SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 18.

“K SLOVENJA LIBRE”

BUENOS AIRES,
1. MAJA (MAYO) 1958

Delu slava, delu čast!

i.

Pred dobrimi šestdesetimi leti je bi¬
lo, ko je Evangelist Janez Krek s kli¬
cem: Delu slava, delu čast! budil slo¬
venski rod v novo socialno stvarnost.
Tedaj na prehodu v XX. vek so za de¬
lovnega slovenskega človeka reš pri¬
hajali boljši časi, čeprav se je Krekovo
geslo še vedno zdelo mnogim revolucio¬
narno. Ko je na I. socialnem dnevu v
Buenos Airesu 1952. leta govoril zasluž¬
ni slovenski socialni delavec F. Krem¬
žar o začetkih socialnega gibanja na
Slovenskem, je tudi omenil, da je še za
časa I. kat. shoda (1892) meščanski
sloj kmeta imel za norca in ga imel
za zarobljenca, a delavca je imel za ma¬
lopridneža, kateremu je Ljubljančan na¬
del pridevek “baraba”. Delavski sloj je
bil brez moči, brez veljave in zato brez
časti!”

Pa tudi drugod po svetu ni bilo dosti
drugače. Bila je to doba polnega gospo¬
darskega liberalizma in razvitega kapi¬
talizma, ki dela ni smatrala za osebni
človekov doprinos k proizvodnji, mar¬
več ga je vrednotila kot vsako drugo
blago, ki se kupuje in prodaja na trgu.
Ta doba ni zrla v delu kvalitete, to je
veljave in dostojanstva delovnega člove¬
ka, ampak le kvaliteto, le materijalni
donos k čim donosnejši proizvodnji, iz
katere si je kapital prilastil levji delež,
a delavec je prejemal le toliko, da je
ostal za silo delazmožen.

Danes je drugače. Dandanes ni nobe¬
ne civilizirane države, ki ne bi imela
1. maja v koledarju zaznamovanega rde¬
če. Praznik dela! Delu je družba prizna¬
la njegovo čast in veljavo. Delavec in
njegovo delo sta zakonito zaščitena, ta¬
rifne pogodbe urejajo delovno razmerje
in plače. Delavstvo je deležno vseh vrst
socialnega zavarovanja, ono je, ki odlo¬
čilno vpliva tudi na celotno državno po¬
litiko, tako da proti volji organiziranih
delavskih množic ne more državna ob¬
last ukrepati nič trajno veljavnega ne
v miru ne v vojni.

Delavstvo, ki prvega maja radostno
praznuje svoj zmagoslavni dan pa naj
bi se zavedalo, da so bila potrebne dol¬
ge dobe v zgodovini človeštva, da je
delu bila priznana njegova čast in ve¬
ljava. Do današnjih svetlih dni, do pr¬
vega maja državnega praznika vodi pot
skozi morje krivic in solza, znoja in kr¬
vi razdedinjenih in ponižanih. Res je:
delavstvo si je največ moralo samo po¬
magati s tem, da se je v mogočnih de¬
lavskih organizacijah borilo za svoje
pravice; kasneje je v dobi politične de¬
mokracije moglo vplivati odločilno tu¬
di na socialno zakonodajo. A da je u-
speh bil prodoren in trajen, za to je
bila potrebna tudi nova miselnost v sve¬
tu, novo socialno čutenje, ki se zaveda,
da je splošen napredek mogoč le v so¬
glasju vseh družabnih stanov in razre¬
dov.

Toda k tej novi socialni miselnosti je
odlično pomogla Cerkev, ki je sredi pol¬
nega kapitalističnega razmaha s social¬
nimi okrožnicami opozorila na delavsko
vprašanje in na “novo sužnost” kot po¬
sledico novega načina proizvodnje. Pa¬
peži so postali v dobi naraščajoče indu¬
strializacije glavni klicarji k socialni
pravičnosti in socialni Fubezni. Leon
XIII je pozival delavce, naj se organizi¬
rajo v obrambo svojih upravičenih za¬
htev; pomaga naj jim tudi država s so¬
cialno zakonodajo; cerkveni krogi naj
proučujejo socialno vprašanje in duhov¬
niki nai sodelujejo v delavskih izobra¬
ževalnih društvih. A Pij XI je opozoril
podjetnike na socialno in moralno odgo¬
vornost, ki jo imajo do svojega delav¬
stva.

II.

Novi časi pa niso prinesli delu le dol¬
žne časti 'in veUave. Razvoj je v mnogo-
čem segel še dalje — a v nasprotno
skrajnost. Pod vplivom materialistične¬
ga socializma, ki se po'avlja v raznih
odtenkih: od “demokratičnega” sociali¬
zma pa do totalitarnega komiunizma,
se delavskim množicam oznanja mate¬
rialistični svetovni nazor, ki ne pri¬
zna Boga in neumrjoče duše, ne po¬
smrtnega življenja, ampak pozna le to-
stranost, katere je s telesno smrtjo ko¬
nec. Kaj bi po takem pojmovanju živ¬
ljenja mogel biti človekov namen na
zemlji drugega kakor čim večje udobje

Dr. Artur Frondizi 9  predsednik Argentine

Buenos Aires, veličastna prestolnica
Republike Argentine, in z njim vsa deže¬
la od skrajnega severa ob bolivijski me¬
ji pa do Ognjene zemlje se te dni pri¬
pravlja na slovesnosti 1. maja, ko bo pri
demokratičnih in svobodnih volitvah iz¬
voljeni predsednik Radikalne intransi-
gentne stranke dr. Artur Frondizi postal
predsednik republike. Za ta dan so, ka¬
kor je navada v vseh ameriških deželah
ob nastopu oblasti novih mandatarjev,
vse številne države, s katerimi ima Ar¬
gentina diplomatske stike, poslale svoje
odposlance, da tako od blizu prisostvuje¬
jo začetku novega ustavnega življenja v
tej ogromni in bogati deželi. 58 delegacij
se bo ta dan zbralo v Bs. Airesu in njih
seznam kaže na številnost stikov, ki jih
ima Argentina s svetom. Navzoči so:
drž. poglavarja Uruguaja 'in Peru¬
ja; posebno odposlanstvo Svete Stolice,
podpredsedniki držav USA, Bolivije,
ZSSR, Bolgarije, Poljske, Francije, Ekva¬
dorja, predsedniki nav'šjega sodišča iz
Italije, Čila, Brazilije, Nicarague, bivša
predsednika Libanona, Haitija, podpred¬
sednik vlade svobodne Kitajske, ministri
zveznih vlad Izraela, Salvadorja, Guate
male, Madžarske, Zah. Nemčije, Velike
Britanije, Kanade, Jugoslavije, češko-
Stovaške, Arabske republike (Sirija,
Egipt, Jemen). Paraguaja, Venezuele in
Kolumbije, poslaniki v posebni misiji In¬
dije, Švedske, Irana, Norveške, Južne
Afrike, Belgije, Grčije, Finske, Portu¬
galske, Švice, Turčije, Costa Rice, Islan-
da, Danske, Paname, Španije, Filipinov,
Avstrije, Indonezije, Japonske, Malte¬
škega reda, Hondurasa, Kube, Mehika,
Nizozemske, ministra v posebni misiji iz
Irske in Siama.

Delegacije so bile v ponedeljek popol¬
dne sprejete v vladni palači, kjer so po¬
zdravile dosedanjega predsednika in pod-
predsenika. Naslednji dan, v torek je bi¬
lo ob pol 12 slovesno polaganje vencev
ob spomeniku generala Osvoboditela
San Martina, kjer so sodelovali tudi
ppredstavniki oboroženih sil republike
Argentine. Slavnostni nagovor je imel
divizijski general in začasni predsednik
republike Aramburu, ki je končal s po¬
zivom navzočim vojakom in oficirjem:
“Pokorščina in junaštvo”, na kar so vo¬
jaki odgovorili z vzklikom “V službi do¬
movine”. V sredo zvečer je bila slavnost¬
na predstava v gledališču Colon v poča¬
stitev tujih delegacij.

* * *

Slovesnosti za dan 1. maja, ko pTevza-

me krmilo države predsednik dr. Fron¬
dizi, je začasna revolucionarna vlada
generala Aramburuja pripravila do vseh
podrobnosti. Spored, ki je bil objavljen,
kaže na veličastnost dogodka, ko zma¬
goviti voditelji revolucije proti diktaturi
izpolnjujejo dano besedo in izročajo,
državno oblast novemu, demokratsko iz¬
voljenemu predsedniku Republike Ar¬
gentine dr. Arturju Frondiziju.

* * *

Prvi maj 1958 je za Republiko Argen¬
tino, v kateri je našlo nov dom tudi na
tisoče Slovencev, resnično pomemben in
zgodovinski dan.

Z dr. Frondizijem stopa na predsed¬
niško mesto republike Argentine prvič v
zgodovini potomec italijanskih emigran¬
tov, kajti njegov oče je ob koncu prej¬
šnjega stoletja prišel kot reven emi¬
grant iskat dela in kruha za številno
družino. Dr. Frondizi je 13. otrok v tej
družini in mu tako problemi družin s

številnimi otroki niso neznani. Z vestnim
študijem in vztrajnim delom si je dr.
Frondizi zadnjih 30 let čvrsto utrjeval
svoje politično mesto znotraj radikalne
stranke. Načitanost, poznanje proble¬
mov, široka izobrazba in brihtnost so
kakovosti, ki mu jih priznavajo tako nas¬
protniki kakor sodelavci. Vodstvo drža¬
ve prevzema v trenutku, ko mu iz vseh
delavskih vrst prihajajo zahteve po
zboljšanju življenjskega standarda in
rešitve iz težke situacije; ko Argentina
doživlja nove čase tako na duhovno-ver-
skem kakor politično-gospodarskem po¬
lju; prihaja na oblast, ko so oči precej¬
šnjega dela sveta uprte v nove može,
čakajoč v kakšno smer bo krenila nova
Argentina.

Dr. Frondiziju in njegovim sodelav¬
cem želimo, da bi z božjo pomočjo in
smislom za potrebe ljudstva in njega
napredek vodil republiko Argentino sreč¬
ni bodočnosti nasproti.

VII. kongres K1M v

Pred 1800 delegati je komunist Josip
Broz imel uvodni govor na VII. kongre¬
su KPJ. Zavedajoč se, da v Ljubljani
stoji najbliže mejam zahodnega sveta,
je Broz izrecno poudarjal, da se Jugosla¬
vija ne želi priključiti nobenemu bloku,
ne vzhodnemu in ne zahodnemu. Ome¬
njajoč napad moskovskega radia in za
njim vseh radijskih postaj satelitskih
dežel je dejal, da je namen tega napada
bil spričo pričenjajočega se kongresa,
svetovati Jugoslovanom, da “bi Jugosla¬
vija morala biti prevzgojena in ponovno
vključena v sovjetsko območje. Ni pa
to način, s katerim je mogoče ustvarjati
zaupanje in dobre odpošaje med sociali¬
stičnimi ljudstvi. Bolje- bi bilo, da bi ti
tovariši opustili takšne absurdne napo¬
re, ki samo škodujejo in preprečujejo
pravilen razvoj medsebojnih odnosov.”

Temu napadu je spričo trenutnega
stanja v jug. partiji in državi sploh bi¬
lo potrebno dodati še nekaj besed pohva¬
le na račun USA, ako hoče Tito ponovno
računati na njih pomoč v prihodnjem
poslovnem letu. Zato še je Broz kar ce¬
dil prijaznosti, ko je dejal: “Naši odno-
šaji z USA slone na medsebojnem spo¬
štovanju, sodelovanju in nevmešavanju
v notranje zadeve drug drugemu. Ako
je v preteklosti bilo vendarle nekaj dru¬
gačnih manevrov izven teh osnovnih po¬
stavk, so prihajali na splošno iz vrst po-

Ljubljani

nikakor pa ne

PROCEDIOSE A LA ENTREGA DE
106 VIVIENDAS EN EL
BARRIO MITRE

Ciento seis casas que forman parte
del barrio de emergencia Presidente
Mitre, fueron entregadas en la manana
de ayer a sus nuevos moradores, ex ocu-
pantes de la Villa Miseria que se levan-
tara en un tiempo en el mismo lugar.

A la ceremonia, que fue presidida por
el presidente provisional de la nacion,
general Aramburu, asistio el presidente
del Banco Hipotecario Nacional, senor
Manuel Rawson Paz, quien pronuncio,
en oportunidad, un conceptuoso discurso,
siendo las obras bendecidas por el admi-
nistrador apostolico “ sede plena’ mon-
sefior Lafitte.

in uživanje? Toda snovne dobrine so
omejene, narava sama jih nudi le v sko¬
pih količinah. Samo s priddnim delom
jih je mogoče zadosti pridelati za naglo
naraščajoče človeštvo. V materialistič¬
ni kulturi je zato delo prvi, najvažnej¬
ši, vse nadkriljujoči činitelj. Ni pa v tej
miselnosti delovni človek gospodar se¬
be in svojega dela, marveč je zasužnjen
gospodarskemu procesu in priganjaške-
mu delovnemu sistemu. Na mesto za¬
sebnega kapitalista je stopil družbeni
kolektiv, ki posameznika le toliko vred¬
noti, kolikršen je njegov doprinos in
delež v proizvodnji. Geslo je: delajte,
proizvajajte več in več, da bo čim več
dobrih in lepih reči na razpolago za
“lepše življenje!” Sleherni je dolžan, da
pod vodstvom kolektiva in v okviru nje¬
govih “planov” čim več in čim uspešne¬
je proizvaja. Kot odškodnino za izgub¬
ljeno svobodo in samostojnost pa mu
družba obljubi, če bo voljan in pokoren,
večji kos belega kruha.

Proti takšnemu zgrešenemu pojmo¬
vanju dela, ki izvira iz materialistične
miselnosti, daje krščanski nazor delu
njegov pravi pomen in značaj. Vemo,
da je krščanstvo v osebi učlovečenega
Boga — delavca posvetilo delo in mu s
tem vzelo njegov suženjski ponižujoči
značaj. Prav tako je znano, da se prav
do naših dni bori Cerkev proti pohlepne¬
mu kapitalizmu in krivičnemu izkori¬
ščanju delavcev. A čeprav je Cerkev
tako visoko dvignila čast in veljavo de¬
la, ni pa nikdar učila, da bi delo bilo
samo sebi namen. V krščanskem sred¬
njem veku niso vrednotili dela prven¬
stveno kot proizvodnjega faktorja, kot
nekaj ,kar je naravnano za zunanje ci¬
lje in pridobivanje koristnih stvari. De¬

lo jim je pomenilo le kot sredstvo. Člo¬
vek dela, da se preživlja, ne da bogati.
Čim so pc^rebe krite in miloščina raz¬
deljena, je delo izpolnilo svoj namen.
Moderna doba je vzela delu njegovo du¬
hovnost in ga oropala vsake nadnarav¬
ne vrednosti. Ker je človek postal ves
tostranski, je tudi delo izključno narav¬
nano na tostransko življenje, bez kori¬
sti za bodoče življenje.

Cerkev, hoteč priklicati krščanskemu
človeku v spomin zopet pravi pomen in
namen dela, je prav na praznik dela,
prvega maja, postavila liturgični praz¬
nik so. Jožefa, delavca. Delo je življen-
ski delež domala slehernemu člove¬
ku. Zato po božji volji, ki je “človeka
ustvaril za delo kakor ptico za letanje”,
delo ne more imeti le tostranskega na¬
mena in pomena, človek naj ne bo le
producent za večanje zasebnega in dru-
benega blagostanja, marveč naj si z
delom zasluži tudi svojo večno srečo.
Na zgledu nazareške Družine in pose-
bei njenega rednika sv. Jožefa naj bi se
učili, da je pošteno izvrševano poklicno
delo, ako je izvršeno v prijateljstvu z
Bogom, najbolj naravna in najbolj za¬
nesljiva pot v srečno večnost.

V prvomajskih proslavah najdemo to¬
rej idealno sintezo državnega in cer¬
kvenega praznika. Naš čas je delu vrnil
njegovo čast in prizna njegov odločilni
pomen za obstoj in napredek človeštva.
A Cerkev nas pa z liturgičnim prazni¬
kom Sv. Jožefa, ki ga je postavila prav
za proslavo dela, navaja po zgledu na¬
zareške Družine k takšnemu delavne¬
mu življenju, da ne bo uspešno in ko¬
ristno le za tostranost, marveč tudi za
večnost.

Ivan Ahčin.

sameznikov ali skupin
iz vrst vlade USA.”

Naslednji govornik je bil Rankovič, ki
je najprej ponovil bistvene točke iz Ti¬
tovega govora o odnosih s Sovjeti, po¬
tem pa nadaljeval: “Upoštevajoč dej¬
stvo različnosti pogledov na nekatere
probleme socializma se naše ljudstvo,
kar je čisto naravno, sprašuje, kakšne
vrste politiko vodi S^vj. zveza, katere
prvenstvena naloga ni v skrbi za svoje
ljudstvo, ampak v vmešavanju v notra¬
nje zadeve Jugoslavije. Socialistična Ju¬
goslavija se je rodila v borbi, ki so jo
vodili in organizirali jug. komunisti in
niti jugoslovansko ljudstvo niti jug. ko¬
munisti se ne bodo nikoli prodali fašiz¬
mu ali se z njim pomirili.” Rankovič je,
kakor javljajo tuje agencije, na nekate¬
rih mestih svojega govora ušel iz napi¬
sanega teksta, katerega so prej predlo¬
žili vsem delegatom kakor tudi dipl. za¬
stopnikom ZSSR in satelitov, navzočim
na kongresu. Ti so ob besedah najhujše¬
ga rohnenja proti ZSSR zapustili zbo-
rovalno dvorano in se niso vrnili. “Vpra¬
šanje je torej,” je dejal Rankovič, “kaj
vendar hočejo doseči naši nasprotniki
(kom. opozicionalci namreč, op. ured.) s
tem, da v napačni luči prikazujejo na¬
še zadržanje v nekih točkah? Zakaj ši¬
rijo laži? Kdo pa si danes želi izločitev
jug. del. gibanja iz del. gibanj drugih
narodov? Takšna izločitev bi bila škod¬
ljiva. Prav resno se moramo posvetiti
vsem tem problemom, kajti ne gre samo
za naše ljudstvo in našo stranko, ampak
za vse delavsko gibanje sploh.”

Tretji dan kongresa, 24. aprila je go¬
voril Kardelj, “glavni teoretik jug. ko¬
munizma” in „človek, ki je po rangu
prvi za Titom,” kakor so ga označevale
svetovne agencije. Kardelj je šel še dalj
v svojem stališču napram ZSSR in je
med drugim pribil: “Povedati jim mo¬
ramo (sovj. komunistom namreč, op.
ured.), da je program, naš program,
program delavnosti jug. komunistov. Za¬
to ne moremo dovoliti, da bi kdorkoli
drugi odločal namesto nas, kaj je mar¬
ksizem in kaj ni in da bi od tega zavise-
lo sodelovanje z jug. KP.” Dalje je dejal:
“Socializem se ne izvaža ali pa vsili dru¬
gim ljudstvom in tudi ni mogoče pred¬
pisati enotne formule, ki bi jo katero
koli ljudstvo moralo sprejeti. Ni si mo¬
goče misliti popolnega in za vse prikro¬
jenega recepta, kadar je govora o eni sa¬
mi pravilni politiki. Na isti način tudi
ni in ne more obstojati nezmotljiv ideo¬
loški sodnik, ki bi lahko odločil, kaj je
prav in kaj narobe, in tudi ni svečenika,
ki bi mogel dati odvezno socialističnim
silam za vse napake, ki so jih utegnile
zagrešiti.” Potem ko je Kardelj ponovno
zatrdil, da se bodo uprli “slehernim po¬
izkusom vmešavanja v notranje zade¬
ve ali vsiljenje nam tujih koncep¬
tov,” je tudi poudaril, kakor prej že Ti¬
to in Rankovič, važnost Varšavskega
pakta, ki je “samo obrambnega znača¬
ja, medtem ko reakcionarne sile skuša¬
jo vpreči atlantski pakt in druge podob¬
ne organizacije v neko protikomunistič¬
no križarsko armado.”

Po Kardeljevem govoru se je začelo
(Nadaljevanje na 2. strani)

NOVO NASELJE PRESIDENTE
MITRE

Na področju okoliša Presidente Mitre
so izročili novim lastnikom v posest 106
novih hiš, da so s tem olajšali položaj
mnogim revnim prebivalcem bivše Ville
Miserije, kakor je bilo še do nedavno
označeno tisto področje Buenos Airesa,
nos Airesa.

Slovesnosti, ki ji je predsedoval začas¬
ni predsednik vlade general Aramburu,
se je udeležil tudi predsednik Državne
hipotekarne banke Manuel Rawson Paz,
ki je imel lep nagovor na nove lastnike.
Novo naselje je blagoslovil apostolski
administrator plena sede Msgr. Lafitte.

IZ TEDNA V TEDEN

USA,- Anglija in Francija so tekom
začetnih razgovorov svojih veleposlani¬
kov v Moskvi s sovjetskim zunanjim mi¬
nistrom Gromikom o pripravah za kon¬
ferenco zunanjih ministrov in zatem za
vrhovno konferenco ugotovile, da jih
ZSSR hoče izigravati eno proti drugi,
ker se je Gromiko hotel razgovarj^ti z
vsakim poslanikom posebej in ne z vse¬
mi skupaj. Zato so poslale v Moskvo no¬
to, v kateri so zahtevale jasen odgovor,
če je ZSSR resno pripravljena na skli¬
canje vrhovne konference ali ne. Kre¬
melj je na to noto odgovoril z izjavo,
da ne more pristati na konferenco treh
veleposlanikov skupaj proti .svojemu
zunanjemu ministru Gromiku ter da za¬
to zahteva vključitev v take razgovo¬
re tudi poslanika Poljske in Češkoslo¬
vaške, da bi bilo razmerje med partner¬
ji enako. Zapadne velesile so v tej za¬
htevi ugotovile spremembo sovjetskega
manevriranja ter se sedaj razgovarjajo
o skupnem odgovoru na sovjetsko pote¬
zo. V Washingtonu so mnenja, da se
konference veleposlanikov smeta udele¬
žiti tudi češkoslovaški in poljski velepo¬
slanik, ravnati pa se nameravajo po že¬
ljah Anglije in Francije, ki se v tem
pogledu še nista odločili.

Zahodna Nemčija in ZSSR sta podpi¬
sali prve štiri pogodbe po drugi svetovni
vojni. Med drugim sta podpisali trgov¬
sko pogodbo in konzularni sporazum.
S sovjetske strani je podpisal pogodbe
prvi sovjetski podpredsednik Mikojan,
ki je za to priliko prišel v Bonn, za Zah.
Nemčijo pa Von Brentano. Po podpisu
je Mikojan izjavil, da pogodbe nimajo
velikega obsega, da pa “predstavljajo
začetek boljših odnosov med ZSSR 'in
Zah. Nemčijo". Dejal je tudi, da ZSSR
ne bo odvrgla atomskih bomb na Zah.
Nemčijo, v slučaju vojne, če Bonn za-
padnim zaveznikom ne bo dovolil atom¬
ske oborožitve svoje vojske. Na vpra¬
šanje, če se države varšavskega pakta
ne bodo oborožile z atomskim orožjem
pa je z nasmehom odgovoril, da ZSSR
ne more drugim državam narekovoti nji¬
hove politike.

Rene Pleven, ki mu je Coty poveril
sestavo nove francoske vlade, je naletel
med francoskimi poslanci na močan od¬
por proti svoji zahtevi, naj se franco¬
ski parlament izjavi o svoji politiki do
alžirskega vprašanja prej, kakor bi gla¬
soval za novo vlado ali proti njej. Po
francoski ustavi je postopek nezakonit.

Egipčanski preds. Nasser je v torek
odletel na 18 dnevni obisk Sovjetske zve¬
ze. S seboj nosi vabilo za Hruščeva, naj
mu vrne obisk v Kairu. Če bo Hruščev
na vabilo pristal, bo on prvi sovjetski
vodja, ki bo obiskal Egipt. Na poti v
Moskvo se bo za nekaj ur Nasser usta¬
vil v Budimpešti.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 1. V. 1958

Ob jubileju "Družabne
pravde”

V teh dneh praznuje “Družabna Prav¬
da” pomemben jubilej: 10 letnico svo¬
jega socialnega dela v izseljenstvu. Ve¬
čina njenih članov bi vsekakor mogla
obhajati mnogo višje jubileje delavnosti
na družbenem polročju. Kajti D. P. ra¬
ste iz idejnih osnov, ki jih je pred do¬
brega pol stoletja položil Janez Krek
v nastajajočo krščansko socialno giba¬
nje na Slovenskem. V boju s takrat¬
nim gospodarskim liberalizmom je na¬
stala naša prva “Družabna Pravda” za
upravičene človeške, socialne in gospo¬
darske pravice slovenskega delavstva.
Uspehi onih prvih desetletij, ki so jih
dosegle krščanske delavske strokovne
in prosvetne organizacije za gospodar¬
ski in kulturni dvig slovenskega delav¬
stva, so bili izredno bogati.

Po objavi socialne okrožnice “Qua-
dragesimo anno” (1931) je krščanski
socialni pokret razširil svojo delavnost
v priprave za stanovsko preureditev
družbe. Tedaj to že ni bilo več izključ¬
no delavsko gibanje, ampak pokret za
harmonično povezanost delojemalca in
delodajalca na osnovi socialne pravično¬
sti. Tudi to prizadevanje za organično
zgradnjo delavnih stanov je že po nekaj
letih zavzelo širok razmah in obetalo,
da postane važen zametek za preosno-
vo družbe na temelju poklicnih delav¬
nih stanov.

Tudi naša današnja “Družabna Prav¬
da”, ki je bila ustanovljena pred 10
leti v Rimu, ni izključno delavska or¬
ganizacija, marveč združuje v svojih
vrstah podjetnike in delavce. V so¬
dobnih izseljenskih razmerah, ko se
več in več naših ljudi gospodarsko osa-
mosvojuje, je aktualnost takšne organi¬
zacije še posebej podana, ki naj premo¬
sti razredno nasprotje med delom in ka¬
pitalom in ustvari v podjetju res člo¬
veške odnose, temelječe na socialni
pravičnosti in socialni vzajemnosti.

V tem pravcu se je vršilo vse deset¬
letno delo naše letošnje jubilantke v
zamejstvu. Čeprav ni ravno obremenje¬
na z organizacijskim mehanizmom, mo¬
re vendar z zadovoljstvom zreti na po¬
membno delo, ki ga je izvršila v pretek¬
lem desetletju.

Predvsem naj bodo omenjeni social¬
ni krožki, ki so vrsto let zbirali v Men-
dozi, v Mar del Plati, v Buenos Aire¬
su, a na pobudo “Družabne Pravde” tu¬
di v Rimu, v Kanadi in v Združenih
državah laike in duhovnike k študi'u so¬
cialnih problemov na temelju krščanskih
socialnih naukov, podanih v papeških
socialnih okrožnicah. — S ponosom mo¬
te “Družabna Pravda” zreti na štiri so¬
cialne dneve v Buenos Airesu, ki so bi¬
li posvečeni: prvi gospodarskim in so¬
cialnim problemom slovenskega izse¬
ljenstva; drugi je obravnaval vprašanje
naše gospodarske osamosvojitve; tretji
izseljensko družino, četrti človeške od¬
nose v podjetju. V pripravi pa je že pe¬
ti socialni dan, ki bo podal sliko dana¬
šnjega socialnega in gospodarskega
stanja v domovini.

Razen tega izdaja “Družabna Prav¬
da” že vsa leta obstaja enako imeno¬
vano mesečno glasilo v Buenos Airesu,
ki izpod peresa tudi izven Argentine ži¬
večih socialnih delavcev obravnava po¬
leg socialnih problemov slovenskega iz¬
seljenstva tudi razmere v domovini, ka¬
kor tudi splošna socialna in gospodar¬
ska vprašanja. Povrhu je mogla D. P.
z velikimi žrtvami izdati tudi nekatere
knjižne publikacije, zlasti tri knjige So¬
ciologije, s čemer je na odličen način
izpričala svoje socialno poslanstvo, čla¬
ni Družabne Pravde pa se marljivo ude¬
ležuješ tudi v ostalih prosvetnih orga¬
nizacijah, kjer z veliko pripravljenost¬
jo pomagajo pri organizacijskem in izo¬
braževalnem delu. Ves čas je D. P. go¬
jila tudi zdravo družabnost z družinski¬
mi sestanki in izleti.

Kdor se kakorkoli posveča skrbi za
slovensko izseljensko skupnost, bo znal
presoditi, koliko truda in žrtev ie Dru¬
žabna Pravda v enem desetletju polo¬
žila v svoje delo. A ob tako plodnem
jubileju o prestanih težavah ne govo¬
rimo. Pač pa bi bilo umestno marsikaj
spodbudnega povedati o velikem idea¬
lizmu, ki je od prvega početka do da¬
nes preveva prizadevanja po številu do¬
sti skromne organizacije, ki je vedno o-
stala “majhna čreda”, pa je vendar o-
hranila živi plamen, ki je v domovini
ogreval krščanske borce za socialno prar
vičnost. Varno je ponesla svojo plame¬
nico čez široka morja tudi v izseljen¬
stvo. A ne, da bi svetila le krogu, ki
se zbira okrog Družabne Pravde, tem¬
več da bi zublji tega plamena tucji
vsej slovenski izseljenski skupnosti kli-.
cali v spomin ideale, zaradi katerih smo
zapustili domovino. Ob njih bomo tudi

O BODOČNOSTI JUGOSLAVIJE

Francoski katoliški list Cite Frater-
nelle v Besanconu je objavil koncem
lanskega leta vrsto člankov o Jugosla¬
viji. Zadnji članek je bil posvečen raz¬
mišljanju o bodočnosti te države in na¬
rodov, ki sedaj prebivajo v njej. Takle-

J' e:  : Ul lil

Kakšna bodočnost čaka narode Jugo¬
slavije? Morda vprašanje ni čisto dobro
postavljeno. Bilo bi nevarno spuščati se
v politična prorokovanja ali sanjati o
bodočnosti. Pa vendar! Nekaj se da re¬
či, tudi če upoštevamo sedanje stanje.
Mogoče je vsaj nakazati črto politike,
ki bi mogla napraviti Jugoslavijo sreč¬
nejšo in bi jo ohranila celo. Treba bi
bilo postaviti skupino, garnituro, ki bi
lahko zamenjala Tita. Ta izmenjava bi
pa seveda morala biti zdrava, dobrih
namenov in trdne volje pripeljati živ¬
ljenje v demokracijo.

Vedeti moramo, da Tito ni dobil Ju¬
goslavije samo v Jalti. Res je Roosevelt
tedaj odstopil Stalinu polovico Evrope
in tudi Jugoslavijo, toda tudi brez te zu¬
nanje pomoči, je imel Tito v svojih ro¬
kah močne karte, ki so igrale za njego¬
vo zmago. Z drugimi besedami: niso
prav samo zavezniki pripeljali Tita na
oblast, pomagali so mu tudi drugi činite-
lji. Socialni nered v prvi Jugoslaviji je
že treba omeniti, zahrbtno borbo med
Hrvati in Srbi, ali med katoličani in
pravoslavnimi in končno tudi vojsko
proti Nemcem. Tito se je pojavil kot ra-
šitelj, kot tisti, ki more zaustaviti bra¬
tomorno ubijan;'e. Gotovo je tudi Tito
delal s krvjo in nasiljem. Toda tedaj
so ljudje mogli izbirati le med komuni¬
stično diktaturo in medsebojnim ubija¬
njem do konca. Srbi in Hrvati so si
bili na nož, kot dolgo poprej nobena dva
naroda ne. Sprejeli so komunizem kot
manjše zlo. Moramo seveda dodati, da
je pred vsem ugodna mednarodna situa¬
cija napravila Tita za “narodnega o-
svcboditelja”.

Toda mnogo vode je od tedaj poteklo.
To kar je tedaj bilo “manjše zlo”, je po¬
stalo v letu 1957 neznosno zlo. Tudi ti¬
sti Jugoslovani, ki še niso pozabili
strašne pretekšsti svoje, se niso za vso
večnost odrekli svojim elementarnim
človeškim pravicam in se ne morejo po-,
miriti z bedo. Vsi iščejo izhod iz sedanje
teme. Izhod, rešitev naj bi bila pa se¬
veda nekaj novega, ne vračanje nazaj v
preteklost. Kar torej? Delati bi bilo

komunizmu pomagale k zmagi, a zma¬
go izkoristiš v nasprotno smer, kot jo je
komunizem. Z drugimi besedami: oblju¬
be, ki jih je Tito dajal, bi bilo treba
izpolniti. Titove dobre obljube so ostale
mrtve besede. Glejmo na socialno in go¬
spodarsko področje! Marksisti so. sicer
glasno opozarjali na poniževalne raz¬
mere, ki je v njih ,živelo delavstvo. Toda
prav tako je res, :da je komunizem iz¬
dal delavsko stvar, kjerkoli je prišel na
oblast. V komunizmu je delavec stroj,
manj svoboden kot žival. Titov režim v
tem ni izjema. Kdo v Jugoslaviji ne sko-
mizne z rameni, če omeniš “delavske
svete”. Kako drugačne so v tem oziru
zahteve Quadragesimo Anno in tiste, ki
jih sv. Oče Pij XII. izraža v svojih šte¬
vilnih govorih. Socialni program po teh
načelih je rešitev. Pa ga za jugoslovan¬
ske razmere in ljudi še nimamo. Treba
ga je šele ustvariti. Seveda bi tak pro¬
gram vseboval takojšnje prenehanje se¬
danje komunistične vojne proti kmet¬
skemu stanu in zasebnemu kmetu, del¬
no, pravično upostavitev zasebne last¬
nine v vseh stanovih in vejah gospodar¬
stva, politične svoboščine in popolno
versko svobodo.

Napačno je pa misliti, da je mogoče
v Jugoslaviji rušiti komunistični režim
s povzdiganjem srbskega ali hrvatskega
separatizma. Nasprotno, ta gre na Titov

mlin. Ne samo zato, ker je praktično ne¬
mogoče potegniti mejo med Srbi in Hr¬
vati, ampak tudi zato, ker bi vsak tak
poskus potrdil pred svetom režimsko
trditev, da je Titova vlada edini reši¬
telj Jugoslavije v sedanjih razmerah
in ga zato ni mogoče zamenjati. Vsak
sum na novo bratomorno vojno pa je ta¬
ko strašen, da vpliva kot paraliza, če
bi se pojavila kaka uporniška sila na
srbski strani pod Titom, bi jo ugonobil
z drugimi vojaškimi silami, če na hrvat-
ski, pa s srbskimi. Če pa bi v kakršnih¬
koli okolnostih separatistične sile uspe¬
le, če bi ali Tito ali kdorkoli, ki bi
branil skupnost, doživel neuspeh bi
to povzročilo splošno in popolno razde,
litev Jugoslavije med sosedi. Nihče si
tega ne želi.

Rešitev je drugje. Kakor so Titovi
zmagi pomagali pokolji med Srbi in Hr¬
vati, tako je predpogoj njegovega od¬
hoda sporazum in sloga med njimi.

Seveda mora biti sedaj soglasje do¬
seženo in uresničeno res iz živega pre¬
pričanja, da je obojim potrebno, zato z
vseh strani svobodno sprejeto. Rešitev
bi bila v demokratični konfederaciji
Združenih Držav Jugoslavije. Ko se bo¬
do Jugoslovani zavedli, da morejo ži¬
veti skupno v miru, brez vsakega pri¬
tiska, ko bodo vedeli, da je taka reši¬
tev, bodo hitro sposobni, da se otrese¬
jo tistega, ki se je rodil iz njihove ne¬
sloge.

ee,

STUDIA SLOVENILA”

Tuji pisatelji v raznih publikaci¬
jah ali leksikonih o Slovencih ter njiho¬
vi zgodovini redkokdaj pišejo objektiv¬
no ali stvarno. To je navadno posledica
nepoznanja slovenskih problemov, ne¬
poučenosti ali omalovaževanja malega
naroda. Da bi Slovenci sami v bodoče to
preprečili, kolikor se le da, je Slovenski
študijski krožek v Washingtonu prevzel
hvalevredno a težko nalogo, da s knjiž¬
no zbirko “Studia Slovenica” informira
strokovnjake drugih narodnosti o slo¬
venski zgodovini, kulturnem udejstvo¬
vanju, književnosti, slovenskem jeziku,
gospodarstvu in o najbolj aktualnih
problemih slovenskega naroda.

V tisku je prva, knjiga navedene knjiž¬
ne zbirke: Slovenia in European Affairs
.■»» Reflections ojv.Slovenian Political Hi-
story. Knjigo je napisal v angleškem
jeziku Dr. Janez Arnež, obsega 200 stra¬
ni in je razdeljena na devet poglavij:

treba tako, da uporabiš silnice, ki so | Slovenija v evropski politiki, naselitev

Koroški glas o Zborniku Svobodne Slovenije

“Naš tednik Kronika” je v štev. z dne
20. februarja registriral izid Zbomika-
Košdarja Svobodne Slovenije 1958 in
med drugim zapisal tole: “Med vsako-
koletnimi koledarji raznih knjižnih za¬
ložb si je v povojni dobi priboril brez
dvoma pomembno mesto Zbornik Svo¬
bodne Slovenije, ki je letos že desetič
poromal med Slovence po vsem svetu.
Leta 1948 je izšel prvič v Buenos Aire¬
su, ko se je tam v velikem preselitve-
nem valu zbral krog slov. kulturnih in
političnih delavcev, gospodarskih, vzgoj¬
nih in raznih strokovnjakov. Poleg tež¬
kega, večji del ročnega dela za vsakda¬
nji kruh so ti možje svoj prosti čas žr¬
tvovali za nego slov. besede in kulture.
Plod tega dela so knjige, ki jih ondi iz¬
daja SKA, za najširše sloje slov. živ¬

lja v zamejstvu pa je namenjen vsako¬
letni Zbornik. V desetih letih je bilo iz¬
vršeno veliko delo, ki ga ne le zaradi
njegovega obsega, ampak tudi zaradi
njegove vsebine ni moč preiti. Kljub
gotovim pomanjkljivostim je velik do¬
kaz življenjske sile slovenstva v tuji¬
ni.”

Naš tednik Kronika zatem prikaže
svojim bralcem glavno vsebino Zborni¬
ka, podaja svoje mnenje ob posameznih
prispevkih in še posebej pozdravlja bi¬
bliografijo vseh izišlih knjig v desetih
letih. — Svoje bralce tudi-,-opozarja na
bogato literarno vsebino Zbornika, iz
katerega v isti številki pričenja pona-
tiskovati Janežičevo zgodbo Sonce sije
nad Parizom.

— pokristjanjenje — ustoličevanje —
fevdalizem, Napoleonova Ilirija in zad¬
nje stoletje avstroogrske monarhije,
prva Jugoslavija, okupacija, komunistič¬
na revolucija, druga Jugoslavija, poli¬
tične stranke v Sloveniji, položaj slo¬
venske manjšine v Avstriji in Italiji po
drugi svetovni vojni.

Pisec navaja za navedbe in trditve v
knjigi vire in dokaze ter pokaže tako
bralcu pot, kje dobi nadaljne informaci¬
je, odnosno kje se lahko prepriča o pra¬
vilnosti citatov. Knjiga je pisana z res¬
nim stremljenjem dvigniti jo na znan¬
stveno raven.

Da izdajanje knjig v izseljenstvu ni
dobičkanosna zadeva, se je mogel v de¬
setih letih izseljenstva prepričati vsak
Slovenec, ki ima ali je imel s tem opra¬
viti. "Nasprotno: to udejstvovanje je
združeno z velikimi težavami in osebni¬
mi žrtvami, še povečane pa so težave in
zlasti finančne žrtve pri izdajanju knjig
kot si jih je zamislil slovenski študijski
krožek v Washingtonu. Zato ne bi smel
noben Slovenec brezbrižno mimo priza¬
devanja tega krožka.

Daši je knjiga, ki je v tisku, namenjena
predvsem tujim strokovnjakom, piscem
in publicistom, vendar bo knjižnica vsa¬
kega slovenskega izseljenca pomanjklji¬
va, če ne bo v njej te knjige. Pa to ne
velja samo za tistega, ki zna angleško.
Saj je bil že marsikdo izmed nas v teh
letih ponovno v zadregi, ko se mu je
nudila prilika, da bi tujcu ali posodil ali
podaril delo, ki bi mu predstavilo na do¬
stojen način Slovence in slovensko pro¬
blematiko in to v jeziku, ki bi mu bil
razumljiv.

Kakor skuša to pomanjkljivost za
špansko govoreči svet v morda bolj po-

ARGENTINA

Pretekli petek so blagoslovili temelj¬
ni kamen za novo nadškofijsko kurijo
na kraju prejšnje, ki je bila požgana
16.6.1955. Poleg predsednika Aramburu-
ja so bili prisotni se podpredsednik Ro-
jas, pom. škof in ap. administrator nad¬
škofije Lafitte, papeški nuncij Zanin,
zunanji minister Cevallos, poljedelski
minister Mercier, mornariški minister
Hartung, zastopnik župana, vojaški pri¬
bočnik izvoljenega predsednika Frondi-
zija, škofje Menendez, De Andrea, Ro¬
ča in Bolatti ter gospe Aramburujeva in
Frondizijeva. Po kratkem nagovoru ap.
administratorja Lafitta je predsednik
Aramburu vzidal temeljni kamen s per¬
gamentom v spomin da ta dogodek, sim¬
bolično sta pomagali pri tem tudi gospe
Aramburujeva in Frondizijeva.

Iz Čila so uvozili že 3.500 hi navad¬
nega vina. Seveda je to izzvalo nevoljo
mendoških vinskih industrialcev. Ti so
poslali telegram oblastem izražajoč za-
skrbljenje vinske industrije. Pravijo tu¬
di, da je notranji trg zaradi nedavne o-
svoboditve cen letošnjega pridelka za¬
dostno preskrbljen brez uvoza.

Draginja stalno narašča. Sredi tega
meseca so dnevniki v Buenos Airesu po¬
višali ceno izvoda od 0.60 na 1.— peso,
kar predstavlja 66% poviška. Prejšnji
teden pa so kar dvakrat poskočile cene
kruha: Od 2.70 pesa za kg kruha so pe¬
ki dvignili ceno najprej na 3.20, potem
pa še na 3.60. Rastejo pa cene vsem
stvarem. Obljuba izvoljenega predsed¬
nika Frondizija, da bo povišal plače, tu¬
di precej vpliva na ta razvoj.

Vodstvo Demokratske krščanske
stranke je objavilo izjavo, v kateri se za¬
vzema za resnično splošno agrarno re¬
formo v smislu načela, da je zemlja ob-
delovalčeva last.

Letošnji pridelek krompirja cenijo na
924.000 ton, kar je za 5,4% manj kot la¬
ni in za 6.5% manj kot v povprečju zad¬
njih 5 let. Prov. Buenos' Aires je z 87%
celotnega pridelka na prvem mestu, sle¬
di ji Mendoza s 6%.

Smrtne ostanke narodnega junaka in-
borca za neodvisnost gen. J. M. Paza in
n'egove žene so iz Buenos Airesa pre¬
peljali v Cordobo, kjer so jih položili v
mavzolej v tamošnji stolnici.

VH. KONGRES KPJ V LJUBLJANI

(Nadaljevanje s 1. strani)
šele pravo delo kongresa po posameznih
komisijah. Moskovski radio kongresa še
ni registriral, tuji časnikarji po sate¬
litskih prestolnicah pa javljajo, da so
govori vzbudili “precej pretresa” v posa¬
meznih partijah. Vsekakor pa protiko¬
munistični stvari nič ne služijo novice,
kakor je bila na primer novica ital.
agencije ANSA, češ da so na Tita nare¬
dili atentat. Prepogosto se namreč želje
nekaterih dopisnikov mečejo v svet že
kot gotovo dejstvo, kar velja tako za ta
primer kakor za “vse pretrese”, ki naj bi
se izvršili v posameznih partijah. Tito
bo, kakor je to pravilno dejala Furceva,
kljub ideološkim nasprotstvom še vedno
dober komunist — zaveznik socialistične
stvari pod moskovskim vodstvom.

V duhu te ocene je Tito na zaključ-

ljudni obliki rešiti Društvo Slovencev
v Buenos Airesu, tako bo to v znanstveni
obliki storila knjiga Slovenia in Euro¬
pean Affairs za angleško govoreči svet.

Posebej povdarjamo, da pri knjigi ni¬
ma nihče nobene materijalne koristi, ne
pisec, ne izdajatelji. Denar za tisk je iz¬
posojen in ga bo treba vrniti.

Knjiga stane v Sev. Ameriki dol. 3.50.
Založba pa je upoštevajoč valutno raz¬
merje dala za Argentino nekaj izvodov
po izredni ceni t. j. pesov 90.— za izvod.

Kdor želi to knjigo kupiti, naj jo takoj
naroči pismeno ali osebno pri upravi
Svobodne Slovenije. Prijave in vplačila
pa sprejema tudi dušnopastirska pisar¬
na. Kdor bo knjigo naročil, naj, poravna
obenem kupnino ali pa se zaveže plačati
znesek najkasneje do konca maja t. 1. Če
bo mogoče po tem roku še dobiti knjigo
po navedeni ceni, bomo objavili pozneje.

M. S.

sebe ohranili sredi brezbrižnosti, zdva-
janja in rastočega materializma. Lepi
delovni jubilej “Družabne Pravde” naj
nas zlasti navaja k temu, da bo v na¬
ših medsebojnih odnošajih več pravič¬
nosti in vedno več dobrotne ljubezni,
kar je trdna pod'aga za vsako srečno u-
rejeno skupnost in najdragocenejši dat,
ki ga bo slovenski izseljenec v svojem
času mogel ponesti svobodni domovini.

nem dnevu kongresa predlagal Kremlju,
naj bi vse nesporazume z Jugoslavijo u-
redila “v bolj tovariški obliki”, kajti
“preteklost je že pokazala,” da je bila
pot odnosov med posameznimi partijami
“za mednarodni komunizem škodljiva.”
Tito je nadalje povedal navzočim: “Tu¬
di v bodočnosti bomo poskušali vse, da
ne bomo nikomur dali povoda za obsod¬
bo, češ da slabimo mednarodni delavski
razred. A neprijetne in netočne vesti po
časopisih in neupravičena zborovanja
proti Jugoslaviji, ki so bila v nekaterih
socialističnih dfeželah, niso baš najboljše
znamenje za dobre odnose med nami v
bodočnosti.”

“Stranka je ha kongresu dokazala”, je
končal Tito, da “ni nobenih takšnih te¬
žav in viharjev, ki bi nas utegnili za¬
nesti iz naše točno začrtane poti k so¬
cialistični izgradnji ali pa da bi zaradi
njih opešali. Naša samokritika in javno
razpravljanje Paših problemov, napak in
zablod pa ne (dokazujeta naše slabosti v
takšni obliki, kakor bi to želele nekate¬
re osebe znotraj in zunaj Jugoslavije:
nasprotno — dokazujejo moč naše stran¬
ke.” f:

Kongres je'Vse sprejel, kar so mu vo¬
dilni predložili, in Tito je bil ponovno
izvoljen za generalnega sekretarja.

KADAR JE HRUŠČEV ZGOVOREN

Vedno težje spravlja Zapad v sklad
sovjetske zahteve po hitrem sklicanju
vrhovne konference in po sporazumu
med Vzhodom in Zapadom o perečih sve¬
tovnih problemih ter izjave, ki jih daje
Hruščev po svojem vzponu na prestol
v Kremlju. Tako je imel Hruščev ob
priliki 13. letnice podpisa prijateljske
pogodbe med Poljsko in ZSSR na polj¬
skem veleposlaništvu v Moskvi govor, v
katerem je med drugim dejal: “Morem
zamižati in če ste vi socialistični vele¬
poslanik, vem, da je vaša dežela miro¬
ljubna dežela. Tu > so pa še drugi vele¬
poslaniki, ki pljujejo na komunizem.
Toda, nikar naj ne poskušajo tekmova¬
ti, kdo pljuje dalj, kakor kamela v klet¬
ki. Potolkli bomo kapitaliste, kar pa se¬
veda ne pomeni, da bomo vse pobili...
Ko bomo zmagali, vas bomo tudi pre¬
vzgojili. Mi boljševiki smo požrešni lju¬
dje. Kar smo dosegli v preteklosti je ze¬
lo malo. Hočemo več in več.” Dejal je tu¬
di, da se je povečala proizvodnja mleka,
masla in mesa v ZSSR in se ozrl na a-
meriškega veleposlanika Thompsona:
“Pazite, g. Thompson, že vam stopamo
na rep.” Ko je opazil izraelskega vele¬
poslanika Avidarja, mU je dejal, da je
belgijska kraljica Elizabeta, ki, je bila
nedavno v Moskvi, vprašala Vorošilova,
kakšno politiko vodi ZSSR do judov.
“Če Vas zanima to, Vam povem, da je
polovica žena članov prezidija stranke
judovskega porekla.”

RAKETE IN SATELITI

Ameriško letalstvo je pretekli teden
izstrelilo veliko dvodelno raketo, se¬
stavljeno iz rakete Thor in drugega de¬
la rakete Vanguard, na katero so pri¬
trdili poseben pokrov, katerega naj bi
preizkusili, če bi vzdržal vročino, ki na¬
stane ob vračanju rakete v zemeljsko
ozračje. Raketa je odletela v vsemirski
prostor ter se od tam vrnila, niso pa
mogli ugotoviti, kje je pokrov zgrmel
na zemljo. Izstrelitev novega satelita z
raketo Vanguard, napovedana za pretek¬
lo sredo, pa je bila preložena.

Četrti umetni satelit so poskusili iz¬
streliti Američani 28. aprila na rtiču
Canaveral. Tridelna raketa Vanguard se
je v redu dvignila od tal, v redu je do¬
gorela prva in nato tudi druga stopnja
rakete. Ni se pa užgala zadnja — tret¬
ja stopnja — in zato satelit kljub veli¬
ki višini, ki jo je dosegel, ni mogel
preiti v krožno pot okrog zemlje. Zad¬
nja stopnja rakete je s satelitom vred
padla nazaj na zemljo odnosno se je raz¬
treščila v gostih zračnih plasteh. Sate¬
lit je imel velikost nogometne žoge in
je bil opremljen zlasti z napravami za
merjenje sončnih žarkov.

NE ODLAŠAJTE

s plačilom naročnine do konca leta
ali še pozneje.

Uprava Svobodne Slovenije mora
račune v tiskarni in druge stroške
plačevati sproti tedensko.

Buenos Aires, 1. V. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice it Slovenije-

Železniška uprava doma ima v načrtu
zgraditev železniške proge Koper-Kozi-
na. Koper namreč postaja za Slovenijo
vedno važnejše morsko pristanišče. Za¬
to so ga začeli modernizirati. Zgradili
so že nov valolom, pristanišče samo pa
poglabljajo, da bodo mogle v njem pri¬
stajati tudi večje ladje. Modernizacija
pristanišča bi pa bila zaman, če mesto
Koper ne bi dobilo boljših zvez z za¬
ledjem, s Slovenijo. To so delno že do¬
segli z zgraditvijo avtomobilske ceste
Koper - Kozina - Senožeče - Postojna -
Ljubljana. Ta cesta pa ne bo zmogla
vedno naraščajočega prometa, zato ima¬
jo sedaj v načrtu še zgraditev železni¬
ške proge Koper - Kozina, kjer bi se pri¬
ključila na železniško progo Trst - Šem¬
peter - Ljubljana. Za zgraditev proge
imajo dve enačici, daljšo in krajšo. Dalj¬
ša proga bi bila zgrajena v dolžini 46
km ter bi imela 18% vzpona, krajša bi
pa bila dolga samo 37 km., imela bi pa
vzpon 22%.

V Dobovi pri Brežicah pod vodstvom
docenta ljb. univ. dr. Frana Steleta že
od leta 1950 raziskujejo prastara poko¬
pališča. Naj več ji uspeh pri razkopava¬
nju so dosegli šele lani, ko so odkopali
veliko novih grobov. V vsem so jih do¬
slej odkopali 163. Vsi ti grobovi so iz
dvanajstega stoletja pred Kristusom. V
grobovih so našli razno okrasje in orož¬
je, ki so ga polagali predhodniki ilirskih
plemen svojim umrlim v grobove. Z iz¬
kopavanji nadaljujejo v raznih smereh
proti Velikemu Obrežu, ki je bil varen
pred poplavami. Save in Sotle.

Vse dravske elektrarne razen falske
so zgrajene za tri agregate. Tretji a-
gregat pa je bil doslej vgrajen samo
v elektrarni Dravograd. Lani so tretji
agregat montirali v elektrarni Vuzeni¬
ca. Obratovati je začel v novembru. Ta¬
ko ima sedaj te elektruna s, tremi
agregati po 16.2 megavatov moči skupno
48.6 M!W. Tretji agregat so začeli
vgrajevati tudi v elektrarni Vuhred, s
čemer bo ta elektrarna zvišala svojo
moč od dosedanjih 40 na 60 megava¬
tov. V električni centrali Mariborski o-
tok imajo dve turbini, ki sta bili naroče-,
ni v Avstriji, leta 1948 so ju pa odpe¬
ljali Sovjeti v Sovjetsko zvezo, odkoder
so ju dani vrnili Jugoslaviji. Eno od teh
turbin bodo sedaj porabili kot tretji
agregat v elektrarni na Mariborskem o-
toku in bodo tako povečali moč te elek¬
trarne od 36 na 54 megavatov. Z vgra¬
ditvijo tretjih agregatov mislijo pro¬
izvodnjo dravskih elektrarn povečati na
okoli 60 milijonov kilovatnih ur na leto.

Od sedanjih knjižnih založb v Ljubljani
si je zlasti Cankarjeva založba močno
prizadevala, da bi med ljudi spravila čim
več marksistične literature. To delo opra.
lja že 10 let. Izgleda pa, da pri tem
nima takih uspehov, ka^or bi komuni¬
sti radi videli. Ob 10 letnici je namreč

- Lev Modic dal izjavo, v kateri omenja
težave, s katerimi se mora boriti ta za¬
ložba, ker njene knjige ne grede tako
v promet, kakor si založba želi. V izja¬
vi pravi takole: “Poseben vzrok težav
je tudi razočaranje nad marksizmom pri
mnogih, ki so se v prvem porevolucij-
skem času oprijeli marksizma v priča¬
kovanju, da jim bo odgovoril na vsa
vprašanja, da jih bo varno vodil v vsa¬
kem položaju in jih obvaroval pred sle¬
hernim presenečenjem. Pričakovali so
od marksizma dokončni recept za rešitev
vseh problemov. Ti so se seveda razo¬
čarali, obrnili marksizmu hrbet m se
prepustili vsem mogočim vplivom. Na
te se založba ne more opirati pri svojem
idejnem programu, so pa ti razočarani
marksisti zelo glasni v evropski in na¬
ši publicistiki.”

Lanske nagrade Društva slovenskih
književnikov so dobili: Miško Kranjc za
roman Zemlja se z nami premika, Ka¬
jetan Kovič za pesniško zbirko Prezgod¬
nji dan in Filip Kalan-Kumbatovič za
knjigo esejev Veseli veter.

V Tolminu so imeli razstavo sloven¬
ske grafike in plastike.

Opekarno v Ribnici povečujejo. Pra¬
vijo, da imajo zaloge gline za več sto
let.

V Ljubljani je umrl Anton Strojin,
polbrat pokoj, ministra Dr. Kulovca.
Pok. Strojin je bil pravni referent in
aktuar Pokojninskega (zavoda. Bil je
član Slov. katol. akademskega starešin¬
stva. Aktivno se je udejstvoval tudi v
Zvezi združenih nameščencev. Umrl
je še razmeroma mlad za rakom na
pljučih.

Umrli so: V Ljubljani: Franc Ster¬
gar, upok. drž. žel., Marija Zaplatil, roj.
Golmajer, 'Jožica Čarman:, Berta Va¬
lenta, učiteljica v p., Alojzija Mehle,
Ana Haidl, Frančišek čuk, upok., An¬
tonija Černe, roj. Zupan, Antonija Gaj¬
šek, roj. Aldorf, Angela Brdnik, roj.
Soberl, Metka Lazar, Ivan Rostan, ra¬
čunski nadsvetnik v p., Milan Petkov¬
šek. radiomehanik. Lovro Ratajec, skla¬
diščni delavec, Ana Vok, roj. Toman,
Marija Vrhovec, roj. Stražišar, Branko
Gubenšek, Vaclav Rogelj, dimnikarski
mojster in Adolf Saup, prof. v p. v Ma¬
riboru, Anton Vidic, šolski upravitelj
v p. v Žabnici, Lenart Pirc na Klancu
pri Kranju, Franc Grčak na Homcu,
Lina Koechler na Igu, Matija Vrabec
v Gornjem Logatcu, Danica Dremel, roj.
Mlakar v Hrastniku, Franc Kastrun v
Preddvoru, Franc Presetnik, pos. iz Sto-
■ žic, Marija Kastelic, gostilničarka v
Zg. Hočah, Anica Dermota, roj. Seks,
vdova v Litiji, Rezka Martinčič, abs.
slavistike v Dol. Jezeru, Friderik Tra-
pečar, mizar v p. v Vižmarjih, Majda
Lorbek v Polju, Franc Debeljak v Ra¬
dovljici, Antonija Tavčar v Rodicah in
Janez Šuštar v Cerkljah.

ZLOČIN NAD SLOVENSTVOM NA KOROŠKEM

I .j

Dne 14. marca je bila v občinski pi¬
sarni občine Blato volitev novega župa¬
na. Pisarna sama se %iahaja v Pliberku.
Na zadnjih volitvah je lista, na kateri je
kandidiral dosedanji župan Slovenec
Kumer, po domače čerčej, dobila 347
'glasov, kar sto glasov več kakor leta
1954. Ti glasovi so 1  prav gotovo prizna¬
nje delu dosedanjega župana Kumra.
Občinski odbor šteje 11 članov, od kate¬
rih je pet dobila lista s Kumrom na čelu,
po tri pa socialisti in volkspartei. Za
izvolitev župana je bilo treba šest gla¬
sov in tako sta se obe nemški stranki
zvezali in dosegli svojega župana, socia¬
lista. Proti temu postopku ni mogoče
oporekati, kajti takšna je pač pravica in
praksa. Na žalost pa so prenapeti ele¬
menti to nemško koalicijo in z njo pove¬
zano “zmago” nad slovenskim kandida¬
tom izrabili za izpade proti Slovencem.
Že v mestu samem je prišlo do nepri¬
jetnih dogodkov, združenih s psovanjem
in blatenjem. To se je nadaljevalo tudi
v Božjem grobu, kjer so v neki gostilni
praznovali veliko protislovensko “zma¬
go”. Višek pa so te demonstracije dose¬
gle v Nonči vesi. Tam je bilo v petek
14. marca zvečer naznanjeno predavanje
s skioptičnimi slikami o božji poti v
Lurdu. Bilo naj bi v dvorani gostil¬
ne Paulitsch. Predavanje je spadalo v
program škofijske vzgojne organizacije
po koroških farah kot priprava na veliko
jubilejno romanje v Lurd.

Ko je predavatelj slovenski duhovnik
Vinko Zaletel hotel začeti s predava¬
njem, sta v dvorano vdrla brata Ignac
in Maks Rudolf iz Vidre vesi in z vpi¬
tjem “Slowenen heraus!” (morala bi r-e-
či vsaj “hinaus!”) zahtevala, naj se pre¬
davanje ne vrši. K njima je pristopil
Franc Buchwald pd. Puklov oče, da ju
pomiri z lepimi besedami. V odgovor

sta ga oba divljaka vrgla na bližnjo mi¬
zo in ga začela obdelovati s pestmi.
Vmes je stopila Buchwaldova žena, a sta
oba podivjanca to mater šestih otrok
vrgla po tleh in suvala. Pristopilo je še
nekaj mater, ki so na predavanje prišle
z otroki, toda oba pretepača sta jih tako
brezobzirno suvala, da so padale kot
snopi po tleh. Kdorkoli izmed navzočih
moških se je skušal približati, je prav
tako dobil udarec. Več oseb je pri tem
zadobilo lažje poškodbe. Medtem pa si je
Puklov oče malce opomogel in oba div¬
jaka sta ga pozvala, naj gre z njimi na
cesto, kjer bodo račun poravnali. Na po¬
sredovanje gostilničarke je potem Pu¬
klov oče odšel v kuhinjo, ker sta prete¬
pača obljubila, da bodo tam zadevo mir¬
no uredili. Tam pa sta ga ponovno zgra¬
bila in mu iztolka vse prednje zobe. Pu¬
klov oče je obležal nezavesten. V tem
sta pa prišla dva orožnika, ki nista pri¬
jela obeh banditov in tudi ne zapisala
izjav navzočih, ampak mirno pregledala
položaj in odšla. Tudi oba brata Rudolfa
sta sta se podala na pot in sicer v go¬
stilno v Božjem grobu, kjer so že drugi
praznovali “zmago”. Ob njunem vstopu
v gostilno so ju navzoči pozdravili kot
junaka.

K temu dogodku je Naš tednik Kroni¬
ka zapisal tole:

“14. marec 1958 v Nonči vesi pomeni
napad na katoliško prireditev v državi,
ki je v razgovorih z Vatikanom glede
konkordata,

14. marec 1958 v Nonči vesi pomeni
napad na kulturno prireditev v državi,
ki se v Evropi in vsem svetu ponaša kot
kulturna velesila,

14. marec 1958 v Nonči vesi je napad
na prireditev v slovenskem jeziku in to
v državi, ki trdi pred vsem svetom, da
ima manjšinske zadeve vzorno urejene.”

SLOVENCI V ARGENTINI

LANUS

Gostovanje “Ciudadelskega odra”
v Lanusu

V nedeljo 20. aprila je Ciudalski oder
prišel gostovat v Slovenski dom v La¬
nusu .Na sporodu je bila dr. Kociprova
igra Šentjurski provizor v režiji g. Ja¬
neza Špeha. V vrsti kulturnih obiskov,
ki smo jih v zadnjem času imeli v Lanu¬
su ima ta obisk pomembno mesto.

Prisrčno dobrodošlico je igralcem
izrekel odbor društva Slovenska vas. V
domačem razgovoru so se nato gostje
in gostitelji ob asadu malo pogovorili
Po tretji uri popoldne se je dvorana za¬
čela polniti in skoraj točno ob napove¬
danem času je zastopnik odbora društva
Slovenska vas pozdravil goste. Za njim
je naš pisatelj dr. Jože Krivec povedal
kratko zgodovino dr. Kociprovega dela.

Gotovo ni namen tega poročila poda¬
jati kako strokovno oceno igre in igral¬
skih vrlin posameznikov. Krivično pa bi
bilo, ako ne bi povedali, da je bila igra
zaigrana pretresljivo in doživeto. Polna
dvorana je napeto čakala razvoja do¬

godkov na odru in je ob koncu, ki je bil
dejansko vrhunec razpleta drame, za¬
htevala ponovno prisotnost vseh igralcev
ha odru. Dekle je ob tej priliki pokloni¬
lo šopek nageljev režiserju, katere je ta
takoj na odru razdelil med vse igralce,
kot bi hotel naglasiti, da je moč igral¬
ske družine v njeni medsebojni poveza¬
nosti.

Lanuščani so gostom iz srca hvaležni
za kulturni užitek, katerega so jim pri¬
pravili, gostje pa so bili navdušeni nad
napredkom Slovenske vasi.

SAN JUSTO

Vinska trgatev v Našem domu

“Naš dom v San Justo” je priredil v
nedeljo 27. aprila popoldne vinsko trga¬
tev. Na družabno prireditev, ki jo je po¬
poldne nekoliko motil dež, pozneje se
je pa lahko nemoteno vršila vse v večer¬
ne ure, je prišlo lepo število rojakov. V
glavnem so bili iz San Justa in okolice,
bilo jih je pa nekaj tudi iz Buenos Ai¬
resa, Morona, Lanusa in San Martina.
Za veselo razpoloženje je poskrbel orke-

JANEZ GRILC

Po suhem in po morju iz

G. Janez Grilc, ki je živel v
Argentini in deloval kot kaplan v
Bragado v škofiji Mercedes, je od¬
potoval, kakor smo že poročali, v
Venezuelo. Na prošnjo tamkaj¬
šnjih Slovencev in po odločitvi
škofa dr. Gregorija Rožmana, je
odpotoval začetek marca v Cara¬
cas, kjer bo skušal organizirati
versko življenje naših rojakov. Po
toval je z vlakom v Čile, od tam
pa z ladjo “Marco Polo” preko
Panamskega prekopa v Venezue¬
lo. S svojega potovanja nam je
poslal zanimive vtise, ki bodo go¬
tovo zanimali naše bralce.

* * *

S polurno zamudo smo odrinili ob 11
z “Retira” t. j. z Buenos Airesa proti
Mendozi. Vročine je bilo na pretek, za¬
to tudi potu ni manjkalo. Skori odprta
okna nas je veter sicer ohlajal, a pri
tem pošteno solil s prahom, Vlak je bil
dolg. Imel je 2 vagona za potnike (1 in
2 razred), poštni voz, voz za prtljago,
vse drugo pa so bili spalni vozovi. In
prav nazadnje še “pulman”. Bogu posve¬
čenih oseb je bilo v mojem vagonu kar
za eno faro: 1 duhovnik in 6 redovnic.
Tudi vernikov se ni manjkalo, saj je
bil vagon skoraj poln potnikov.

Do 3h popoldne je šlo vse v redu. Pri¬
šli smo v Junin. — Tu pa nas je dole¬
tel “paro” — delni štrajk. Pa ni bilo
pomoči. Krivdo je vso nosila naslednja
postaja, ker ni dala “proste poti” vla-

Buenos Mm  v Venezuelo

ku. Tako so nas “troštali” in se obenem
opravičevali železničarji. Izrabil sem
priložnost in poiskal pri župniku v me¬
stu naslov nekega zmanca — župnika v
Valparaiso, ki mi je pozneje zelo dobro
služil. Tako da čas ni bil povsem izgub¬
ljen.

Ob 16 h se je “karavana” pomaknila
naprej. Spet smo jedli prah in vročino,
dokler nas ni pozdravil v Justo Da-
ract (Prov. San Luis) močan dež. Bi¬
la je že noč. Ohladilo se je in bilo pri¬
jetno. Priti jutru pa celo zelo sveže.
Pot ;'e vsak predremal, kot je vedel in
znal. Do 8 h zmtraj je šlo vse dobro.
Tu pa nas je spet pričakal “paro”. U-
stavili smo se blizu Mendoze v Ing.
Giagnoni. Ponovilo se je isto kot v Ju-
ninu: čakaj in potrpi. Na čast buenos-
aireškim železničarjem je treba omeni
ti, da v Mendozi z enourno stavko ni¬
so zadovoljni. Tu stavkajo po 4 ure, na
to 4 delajo in zopet 4 stoje. Tudi to po¬
čivanje sem dobro izrabil; šel sem v
farno cerkvico in tam maševal. Po ma¬
ši sem se pa še grozdja nazobal v bliž-
n'i vinarni. Dejali so mi, da so v tem
predelu imeli bogat pridelek grozdja.
Mnogokrat pa ga jim pobije toča. V
daljavi so nas pozdravljali mendoški
hribi. Zelo lepi so bili, kajti vrhovi so
bili precej globoko pokriti s snegom.

Čas je počasi tekel. Treba je bilo po¬
trpeti. Kaj početi? šel sem si ogledat
'okomotivo. Nudi res mogočen pogled.
Je to nov stroj, eden izmed mnogih,

ki jih je kupila sedanja vlada. Peron se
za vlake ni dosti zanimal. Zato je
bila — in je še Hi- argentinska železni¬
ca v slabem stanju, izrabljena. Pot¬
niku nudi malo udobnosti kljub temu,
da je vlak precej dražji kot avtobusi.
Povrhu vsega pa vozi z milijonsko iz¬
gubo. Lokomotiva, ki nas je vlekla, ima
za pogon električni diesel stroj. Gori¬
vo — nafta — goni celo elektrarno, ki
bi lahko dajala luč majhnemu mestu —
tako mi je razlagal mehanik-železničar.
Tok, ki ga ta električna centrala pro¬
izvaja, goni lokomotivo s 1600 konj. si¬
lami. Ne vem, ali sem to številko po¬
bral od strokovnjaka, ki mi je razla¬
gal ali je plod moje domišljije. Nek
hudomušnež je pripomnil, da ima to¬
liko konjskih sil, ia poleg tega še dva
osla. Menda je mislil na železničarja.

Ni zla, ki bi trajalo 100 let — pravi¬
jo Argentinci. In tudi nam je prišel čas
odhoda. Ob 11 h smo se odpeljali in
prišli skoraj ob 12 h v Mendozo. Potni¬
ke namenjene v San Juan so nabasali
v avtobuse, da se‘tako izognejo štiriur-
nega strajka, ki naj bi pričel ob 15 h,
za nas “Čilence” pa je že bil pripravljen
drug vlak. Hitrp so nam premetali
prtljago. Piko so.ipieli zlasti na parfum
in milo. Nekaj kpsov je ležalo na tleh.
Zaplenili so jih potnikom. Ko je bila
carina mimo, smo- takoj odrinili.

Čez Ande je speljana ozkotirna želez¬
nica. Počasi je vpzil vlak. To ne le za¬
radi zelo strmega terena. Tudi zaradi
manjše stabilnost), ki jo ima ozkotirna
železnica, ker kolesa tako skupaj. Tu
je vožnja prijetna: brez prahu, brez ve¬
likega vetra in zmerno toplo je. Pa tu¬
di lepa: med hrij>j in nasipi, med sote¬

skami v vijugah in skozi predore, ob
gorskem potoku, vrhovi gora pa so po¬
kriti tudi s snegom.

Posebnost transandinske železnice je
‘Ta cremallena”, t. j. naprava, ki služi
za varno dviganje vlaka v strmino. Je
to nekak železni trak, širok ca. 20 cm,
ki teče sredi med tračnicami, pritrjen
•na prage. Ima 3 vrste enakih zob. Na
te zobe se opira s posebnim zobatim ko¬
lesom parni stroj. Lokomotiva ima 2
parna stroja (ali 2 dela), prvi goni stroj
kot pri navadni lokomotivi na paro, dru¬
gi pa goni zobato kolo, ki se oprijemlje
nazobčanega traku. (La cremallena).
Tako lokomotiva lahko vleče vlak v str¬
mino in ni nevarnosti, da bi “spo¬
drsnila”.

‘Puente de Inča”: Majhna gorska va¬
sica blizu čilske meje že 4000 m viso¬
ko. Dve zanimivosti ima: zdravilne top¬
lice in pa naravni most. Voda v topli¬
cah — so mi pravili — ima to poseb¬
nost, da nekatere predmete počasi po-
apneni. Kot zgled mi je dejal neki go¬
spod, da če pusti v vodi čevelj en dan,
se zdi, kot da bi se spremenil v kamen.
Druga posebnost pa je “Inča most’’. Je
to naravni most. V skalo je voda zvrtala
luknjo in tako je nastal most, čezenj so
potem speljali cesto, ki pelje mimo ki¬
pa “Cristo Redentor” v Čile.

Kmalu zatem smo z vlaka gledali na
Aconcaguo, najvišjo goro Andov. Pokri¬
ta je bila s snegom in tako majhna se
je zdela in nedolžna, kot bi bilo nomo-
goče, da bi pogoltnila pred leti sloven¬
skega izseljen, duhovnika g. Kastelica.

Vlak se je vidno vzpenjal dokler ni¬
smo prišli v “Las Cuevas” ob 10 h zve¬
čer; smo še na argentinski strani, a so

Vsak teden ena

PESEM TRETJEGA MAJA
Dr. Tine Debeljak

Danes svobode prižgal se je žar
na cvetni maj,

zopet Slovenec bo svoj gospodar
na vekomaj.

Živi svoboda!

'Živi Slovenija!

Vriskaj in poj sedaj:

Hej, tretji maj.

Sredi Slovenije Triglav stoji,
naš skalni car,

žezla mu nikdar več ne zamegli
noben vihar.

Vladaj nam slavno
širno Slovenijo
slednji slovenski kralj.

Hej, tretji maj.

ster Moulin rouge. Po zvočniku so pa
prenašali tudi lepe slovenske pesmi s
plošč in lahko glasbo. Za postrežbo go¬
stov je bilo dobro preskrbljeno.

Prireditev je lepo uspela. Tudi tokralj
se je izkazalo, kako dobro služi svojim
namenom slovenski dom v San Justo, ki
se uradno imenuje “Naš dom, zadruga
z omejeno zavezo”. Ustanovljena je bila
23. marca 1956, pravno osebnost je do¬
bila 25. jun. 1957, v Zadružni direkciji je
pa bila vpisana 7. nov. 1957. Zadruga
Naš dom je lastnica skoro 900 kv. me¬
trov velikega prostora in hiše v ulici H.
Yrigoyen 2756 v San Justo. Cena za ves
ta svet je bila 180.000 pesov ter je bila
plačana v dveh obrokih. V času ustanav¬
ljanja zadruge so kupno pogodbo podpi¬
sali gg. Ludvik Hren, Ivan Oven in Vin-
Goršič. Po odobritvi pravil zadruge Naš
dom je pa bila lastninska pravica z no¬
tarskim aktom prenesena na zadrugo.

V domu je skoro vse dni v tednu ze¬
lo živahno. Tako imajo vsak ponedeljek
popoldne v domu slovenski otroci pouk
v slovenščini, domovinoznanstvu in ve¬
rouku. V slovenski tečaj jih prihaja vsa¬
ko leto več. Letos jih je že okoli 75. Te¬
čaj vodi z vso požrtvovalnostjo gdč. An¬
gelca Klanškova. Otroci tega tečaja so
že ponovno nastopili javno z lepo naštu¬
diranimi pevskimi in rajalnimi točkami.
Ob sredah se v domu redno zbirajo slo¬
venski športniki. Vadijo se v vseh šport¬
nih panogah. Da lepo napredujejo so po¬
kazali pri zadnjih mladinskih športnih
tekmah. Ob sobotah prihajajo v dom
dekleta in žene na krojni tečaj, ki ga
vodi ga. Furlanova. Ob nedeljah so pa
po slovenski maši v domu stari in mla¬
di. Mladina igra razne 'igre, starejši se
pa pomenijo o različni stvareh.

V zadnjem času je odbor zadruge
zgradil veliko kegljišče, nad njim pa
ga’erijo, ki je letcs že lepo služila svo¬
jemu namenu ob začetku mladinskih
športnih dni. Ureditev kegljišča in gale¬
rije bo stala okrog 30.000 pesov, še pred
tem je odbor zadruge pokril vse dvori¬
šče s ploščicami.

(Nadaljevanje na 4. strani)

nas že prevzeli čilski železničarji. Ni
manjkal pregled dokumentov. Kmalu
smo odrinili. Vožnja je zdaj lepša. Lo¬
komotiva je električna in zato bolj snaž¬
na in da vtis skoraj večje varnosti. Ko
bi bilo podnevi! Vlak je zapeljal v tu¬
nel. Ven smo prišli že na čilski strani.
Luna nam je dajala toliko luči, da se
dobro vidi divjost pokrajine. Na bliž¬
njem pobočju so se poznale tudi serpen¬
tine mednarodne ceste, ki veže Argen¬
tino s Čilom. Prav spodaj na dnu pa je
blestelo nekaj lučk kot oči majhne gor¬
ske vasice. Na čilski strani smo pomak¬
nili uro za 60 minut nazaj.

Nekako ob pol ene zjutraj smo prišli
v “Los Andes”. Treba je bilo izstopiti
na carinski pregled. Po pregledu, več
ali manj natančnem, smo se vsedli na
pripravljeni vlak, da nas popelje vsake¬
ga po želji: v Valparaiso ali v Santiago,
samo vagon je bilo treba izbrati. Od tu
; e železnica že širokotirna in seveda e-
lektrična. Ob 2 h smo . odrinili proti
Llao-Llao. Tu so nas ločili. En vagon so
priljučili k vlaku za Santiago, drugega
pa k vlaku, namenjenemu v Valparaiso.
Kdaj in kako so to storili, ne vem, ker
sem spal. Ko sem se zbudil, sem le opa¬
zil, da se vozim v nasprotno smer kot
preje. Ker je bilo ponoči, ni bili videti
nič — sem pa tja je vlak ustavil. V tej
pozni uri potnikov ni bilo. Ob 4.20 smo
se ustavili v Valparaiso. žive duše nik¬
jer, razen dveh ali treh železničarjev.
Kaj storiti v tej uri? V hotel do jutra?
Se ne splača. Kar na klop sem se stisnil
in čakal dneva. Nekaj časa mi je delal
družbo železničar. O marsičem sva kle-
patala. Potem pa sem zadremal.

(Nadaljevanje sledi)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 1. V. 1958 - No, 18

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA

DRUŠTVENI OGLASNIK

V svrho poživitve arg. gospodarstva
bodo skupine emigrantov sedaj ostreje
prerešetane, preden jim bo dovoljena
naselitev. Za dokaz, da je možno izve¬
sti sistematično naseljevanje, so v kra¬
jih Melcho Romero, Prov. Buenos Ai¬
res, in Valle Azul, Prov. Rio Negro že
pričeli s kolonizacijo. Tja je prišlo 83
nemških družin, ki se bodo posvetile
vrtnarstvu. Iz Sev. Afrike ho prišlo
okrog 3000 Francozov z družinami, ki
se bodo stalnim napetostim v svoji do¬
sedanji domovini umaknili z naselitvijo
v prov. San Luis in San Juan. Poleg
teh francoskih družin bodo naselili tudi
španske družine iz Maroka. Vsi ti bo¬
do prišli z lastnim kapitalom in jim bo
država stavila na razpolago vse potreb¬
ne dodatne kredite. Prav tako bodo z
lastnim kapitalom prišli Nizozemci, ki
se bodo posvetili ribolovu, in nekatere
japonske družine.

Jugoslavija bo za svoje potrebe in
in delno tudi za izvoz pričela z gradnjo
osmih tovarn za sladkor iz sladkorne
pese. Po dosedanjih načrtih naj bi v vsa¬
ki republiki bila ena — za Slovenijo v
okolici Maribora, medtem ko bi Srbija
imela dve tovarni, in prav tako Mace-
donija.

V okvirju nedavno podpisanih dogovo¬
rov z državami za železno zaveso je arg.
železnižka družba kupila na Madžar¬
skem 46 diesel vagonov in 44 vagonov
za progo Belgrano.

52 milijard mark (okrog 13 milijard
dolarjev) bo veljala oborožitev Zah. Nem¬
čije v letih 1958-61.

Zmanjšanju potrošnje petroleja v
USA ni kriv uvoz petroleja iz inozem¬
stva, kakor trdijo USA petrolejski mag-

Vtladinshi zbor
w Gallusa 99

Vas že sedaj
vabi
na

MLADINSKO

SPEVOIGRO

KIIESNIČEK

17. in 18. maja

v

CIUDADELSKI

DVORANI

| REZERVIRAJTE SI TA DNEVA!

nati, ampak povečanje uporabe naravne¬
ga plina, meni Wallstreet Journal, ki
petrolejskim veljakom očita, češ da se
ne smejo razburjati nad inozemskim u-
vozom, kajti ta uvoženi petrolej ni last
inozemcev, ampak amer. petrolejskih
družb izven področja USA.

PO ŠPORTNEM SVETU

Argentina : paraguaj 2:0 ((1:0). V

soboto sta obe državni moštvi odigrali
revanžno tekmo v nogometu. Zmagali
so domačini, ki so se revanžirali za ne¬
davni poraz. Toda moštvo kljub zmagi
ni zadovoljilo. Paragvajci, ki igrajo ze¬
lo enostaven praktičen nogomet, tudi ni¬
so pokazali take igre, kot so pričakova¬
li gledalci.

Južnoameriško lahkoatletsko prven-
sto je odnesel Brazil z 244 točkami,
sledijo Argentina 187, Čile 144, Urug¬
vaj 38, Peru 28, Colombija in Ekvador
4, Paraguaj 3. Prav tako so si Brazili-
janke osvojile prvo mesto z 9514 toč¬
kami, slede Čile 64, Argentina 52%,
Peru 27, Urugvaj 12, Paraguaj 4.

4. Jugoslovansko lahkoatletsko prven¬
stvo v zaprtih prostorih je bilo v Za¬
grebškem velese'mu. Partizan je osvojil
prvo mesto, drugo pa celjski Kladivar.
Postavljenih je bilo 5 novih viškov.

NAROPAJTE IN ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

4. MAJA

Študijski Dan S K A D - a

Vabljeni vsi akademiki,
abiturienti in
prijatelji

H O G A R SAN VI CENTE
(Tequendama 3757)

LaJ Z E NOVAK

izključno zastopstvo

IB I M A II . S. R. E.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

Opozorilo glede posmrtnine. Društvo
Slovencev v Buenos Airesu sporoča svo¬
jemu članstvu slednje:

1) Ob smrti gospe Malavašič Rafaele
je Društvo Slovencev izplačalo že de¬
vetinštirideseto posmrtnino. Lepo pro¬
simo vse člane, da plačajo posmrtninski
prispevek, znaša tri pese za vsak smrt-
in primer.

2) Z veseljem sporočamo, da v zad¬
njem času članstvo bolj redno plačuje
svoje obveznosti do društva kot jih je
plačevalo lansko leto. To je omogočilo
odboru, da je dvignil posmrtnino od
$2100.— na $2300.—. če se bo to na¬
daljevalo in če bo še kaj več rojakov
pristopilo v Društvo Slovencev, bo mo¬
goče posmrtnino še zvišati.

3) V lastnem interesu vsakega čla¬
na je, da ima urejeno članarino in pla¬
čane posmrtninske prispevke na'manj
za tri smrtne primere v naprej. Le na
ta način je mogoče, da Društvo Slo¬
vencev ob smrti člana (pa tudi več čla¬
nov) lahko takoj izplača posmrtnino,,
ki je za svojce velika pomoč in mnogo¬
krat edini denar za plačilo pogrebnih
stroškov.

f

OBVESTILA

Ob prvi obletnici svojega obstoja
nas vabi Mladinski zbor “Gallusa” na
svojo prvo samostojno prireditev. S pol¬
no paro pripravljajo naši mladi peveki
mladinski spevoigro “Kresniček”. Prire¬
ditev bo gotovo nekaj izrednega za nas,
saj mladinskih prireditev močno pogre¬
šamo. Pa tudi za starejše bo spevoigra
lahko lep užitek. Opozarjamo že sedaj
na to prireditev, ki bo v soboto 17. ma-
: a zvečer in v nedeljo 18. maja popol¬
dne. obakrat v ciudadelski dvorani.

II. kulturni večer SKA bo v soboto 3.
maja t. 1. ob sedmih i  večer v Bullriche-
vem salonu, Sarandi 41, Capital v pri¬
redbi Literarnega odseka. Predaval bo
predsednik Ruda Jurčec o svetu Ljub¬
ljanskega triptiha. Pisateljeva krajevna
in časovna označba dejanja bo gotovo
zelo dvignila užitek pri branju romana.

Toliko lepih slovenskih pesmic iz
otroških ust naenkrat v tujini še nismo
slišali, kot jih bomo na koncertu, ki nam
ga bodo pripravili “LANUŠKI PEVČKI”
v nedeljo dne 4. maja v cerkveni dvorani
San Justo z začetkom ob 16!

Športni odsek “Našega doma v San
Justo” ima v soboto, 3. maja ob 19.30
uri letni občni zbor. Vsi člani iskreno
vabljeni. Referent.

Krajevni odbor Društva Slovencev

v Ramos Mejia bo priredil v nedeljo
4. maja popoldne ob 16.30 v cer¬
kveni dvorani v Ramos Mejia svoj
XIII. prosvetni večer s predavanjem

g. Janka Hafnerji o temi

RAKETE IN SATELITI

Predavanje bodo spremljale skiop-
tične slike. Po predavanju bo o tej
zanimivi temi tudi razgovor.

Vsi člani in prijatelji Društva Slo¬
vencev iskreno vabljeni!

Slnžbo dobe

Slovenska strojna delavnica in livarna sprejme:

TOVARNIŠKE DELAVCE za strojno stroko za delo na strojih v
livarni s prakso ali brez nje. Prav tako vajence za isti obrat. Javiti se V
novih tovarniških prostorih v ul. Remedios, de Escalada 135 (biv. ul. San
Martin) v Saenz Pena (Villa Raffo), tri kvadre od postaje, ter 2 kvadri
od ul. Lope de Vega. B. SELJAK

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T,- E. 40 - 1605 Buenos Aires

SAN JUSTO

(Nadaljevanje s 3. strani)

Čeprav ima Naš dom v San Justo ve¬
like in lepe prostore, vendar za večje
prireditve ne zadoščajo več. So že pre¬
majhni. Treba je namreč upoštevati daj-
stvo, da je v San Justu ena najmočnej¬
ših slovenskih naselbin na področju Vel.
Buenos Airesa. In če postajajo društve¬
ni prostori za prireditve že premajhni,
je to pač samo v pohvalo Sanjuščanom,
ker s tem dokazujejo, da jim je pri srcu
slovenska stvar ter jo tudi finančno
podpirajo z namenom, da bi slovenski
mladini ustvarili res prijetne prostore,
v katerih se bo vedno rada zbirala, ter
se v njih narodno izobraževala in utrje¬
vala. Zato člani odbora zadruge Naš
dom mislijo tudi na bodočnost ter imajo
v načrtu nakup stavbne parcele zraven
društvenega prostora v izmeri 400 kv.
metrov. Na tem stavbišču mislijo po¬
zneje postaviti dvorano.

V okviru zadruge deluje več odsekov.
Tako socialni, kulturni, mladinski in
športni. Vsi skušajo zajeti zlasti sloven¬
sko mladino ter jo s kulturnimi, šport¬
nimi in družabnimi prireditvami čim¬
bolj pritegniti na Naš dom. J. K.

ESLOVENIA LIBRE

Ediior responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccion y Administracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

“VASOVALCI” so sneli dve
novi plošči:

V-4 Martin Keber

Je na Drav’ci meglica
V-5 Imam tri ljubice

Pa kako bom ljubila
ki se dobe pri: F. Fajfar — Florida;
P. Homan — Munro; S. Lipušček — San
Justo; O. Pavlovčič — San Martin; S.
Reven -— Lanus; ali pa pri “JADRAN”
srl. 25 de Mayo 533/3 — Buenos Aires.
Število plošč je omejeno.

Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je dne 4.
aprila v Loškem potoku previden s tolažili svete vere preminul naš dragi
mož, oče, stari oče, brat, svak in tast

gospod ALOJZIJ KNAVS

K večnemu počitku so ga položili na farno pokopališče v Loškem po¬
toku ob-obilni udeležbi prijateljev in lovskih tovarišev.

Naj mu bo Gospod dober plačnik!

Sv. maša zadušnica bo 22. junija v slovenski kapeli na Ramon Fal¬
con 4158.

žalujoči:

Žena Franja Knavs roj. Rojc,
hčere Milena por. Drenšek, Slava por. Pergar,
. sin France, zeta Štefan in France,

vnuki Marija, Janezek, Marjetka, Anica
ter ostalo sorodstvo.

Buenos Aires. Loški Dotok. Gora-Sodražica. Ljubljana. Cleveland

ZAHVALA

Ob težki izgubi moje nepozabne žene gospe RAFAELE MALAVAŠIČ
se iskreno zahvaljujem č. g. J. Kalanu, ki ji je podelil sv. popotnico in sv.
poslednje olje; č. g. direktorju A. Lebarju za opravljeno pogrebno sv.
mašo, vodstvo pogreba in tolažilne besede ob odprtem grobu; čč. gg. dr.
Žaklju, dr. Starcu, dr. Rozmanu, Škrbetu in Stanovniku za spremstvo po¬
greba, č. sestram dominikankam za lepo petje pri pogrebni sv. maši.

• Posebno zahvalo sem 'dolžan g. dr. P. Barousse-u za velikodušno po¬
moč v njeni dolgi in težki bolezni. Dalje moja iskrena zahvala gospema
Duričevi in Kinovi za njuno veliko pomoč v njeni bolezni; gospema Lor-
garjevi in Hribarjevi za tako skrbno pripravo mrtvaškega odra; pevske¬
mu zboru Gallus, ki je odstopil sobo, kjer smo pokojno položili na mrtva¬
ški oder. Najlepša hvala Društvu Slovencev za izplačno posmrtnino.

Moja iskrena zahvala vsem številnim rojakom, ki so pokojno toliko¬
krat obiskali in tolažili v njeni težki bolezni, jo prišli kropit, jo spremili
na njeni poslednji poti in ji darovali cvetja na grob.

Vsem naj Bog stotero poplača!

Žalujoči mož Valentin Malavašič

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (83)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Toda zapuščenost, praznina, je bila še
vedno okvir preteklosti in možnega po¬
vratka. Sedaj pa stoji tu tujka iz ka-
rarskega marmora, ki jo je napravil
mojster Fabich z modrim pasom, vsako
sekundo stoji tu na razpolago vsem in
podi resnično in živo izpred oči tiste,
ki jo je videla. Z bolečino se Bernardka
obrne in odide. Razočarani sestri sprej¬
meta čudno obnašanje za nepobožno
mrzloto.

Na mestni meji mora kočijaž še en¬
krat ustaviti. Mlinar Anton Nicolau pri¬
teče nenadoma k vozu s šopkom belih
rož v rokah. Zmedeno jih ponudi Ber¬
nardki.

“Bodoči božji nevesti in ljubljenemu
otroku kraljice rož te rože”, je dekla¬
miral in bil vesel, da se mu s trudom
priučeni stavek ni ustavil.

“Oh, gospod Anton, mnogo prelepe so
in ovenele bodo na dolgi poti, “je rekla
Bernardka prestrašeno. Ena izmed nun
je vzela šopek.

“Nisem hotel danes priti z drugimi,
gospodična Bernardka”, je jecljal An¬
ton. “Hotel sem vam namreč nekaj po¬
vedati.”

“Kaj ste mi hoteli povedati, gospod
Anton ? ”

“Da, kaj sem vam hotel povedati, go¬
spodična Bernardka... Težko je to re¬
či. ..”

Dolg molk. Obe spremljevalki sedita
zravnano v vozu. Bernardka napeto gle¬
da v Antona Nicolaua. Obupan je gladil

svoje črne brke in pot mu je stopil na
čelo.

“Hotel sem reči”, je nazadnje spravil
iz sebe, “da je moja mati že zelo stara.
Privajena sva eden na drugega, in dobro
se razumeva. In star sem že štiriindvaj¬
set let. In trdno sem se odločil, da se
ne bom oženil, gospodična Bernardka,
Zakaj mati in snaha se ponavadi ne ra¬
zumeta preveč dobro, kajne. Neoženjen
bom ostal tudi jaz, to sem hotel poveda¬
ti. . . Iz zdaj, srečno pot, Bernard¬
ka...”

Poiskala je rožo iz šopka in mu jo da¬
la.

“Dobro se imejte, gospod Anton...”

Devetintrideseto poglavje
VODITELJICA NOVINK

Mati Jožefina Imbert, prednica samo¬
stana svete Gildarde, je odšla po stopni¬
cah v govornico, kjer je Bernardka Sou-
birous čakala že celo uro. Nihče ne bi
plemeniti sestri prisodil, da je pravkar
V svoji celici goreče molila in da ni bil
predmet njene goreče molitve nihče dru¬
gi kot slavna čudodelka iz Lurka, ki naj
bi danes kot novinka vstopila v kon-
vent. Kakor da je bi vedela, kdo jo ča¬
ka, je mati Imbert z bežnim pogledom
ošinila čakajočo, ki se je ob njenem pri¬
hodu vzdignila.

“Torej ste vi postulantinja, ki so jo
pripeljali iz Lurda”, je vprašala precej
strogo in preplašena Bernardka si je mo¬
rala priznati, da jo čaka novo zasliša¬
nje. Odgovorila je s šibkim glasom:

“Oui, Madame la Superieure.”

“In kako se pišete?”

Moj Bog, saj vendar ve, kako se pi¬
šem. Toda dela, kakor delaja vsi drugi.
Nič ne smem pripomniti.

“Bernardka Soubirous, Madame la
Superieure.”

“Koliko ste stari?”

“Dvajset proč, Madame Superieure.”

“In kaj znate?”

“Oh, pas gran chose, Madame la Supe¬
rieure,” odvrne Bernardka. Odgovor je
bil eden takih, ki je res podoben pre¬
drznosti. Prednica za hip dvigne oči in
preiskujoče gleda v temne, mirne Ber-
nardkine oči.

“Mais alors, mon enfant”, reče, kaj
naj počnemo z vami tukaj ?”

Bernardki se zdi, da ni njena stvar,
da bi na to vprašanje odgovorila. Zato
molči. Prečastita je torej prisiljena, da
po molku sama znova prične razgovor.

“Kakšen poklic ste si želeli zunaj v
svetu?”

“Oh, Madame la Superieure, mislila
sem, da bi bila za služabnico dobra:-.”

V tem stavku je bil spet skriven pri¬
zvok, ki ga prednica ni mogla razpo¬
znati. Kaj naj si misli o deklici? Ustni¬
ce petdesetletne redovnice so se zaostri¬
le. Naslednje vprašanje je bilo skoraj
jedko.

“In kdo vas je priporočil naši kongre¬
gaciji?”

“Mislim, da njegova milost gospod
škof neverski...”

“Aha, Monseigneur Forcade,” se o-
brne prednica z rahlim nasmehom proti
visoki vitki nuni, ki je ravnokar stopila
skozi vrata.

“Ste slišali? Monseigneur Forcade,
ce cher et saint homme! Temu otroške¬
mu srcu se imamo zahvaliti za podob¬
na priporočila... To je postulantinja iz

Lurda. Kako je bilo vendar, vaše ime,
hčerka?”

“Bernardka Soubirous, Madame la
Superieure.”

“In to je častita mati vzgojiteljica
novinsk. Nje se boste držali v bodočno¬
sti. ..”

“Midve se že poznava,” reče mati Te¬
rezija Vauzous, ne da bi pokazala pre¬
senečenja. Lepi obraz nekdanje lurške
učiteljice, amaconke Kristusove, ka¬
kor jo je imenoval abbe Pomian, se je v
zadnjem letu zelo potegnil. Ozke ustni¬
ce so vse preveč odkrivale dlesni. V
majhnih, globoko vdrtih očeh ni bilo
veselja, ki izvira iz samopremagovanja,
temveč neznana žalost. Bernardka je
pogledala Vauzousovo kakor večkrat
prej, kadar je sama stala pred Lopmi.
Mati Imbert vpraša zdaj vzgo iteljico
novink.

“Ni dolgo, kar je novina Angelina
sama želela vrniti se v svet. Kdo oprav¬
lja njeno delo?”

“Ker je novicinja Angelina šele vče¬
raj zapustila hišo,” odvrne mati Vau-
zous, “je mesto kuhinjske pomočnice še
prazno, Madale la Superieure.”

“Toliko bol''še. Tako more postulan¬
tinja že jutri nastopiti službo...”

Potlej se je s prizanesljivo milobo
obrnila k Bernardki.

“Pod pogojem, moj otrok, da jutri ne
boste trudni in da bo delo odgovarjalo
vašemu zdravstvenemu stanju. V glav¬
nem gre za umivanje posode, za či¬
ščenje sočivja in lupljenje krompirja, za
čiščenje tal in za pometanje hodnikov
in stopnic, skratka, za najnižje posle,
ki so tukaj. Pazite dobro: ne dajem
vam ukaza, temveč vam samo predla¬
gam. če se ne čutite toliko močne, da
bi moj predlog sprejeli, ker vam takšno
delo telesno ali duševno nasprotuje, mi,

prosim, takoj povejte...”

“Oh ne, Madame la Superieure,” hi¬
tro poprime Bernardka. “Delo mi ni
prav nič zoprno in srečna sem, da mo¬
rem priti na mesto kuhinjske pomočni¬
ce. ..”

Prav nič ni vedela, da je s tem odgo¬
vorom imenitno prestala izpit iz poniž¬
nosti. In vendar je tudi ta preizkušnja

0 ponižnosti neko nesporazumljenje, ka¬
kor se jih je že toliko pripetilo med
Bernardko in ljudmi. Ni hčerka genera¬
lova, kakor vzgojiteljica novink, tudi
ne hčerka močnega kmeta, kakor mati
Imbert. Pomivanje posode, umivanje tal
in čiščenje stopnic, kar je bilo dnev¬
no delo njene matere, se ji ne zdi-
prav nobena ponižnost in poniževanje,
temveč zaupno otroško delo, ki je sa¬
mo po sebi razumljivo. Nune so pri¬
čakovale ničemurnega svetnega otroka,
ki se je opijanil slave. Po massabiell-
skem triumfu bi bilo to pričakovati.
Bernardka pa je odkrito srečna, da bo
mogla v hiši delati najnižja dela. Sko¬
raj lahkotno se nasmeje in prednica
zadovoljno pokima.

“Tako, in sedaj pojdite z materjo
vzgojiteljico novicinj v refektorij, kjer
boste pri mizi lurških sester dobili ve¬
čer‘o. ..”

“Z dovoljenjem. Madame la Supč-
rieure, še en pomislek”, se je oglasila
Mafija Terezija Vauzous. Postulantinja
nosi ime, ki je vzbudilo v svetu veliko
zgledovanje, ki se je pojavljalo v časo¬
pisih in ga je celo škof uporabljal v
pastirskem pismu. Za nas imajo velika
imena malo zvenka, četudi so priborje¬
na z veliko muko. Ločimo se od vsega,
v čemer svetu kaj pomenimo in v če¬
mer svet za nas kaj pomeni. Povrh vse¬
ga : e ime Bernardka res otroško zmanj-

1  ševanje in poniževanje...”