30 vin.
Jaslice iz močnega papirja izrezane, po 20, 30, 50, 80 v.
Angelčki svetli iz papirja po 10 v.
Za božično drevesce: šumeče zlato, srebro, angelski lasje, svečniki po 2 v in 3 v, sneg ?a vejice ovitek po 30 v, razni okraski zelo leskeči.
Cele pole, iz katerih se izrežejo jaslice, pastirei, ovce itd. po 3 v.
Božične razglednice blizu sto vrst.
Vse to in še veliko lepega dobite po ceni pri
Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
j
Rentni davek plača zavod sam. ■ ■

varilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko:
"3 2 >¿>	g £ «
a	S ¿s >
o „
o O	a®
a'>s § 5 § 1
aà
sS » "O O
a
_WD
' s

®
'S s à
o <o
c 2 a© 0
a
//
Franck
//
t ŽJ.S-®
13 ® ^
■ es
S a
o «Ç •is M Ö H -Í3 '-C
¡8
©
csMo
■à o
So." ~e3
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja,
Varste, m^mkâ Varstr. znamka. Varetv. znamka. •1 Kuw. x 4457, s : t. ilw.w.
h I I.M:
- S -o a > s . P .«i. ä '
O - rs
í °° š a
N 8
a-
QÛ
a ~
a ©*
^ 55 •2, a t»
<v
sv?
£ a-*
> œ 0
■ op -O
trco
V >
»wag
Jr o ¿ d
i« 5
« -s» ° 2 £ o -g o - JS
l¿f2.2.3.§ IJ.Sl-S
a. a 'S a Sa®
.J3li5 B
a s « „ <o
=	^S .22 xa
a	J«
a.a
1 § !/s s g
o ®.S
»
II.:

© 5 M S
«¡Ja D
Mi
2	a
3	§ S o ^ o N rs
■ÖS "
o
S.«
<D
N
>
TS
O _ _
^lO t) ISI
S gjgj
s'S
GO
» a
oo
«
t S
es
0Q

„"G a o<

I
m m
OQ N O I>
a-ao
«i
Jlan Ûoëevar-Ceije
Glavni trg sie?. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo aH tvarino, tndi za vse vrst žganja
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, roga teko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in raiije.
180
■!aMsi za dobro in solidno postrežba
Dne 11. oktobra t. 1. mi je popolnoma pogorela hiža in gospodarsko poslopje, a sem bil zavarovan proti požarni škodi pri Ogrsko francoski zavarovalni dražbi „Franko Hongroise", ki mi je kmalu po požaru zavarovano vsoto ne-okrajšano in brez odloga izplačala, za kar se ji tem potom javno zahvalim.
Cirknše pri Planini dDe 14. novembra 1908. Mihael Jazbinèék, Jožef Pintar, Marija Drobne.
priča.	irjča.
:: Ne okušaj, dokler ni vode zraven! ::
8O°|0
bela in rudeča. 1 liter velja 2 K. 0d 10 litrov naprej pošljem fraako vsake železniška po staje.
Kakor se rarno potrebuje, naj so zmeša 1 liter 80°/o jesihove esence s 30 ali 24 ali 14 litri čiste studeneae vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in 1-60.
Zaloga pri: E3. B^SSČko,
544	trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši.
Št. 14 zdravstvo.
g okrožnega
n
Podpisani odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika, zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinjski dolini z letno plačo 1640 K. Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene prošnje tu sem vložijo do 30. novembra t. 1.
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno, 15. oktobra 1908. 906	Načelnik: Fr. Juvan.
Jožef Pfeifer
ii 72
ilaziismlo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Mosler Da portalis 20.000, Burgnnder beli 20.000, Silvanec na Portalis 10.000. Trte so dobro zaraščene in vkoreniDjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip. Portalis 10 000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je l kaj zalogo.
Ivan Verbjak,
»32	posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj.
epljene trte
I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati:
I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Jnršinci pri Ptnju ;
trsničarska zadrema pri S?. Belfanku pri Središča; trsničarska zadruga v Ljutomera; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatca ; 865
Ceniki so na zshtevanje brezplačno na razpolago. S
w H očali pri S&ariboru
tovarna za kmetijske siroje in Bivarna za železo.
Izdeluje v velikem številu najnovejše i» boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali . jL od V4 do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron. ; f
Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni.
Slovenci, zahajajte t domačo tovarno po stroje!
Prodaja ee tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice za repo, sosalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne miatilnice, čistilnice
itd. itd. po n.-;jnižji ceni.
Droz?alnicesasadje,'iiajboIj3asistema.

Cesiki
ip se pošljejo brezphčai).
823
L
a
a> «a
ES)
®
a
■73
e
® © M M
p—< m
O >
"ci ® ®
W h
u,
.s ®
H
- a a
ni -S »
■S f-> »,
as «8
« 04
a a
•H
CD O Xi O ti
0 ■
■M	®
í!	o 2
S >
N
id
M
ta
a
■S ¿
Œ)
® a mm ® a
; ai
rQ
o
o h a<
Œ> t-i eu
a
•H
■M
a _a go
a n
®
> a
®
__Ti—I
S
a< M <u
2 — t-> •-«
n'y H i« NI "O
pM -N
»•O
I» J=l _ .p,
2 » a te
•s w
e ti in já o CL.
- O d
2-3 & > g
-
ja
o — ■O
® w » a
a ®
Ss
s « >
u
il (h
CS
Božič
pride in zato priporočam cenj. občinstvu, mojo veliko zalogo jaslic, svilenega papirja, zlatih in Brebrnih okraskov, molitvenike, fiine kasete s pismenim papirjem, knjige s podobami, perasnike, albume za razglednice, slike in znamke, kakor tudi drugo galanterijsko blago, po najnižji ceni. Z velespoštovanjem VILKO WEIXL Maribor, Gosposka ulica 33.
POZOR:
Edin* narodnatrgo-Tint z mannfakfar. In ¿.pee-8gi|gMm blagom
L
©JT MS ©Ž
priporoča cenj. ahčlnstas svoje veliko, doto «clcs-j. Cone nizka, postara*. Jofer
Kdor hod? dob») tmpU, mort, v narodno trso?ao pdii.
t veliki zalogi, kakor indi matraca, dlvani, otesčje postelje ter eglod&la po najnižji ceni.
Fraoc Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
Svoji Js. STaroj ixia!
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
v Mariboru
TBSBttboffova cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklaBtih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in are-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Tsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. ::
„CROATIA"
a&Saa hrvsžka zavaroralnlca, osnovana od občine svobodnega in kr. glav, atesta Zagreba
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago t trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trata, Corno it. 1.
Preselitev trgovine!
Naznanisa slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem
FELIKS ROP3
trgovina z manuiakturnlm blagom, Maribor, Poštna nlica št. 8.
POSLANO.
Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graske in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi
na vse strani franko in zastonj.
R. Strmecki, Celje
Trgovska hiša z mannfaktnrnim blagom na debelo in drobno.
Rsmdna gostilna
=== Pri pošti s
nVirS^Ofi Tesatbofav». oeata 49 priporoča vodno «veže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in topla Jedi.
Sar. Meden.
kupujemo pri
0LÀGA Y IM
Tegethofova cesta štev. 21.
Zato
©
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji eenl in
sicer za jesen velika izbir za moike in ženske obleke, najlepše svilnate roboe, predpasnike, ionsko in moiks perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrate. :: :: ::
Tovarni za gliriske izdelke
------- v Račju =====================
izdeluje s parnimi Btroji iz najboljše, večkrat premlet« gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovsmo zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji cenL
Zaloga tudi t Maribora, Cesarska cesta, pri kamanarfa &. Slsm-fn-
F, PrulI s mestna lekarna pri e. kr. orlu
ftSa8*i£»orf trg štev. 15. pciieg mestne hiše.
Kapljice za svinje loiH£ne
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna lekarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše.
II Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo II Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
■■»"»»■»•»■♦> « ^HMh^MM» priporoča
HI. Ber
üflariis&if* I
Sofijin trg ®
i svoji % sBOjiiai
R. Salmič, ®
i
Narodni dom.
RsJvsëH I« Mi nuji: tiiferl. ar — snfeff I», ziatilBi li •pfiS-ilk prslMts?. : Ksrslti Hjee-njil »sit teii-
Manufaktuma trgovina
RUDOLf JI^VELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primemo
nizkih cenah. — postrežba točna in strogo solidna I
Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za gospode in fante po najnovejšem kroju ter po jako nizkih ceni.
Z velespoštovanjem
Jakob Veziak,
krojaški mojster Maribor, Šolska nlica.	786
Franc Divjak,
slika? In pleskar v Mariboru,
Supnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
Franjo Horvat
cerkveni in sobni slikar, Maribor, Kasinogasse štev. 2
naznanja, da se je preselil iz Goinje Radgone v Maribor
ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov.	404
Spodnještajorska ljudska, posojilnica t Maribora,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski tri šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, Proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/t%> na vknj ižbo sploh po 5'/0, na vknjižbo in posestvo po 5l/,°/0 in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v dvojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne.