L tot to kot t*ii dolov-okogo l|ud«tvo. Delavci oo o p ra v i ¿«ni do vttfl* kar produclro|o. Thl« pap«r i« 4«voi«d to th« InurMic of tho working cl»««. Work» oro oro ontltlod to oll whot thov product. ŠTEV. (NO.) 444 laurea»« leooee-oia«« Matter, Um. I, I tor, et tie pect offtee «naa w oí cu ftkU... it Cbi««u IU. iieaer t«. Aal of Cee#ro. et Marek *4 irt». . UMlCi: 4U0I V. 31. Str., UftlCl|t, "DoUvci vseh dežela, združite se! n SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 14. MARCA, (MARCH) 1916. PAZITE1 noitovllko v okUpafu-kl «o nahaja polog va-eega naslova. prilopl|o* n »ga .poda) ali no ovitku. Ako (445) |o atovllka . . t oda | vam • prihodnjo itovilko naioga llata poteč« naročnina, ProoA-mo ponovit« |o tokof. LETO (VOL.) XI. KAZENSKA EKSPEDICIJA ALI VOJNA? Oborožen pohod ameriške vojsk»- v Mehiko j«» gotova utvar, in preden pridejo te vrste čitate-Ijetu v roke, je uiigoče, da pride že do spopada ¡ti da ho tekla kri. To je enostavno dejstvo, ki ga potrjujejo vse priprave, in vprašanje je le to, kakšen obseg dobe hoji; ali ho to res tnkozvana kazenska ckspedieija, ali bo vojna v pravem in popolnem pomenu besede? Želja govori za prvo; nekoliko pre ver znakov pa kaze na drugo. V interesu obmejnega ameriškega prebivalstva bi bilo, da se zadostno zavaruje zoper take napad«', kakršen se je zadnjic izvršil na mesto Columbus; v interesu drugih, zelo mogočnih in vplivnih, predvsem pa bogatih krogov bi bilo. da sc — zasede in anektira Mehiko. Da bi bil položaj ob Rio (îrandc, ki se je bil /.boljšal, ko so Zediitjene države priznale Curran-zo, zopet kritičen, odkar se je pričela aktivnost Villovili čet. zlasti pa izza znanega napada na vlak iu usmrtitve Američanov pri San V salad, je vsakdo lahko opazil. V kongresu, zlasti v senatu, ji« prikipela razburjenost tedaj do takega vrhunca, da je le hladnokrvnost administracije preprečila akcijo, ki bi se bila neizogibno razvila v odprto, veliko vojno. Vihar sc jc potem polagoma polegel, dasi so od časa do časa še vedno prihajala poročila o napadih na Američane in o nevarnosti za potnike in naseljence. Mnogo takih vesti je bilo naravnost izmišljenih; ali četudi je bila tuputum katera resnična, sc j* zgodilo vse na mehiških tleli. Tedaj je prišel ponoči na marca napad na mestece Columbus v New M»-\»co. Poročila pravijo, da je pet."to oboroženih mehiških hamlitov. ki jih je baje vodil Francisco Villa, v temi prekoračilo mejo, napadlo mesto, u-bilo šestnajst ljudi, med njimi sedem ameriških vojakov, požgab» nekaj hiš in ropalo« kur je moglo. Naposled so jih ameriški vojaki pod poveljstvom majorju Frank Thompson« pregnali. Mnogo napadalcev je bilo v boju ubitih; štirideset trupel so našli vojaki po cestah, in so jih sežgali. Ko so bili bandit i že na begu. jih je padlo m- osemnajst ; med njimi je bil tudi Villov najvišji oficir Pablo Lopez. ('entrai Hotel je bil prvi dom. ki so ga Mehikanci Ifl'Sftii, in več ljudi je v njem zgorelo. Lastnika hotela A. L. Ritchie in gosta \V. K. Wal-kerja m> ustrelili, ko sta hotela pobegniti. Lekarnar C. C. Miller je hotel priti y Hoover Hotel: tudi on je bil ustreljen. Potem s<» bumliti napadli tabor trinajste ka-valerije in sn več vojakov deloma ubili, deloma ranili. Pravijo, da je Villa potegnil ameriške obla- ' sti s tem za nos. da je dal v Haehito, N. M., odpo-slati brzojav. ki je pravil, da je Villa v Nogales Ranch v Chihuahua. Medtem je pa korakal s svojo četo preko Kosques fíronde, jugozapadno od Columhusa. Ko so Villovci napadli mestece, je poslal lajtnaut Castleman, ki je imel službo, vse vojake na ulico. Mehikanci, ki so imeli številno veliko premoč, ho z divjimi kriki tekali po ulicah. Kurir je pohitel k majorju Lmdsleyu v (¡ibbons Raneh, 1-'» milj od Columbusa, po pomoč. Ko so začele pokati puške, je bilo v>;e mesto pokonci. Neki mehikanski renčar, ki so ga bili Villovi ljudje prej vjeli, pu jim je med bojem pobegnil, je pravil polkovniku Slocumu, da sta vodila napad Villa in Lope/, iu du je dal Villa dan poprej obesiti štiri v jete Amerikam*«', med njimi McKin-nev, Corhett in O'Neil. Dejal je baje tudi, du bo du! ubiti vsukega Amerikanca, ki mu pride v roke, ker mu je Amerika storila krivico, ko jc prizna Iu Carranzo. In sedaj pojde ameriško vojaštvo v Mehiko; geslo je: V jet i Villo živega ali pa mrtvega!' Vlada iu vojna uprava sta storila že vse priprave v ta namen, mobilizira se vidika vojaška sila, iu ker mora ostati gibanje čet tajno, za kar skrbi stroga cenzura, je mogoče, da se je ckspedieija že pričela, kb to pišemo. Kaj se ho iz nje izleglo, je drugo vprašanje. Popolnoma razumljivo nam jc, da razburja kri, kar se je zgodilo v Coluinhusu. Dejanje je bilo razbojniško. Iu gotovo se ne more kar pasivno gledati, če moré lupeži ameriške dr/.avlja-I ilc. Ako ima član Zedinjenih držav pravico, da «rži stric Sam po vsem svetu roko nad njim. pa naj potuje po železnici ali na ladji, ima gotovo še več pravice, da skrbi vlada doma za njegovo var-ih »st. ('¡tali smo z velikim pntosoni pisane članke o Villovem banditstvu in o Carrunzovi nemoči. Vse to je ali right. Ali kljub temu bi radi vedeli nekaj «Iruzcga, na kur pa nismo mogli nikjer najti odgovora. Nemara j«1 sedaj lov za Villo res neizogiben; toda če je sedaj tako, je treba vprašati, kako da je postala ckspedieija neizogibna, kaj je povzročilo to neizogibnost in kje je krivda. Pravijo nam-/Napad na Columbus je dosti jasen vzrok, krivec j»' pa Villa. Dobro je. Napada ne obsojamo nič manj o-stro kakor drugi, iu niti v sanjah ne bomo zago-varjaji sedanje Villo ve metode. Ali to je vprašanje. ee je Vlila edini krivce! Morda dela Villa na svojo pest. Morda dela po željah drugih faktorjev; morda je celo orodje v tujih rokah. Vse, kar delu zadnji čas, ima očividcu namen, da provocira Zcdinjene države, iti naša ckspedieija v Mehiko, naj bo kakršnakoli po svojem obsegu in značaju, bo le izpolnitev nje-govih želja. Cisto enake želje imajo pa tudi drugi. Imajo jih ameriški kapitalisti s svojimi velikimi posestni v Mehiki; imajo jih drugi ameriški kapitalisti, ki računajo. Ha bo treba za ckspcdici-jo mnogo vojnega matfrijala in da bodo mehiški boji mogočno podprli agitacijo za militarizem. Vztrajnost velja. Od kapitalistov bi se delavci lahko marsičesa naučili. Tudi vztrajnost v boju je taka reč, ki jo denarni mogotci prav dobro razumejo, in če bi jih delavci posnemali, bi tudi pogostoma lahko dosegli večji uspehe. V državi New York velja približno dve leti takozvani "Full Crew Lan." Ta postava predpisuje, da smejo voziti vlaki samo s popolnim moštvom na lokomotiv i in na vozovih, in je bila potrebna ne le v interesu železničarjev, ampak tudi zaradi varnosti potujočega občinstva. Ce ni na vlaku dovolj uslužbencev, «lelo pa mora biti vendar opravljeno, kakor da bi bili vsi v službi, jc naravno, da so ljudje preobremenjeni; nastav-lji-nce spravlja to v bolezni, zlasli v živčne bolezni, potnike pa v nevarnost, kajti železničar, ki mota opravljati delo za «Iva, bo kaj lahko omagal, prezrl kakšen signal in tak«» brez svoje resnične krivde povzročil nesrečo, \ Ali ko je legislatura sprejela zakon, sc ni u-kvarjala s takimi mislimi. Sploh ga ni sprejela zato, da bi prišel v veljavo, ampak zato, ker je večina upala, bilo namreč že dvakrat pre«! t« m zgodilo. Topol so se pa vendar zmotili Tedanji guverner Sulzer j«» bil organiziranim železničarjem pred svojo volitvijo obljubil, dii podpiše tak zakon, če b«, v legislaturi sprejet, in javno «lane obljube vendar ni tuogel ¡zlepa prelomiti. Železniškim družbam pa še na misel ni priš lo, da. bi se bile sedaj vdale. Ko je bil zak«»n potrjen, so začele šel«» prav energičen boj proti njemu. Navidez ni reč niti tako velikanska, «la bi hilo zaradi nje pričakovati tako kampanjo, kakršno so uvedli železniški magnati. Ali kapitalisti se ne bojujejo le ira velike reči, teniveč se upirajo tii« 1 i vsaki malenkosti, čim j«* njih žep le količkaj prizadet. In železilišk«' družbe ni,so ostale osamljene. Na pomoč so jim prišle tovarnarske zveze, trgovske iu druge kapitalistične organizacije. Prvič vedo kapitalisti, da imajo skupne interese. Drugič s«» pa denarni kralji preveč željni profitov, da bi s«» zadovoljevali z dobički le enega podjetja. Tisti iniljouar, ki j«- udeležen pri tej ali oni železniški družbi, ima del kapitala vložen tiuli v jamah, tovarnah ali trgovinah. Tako nastopajo eni in isti špekulanti v raznih podjetniških vlogah, zastopajo pa vedno svoje interese. V Alban.v, kjer je s«*«lež državne vlade, so torej hodile trgovske, tovarnarske in vsakovrstne deputaeije,. in vs«' so zahtevale, naj se zakon ovrže. Prirejali so shode, iu tam so sprejemali resolucije proti zakonu. ' VI o železniški uslužbenci s(l pod pisava I i p«'ticije, ki so zahtevale, naj se 1a-koj odpravi ta "delavstvu sovražni zakon." Kako se dobe podpisi za take peticije, **vedn ni nikakršna tajnost. * Ali tudi Sulzerjev naslednik guverner Cl.vnn se ni dal spel jut i na led. marveč je odložil stvar do novih volitev. Komaj je bila legislatura zopet otvorjena, so podjetniki pripravili nov naskok. V legislaturi so ustanovili svojo "l«)bbv", ki je bila sestavljena i/ sedmih dragih advokatov in podjetniških zaupnikov, guvernerju NVhitmanu so pa pošiljali nove deputaeije na vrat. NVhitman se .je izgovarjal, «la mora ostati zakon vsaj se leto dni v veljavi, da se preizkusi in «la s«« spoznajo njegove posledice. N«'ka.j časa je bil nato mir. Zdaj sc je zopet pričel boj. F vod so napravili nekateri kapitalistični listi, ki pripovedujejo, da nalaga zakon železniškim družbam nezn«>sna brentena, da s«» izdatki preogronini, korist pa tako malenkostna, «la se »m morejo ns noben način zahtevati tak«' žrtve «»«! podjetij. In omenjeni listi tudi že trdijo, «la bo imela akcija topot uspeh, kar vedo baje "iz «b» brega vira." Morda imajo res prav. Saj ne bi bilo prvič, «la se razveljavi in potepta košček delavske pravice. Ako pa dosežejo kapitalisti res, kar hočejo, tedaj lahk«» spoznajo delavci, kaj se pravi vztrajnost. Med proletarei je zelo razširjena bolezen, «la vržejo sekiro v kot, če ne pade drevo na prvi u-daree. Par uitMccev jc ta ali oni v organizaciji, in če ne vidi v tem času kakšnih velikanskih uspehov, pn pravi: "Saj ni vse skupaj nič." Kapitalisti ne vržejo nikdar puške v koruzo; če so daues Kdo jc že dokazal, da uiina Vitla opraviti s takimi interesi? Ce se j<» i/, revolucionarja izpre-menil v handitu, tedaj ni nič nemogočega, «la s«' tudi prodaja za dober denar. Intervencija v Mehiki bi zelo prav prišla katoliškim vodilnim krog«un, ki upajo, «la bi dobila katoliška cerkev t«fc«laj zopet tako moč, kakršno 'je imela v Mehiki v preteklosti. Ce j«* katoliški cerkvi hudi«'* dober, da dosega svoje namene, zakaj ji ne bi bil dober ttuli Villa ? Ze v času Huertove zarote so prihajali v javnost glasovi, da financira nemška vlada mehiške homatijc, ker hoče «lati Zedinjenini državam v Ameriki toliko opravka, da'se ne bi mogle brigati za dogodke v Kvropi in zlasti, da bi bil«1 sla-be.jše v sporih z Nemčijo, (V j«' bilo denarja za Huerto iu za Diaza, bi ga bilo lahko tudi za Villo. Vse to so možnosti, s katerimi nima mehiški narod in menda tudi Curranzovji vlada nobene« ga stika. Ali nc glede na lo, «la je Villa morda I«' roka drugih krivcev iu «la žive ti krivci pml streho strica Sama samega, imamo še eno vprašanje. ki ni nič manj važno o«l navedenih in ki je v najožjem stiku z drugim vprašanjem, kako «la j«* postala «'kspedicija neizogibna. Vlada Zedinjenih držav je vedela, «la je položaj ob mehiški meji zelo negotov. Manjši razbojniški napadi na ameriška tla so sc že prej zgodili. Villove grožnje so bile znane v NVashingtonu. Za-ra«li šale menda ni bilo ameriško vojaštvo na meji. ( e pa j«' vse to res, te«laj nam ne more za«l«»-stovati poročilo: "Villovi banditi s«» napadli Columbus," ampak radi bi vedeli; kakšna jc bila vojaška varnostna služba ob meji, da j«' bil tak na-pad mogoč' Saj j«» bilo vojaštvo tam z izrecnim numcn«»m, «la varuje m «jo in prebivalstvo, pa vendar m» mogli banditi brez zadržka prekoračiti mejo iu pohiti celo vrsto ljudi, požgati hiše, ne da bi bilo vojaštvo preprečilo to razhojništvo. Tudi v Coluinhusu j«- bil vojaški tabor, a šeb« k«i so ga banditi napadli, so prišli vojaki na nog«'. Bila je noč; ampak na kritičnih pozicijah j«' treba ravno ponoči največje pozornosti. Saj razume k«»rporal. da se najbolje napada takrat, ka-tiar j" na jveč upanja na presenečenje; na drugi strani pa tudi rsakilo ve, da se inora vsaka či^h najbolj varovati presenečenja. Petsto mož ni armada; ampak patrola, ki se lahko skrije za vsakim grmom in za vsako krtin«», to tudi ni. In vendar se je mogla taka četa vtihotapiti v mesto, ne da bi bil k«lo opazil n.fen prihod. Kakšne so bile straž«», kakšna j«' bila pri-pravljenost v taboru, kakšna je bila služba javljanja in naznanjanja ? In potem: V dobi brezzičnega brzojava in telefona je moral kurir petnajst milj daleč- jahati po pomoč! Ves ta čas, kar ga potrebuje jahač za svojo pot. bi prihranil navaden telefonski klic. Nobene besede ne čitumo v velikih časopisih o teli rečeh, iu prav zaradi tega molka sc nam nehote vsiljuje sklep: Tu ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti. in krivda ni I«» južno, ampak tudi severno od Rio 0 ru tule. Sedaj pu imamo kuz«»nsko ekspcdicijo. Majhna reč, preganjati p«-šeieo Villovih hamlitov, ki štejejo po enih poročilih pcttisoc, po drugih celo komaj t rit isoč mož! Ali ta majhna reč utegne Pok tati mnogo več ju, nego mislijo optimisti. Villa pozna vsako skalo, vsako drevo in vsako mravljišče v krajih, kamor s«- je zatekel. ('«• se bo čutil preslabega za odprto bitko, bo prakticiral geril-sko vojno, ki napravi zasledovalcu nervoznega. Drugo j<> t«», «la je vsled ameriške grožnje zopet mogočno narasla Villova popularnost med prebivalstvom severnih držav. Tretje je t«», «la š<» nihče ne ve, kaj shiri, kaj bo eventualni moral storiti Carranza, da ne izgubi sam tal pod nogami. Prva vest ««I njega je dejala, da obžaluje, «la so se dogodki tako zasukali in «la je Amerika prisiljena na take korake. Druga v«»st govori že «Irugač«». Carranza soglaša, «la zasleduje ameriško voj.i t\<> baudite na mehiška tla, ampak zu-hteva, da se prizna tudi njegovemu vojaštvu enaka pravica na ameriških tleli. Carranza namreč spoznava, da so ameriški koraki silno razburili široke kroge v Mehiki, med temi tudi njegove vojake. Iu v tem ti« i tem večja nevarnost, čim manj j«* mogoče določiti, kakšne «»blik«» dobi iu kakšiTe'situacije ustvari "kazenska ckspedieija." Ako že n«» more biti drugače, kakor «la se gre za Villo, tedaj bi bilo edino, kar bi smela ameriška vlada storiti, če hoče'preprečili voli ko, uso«l-ne |M»sledi«'C, to, da se prvič pobota s Carranzo. Dovoliti mu, da smejo tudi njegove č«»te zasledovati bandite na ameriška tla, ne bi bilo nič težkega iu tudi nič ponižujočegu. Ta koncesija bi morila pomagala, «la bi se omejila akcija res na boj z Villisti.; praktično hi se pa komaj zgodil slučaj, da bi Carranzisti porabili svojo pravico, kajti če je meja zavarovana, bodo bumliti težko dobili priliko, da beže čeznjo. Drugo je pa to, da dobi mehiški narod čim močnejše," očividne in zanesljive garancije, da se Amerika rys potioljmma ouy^uj«» na zasipavanje hamlitov, «la iie ostanejo naše čete niti minuto dlje v Mehiki, kot j«- absolutno potrebno in «la ne izgubi sosedna država niti pedi svoje zemlje. Ce se to m* zgodi, tedaj je beseda "kazenska ckspedieija" 1«' fraza, ki pokriva povsem «Irug pomen. Ce sm t«» ne zgodi, se konflikt z Villo izpremeni v konflikt z mehiškim narodom. In te«laj ni Več vprašanja, kdo vlada v Mehiki. Naj bo na čelu kdorkoli, narodovi volji s«» ne bo mogel upreti nihče. Z«» sedaj j«' ameriška akcija mehiškemu ljudstvu sumljiva. Le ena nerodnost, pa se odpre pekel, in resnična vojna bruhne iz njega. V • Prohibicija in zlocm. Alkohol j«- škodljiv, pijančevanje ima slabe posledici». To se nc «la utajiti. Alkohol j«* strup, ki vpliva na živce iu po živcih na možgane. Tudi na d i uge telesne organe vpliva slabo. Ali vpliv na možgane j«» skoraj najbolj resen. Ce oslabi centralni organ, oslabi» vs«» duševne sposobnosti. Pijančevanje torej «»vira napredek iu razvoj posameznika in vsega plemena. Ker pešajo pod vplivom alkohola duševne sili», si j«- tudi lahko razložiti, «la je ta strup odg«»-voren za tiitioco zločincev. To so d«»gnane in dokazane reči, in ni jih mogoče utajiti. Iz teh laktov pa izvajajo nekateri ljudje edini nauk: Prepovejmo alkohol! Tako je nastalo v Ameriki prohibicionistično gibanje. Seveda ima ta agitacija tudi druge razloge; včasi izvira iz navadne hinavščine, včasi iz sebičnosti, tudi iz profitarske špekulacije. Ali zaključek je v vsakem slučaju napačen. Najbolje p«»kažuje to praksa, ki uči, «la ima prohibicija pogostoma enake posledice kakor — pijančevanje. Iz južnih držav prihajajo prav resne tožbe, da sc vsled prohibicije množe zločini Meščanski časopisi v Memphis, Nahsville, Atlanta io p«» drugih mestih, kamor je prodrla prohibicija, pripovedujejo, da se množe zlasti napadi in umoi i, in pri-lajajo vseskozi «lj» sklepa, da je to žalostna po« slediea prohibicije. V Ch.ittanooga je bilo lani l:iS4 oseb več aretiranih, kak«»r leto pred tem, ko m ni bilo prohibicije, v Nashville 2300, v Memphis štiri tisoč Najzanimivejše pa je, «la je bil«» v Chattaimoga zh eno tretjino več oseb aretiranih zaradi pijanosti, i Prohibicija je prep« védala javno izdelovanje in prodajanje alkoholnih pijač. Posledica je pa tu, «la se sedaj alkohol na skrivnem producirá in prodaja, in si«»«»r se izdeluje najslabše, najskod-Ijivcjše žganje. Pivovarna s«» ne more ustanoviti v kakšnem skritem kolu; vinograd se ne more tajno zasaditi". Te milejše pijače .i«» prohibicija r«'s pre- poražcni, se pripravijo, «h zmagajo jutri, če ne gre jutri, pa pojutršiijem. Proti kapitalistični vztrajnosti je potrebna delavska vztrajnost. gnala, razun iz bogatih rezidenc, kjer že najdejo I ota, «la pridejo do mozelskega vina, burgundca io šampanjca. Kakšen smrdljiv jeruš se pa lahko iz«l«»la v majhnem prostoru, z malimi sredstvi, in ta fa-brikacija se lahko skriva. Ce j«» stvar nekoliko riskant na. je pa tembolj dobičkonosna Na vsak način kažejo izkušnje, «la se «tprtjiie pijače kljub pro« hihiciji izdelujejo in prodajajo. Pijančevanje pa je vsled t«»ga še hujše in nevarnejše. Kvaliteta pijač je v.r tako zanikrna, «h ljudje v pijanosti nc postanejo le neumni, ampak kar zdivjajo. I pijani jo se prej kakor v gostilni, ker je pijača bolj strupena, pa tudi zato, ker se na skrivnem toči in zaradi lega večinoma mnogo hitreje pije. 0. Seveda zasledujejo oblasti izdelovalce in pro-«lajalee žganja. Izkušnja ]ja zopet pokazuje, da je uspeh čisto neznaten. Taka tajna labrikacija !!«►-si v«'lik profit, in zalo se najde ..vedno dosti ljudi, ki se bavijo s tom poslom; če izvoha policija «Iva, m pa lotijo tega t io I a trije drugi. Ce l»i pa hoteli pomnožiti policijo tako, da bi našla in zatrla Vsa taka skrovišča, bi pa to povzročilo stroške, kalerih go1«»vo vsa prohibicija ni vredna. "(iazeta Poljska" poroča «» velikih goljufijah in potvorbah v ruskem vojnem ministrstvu, katerih so deležu«' skoro same vojaške osebe. Polkovnika Šebolkov in Tantarov sta bila v Slisel-hergu po vojnem sodu ustreljena, mnogo drugih častnikov .i«» bilo obsojenih na dosmrtne» prisilno delo v Sibiriji. Ti častniki so bili ustanovili v bližini Arhangelska in Vladivostoka več tovarn, ki s«» predalavale povsod po Rusiji pokradene t«»po ve, pušk«- in munieijo. Tudi avstrijski top«»vi iz Lvova iu ("Vnovič, bojne trofeje Rusov. s«> končno priromali tja. kjer so jih.predelali v najboljše model«». .laponske in ameriške topove so spotoma polovili in "predelavali " Itajc so tako ogoljufali državo za p«'t miljouov rubljev. Zavidni uradniki s»» posegli 'vilic» iu ovadili vso stvar. — K«lo bi pričakoval ka.j druzega iz Knsijc, ko so poilobnc tatvine in sleparije na dnevnem re«lu v vseh «le-želah. kjer j«» vojna * Spomenica poljskih socialistov Primeren odlomek z« na&e razmere v debati o "ljudski obrambi". Priredil Frank Petrich. C'e sedanja evropska vojn« ne prinese tia svet nobene druge koristi, eno je gotovo: pripravila je ponovno |>odiago za čiščenje poj moj o narod nsti, mednarodnosti, idealizmu in praktičnosti z ozirom na socialistično gibanje. Ne da se tajiti, da trpi socialistično gibanje danes na nekakšni verski bolezni, sektarjanstvu, ki izhaja iz napačnih naukov in zaključkov raznih moralnih pridigarjev, ki jih ni prav nič te/ko spoznati kot vkstrem-ne idealiste— utopiste, naivneže, ki ne vidijo nobene vezi in nobene poti med sedanjostjo in končnim ciljem, pa se vsi cd tega tudi slepi in gluhi za vsako sedanje praktično delo. In ker so si to vtep-li v glavo, jemljejo logično socializmu vsako praktično vrednost v sedanji družbi. Oni verujejo samo v revolucijo duhov, brez pripravljanja revolucije realnih stvari v družbi. Ni čuda torej, če se tako razlaganje, ki nima stika z realnim življenjem, ali vsaj ne popolnim, razvija v fiksno religijo, katere verniki kažejo s prstom na praktične socialiste, ki se udeležujejo aktualnih dejanj v življenju, če se zgodi kaj katastrofalnega, rekoč : "Saj smo vam pripovedovali, da kdor ure v vodo, se utopi, itd. itd." Plavanje je toni ljudem tuja reč. Socialistično družbo nosijo "allre-ady made" v svoji glavi, in ko bo ideja v glavi tako napeta, «la je glava ne bo mogla več držati, bo glava počila in socialna revolucija bo porojena. To je tista duševna revolucija, o kateri pripovedujejo in jo prodajajo, kdor jo hoče kupiti. Te vrste socialiste bi človek smatral za navadne v socialistične kokete, za kolo, ki so je vsled odpadlo matice na vrhu hriba snelo, pa teče pred vozom v dolino. Zveza poljskih socialistov je izdelala o poljskem vprašanju spomenico, iz katere je posneti, da na tej bolezni ne trpi samo ena narodnost, ampak «la je njih bratov povsod. In ker s«» havi ta Kpnmeuiea s podobnimi argumenti, kater«' navajamo socialisti, ki stojimo na stališču-"ljudske obrambe", kjer s«' citirata Marks iu Kngcls z ozi-rom na narodnost in vojno, s«*m se namenil, da podam nekaj teti odlomkov in tako seznanim z mislimi Marksa in Kngelsa čitatolje •Prolctar-ea". Spomenica obsega med drugim sledeča poglavja. POSLEDICE NARODNE NESVOBODE Spoznavajoči po lastnih izkušnjah, «la sleile ne samo za buržvazni in kapitalistični razred, ampak tudi delavski razred in socialistične stranke v gotovih mejah narodnim interesom in pozabijo na razredni boj, ne obsojamo nikogar kot iz«la-jalea socialističnih i«lej in nismo nikogar proglasili za krivca, temveč skušamo to raziskati in najti vzroke teh prikazni. Po rnziskavanju pridemo zaključka, «la 4mo bili ravno tako kakor s cerkvenimi.dogmami postavljeni v suženjstvo pod geslom francoskega liberalizma ob koncu 1H. stoletja o takozva-i.em "edinstvu človeštva." Fikcija liberalne bur-žvazije o "človeštvu" je hita,odmev svetopisemske legend«* o potomstvu vsega človeštva po Adamu in Kvi. Kakor je bila deviz« : "en hlev, «mi pastir" potrebna cerkvi v njenih načrtih za svetov- no vlado, tako je bila fikcija o "človečanstvu" zelo porabna fraza za kapitalizem. In pri socialistih j«' našlo t « » geslo odmev brez pomisleka. Napravili so usodo celoga naroda odvisno od obstan-ka bombažnih tovarn v enem samem mostu. To j«* storila Kosa Luxonihurg, F. M «'Il ring in drugi, ko so določili, «la sledi iz dejstva, da so bombažne tovarn«' v Lodzn, njih trgovišč« pu «laleč na vzhodu, v Rusiji, «la j«' Poljska za vedno vtelešenu v Rusijo. Kaj bodo rekli sedaj, k«i je nemška vlada vso te tovarne raz«lejala, njih surovine in stroje preselila v Nemčijo in delavce razpršila ? Ali nas bollo sedaj vtelesili zopet v kakšen drug narod, na podlagi iste kapitalistične fikeije: o edinstvu člo-ve'anstva? Narodnost j«' po njihovem mišljenju samo iluzija: edina realnost je človeštvo, katero ravno sedaj bije samo sebe s kanoni in puškami. Vsako slepo zagrovanjo vodi zi okiio z neprijaznimi očmi. "Nič ne bo iz. njega, le verjemi, Matica? Ne maram takihle piščancev; komaj sfrfota s perutmi, pa mu je premajhen r«»tlni gnoj . . . Pogledal je malo na ono stran hriba in že ne ve od ošabno-sti, kako bi se pretegnil . . . No, Malica, kai misliš, «la te bo pogledal? Še poznal te n«' bo več?" Vsa se je prestrašila, zakaj nikoli ji ni bilo prišlo na misel, «la bi govoril kdaj drugače z njo, kakor ob tistem lepem času, ko sta se izprehajala o mraku, oba tako žalostna in tako polna velikega upanja. In dvom jo je za bolel v srcu; pomešal se je neprijazno v to veselo, prazniško pričakor vanje. "Taki so vsi tisti, ki hočejo Bog vedi kam in Bog ve« I i kaj? Ne zaupani nikomur; če se jim ¿«'¡i iz globeli, naj gredo po svojih potih in naj se n«' vračajo več. Nihče jih ne potrebuje in ne mara; zunaj naj prodajajo svojo učenost! ..." Sovraštvo je pogledalo iz njegovih oči; ustui-«•c so se stisnilo in čelo s«» j«' nabralo v gube. Ilan-ci pa j«* bil«», kakor «la je govorila vsa globel iz njegovih ust. Isto tiho, veliko sovraštvo j«' bilo, pomešano z zavistjo in z grenkim, globoko gloda* jočiin čutom starosti in onemoglosti. Isti cul .1«' bil, ki jo jo izprcletel nekoč na fari, pod velikim, veselim solncem, ki je sijalo tam in ki s«» nikoli ni ozrlo v globel. "No l»o so «»zrl nate! oS| je in ni več naš' "Tako se ne more zgoditi!" je odgovorila llanea mirno v svojem srcu. Kje jo senca, ki bi mogla zagrniti vse do kraja to veliko sladko pričakovanje "Zdaj se je pokazalo tudi na učitelju! In jaz vem, llanea, zakaj s«' je pokazalo! . . . Pameten fant jo bil prej, govoril je z. ljudmi, kakor so spodobi. Zdaj samo še pije! Da bi vsaj tukaj pil pa hodi na faro, kakor «la bi v globeli ne imeli vina! Bog mu ga blagoslovi, privoščim 11111 ga... ampak treba bi bilo, llanea!" SPISAL IVAN CANKAR. Pogledala -s;e skozi okno in si je ogrinjala ruto. "Ali 11111 pojdeš naproti?" " "Pojdeni!" " "Ne hodi! Ne bo se ozrl nate. llanea! Oos-poski bo, zasmejal se bo in bo šel mimo!" "Sani ne verjame!" si je mislila llanea. "To-«la sovraži ga, ker ga imam rada! Vsi ga sovražijo, kakor «la bi jih bila ranila moj« ljubezen in njegova sreča!" Na pragu je stala mati in je gledala / klance. 'lam je prihajala Kovačevka z jerbasoin na glavi: vračala se j«' s polja. "Vaš fant so torej vrne, Kovačevka T" Ženska se je ozrla z zlovoljnim obrazom in je zavzdihnila. "K no, vrne so . . . pa ne bo nikoli nič iz t«'-ga fanta ; izgubil se je ?" Njen obraz j«> bil v senci pod jerbasoin še bolj teman, star in suh in oči so gletlale trudno kakor izpod težkega bremena.. "Na starejšem sinu me je Rog blagoslovil, na mlajšem i»a me je kaznoval, je že vedel . . . Preveč sem ga imela ra«la ..." Ilanco jj> ¡/preletelo, ko jo videla iz v «'že to veliko, su!io'žcnsko in njene topo vdano «n i 111 ko je slišala njene besedo, tako težke iu mirne, kakor molitev za umira jočega. "Sami ste ga obhodili, zato ker je preslabotna Vaša ljubezen!" Ženska se jo napotila v globel, mati je zavz-«lihnila in se je vrnila v vežo. "No, llanea, zakaj si s«> tako napravila nocoj ?'' " " Naprtiti mu pojdeni!" "O, ti otrok! Kaj pa bi s tabo, kaj naj ti rečem? Se z jermenom bi 1i človek ne dopovedal! Kdo te je uročil?" llanea j«' stopila na prag. "Saj si slišala! Nikoli no bo nič iz njega, izgubil s«' je !" " ".Mati!" " Manea je zaklicala, njen glas je bil globok in s«' jo tresel. koristi v priti delavskega razreda; učila sta nas isto umetnost, kakor so si jo pridobili tehniki, ko so porabili uničujoče vodne sile kot sredstva v prid človeštva. Presojala sta vsak konflikt, ki je grozil, da povzroči vojno meti narodi, z vidika delavskih interesov in končne socialistične zmage. Kot jaka in aktivna človeka, nista mogla razumevati pasivnosti. V proletariatu sta videla živo, ustvarjajočo silo in nista pustila, da bi rjavela v brezdelju utopisiične sanjarije o večnem miru. Prvo hitemacionalo sta ustanovila, "tla bi imelo delavstvo resnično «lelavsko stranko za hoj, namesto socialističnih ali napol socialističnih sekt. ( Mark s Boltejti, stran 2:1, 1 H? 1.) S tem sta vpeljala delavstvo v politični svet. 1'čila sta delavce živeti široko življenje; iz njih trdega spanja sta jih zbudila za akcijo.* Namesto diplomacije kraljev in bankirjev sta hotela uvesti diplomacijo delavstva. Ker sta vedela, da bodo vojne še za dolga stoletja neizogibno, sta študirala umetnost vojne. Nista jo prepustila kot priviligij posedujočim razredom. Da je razumel Kngcls mnogo o vojni, lahko sklepamo iz dejstva, «la je vse gradivo, tičoče se vojne, za tedanjo ameriško Knciklopedijo spisal 011 vsled prošnjo; v oni dobi jo bil na tem polju priznan kot avtoriteta. Pozneje je dobil naslednika v edinem velikem socialističnem državniku sodr. Jamesu, ki je v svoji knjigi "1/Armce Nouvellc" prinesel v praktični in jaki formi močan in vzvišen načrt za narodno obrambo. Marks in Kngcls sta učila svoje sodruge mislili in delati. V svojih pismih, člankih in pozivih sta kazala, kakšno stališče naj zavzemajo socialisti v tem ali onem konfliktu incil narodi, katero stran naj podpirajo in komu naj pomagajo z orožjem. Vsekakor sta srečna, «la ne živita v sedanji dobi, kajti prav lahko bi se dogodilo, «la bi ju socialistični moralisti skušali izključiti iz stranke, češ da sta izdala socialistične dogmo. Najjasnejši zgled njiju mišljenj« «laje slučaj vojne tmd Francijo, Avstrijo in Italijo L .Med tem ko sta popolnoma priznala Italiji pravico do narodne z«lružitve, vendar nista, čim s«' je Napoleon III. identificiral z italijanskimi liberalnimi temleiicami iu napovedal Avstriji vojno — opustila zahteve, naj Prusija pomaga Avstriji. V tej skrajno težki situaciji, ko je bil ves svet prepričan. da se Napoleon bojuje edino v interesu napredka vsega človeštva, se Marks in Kngcls nista obotavljala, ¡11 sta ga napadla v nasprotju z mnenj«1!« \s«h demokratov in revolucionarjev. Njiju jasna razsodnost jima je kazala, da ni bil Napoleonov namen osvoboditev Italije, marveč da oslabi Avstrijo, prcilcn izvrši nameravani napad v smeri proti Ren i, z namenom, da osvoji nemško ozemlje. Marks ¡11 Kngcls sta pozvala Prnsijo,»da naj intervenira, kajti če žele Nemci obdržati črto ob lični, morajo - kakor sta izjavila — hraniti dolini Po in Minecio kot velevažni postojanki za vojaške operacije. Velezaiiimivo dejstvo za nas vse je pa to, da sta se zaradi te zadeve internalio-iialista — Marks in Kngcls — sprla z nacionalistom Lasallom, ki j«- bil proti pruski interven-eiji. ''No, Bog te varuj! . . . Ampak sreča je šla mimo. pa je nisi videla ..." Mati je stopila v izbo, llanea se je napotila v klanec ... Tako je napočil tisti «lan, se je nagnil tisti večer, ki je hrepenelo srce po njem. V poslednji uri pa se je pričakovanje nenadoma utrudilo, sr-eo se je stisnilo v čudnem sladkem strahu in smehljajoče oči so s<' orosile . . . Zgoden je bil ši večer, še je sijalo sobico za gorami in počasi in leno so se plazile sence v hrib. llanea je hitela, ali tudi njeni koraki so bili čudno majhni in pot se jc vlekla kakor do vrh neba. "Da bi /e ugasnilo to solnce,• da bi so /<• nagnil prijazni večer!" To je lula ista pot. Vsak kamen je še ležal kakor prt j, zdelo se ji je skoro, tla se še poznajo njene in njegove stopinje, globoko vtisnjene od bremena, ki je tiščalo takrat na ramah. Zdaj pa so rame svobodno, ni več bremena. Ah, ni več bremena ' . . . Toda rame se niso mogle odpočiti, stisnjene so bile, mukoma vzdignjene in srce je bilo tesno, ni se moglo vdati sladkemu pričakovanju, «Iramilo se jc in je st cepetalo. "Zdaj pride ... s častjo in slavo!" Sam» nalahkosose zgenile ustnice, samo lia-Jahko se je nasmehljalo srce, ni moglo zavriskati. In počasi so hodile misli; ratle bi mu hitele naproti v veselem, učnem teku, toda majhni so bili njih koraki in kakor sence so se plazile v hrib. "Kod hodiš zdaj, dragi.' Zakaj hodiš taka počasi, ko bi Je že catle videle moje uboge oči? Morda si že tam, v dolini, kjer sije solnce. Brž se napravi v hrib, ne poslavljaj se tlolgo od tega neprijaznega solnca! . . . Samo še hrib je med nama, in ti hodiš počasi, no mudi se ti nikamor, moji koraki so pa tako majhni; saj ti sežem komaj do rame !'' In ko je z.ahrcpenelo po njem, ga je videlo4 njeno srce bolj natanko, utrinjalo jc hitreje in svobodneje. » Prišel bo vesel in glasen, gosposki oblečen, v dolgi svetli suknji, širok klobuk na glavi. Malo zagorel bo njegov obraz od dolgega pota, od žarečega solnca, ki je na oni steani; bolj svetle in bolj svobodne bodo njegove oči, bolj ponosen bo njegov korak, veselo ho vihrala poti vratom dolga pisana pentlja. Tako se bo prikazal na hribu, od daleč bo zamahnila njegova roka v po-zdrav . . . Samo še ta ovinek, še ta strmi klance. "Neprijazen si, Mate! Kaj odlašaš tako dolgo. kje se mudišf Saj že ni več solnca za hribom, Lasalle je pisal Marksu iu Kngelsu, tla ho tako nečuveno stališče kompromitiralo Nemce in nagnalo proti njim Francoze, Italijane, Madžare iu Poljake. Toda Marks iu Kngcls sta ostala svojemu prepričanju zvesta do konca. Kugels je slavil vojno kot ustvarjajoč faktor: "Naj živi vojna; če nas Francozi in Rusi skupno napa«lejo, če bomo blizu potopa, bodo vse stranke razdejane v takem obupnem položaju in vse bo poskušalo najti rešitev v najjačji t. j. socializmu.'' ( as jc dokazal, tla sta imela Marks in Kngcls z ozirom na Napoleonove motive prav. Po boju, ki je trajal nekoliko tednov, po dveh sijajnih zmagah pri Magenti in Solfcrinu, ko ji» bila Avstrija poražena in upanje Italije za zc-dinjenjo blizu izpolnitve, je Napoleon nena«loma skbuiil mir z Avstrijo, ne «la bi bil o tem vsaj obvestil svojega zaveznika Viktorja Kmanuela. Italijanski zgodovinar profesor Pietro Orsi pravi, da je Napoleon z novoljo glodal na zedinjenje Italije in zato z mrzlično naglico podpisal pogodbo v Villa Franca. Svoje male teritorijalne pridobitve so morali Italijani poplačati s tcin. da so odstopili Franciji Savojo ip Nieo, Oaribaldijev rojstni kraj. Vzlic temu, tla sta bila Marks in Kngcls v tem konfliktu na strani Nemčije in Avstrije, sta znala opouirati vsemu nemškemu narodu, ko je hotel leta 1H-IH. parlament v Frankfurtu izvršiti rop nad poljskim narodom. Članki, ki jih j«' pisal Marks ob tej priliki, š.« sedaj niso izgubili aktualne vrednosti. Marks je smatral ponovno ustanovitev Poljske kot nujno potrebo v interesu civilizacije in socializma (kakor hočejo napr. jugoslovanski socialisti v interesu tega združenje Jugoslovanov) in je bil neomajen zagovornik poljske neodvisnosti do konca svojih dni. Obsojal je protipoljsko stališče nemških meščanskih krogov kot nerazumno in slepo politiko, ki more prinesti korist le Rusiji. Kar se tiče Rusije, sta videla Marks in Kngcls v nj« j trdnjavo reakcij«*, katero j«' treba uničiti in razdejati. Leta 1H!»| j., pisal Kngcls Sorgejv v Nevv%Vork: "Ku nanjo in se nasmehne ter vstane. "Mudi se mi «lomov . . . glejte, že se je zmračilo!" Tako hiti mimo cerkve, mimo belili hiš z velikimi koraki, ne vitli več nikogar in ne pozdravi nikogar, smehlja se in misli nanjo . . . Zdaj bi se pač že lehko pcikazal tam, ob oglu poslednje hiše, ob lepo ograjenem vrtu. . . llanea je gledala napeto in že se ji je skoro zdelo, tla se j«> zgenila senca ob vrtu. Toda zableščalo. zazibalo se ji je bilo morda pre«l očmi, sen-«•a je izginila, popotnika ni bilo. Seilla je v travo kraj potu, stisnila j«« glavo med dlani in je gletla-ilala v dolino. (Dalje prihodnjič.) Bitke okrog Verduna presegajo vse, kar jih je doslej poznala zgodovina in tudi sedanja vojna. In Ford je mislil, da se ustavi tako besno klanje z — lepimi besedami! ADVÄRTI8EMHNT ZA PRVI IVIAJNIK, Avstr. Slovensko t^Ê ir Bol. Pod. Društvi Uaiaaavksaao 19. jaauvaria UM. lnkorportr*** U. f«br«»s ■ IMS v ériart Saasas Sedež: Frontenac, Kana. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Min«ral, Kwn, Podpred«. : JOHN GOR^EK.Bux 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breasj HiU, Mulbarry, Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mnlbarry, Kan« Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 33, Front«n*e, NADZORNIKI: PONORAC J URŠE, Box 207 Ildley, Kan«. MARTIN KOOMAN, Box 482, Fronteaae, Kua ANTON KOTZ.VTAN, Froat«**«, Kan«. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SET1NA, Box 23, Franklin, Kan«. Pomožni odbor: . WILLIAM 11 ROME K, Box 65, Frontenac. Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vci dopisi se n«j blagovolij« pošiljati, gil. tajaika. ¥«• denarne poéiljatve pa gl. blagajnik«. IMENIK IN NASLOVI URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A S B. P D V LETU 1916 Št. 1. Frontenac, Kan». I»reds. Anton Lesjak, Frontenac, Kan«. ; tajnik Frank Eremoznik, box 410. Frontenac, Kan«. ; blagajnik Ja-.cob Klauser, R. R. I, box 221, Pitts-burg, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 2. Chicopee, Kan*. Preds. Kari Lebar; tajnik Andrej l'olowich, box blagajnik Fr. Stum-foll, box 23. Vsi v Chicopee, Kan». Seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 3. Newburg, Kans. Preds. Martin Venisnik ; tajnik John Orožen, box 29; blagajnik Silvester Sray, box 199. Stanujejo vsi na R. F. D. 2, Mulberry, Kans. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 4. Mineral, Kan« Preds. John Brezovar, Mineral, Kani*. ; tajnik Frank Speiser, box 131, Št. 21. Witt, 111. Preds. Paul Obregar, box 402; tajnik John Repolusky, box 494 ; blagaj-j nik Anton Ulchar, box 105. Vsi v Witt, III. Seja se vrši vsako 2. nedeljo j v mesecu. Št. 22. Huntington, Ark. Preds. John Novlan; tajnik Anton Fabjan, L. box 32; blagajnik Anton j Fabjan. Vsi v Huntington, Ark. Seja se vrši vsako 4. nedeljo v mesecu. John Čarne. IZ URADA GL. TAJNIKA A.S.B P.D Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu februarju 1916. Zopat sprejeti clan(ice): K dr. št. 6, Raymund Gross. K. dr. št. 8, Katarina Simonisek. K dr. št. 9, Josef Jerovc. K dr. št. 16. Louis Koblar. K dr. št. 20, Jernej Zeleznikar in Matija Zeleznikar. Suspendirani član(ice): Pri dr, št. 3. Drugi mesec; Mihael Mineral, Kans.; blagajnik Frank Ku- der, Stone City, Kans. Seja se vrši in Marjeta Stel. vsako 2. nedeljo v mesecu. # Pri dr. št. 6. Fr. Salokar. Št. 5. Weir, Kans. 1>ri <*r* G DrU*' moSeC: Ga*Per Preds. John Shuberger, 1. St., Weir, 1,1 MarV Setma. Kans.; tajnik Yodock Moosbrugger,, Pri št- Dru*' mc*eci John Weir, Kans.; blagajnik John Govekar, Mohar. R. I, Weir, Kans. Seja se vrsi vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 6. Yale, Kans. Preds. Joe Trsinar, R. R. H, Pittsburg, Kans.; tajnik Josef Grošelj. R. R. S, Pittsburg, Kans.; blagajnik Frank Setina, R. R. C, Pittsburg, Kans. Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 8. Fleming, Kans. Preds. Mat. Lomsek, R. R. 2, box 82, Cherokee, Kans.; tajnik Jacob Cukjati, R. R. 2, box 83, Pittsburg, Kans.; blagajnik John Bobnar. R. R. 2,-Cherokee, Kans. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Pri dr. št. 9. John Krantz, N. Bibar in Fr. Rugel. Drugi mesec; Rudolf Firensus, John in Mary Goraek. Pri dr. št. 10. J. Povhe, B. in Mary Pecavar in Fraciska Paucnik. Pri dr. št. 11. Julija Godina. Pri dr. št. 13. J. Kenik, Frank Vidergar. Albin Vidergar, Jos. Križaj, Ant. Strukel, John Zabavnik in Aug. Vidergar. Pri dr. št. 16. John Perme in Jera Mauser. Pri dr. št. 17. Vinc. in Neza Pirnat. Pri dr. št. 19. John Burkelca. Pri dr. št. 21. Fr. in Mary Pro-haska. Izobčeni: Od. dr. št. 3. Ant. Visovisek iti Ant. Hodrugi ! B'i/.u se praznik zavednega delavskega ljudstva, svetovni praznik proletariata. prvi lnajnik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. Ze sam na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo de lavskega razreda. Kakor simbolizira obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družabni red. tako simbolizira praznovanje prvega mujuika upor proti kapitalističnemu koledarju, in s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu. Praznik prvega niajnika je določila tudi socialistična Internacionaiu, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana iu onesnažena v prahu. Sami sebe varajo nazadnjaki, v'adu-joči mogotci in njih oprode, ki m» tako kratkovidni, da jim branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskili klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo. A'i rane. ki jih je vsekala luternacio-iiii I i, dasi so skeleče in boleče, niso smrtne, kajti Internacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji. Prvi uiajnik je pa praznik te lnteruacionale. in čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem važnejša je naša naloga, da izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neunirjoč-liost. Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni ; še pomenljivejši je v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje. Kvropski inogolci s*t mislili, da uniči klanje narodov socializem. Ameriški mogotci špekulira-jo kakor njih tovariši onkraj morja in računajo, da je opešan.;* evropskega proletariata tudi oslabitev ameriškega. Kapitalizem v tej deželi^ki ni bil nikdar rahločuten in mehke vtsti. je postal od izbruha evropske vojne še prevzetnčjši iu -»rovo-cira, kakor še nikdar prej. Tudi v Ameriki se razredni boji ne blaže, temveč postajajo ostrejši od leta do leta. od dne do dne. Zato j«' potrebno, da se tudi tukaj delavstvo tesneje strne iu poveča svojo moč. Prvi uiajnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima. tako/vano spomladim parado. Brigadi t i general pride iuspicirat. pregleduje posamezne oddelke in njih vaje. naposled "tlefilirajo" čete pred njim. Dne prvega niajnika pregleduje zavedni prolétariat sam svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, tla pokaže tistim, ki so še mlačni, svoj. življenje iu naraščanje svojih vrst. Prvi uiajnik je agitatoričen «lan delavske Interiiaeioiiale : s -praznovanjem tega din- vabimo v svoj zbor tovariše, k; spadajo vanj. pa su še izven njega. Prvi uiajnik s»- torej popolnoma razlikuje od vseh drugih praznikov ; de'avstvo, ki ga praznuje, opravlja s tem veliko tlelo, pomaga jačati prole-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, soc alistični bodočnosti človeštva. V tem ziuisbi b<> tudi "Proletaree ' ta dan po stari navadi izpolnil svojo dolžnost. Kakor druga leta izide tudi letos za prvi uiajnik slavnostna izdaja •našega lista, in sicer bo to zadnja plcdmajska številka, ki bo izšla dne 27. aprila, zato «da jo imajo odjemalci do I. maja lahko že povsod v rokah. Naši stari eitatelji vedo, da sta uredništvo iu upravništvo vedno skrbela, tla ustrrle majska številka v čim večji meri čitateljeiu. Tudi letošnja izdaja — to lahko obljubimo — ne zaostane za prejšnjimi; kar bo v naših močeh, se potrudimo, tla še bolj zadovoljimo čitaUdjc s čtivom iu z ilustracijami in z vso uredbo. Velikost izdaje je odvisna od naročil, ki jih dobimo. Na vsak način bo majska številka obilnejša iu bogatejša tal navadnih; če dobimo pravočasno zadostna naročila, bo tiskana na 16 straneh. Cesar pa ne moreta storiti upravništvo iu ti-redništvo sama. je agitacija za razpeeavanje te slavnostne izdaje. To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti uaši sodrugi po naselbinah iu od njih pričakujemo, tla jo izvrši* čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, tla se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva. rpruvuištvo računa, da izide slavnostne številk«* proletariata najmanje 16,000 iztisov. To st* lahko doseže, ako se vsi sodrugi lotijo agitacije. Iu če se doseže, bo tudi nam mogoče, napraviti tak list, tla ga bodo vsi čitatelji veseli. "Proletarec" bo prinesel izbrano čtivo iu bo bogato ilustrovan. Čtivo bo skozinskoz agita-toričuo in lahko umljivo. Otlbo. je za inajniško izdajo določil znižane celic: Posamezen iztis stane ">c 10 i/.t |st)V ......$ .40 2(M) iztisov .. .. . $5.50 ......l.oo :ioo ... 8.00 ;»o ...... 1.85 400 " .. .10.00 75 ...... 2.50 500 ...11.50 loo ...... .{.25 l(MK) .. .19.00 Sod.ugi! Imejte pred očmi. da je pr.vi uiajnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo in določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega firaznika, ki bi mogel imeti enak pomen. S to mislijo pojdite ua tleh» iu gotovo tlose/e-te uspeh. Izpolnite iu izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite! Upravništvu "PROLETARCA" 4098 W. 31 si SI., Chicago, III. Pošiljam........dol.........cent. za ..............iztisov majske številke "Proletarca". Pošljite na naslov: Imj.................•.............. Ulica............................. Mesto in država.................... s ! reč o težavah pri preskrbi živil, rekel, "tla uvideva težko breme, 1 ki se je naložilo prebivalstvu z * novo uaredbo o cenah moko, u-poza rja pa, du pridejo se hujši | časi iu se bodo prebivalstvu koi j posledice vojne naložila še daljin» ! bremena. Kako se oblačijo kraljice. V londonskem kraljevem dvoru imajo ogromno sobano, v kateri ui drugega kakor ob steni vse polno omar iz mahagonijevega lesa. V teh ogromnih omarah so spravljene obleke angleške kra Ijice. Nadzorstvo nad t<> dvorano ima posebna nadzornica z dvema pomočnicama. Vsak večer dobiva komoruica pismeno obvestilo, katero obleko želi kraljica drugi dan obleči in kateri čas naj bo obleka pripravljena. Vsaka obleka je v omarah zaznamovana s posebno številko. Koniorniea vodi natančno knjige, kdaj je bila kaka obleka- narejena iu kateri dau jo je kraljica oblekla. Vsaka obleka leži v garderobi šest mesecev iu ves ta čas jo obleče kraljica k večjemu osemnajst-krat. Po preteku tega časa se obleka prenese v druge prostore in potem podari ali pa proda. V Londonu samem jih ne more nihče kupiti, temveč se prodado v druga mesta, največ pu gledališčem. Ta odredba je bila izdana zaradi tega. ker st» kraljici Aleksandri predstavili na ples nekega dne damo, ki je imela na sebi obleko, ki jo je kraljica nosila ravno nekoliko dni prej. Kadar želi kraljica novo obleko, se to sporoči njenemu krojaču, kateremu se tudi natančno opiše, kak šna nai bo obleka. Krojač pusti nato napraviti več opisanih oblek iu kadar pride kraljica h krojaču, pridejo preti njo gospodične, i oblečene v obleke, kakršne si je kraljica naročila. Ako želi na ¡oblekah kake izpreincinhe, se uje-nc^besede stenografirajo, in izbrana obleka točno po njeni žel ji pre-i naredi. Vsaki dvorni dami, ko pri-'de na dvor, s«* naroči, da se ne sine oblačiti po okusu kraljice ter j tla si ne snu* nikdar dati sešiti obleke po njenem kroju. Št. 9. Radiejr, Kans. Preds. John l^ekse, box 1U7, Ringo,; Ma|jH< Kan.,.; tajnik Alex Cukjati, box 81, j Od dr. št. 8. M. Simonisek in Franca Radley. Kans.; blagajnik Leo Steiner, Mohaf. Ringo, Kans. Seja se vrši vsako 3. ne- qj dr. št. 9. Franc in Ivana Kas-deljo v mesecu. _ telic. Št. 10. Jenny Lind, Ark. Od dr. št. 11. Fr. in Mary Jazbec. |iko|. Preds. Mat. Bokal, box 13; tajnik K. in Antonija Božata. Frank Grilc, box 37; blagajnik Anton , <™ 13 J Moder- Kolbe, box 102. Vsi v Jenny I.ind. 0(1 1G- J Maserko, Tom in Ark. Seja se vrši vsako 2. nedeljo Frančiška Mravlja. v mesecu. Prostovoljno odstopili: Od dr. st. U. Mary Selak. John Černe. Drobtine o ruskih mestih. Na Kavkaz med Črnini in !\a- Kusi leta iKiMi osvojili, spiškim morjem niso poslali ko- inodanceiu je to mesto za znano sloven. vojnih najsvetejše. Tu žive razna Moha-i Berlinu vzkliknil: O, t|ji bi mi Meko (Nemci) imeli Sibirijo! Ona jt azi j-, bogata rudnin, gozdov, jezer, iu Električen tisk. Tiskarna Sehunig v Budimpešti in tir. Ferdinand NVinkler na j Dunaju so iznašli nov način tiskanja s poinočjo elektrike, ki jako jasno, poceni in čedno tiska. Princip tega izuma leži v tem, . I, L- „ . Stroški vojnih beguncev. tin Juisntk» box 4, Breezy 11 tli» Kans ; J blagajnik John Zordani. Breezy Hill. Na tlunajski vojni razstavi je Kans. Seja se vrši v .-ako 2. nedejo citati uradne izkaze o vojnih be v mesecu. guncih iu troških, ki jih je imela Št. 13. Adamson, Okla. i" »'»a '<»»U<' dlŽlIVU. l/.llled IIbeg. Pieds. Rudolf Zore; tajnik Jernej lih rodbin, ki st» iskale zatočišča u j e t" i k ti \ «lasi tii jim tam alpski ska plemena, Perzi, Žiilje in Indi. rotli najboljš«. pšenico na svetu" uar.it i z le» si i ena zemlja, ki ie Zemlja je zelo plodovita. IV- Odkar ima železnice, napreduje . rovsk ob S i rt l arij ima 10,000 pre-. gorostasno, prav po anierikanski. j bi, pokaže m*! liotlocnost. bivaleev in mimo teče železnica iz] Samo sira, masti in živine izvažti Kazalinska (13,000 prebivalcev) ua leto nad t"»0 mil ionov krou. \ Sainarkainl. V Sibiriji je življenje mnogo ce- linska centralna Azija in. i na nejše kot pri nas. - Za pregnai ee več i i jo i ii a plodna in lepa. zelo ugajala. liruzinci, Miugrelei, Cerliezi iu Armenci mi lepa plemena, Ivi niajt» /.lasti krasne ženske. \ Kavkaziji se govori baje sto ijiz- ličnih jezikov in narečij in je on- :i,4NH,r>30 kvadrat, kibmietril» tli več verfuzpovetlauj. i ¡lavno ote- I1Jmhi,0(H» prebivalcev. Poleti i'* «,tt» je krasni Tillis, veiiko tovar- zelo vroče. Zemlja bujno rotli -md-niškt» in trgovsko mesto z td ku tlobivajo petrolej in nafto,. Preds. Con tantin Zabunsek; tajnik nad 27!* miljoiioVlTron. Največ Tsškent je glaviit» gtiberiiutor-l.ouis Enoch, box 313; blagajnik Leo beguncev je bilo ua Dunaju, kjer sj.(l mrsto , centralne Azije Brega r, box 46. Vsi v Maynard, <>• i jjj, jr fail«» nekaj časa 2."»0 tisoč; Seja se vrsi vsako 1. nedeljo v mesecu, j ;|||j|rH ^ na ,)uni| j|l uko|i 1:i7t. Št. 16. Franklin, Kans. t M M > beguncev. Najvišje število az- niei-oma malo. največ pa Ki".'i-zov ill tir. Med njimi žive dunes hrvaški in morila tudi slovenski u-jetuiki. ( Št. 17. Carneb, Iowa. Prods. Fr. Wilfan, Highland Park, |j|HinoN Des Moines. Iowa; tajnik Mike Krantz, R. 4, Des Moines, Iowa; blagajnik Lukas Wilfan. Highland Park, Des Moines, Iowa. Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 19. Black Diamond, Wash. Pretiš. Filip Sternig; tajnik John Ju van. box 153; blagajnik Marko Zi-merman, box 264. Vsi v Black Diamond, Wash. Seje se vrše vsako 4. netleljo v mesecu. Št. 20. Lly. Minnesota. Prede. Louis Champa, box 961; ta i v Sjadorski pokrajini, ima okoli 2HO tisoč prebivalcev le-* je obdano z 12 km dolgim zidom. V me* t(»\ iu močna Irtl* živi tu »ntali so Sarti, X*<- Je inlo meti begunci 2 I0fi,:»71 ^ži |J|ri Ki,^,,, ¡,, <||,i 1 Poljakov, b:»1.7.*»H j.(K|,,0Mti. Tu je mmiaii tovarn za svilo in bombaž ter je trgovina trujenost in slabost mišic. Cele vasi ¡n rodove, je že izkoreninila ta bolezen v Afriki, in ker se vedir•» Preds. Ignac. Košir; tajnik Vincene beguncev na Dunaju sr je doseglo; stu j(, mm,,,0 Vr1 . Ksgoršek, box If,; blagajnik Anton IIM.Ml.Ca junija UU.*», ko se je za če : ' » " yv Košir. Vsi v Franklin. Kans. Ia vojlla z ltalijo-. vsej državi j^n Venice\ osi vsako 3. nedeljo v mesecu. hj|o ,m,d ,M.„lln„i 2.40«,.M I ži- .......( 1. z zelo razv ita vsletl zveze z. osred- (Malorusov) in II««.H:{2 Italijanov. Slovencev in Hrvatov oziroma Nemcev. Za begunce se je Zgradilo :m Šol. \in\\:)o. Dežela se imenuje Turkestaii, ki «a tvori ozemlj< Zdravilo proti koleri. hmm! a mu, sir, m Ili. Sa lz Pariza javljajo, tla so iznašli huarkaud s !»."».000 prebivalci je po' trije francoski zdravniki sredstvo Taškenta najvažnejše no ^to proti koleri. Zdravih» je izdelano v b ži ob reki Aniu-tlarja Bajt obliki nekega »erutna. Vsi trije zdravnikitiznajditelji sti pri po-poskusih s tem serumom dt» lega kraja t Veliki, zmagoviti kralj starih Mu tvegali ketbiueev. Mesto je lela 1210 o- nik Fran k M «rt iVj a k ! ' Im » x l' 7 8 ; Id agäj- ^voja življenja, ker so se vs. prej svojil Džingis Uau. .1 Timm Lenk nik Jernej Jane*ic. box 398. Vsi v zastrupili z bacili kolere, nakar so „i je izbral za presltdiet» leta Ely, Minn Seja se vrši vsako 2. ne- h pomočjo svojega zdravila zopet Pilil». Ko je bil Samarkand pre-deljo v mesecu. ozdraveli. stoliea kana lutkarskega, so ga e. raz.sirjajo te ki se navadno l;on ča s smrtjo. Povzročitelj te bolezni je v krvi iu v tekočini možgan ogrska monarhija. Najbolj sever-: »n hrbtenice živeči Trvpanosoma ne točke sibirskih ravnin I ga.ubrense, ki ga prenašajo uiulm. Tandr - s«, redko naseljene. V,To bolezen, ki traja tri do stin tv-teh mrzlih krajih žive le nomn- M'»f, «la celtitlve leti oznaeuje mi z dna ljudstva, ki se bavijo z rcjt>|lira, vnetje n.ozgan, transkilspijških pokrajini! severnih jelenov ter se njih bo-meti Kaspijskim morjem in Aral- gastvo ceni po številu teh živali, skini jezerom so pomenljivi! mestu Služijo jim kol tovorna in jcžn.i le Krasnovodsk z luko v morju in živina, košute molzejo ter jedo | bol j širi. so po ppcel. pro.ieevat. železnico Ašaliad ob isti 'clcz- njih meso. Nekateri Ssmojedi i-|in s«' proti njej boriti. Sedaj se je >0(K» n.ci s trgovsko zvezo s Perzijo in majo po 1000—5000 jelenov ozi- P« ta bolezen kakor pravijo ' ' ' Meri, staro karavansko trgovsko roma košut. Bavijo se tudi z ribo- poročila raz*,nia tudi po evro Pokra fina je večinoma lovom, ker s«» reke zelo polne ve-|pcjskem bojišču ... po ...nogo ob.s-tirevja n no-! likih iu okusnih rib. V t«' kraje kovani U.v.cn, med trancosko pa IM.si naših ujetnikov vojakov vojsko in tudi meti kiiujekim Ijml niso poslali, ker bi jim bilo pre-• stvom je zahtevala z< mnogft zr mrzlo. V severno vzhodni Sibiriji l tev. pade namreč živo srebro v toplo- —— meru do o() bo stopinj. C ¡z|mhI Čudežna umetna roka. ničle! Toda Sibirija je v celoti \a .hmajski kliniki je tir. Maks zdravejša kot evropska Kusija. v/ Berlina, ki je izgubil ok Zdravniki trdijo celo, tla je ze je- to|,rn |i||4 roko. kaziil umet tične bolnike zdravejR« od Švicar- |10 „meriško Carnest»vo roko. Diske. Le tla ni ruska vlatla ničesar Kolin je umetno rok«» obračal, pri storila, tla bi se mogli ljudje tam j,.ma| ¡„ izpuščal z njo stvari, iu res zdraviti. navzoči nadvojvoda Štefan ni iiio ^' Pridejo se hujši časi."- g«d iztrgati1 papirja iz nje. Preda Minister notranjih tlel v Av-ivatelj je odprl z obema rokama sloveč Brchm je po vrnitvi iz Si- striji princ llohenlohc je sprejel dežnik, otlplral je * levico in nosil. predavanju v dunajskega župana ter mu govo- štel dtmar iu jedel z njo. mestece pusta, skoraj brez t ran j ost i. V kirgijski slepi ob ,podnjen njo iu južno Azijo ter sosednioMeku reke Cral žive Kirgizi, ali ruski Kazaki. Glav m» mesto je Ontsk, v cčjidel leseno Imesto, ležeče ob reki Irtiš, ki se steka v < »bo. i »msk je živahno trgovsko mesto, mimo katerega teče sibirska železnica. Iz starih "šuntl romanov" po-lospel Aleksander znatno Sibirijo le kot deželo strašnega mraza, mučenih zločincev in kaznjencev ter povsem surovih razmer. Toda Sibirija je boljša kot njen sloves, in ne.nški na ra vo- le bi rije na svojem PROLETAREC ,niit,jf p^^^t odstotkov, êe »t* ic za inuogo več, Atupak dasi je LIST ZA INTERET, K DELAVSKEGA , LJUDI TVA. IZHAJA VSi HI TOKEK. — Lttlnik ia i»d»j»Ul)i — Jigosloviaski deliš ka tiskovna diuzbi v *kiot|i, Illinois. Naročnina: Za Air.triko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol lela. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 sa pol leta. to velikim podjetnikom znano iu j duri so veliki podjetniki vclenio-ralni ljudje iu njilt velečasti-j te soproge članice velemoraluih klubov, vendar ne ganejo z mezincem, da I• i odpravili glavni vzrok j prostitucije. Kajti morala je lepa reč, ampak za boljše plače je tre- WILSONOVA ZMAGA. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi èivafiMa je poleg novega namantti _tudi stari naslau.___ CímíU slov «Olk* wiulitcti« Jugeai. — Mci*H*ti dolarjev na leto — za nič. lom. To b<» šele v socialistični Moralna policija j«* bila ustanov- družbi. Bojujmo se torej za so- ljcna, da odputvi...prostitucijo. ciali/em! Seveda je ni odpravila. Zaprla je nekoliko javnih Inu-delov, zato so Premogarsko vprašanje, se odprli tajni. In kar se v njih V industriji mehkega premoga godi, je najbr/.e še hujše, kot je bi- se je nekoliko zboljšalo upanje, lo v javnih. Ka jti tako je bilo tudi da se ohrani mir iu da dosežejo po drugih deželah, in enaki vzroki rudarji brez štrajk« wekaj pruvie porajajo povsod enake posledice. Po dolgotrajnem pogajanju med Zlasti so uboge ženske tem večje pododsekom lastnikov rudnikov sužnje, tembolj izkoriščane in in zastopniki premogarjev je bil tembolj prisiljene zatajevati.avo- 1 doaeien sporazum. Fododaek j«* je človeško dostojanstvo, čimbolj predložil svoje sklepe skupni konje stvar tajna. ferenci lastnikov rudnikov in pro Da pa cvete prostitucija tudi i/.- mogarjrv. veil bordelov v vseh.mogočih oljli- Ta j«- imela dne tb marca sejo in kali, ve vsakdo, izvzemši morda je sprejela po dolgi debati predlo» "moralno policijo". Naposled je ge pododseka o novi pogodbi. No- v sedanji družbi več kakor mnogo va pogodba, ki naj stopi 1. aprila zakonov, ki tudi niso nič druzega v veljavo, ni našla splošnega pri- kakor prostitucija. trjevanja, kakor so upali. Več Moralna policija ni odpravila lastnikov rudnikov je izjavilo, da prostitucije, pa je tudi v bodoče je preveč radikalna, medtem ko ne bo. Lahko bo tupatain vjela niso bili delavci v Indiani z njo za- kakšna žensko, ubogo žrtev raz- dovoljni. Predsednik White jej mer, ki je že s svojim nesrečnim obljubil, da bodo uradniki unije j življenjem- dovolj kaznovana, in, uravnali pritožbe v posauiezuili j jo bo dala zapreti. Prostitucija pa, državah. bo kljub temu cvetela dalje. Žen- Pogodbo mora seveda potrditi ske seji bodo vdajale in moški jo članstvo; H». marca se snide v bodo iskali od obeh strani bo Pittsburgh»» odsek unije, ki sc bo vzdrž.avana. Kajti prostitucije ne posvetoval o pobili, kako naj se to odpravi nobena ordinanca in no- zgodi. betia policija, pa naj se stokrat i- Skupna konferenca je sklenila mumije "moralna". Stvar je na- di ne bo komisija razpuščena, m reč ta, da ne more nobena ordi- temveč se po poteku pogodbe zo- nanca in nobena policija izpreiue- pet snide. da zaporne pogajanja niti — družabnih razmer. za novo pogodbo. V tem grmu tiči zajce. Prost it u- - •cija ni tolik«» plod moralno /.ao- Alkohol morilec, stalili ali pokvarjenih ljudi, koli I/. New Vorku poročajo dne H. kor je plod razmer v kapitalisti«'*- marca: V stanovanju dr. M. 11. ni družbi. Scaringa v hiši št. "»(i zapad. 11.) Ako bi se l»il uui.vor Thompson, cesta, so našli včeraj mrtvo 2!»-potrudil, da bi bil prečital poroči-1 letno bolniško strežnico Nellie F. lo illinoiške senatne komisije, o K cena. Zdravnik je bil tako pi-katerem smo govorili v zadnji ste- jan, da ga policija ni mogla zašli-1 vilki, bi se bil prepričal, da je vsa- š;iti. Naje sta bila oba že dva teku moralna komisija in moralna dna neprestano v stanovanju in policija od muli, .in vsak cent, ki sta pila od jut r« d«) večera. Vče-sc izda za take institucije, je vržen raj zjutraj okoli sedmih je pokli-l proč. eal zdravnik hišnika in mu rekel:j Velika podjetja plačujejo dek- "Ti. .John, moja žena je mrtva, letom, ki jim služi jo. po tri. štiri i I'okliii pogrebu.ka, da jo bo.no dolarje na teden. Ali more Tliom- zakopali. Praviti m treba niko-, pson to izpfemeniti? — (V nc mo- mur, bova že napravila, ne boj, re tedaj jbo to Funklmuser šejse!" Nihče ne ve. kaj se jc za-manj storil. Kako pa naj dekle, ml tem zgodilo. Ko je policija ob katerega zahteva gospodar se po 'dveh popoldne vdrla v stanova-vrh, da mora biti čedno oblečeno.| nje, je bila Nellie ze mrtva. Le-| živi s tremi dolarji? Odkod naj dobi denar, ki ji manjka za živ- ljenje? Svojo delovno moč je z« zala je čisto naga sredi sobe. Nje-no telo je bilo polno ran. Po sta novaujii jc bilo vse polno praznih prodala, pa ne dobi zanjo dovolj in napnlpraznih steklenic ša.n Neka panjea in raznega zganja, teri zdravniki pravijo, da je bil za življenje. Ostalo ji je le še njeno telo. Iu v kapitalistični druž- bi je tudi tO predmet kupčije, glavni vzrok njene smrti alkohol. Druzega nima, torej prodaja svo Zdravnik dr. Sear.ng jc oženjen • ((>l ( ii, ima že šest let starega sina. / " poštene plače za pošteno delo bi Nellie sc j.....znanil v bolnišnici takoj znižale prostitucijo za naj Bellevue. Kajtebriga. Vcleporota v Vouiigstovvuu je obtožila (iarv-ja, glavarja jeklarskega t nista, da sc jc zarutil s svojimi trustjanskinii bratci zoper delavec v svr-ho, da sc delavske plače ne sinejo zvišati, kar je potem povzročilo znane nemire in izgrede. Clary pa pravi, da je obtožba proti njemu hudobnost. • Kadar misli mogočen človek, da sedi na zakonikih in da ni vsa justična niašincrija sploh za drugo ua svetu kakor samo zato, «la pesti vaga-hunde iu deli gorke klofute "iiepokorniui" delavcem in revežem — pa mu naenkrat takole zabrusijo v obraz, česar se ni nadejal niti v sanjali, tedaj se ne smemo čuditi, da asi izustil tiarv še kaj grsega. Lahko bi rekel: "Nesramna ncliva ležnost! Ali imamo zato državne tožnike, da bodo zdaj nas tožili t" * Ali . . . Nekoč je bil stari Rockefeller obtožen iu obsojen, da mora plačati nekoliko miljouov dolarjev globe. Od tistega časa bo kmalu deset let -- kralj olja pa še ni plačal uiti centa. Pota od obtožbe pa do izvršitve obsodbe se merijo z denarnico. Pravična (!) justica ne vpraša: Kaj si storil? — temveč: Koliko imaš.' . . . Ako iniit> malo ali nič, marš v luknjo! Y takih slučajih je justica zelo gibčna, t'e pa imaš dosti iu dosti tedaj — lini — kljub temu, da ni mogoče, »la bi bil vsak materin sin prezident Zedinjenih držav, vendar lahko upaš, da boš prej prezident v lieli hiši kakor pa za omrežjem ... Stavim svojo bučo. da tudi t Jury upa na nekaj takega. Zanimivo bi*bilo, če bi človek vedel, kdo maže tista kolesa, nu katerih se vozi kampanja "generala'' Vilic na niehišlio-amcriški meji. Nekdo jili maže, pa naj bo la "nekdo tbstrau ali on stran reke Rio Orandc. iu sicer z namenom, da izsili toliko za/.eljeno in tolikokrat naglušnim intervencijo. Mi na primer vemo, da ima Ilearst m i IJ od akrov zemlje z bogato rudo \ Mehiki; Si inoii Guggenheim ima še več. Standard Oil < 'o. ima še več itd. Dalje vemo. da je v Washingtouu in drugod cela armada gladkih jezičkov, ki ne prestano sučejo besedo intervencija. I i jezič- ki so v službi rimske cerkve tostrau in onstran Rio (I ranile in njihova pobožna želja je, da bi s pomočjo ameriških vojaških čet zopet vstoličili izgnane patre in kanonike v Mehiki. Ako se izkoriščevalcem mehiškega naroda posreči, da kupijo Villo za svoje zločinske iiuiue-no — iu vse kaže, da sc jc to zgodilo - in da spravijo ameriško vojaštvo ua mehiška tla, potem so dosegli polovico. Druga polovica jim še ostane, da dols* Wilsons. Kdor misli, da bo naša armada samo bandite lovila v Mehiki in potem šla domov, pričakuje čudežev. (V lahko kupijo enega Villo, da gre morit in požigat na ameriško ozemlje, lahko dobe še drugega Villo, ki bo oblekel uniformo (arranzine armade i a i za v rat no napadel kakšno osamljeno posadko ameriškega vojaštva na mehiških tleli z namenom, da izzove splošno invazijo iu vojno. Ameriški kapitalisti in drugi nečedni faktorji hočejo ua vsak način pogoltniti Mehiko, in Wilson bo zaslužil več kot žclczui križce, ako se mu posreči, da obdrži iutervencioiiiste za vrat vsaj toliko časa, dokler bo predsednik. e Zdaj, ko imamo "vojno \ Mehiki, so liaen-i'krat izginili kričeči naslovi o zmagali in porazih , na evropskih bojiščih s prvih strani dnevnega časopisja. To je dobro. " Hajfcnirani Amerikaii-ei Vsaj nc bodo več pačili obrazov, kadar gredo mimo časopisov ua uličnih stojalih. Saj res: Kaj nas briga evropska vojna dolgočasna iu brez konca kakor morska kača če pa ¡mamo sami svojo vojno, ki bo polna sijajnih /mag! (iovori-ce o vojni z Nemčijo iu Avstrijo so gorostasne! ('emu bi sr tam štulili, kjer bi morali eventuojiic zmage deliti s sebičnimi Angleži in pobirati «>-stankc * Zato je veliko bolj praktično iu povsem aui-erikau.sko, če napovemo vojno takole kakšnemu Villi, ki ima par »to capinov za seboj želi homp zmago za zmago saj ni dvoma! - iu vse zmage bodo nase, samo naše!.,. Ali misliš, Kv-ropa, da imaš samo ti to čast, da moriš? Pojdi sc torej solit. K v ropa. z vsemi svojimi kanoni, generali. kajzerji iu /. vm> svoje» krkavo civilizacijo! Mi sc lahko zabavamo brez tebe! - llugli! Tožen jeklarski trust. \ ora dvakrat čitalk ker jc prvič težjim očetu: Vcleporota v Vounirstovv- Clovck mor ko verjeti svojim očetu: Velep nu toži bivšega sodnika, multiiniljonarja iu predsednika jeklarskega t rust a Oarvja in šest drugih., jeklarskih korporaeij, dolzeča jih, «la so zakrivili znane izgrede v Kast Youi'\r.vlovvn, o!» katerih so bile štiri osebe ubite, mnogo ranjenih, nekoliko hi.Š sežganih iu sploh storjene mnogo škode. Poleg predsednika Iv H. Oacyja in I nitel States Sleci t'orporation so tožene Youiigstowu Steel ami Tijbe t'onipany, Republic Iron and Steel Company, Brier Hill Steel Company, Young>tovvn Iron ami Steel Company in Carnegie Si eel Company. Porota za Mahoning county dolži omenjene korfxiracije. na po že izjavil, «la je vsa obtožba ne/miselna, in-roke jeklarskih kapitalistov segajo «lalcč. Ivljub tem zasluži porota, ki >e upa nastopiti proti 1;fkiin mi»gotecm in-povedati pravi vzrok nereda, priznanj«». To se nc zgo«li vsa!; «lan v Ameriki, in tudi drugod n«\ \ ( liicag. se pokradc mnogo avtomobilov. Nasa imenitna poln-ija pa navadno ne nu»re najti tatov. Sed}jj pravi det«d\tivski načelnik lliiut. da jih pošiljajo tatovi pt» raznih agentih v Kanado, ki jrli potem odpravljajo ua evropsko bojišč«^ Ako 1111111 to tako dobro v «\ se nam /di ču«lnn, zakaj im.vjainc teli agent«»v. Potem vendar ne bi mogla biti dolga pot do tatov. Znani Charlic Chaplin, čigar kim-inafograf ska komika j«' tako neslana, «la In mogel v Kvro-pi komaj kot kl«»vvn v kakšnem cirkusu nastopati, ima 500,000 dolarjev letnega dohodka. Ne glede na t«», da j«' v Ameriki nekoliko miljouov koristnih delavcev, ki zasluzijo komaj "» «lolarjcv na leto. ni tukaj resničnega, dobrega igralca, preS mož. S tem bi bile njih izgube «»«I začetka vojne dosegle števil«» -,b77.M7'2 mož. Skoda, da nimamo enako točnih poro«; i I tudi iz ne ve, j«' čudno. Kajti včasi jc znala sama obljubiti, pa ne izpolniti. Y New Solit h Walewu je .bil baje «Ine II. I'e-bruafja, kakor pravi neko poročilo iz San Fran-«•¡M-a. velik vojaški upor. Štirinajst tisoč avstralskih rekrutov v taborili < asiiala in Liverpool j«' povzročilo velikanske izgred«1. Me«| njimi iu na strani policistov je bilo mnogo mrtvih.. Rckruli so rebelirali. k«'r bi bili morali imeti po poldrugi» uro ua dan več vaj. < e j«' vest resnična, lic bi bila slaba. Ampak poldruga ura. to je majhen vzrok, iu vsi vojaki v vseli taborih in zakupili bi imeli mnogo večje vzroke, Taka tvhelija bi s«> izplačala. Zadnji torek je Wilson zmagal v zbornici poslancev. Ze t«'dcii prej je «loscg«d uspeh v senatu, iu tako je dobil proste roke v zunanji politiki. V obeh zbornicah jc šlo za enake resolucije; v sena-tu jo je bil vložil senator dore, v poslanski zbornici pa kougrcsuik McLeniore. Resolucija j«' obsegala avarilo, da uaj Američani in* ptrtujejo na trgovskih ladjah, če i so oborožene. V poslanski zbornici jc bila it-I solucija odklonjena z večino, ki jc znašala okroglo sto glasov. Nekoliko «liti pred glasovanjem jc sicer opozicija «leíala tak trušč, kakor «la je bila popolnoma gotova svoj«- zmage. To je seveda pravica vsake stranke, in včasi ima tako bohnanjc ugitatoričen pomen. Ali če je kilo izmed tistih poslancev res verjel, «la bo svarilna resolucija sprejeta, tedaj jc bil veliko večji naivnež nego politik. Kdor j«* količkaj spoznal zrak tega kongresa, ni mogel nikdar «Ivo-iii it i. da dobi Wilson v tem vprašanju vsaj tisto večino, ki jo potrebuje, zlasti pa je moralo t«» postati popolnoma jasno po glasovanju v senatu. Zanimivo j«- bilo pač videti, kako je pri glasovanju v poslanski zbornici navadna ločitev v stranke popoluoniu izginila. Ku del demokratov j«- glasoval proti svojemu predsedniku, «'ii del republikancev jc glasoval za svojega nasprotnika Wilsaua. Hilo j«* skoraj tako kakor pri kakšnem glasovanju o prohibiciji. Da sc je Wilson na vso moe bo jeval proti resoluciji, je razumljivo. Tudi z nasprotne strani se jc vodil zelo strasten boj, in v Wasli-' ingtou j«' prišel celo Hrvati, ly>leč poilsta vit i Wilsonu nogo. Najbrže s«- je mislil ol» t«-j priliki prepričati, kako daleč sega njegov vpliv. Spoznal jc menda, da ni tako velik, kakor bi rad. Wilson ima zaradi podmorskega bojevanja križe in težave z Nemčijo. Herlinska vlada je morala že v nekaterih sporih z Wasli-ingUniom odnehati, in Čisio gotovo jc. da jo to jezi. Diplomatični pora/i so za vlado včasi neprijetni jši od onih na bojišču. Kakor kajzer. pa tudi Wilson nc bi rad OK ta I poražen, in večina kongresa se je postavila na stališče, da mora stati "prezidentu ob strani." Pravimo, da ni bilo nič druzega pričakovati. Seveda, če bi bil kongres pravo ljudsko zastopstvo, tedaj bi moral razumeti, «la mora predvsem stati ob strani ljudstvu. Opozicija je pa sploh postopala dovolj nerodno, kajti njena svarilna resolucija ima prav malo zinisla in tudi ne bi rešila Amerike obveznosti napram njenim državljanom. Ce je bil namen, da so Amerika obvaruje vojne, tedaj je zadel sodrug Meyer London Veli ko bolje v črno s svojo resolucijo, ki naravnost izreka, da se odklanja vsaka vojna, razlili če bi kak* sna tuja sila s sovražnim inlmeuo.u napadla ozemlje Zedinjenih držav. Socialistova resolucija sicer ni bi la sprejeta, ali bila je jasna in tudi ni dajala pot ulic Nemčiji. Kar bi bila morala večina kongresa. ki jc v prvi vrsti odgovorim za usodo dežele, zahtevati, je pa to. tla s evodi zunanja politika v popolnem* sporazumu s kongresom m da sc m' stori noben korak, ki bi mogel postaviti parlament pred gotov takt, v ucizpremeniji-vo situacijo. Kajti če more prezident vo-iditi zunanjo politiko na svojo pest in izzvati situacijo,.v kateri i ne more kongres storiti nič druzega, kakor reči "amen. ' tudi če , pomeni ta amen vojno, tedaj je tako, kakor da imamo republiko z ¡ -- absolutnim kraljem na čelu, Tiskarska stavka. Cliicaška Church Publischiug Co.. ki opravlja skoro vsa cerkve i na dela. se še vedno upira v svoji tiskarni linijskim pogojem. III. State Pcdcralion ol' Lahor je poslala vsem cerkvam, ki stoje v i zvezi s to tiskarno, okrožnice, v katerih je razložila razmere de-lavcev. Kksckutiva združenih cerkev je imela nato konferenco, na i kateri jc priznala zahteve delav cev, in je tvrdki sporočila, da naj se sporazume? unijo. Ker pa vstraja tvrdka se vedno pri svoji i trdovratuosti, so ji nekateri pastorji z.e odpovedali cerkvena dela, iu pričakuje se. da bo ua ta način prisiljena, da prizna unijo svojih uslužbencev in izboljša razmere v tiskarni. Socializem, pacifizem in sorodno Etbin Kristan. ZA VSAKO CENO! Že začetkom to razprave som dejal, da no tau* ro biti socialistov«» geslo drugačuo kal^r: "Socia-li/ciu /a vsako «ono! Komur ni socializem prvo in glavno, in kdor ni brezpogojno za socializem, resnično ni cel «ocialist. Ako pravi: "Sem za socializem, ampak vse mora iti lepo mirno, gladko, posebno brez puške in sabljo.; niti toliko krvi no sme teči, kolikor se'jo izccdi, kadar izpuli dentist votel z načinu tega procesa je značilen niotto, ki ga predpostavlja petemu poglavju o "Sredstvih uresničenja." Porabil je namreč zanj Vergilov verz: "Fleetere si netpieo superos, Aeheronta niovcbo. (< e ne morem ganiti višnjih, — t. j. bogov, nebeških sil, — zmaknem pekel.) Prav po domače bi se to reklo: Ce ne pojde izlepa, mora iti izgrda. Iu sentimentalisti bi s«' mo rali tudi od Vandcrvclda odvrniti, kajti njegov "izgrda" ne izključuje niti puške. Sc malo več celo. Tudi Vandervelde noče prerokovati, ampak malo, jako malo upanja ima. ila bo prehod v socializem tako glatlak kakor drsanje ua ledu. MOC JE TREBA OSVOJITI! V zaključnem članku poglavja o sredstvih pravi: * "Kar se tiče načina to ckspropriacijt» če se izvrši polagoma ali nenadoma, mirno ali revolucionarni», z odškodnini» ali brez odškodnino ti» so vprašanja, ki so žal veliko manj odvisna od naše-volje, kakor od socialnih razmer. "Ootovo bo vsak čuteči človek četudi brez vsakega upa — želel, da ne bi osvoboditev delav stva veljala toliki» krvi in solza kakor meščanske vojno in mednarodna klanja, ki so označevala po-vztligo tretjega stanu. Ce pa vidimo slepi, besni, divji odpor, ki ga zop«»rstavljajo privilegirani razredi vedno tudi najskromnejšini zahtevam veliko maso, tedaj se moramo nehote spomniti l»<» seji. ki jih polaga Schiller svojemu VValleiistoinu v usta : Tesan je svet, široki so možgani, lahko prebiva misel tik pri misli, trdo v prostoru suje stvar ol» stvar; kjer ono je, ne more biti drugo, pregnan kdor noče biti, mora gnati. Tu v lada boj, tu zmaga moč samo. To moč, to sili», vladarico sveta, mora osvojiti proletariat — pravi Vandervelde. Iu zdi so nam, tla si» te besede jasne. Seveda niso to argumenti za brezpogojne pacifist«». Kajti kdor upozarja proletariat na "slepi. besni, divji odpor privilegiranih razredov." kdor citira VValb-iisteina. kdor naglaša, da mora proletariat osvojiti to moč. to silo. ta zbuja v naših glavah misel, ila se moramo pripraviti za zmago i vsemi sredstvi. Dokler spada tudi or«»ž je med sredstva tega sveta iu dokler nismo tako zmagali, da ga lahki» odpravimo z vsega sveta, nt«»-ramo skrbeti tudi zato. «la ne bodo privilegirani razredi svojega slepega. besnega, divjega odpora peni pri i z orožjem — proti praznim rokam proletariata. Puško premaga b» puška ; ne knjiga, ne gla sovnien, ne št raj k ne ustavi njene krogi«*. (Daljo prihodnjič.» ft P U O Ii ET AR EC ADV KRTI HRMBNT SLOV. DELAVSKA U*Ub*tIj«bi dna Ii ivfnU 1M. PODPORNA ZVEZA lukorporirana IS »»nit 1W>» v drUvi !*«•« Sedež: Conemaugh, Pa. ULAVNI URADNIKI: Predaeduik: FRANK PAVLOVČlt', M«»" «t., Coneuiaugh, Pa. Podpredsednik : JOSIP ZORKO, H. P. 1). 2, bos 50, Weat Newton, Pa. Tajnik: Al^JZlJ UAVDKK. 46 Main St., (Jouemaugb. Pa. l'ouioèni tujuik: IVAN PR08T0IV IO0S Norwood Hd., Cleveland, O. Blagajnika JOSIP ZELE, 610S Stj Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajtik: JOSIP MAKINČIČ, 5HU5 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRICH, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VUJKM 81TTER, 1. nadzornik, 40 Main St., Couainaugb, Pa. FRAN TOMAŽU', 2. nadsornik, Qary, Ind., Tole«ton, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nudz., 1 Craib St., Nuur«y llill, N. S. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: IVAN (JORŠEK, 1. porotnik, llox 1DÔ, Uudlev, Kaunas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd SI., Clevelaud, Obio. ALOJZIJ KARL1NOER, 3. porotnik, Girard. Kaunas, K. F. D. 4, lloi S6. VRHOVNI ZDRAVNIK: P. J. KI UN, M. D., ¿502 St. Clair Ave., Cleveland, Obio. POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiši it. 40 Main St., Coueuiaugh, l'a. Ô PEN DA L IVAN, Coneuiaugh, Pa., Bo* 7sl. GACNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, l'a. BOVC PRANK, R. F. D. 5, Bo* 111, Johnstown, Pa. BUHODOLNIK IVAN, Box 27:î, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Box ">14, Conemaugh, Pu. Uradno Glasilo: PKOLETAREC, 400S W. Illst St., Chicago, III. Cenjena dru*tva, oziroma njih uradniki, so uljuduo prošeni, pošiljati vse dopise in denar naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. 1'enar naj •e pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Ezpreanih, ali Baronih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov. V slučaji*, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, uuj to nemudoma naznanijo uradu glav uegu tajnika, da so v prihodnje popravi. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P Z. ZA LLTO 1910 Boritelj, Stev. 1, Conemaugh, Pa. — Predsednik: Ant. Fine, 310 ('he.siiut St.; tíi;"ik Frane Ñkufea. -isfl—-Jini St.: blagajnik Josip lleve, HU Chosuut st. Vsi \ Conemaugh. l'a. — S,*ja vsak»» nedeljo v mesecu v dvorani K*. A loj /i ja. "Pomočnik", it. 2., Johnstown, l'a. —Predsednik^ Glavar Jožef, |>ox 144a; tajnik Mihael Ameršek, b. l.)3B. R. P. 1). blagajnik: Polane Ivan, Linden ave.; vsi v Johnstown, 'l*a.—Seja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri-«lar. "Zaveznik", Ate v. 3., Franklin-Cone-muugh, Pa. Predsednik Anton Semič, b. 721; tajnik Mihael Rok, 302 Franklin l.oeust St.; blag.: Jurij Ogaben. 4S Ha/el St.; vsi v Conemaugh, l'a.—Seja vsako I. nedeljo v Slov. Izobraževal nem Domu. "Zavedni Slovenec", št. 4. — Predsednik: Anton Grbec. box 3.j; tajnik: Jurij Jakopin, box 70; blagajnik: Fr. Kotar, box 112; vsi v Lloydell, Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo. * "Avstrija", št. 5., Ral^hj^pp, Pa. — Predsednik: Mihael Žil.ert,-1 b. I; tajnik: Anton Rettuik, box 01; blagajnik: Martin Korošec, box 205. Vsi v 1'alphton, Pa—Seja vsako tretjo nedeljo. "Zvesti Bratje", »t. 6.—Predsednik: Josip Grahonjn; tajnik Avgust Orel, blagajnik: John Kral, vsi H. F. D. box 52, Garrett, Pa.-^-i?eja vsako prvo nedeljo. "Jedinost", št. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Franc Žurmaii, b. 2.V»; tajnik: Matija Regina, box 210; blagajnik: Josip Pivic, box UN. Vsi v Cla-ridge, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Planinski Raj", štev. «., Dawson, N. Méx.— Predsednik: Frane Jeko\ee; tajnik: Mihael Belan; blagajnik: Mih. Krivic, vsi I». lolls, Dawson, N. Méx.— Seja vsako drugo nedeljo. "Zavedni Stajerc", štev. 9., Johnstown. Pa. — Predsednik: Fabjan Horvat; tajnik Štefan Debelak; blagajnik: John Lorenzo: v -»i I». 1 bi a, It. F. D. I v Johnstown, l'a. —.Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa. "Jasnaja Poljana" št. 10., Brown-field, l'a.—Predsednik: t'rban Pucel, tajnik: K»lvard Zalokar, box 0, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Brownfield, Pa. "Zarja Svobode", št. 11.. Duulo, Pa. — Predsednik: Loui-s .Htrle; tajnik: Franc Kam-ič; blagajnik: Frane Dole/.. Vsi v Dunlo, Pa., box 341. — Seja vsako prvo nedeljf). • Danica", štev. 12., Heilwoo< ,,kc ton, W. Va. —■ Predsednik: Anton Vidmar, box 4S«î. Thomas, W. Va.; tajnik: Frank Kocian. box s<>; Coketown, W. Va.; blagajnik: Ivan Ko/.levcnr, box 172, Thomas, W. Va. — Seja vsako zadnjo nedeljo /a prihodnji mesec. "Ilirija", štev. 24. Dolin, Pa. ~ Predsednik: Ivan Turk, box 241; tajnik: John Telban, box 211; blagajnik: Matija Zudravoc; vsi v Iselin, Pa- — Seja v «a k o 1. nedeljo. "Delavcc, štev. 2.j., Rock Springs. Wyo. Pred.: Ivan Raigelj; ta j.: Frank Veihune, 244 M. st.; blag.: Valentin Ktalik, 240 M; st. Vsi v Rock Springs, Wyo. Seja vsako drugo nedeljo v Slo venskem I*»miih. - . "ömarnica", št. 20.. Export, Pa. — Predsednik: Anton Martinšek, box 125; tajnik: Frank Trebeč, box 40; blagajnik: Aloj/i j /.npain o'-, l<. Vsi v Lx-port, l'a.—'Šejk vsako prvo nedeljo. "Miroljub", -tov. 27.. Diamondville, W\o, Predsednik: Aloj/i j Kralj, I».-10; tajnik: Ton». Pogan, b. 120, Oakley, Wyo.; blaga juik Josip Penigar, b. 47, Diamondville, Wyo. ~ Seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Pcnca v Diamondville, Wyo, "Habsburski Sinovi", štev. S. Brownsville, Pa. —• Predsednik: Anton Kovači«'*, b. -I"»»v. Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, box 52, Orient, l'a.; blagajnik Josip Zupančič, b. 31 s. Republic, Pa. Seja vsako 2. nedeljo. "Jutranja Zarja", št. 29.. Meadow Lands, l'a. Predsednik : Frank Tontine; tajnik: Andrej Posega, b, 27."; blaga j ink: Josip Iti/jak, b. 253. Meudow Lattds, l'a -- Seja vsak prvo nedeljo. "Trpin", š t v. 30., Breezy Hill, Kans. - Predsednik: Martin Smolfik, R. P. D. 2, box 2" s ; tajnik: K:irol Worin», box 22. Breezy H ill Sta.; blagajnik: Josip žibert, bo* "»4, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans- — Seja vsako 3. nedel jo. "Sloga", št v. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urban^ië, b. 7; tajnik: Alojzij Ludvik, bo* 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo. "Zeleni Vrt", štv. 32, Palisades. 0»v lo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766; ta jnik: Jakob Trojar, b. 744; blaga i-nik: John Werzcl, Bo* 313;v»i v Palisades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenska Zastava ', -t. 33.. Jenny Lind, Arkansas. — Predsednik: Frane Ataeiu, b. 220; tajnik: Frane (irilc, b. • 7; blagajnik: Frank .luv an. b. 45. Vsi v Jenny Lind, Arkansas.—Seja pr v o nrdeljo ob 2 uri popoldne. "Edinost", štev. 34. J n k on. Pa. -Predsednik: Anton Oolobb"; tajnik: Josip Vidmar, b. 10; blugga jink : .lo«ip («rum. V«i \ N iikon, Pa.. I»«»x 112. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani. "Planinski Raj", Stv. 35. Lorain. ( y i io Predsednik: Ivan Kragelj, I U**."» K. 2Wth st.; tajnik: Josip Lavreučl«, ItfvY R. 2t* st.; blSKSjnik: Ivan Atru kel, IMÔt» K. -"»I St., Lorain. Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Virants. , • ZdruiitelJ'\ št. 30, South Ferk, Pa Predsednik: Ivan Suhadolnik; ta j nik: Jakob Hupert. bo* 238; blagajnik: Mirko (irgoricli, b. 495; vsi v South Fork, Pa. -Seja vsako tretjo nedeljo. "Ljubljana", "it. 37., Harberton. O. Predsednik: Frank Mer/.likar, bo* 121; tajnik: Andrej Ropar, 1100 4th St.; blagajnik: Jakob Fink. IM Ford Ave., Marbertoii, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo dopoldne ob 0. uri, V lis Bolivar Bd. "Dobrt Bratjo", št. 3»., Bridgeport, Ohio. Predsednik: Martin Potnik, R. F. D. 2., b. 12-u.; tajnik: Louis Lee jak, R. F. D. 2, b. 40a.; blagajnik: ! van Gerčar, b. 740. Vsi v Bridgeport. O. S«* ju \sako prvo nedeljo ob H uri do poldne, v dvorani društva «v. Barbare, lla.vdav lile, Ohio, j "Bokol\', št v. 30, Nef i», Ohio. » Predsednik Franc Rozman; tajnik: Karol Dernaê, b. 26; blagajnik: I^«o Plahuta, b. 20; vsi v Nells, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Derna^a. "Orel", it v. 40, West Newton. Pa. Predhodnik : Andrej Povirk, R. F. I). 2. I* 27; tajnik: Josip Hren, b. Is7; blagajnik: Iv au Lajovec, R. F. I». 2, b. ¡1 c. Vsi v West Newton, Pa. -Hoja vsako četrto nedeljo dopoldne za pri hodnji mesec. "Jutranja Zvesda", it v. 41, Cleveland, Ohio.—-Predsednik: Frank Koko tee, s|03 Marble Ave.; tajnik: Jakob Vob'-nnsek, 35s2 E. S2nd St.; blagajnik: Ivan Simončič, 3723 K. 77th St. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomuzina. "Mladi Slovenec", it v. 42, Oglesby, i III. — Predsednik: John Malin, b. 414; tajnik: Jos. Meglic, box 991 blagajnik: Frank Nadvošek. b. 401; vsi v Oglesby, III. — 8.«ja vsako prvo nedeljo. 'Sava", it v. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Karol Amuk; tajnik: Ju ' rij Raspotuik, R. F. D. 1, box 77; bin 'gajuik: Martin Ruspotnik. Vsi v Portage, Pa.. R. F. D. 1, b. 5. —- Seja vsako tretjo nedeljo. "Triglav", it v. 44, Tereio, Colo. - i Predsednik: Frank Kebol, ml.; tajnik: Frank Kebol st., Cokodale, Colo.; bin yu)nik Frank Rebol st. - Seja vsako drago nedeljo. ' Mirni Dom", it. 4"), Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-peradale Ave.; tajnik: Gregor Hrei^ak, IU7 Eighth Ave. oba v Johnstown. Pa.; blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani 8v. Cirila in Metoda. "Julni Premogar". -t. I«., Alix, Arkansas. — Predsednik : Math. Star i man, b. 107, Alix, Ark.; tajnik: Ivan Jantar, b. 7. Alix, Ark.; blugainik: Jurij Kokalj, b*. F. D. b. 77, Altus, Ark.— Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Bratje", it. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, bo* 167; tajnik: Ivan Razvoza, b. 1U7; blag.: Alojzija Dolina r, b. 72: vsi \ Avella Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Mladeniči", itv. 4^, Aurora, 111. — Predsednik: John Baškovič, 024 Aurora ave.; tajnik: Ivan K. Marši» h. R. 5, b. 193a; blagajnik: Oaš-p»-r Ahačič, H. b. lt*'.ia. \ »i \ Auro ra. III. Seja vsako drug»» nedeljo ob tuli dopoldne pri J. BaikoVie. "Olevelaudske Slovenke", št. 49. novelami. O. — Predsednica: Ivana Smrdel, <■"•.*2 E. st.; tajnica: Ana Hmr« kar, 3627 E. ^2 st. K.; blagajnien: An toi: i ja Legan, : T « » t K. 77 s. L. V m \* Cleveland, O.— Soja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Proletarec", št v. r»0, Franklin, Kans.—Predsednik: Frank Pobrotni*ek R. R. b. 2OS, Girard Kans.; tajnik: Aloj/ij Karlinger, (tirani, Kails., R. R. 1, U. s»i; blagajnik: Alojzij Oblak. b. 9<»; v m \ Franklin, Kaus.— Seja v sake» tretjo nedeljo. • Dclavec", itv. 51. Cleveland. O. — Predsednik: Jernej Roianec, 170s E. 4:;. St.; tajnik: Ed. Branisel, 11?3 E. 01. St.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1O09 E. 00. St.; vsi v Cleveland, O. - Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9 uri dop. v Oo25 St. Clair Ave.. "Ljubljanski Grad", št. 52.. DeKalb, 111. I're.lsednik : l'iiv» I Košir. 1409 stat«» St.; tajnik: Frant. Prebil, "»t » Market St.; blagajnik: Frank Ivokvlj. Ml Market St. V«i v Deifalb. III. Seja \<*ak»» drugo ne»leljo pri sobratu Fr. Keiži»'. "Planinska Vijolica", št v. 53. Pickens, W. Va. Pre»lsfdnik: Frank ieli- 1 g»»j. box 40, C/ar. W. Va.; tajnik: Ivnn Lipoid, liox 40; blagajnik: Jo/.ef Molan, box 26; vsi v Pickens, W. Va.—Seja vsako tretjo ne»leIjo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. Ccprlo. "Karol Učekar", itv. 54. Rockwond, Pn. — Predsednik: Jožef Hočevar, b. 1S4; tajnik: Anton Hočevar, box ls4; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi v Rockwooja vsako tretjo nedeljo V mesecu. "Pod Triglavom", itv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, R. F. I). 7; tajnik: Ivan Eržen, It. F. D. 7. b. 149; blagajnik Anton tele, R. F. D. 7, box 154. Vsi v Smith-field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Kranjski prijatelj", št v. 74, Falls Creek. Pa — Predsednik: Alojzij Slak, box 01: tajnik Josip Urili. b. 201; blagajnik: Louis Selim, b. 50; vsi v Falls Creek, Pa.*— Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-iiča. "Naprej do Zmage", itev. 75, Pitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; b. 107; ta j.: Fr. Indof; blagajnik : Matevž Podbevšek. Vsi v ritz Henry, Pu., box lOO.—Soja vsako prvo nedeljo o»l 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare. ' "Slovenska Cvctljica", itev. 76, A-»lanisburg, Pa. • -. Predsednik Josip Je-linean, A»lamsburgh, Pa.: tajnik: Frank Šenčur, box 7o, Ailunisuiburg. Pa.; blagajnik: Frank Golobic, R. F. D. 2, Greenburg, Pa. — Soja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Severni Premogar", itev 77, Supe ii»ir, Wyo.— Predsednik: Ivan GHnšek, b. 129; tujuik: Ivan spe«, b. 129; blagajuik: Andrej Kokal, b. 129; vsi v Superior, Wyo. Seja vsako drugo ne deljo o deseti uri dopoldne. "Slovenija", štev. 7s. Miller Run, Pa. - Predsednik Marko Magdič; tajnik: Josip Oačmk; blagajnik: Jožef Opara. Vsi bo* 25, Reitz, Pa. — Seja vsako prvi) nedeljo v mesecu pri so-bratu Jakob Radman. "Bcnairski Slovenci", "tev. 7!», Bon Air, Pn. Predsedni n : Josip Horvat, b. .ti."»; tajnik: Peter Bukovec, b. 733; blagajnik: Josip Dragar, b. 095; vsi v Conemaugh, l'a. - • Seja vsako drugo nedel jo ob 2 in i popoldan pri sobratu Franc Pristavee, Itou Air. l'a. "Sloga", štev. S", Philadelphia, Pa. Predaeduik: Ivan Petan. 2">3^ Salmon St.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington St.; blagajnik: Josip Ko-■ole, 255"» Salmon St. Vsi v Philadelphia, l'a. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Prvi maj", štv. hI, Bishop, Pa. Pro»|se»lnik: Frane CirOgorič, b. 352 Cecil, Pa.; ta j. Mihae) Kočevar, Cecil, Pa. b. î»2; Blagajnik: Ivan Zupančič, Mc-Douabl, Pa. b. 1h5, R. D. 2. — Seja vsaka tretjo uedeljo j»ri sobratu Ivan Zupan» ič. OPOMBA: Tajnike tist.h društev, ki zapazijo kako pinato, istotnko tistih, katerih društveno poročilo ,e pomanjkljivo, ; rosim, da mi nemudoma sj»o-roee, »la se nedostatki v imeniku ko ki i/.iile drugič, ¡»opravijo. S sobratskim pozdravom LOUIS BAVDEK. gl. tajnik S D. P. Z IZ URADA DRUŠTVA ZARJA SVOBODE fiTEV. U. S D. P. Z. __ -i Na seji ilruiitva 'Zarja »Svobode štev. 11 S. D. P. '/>. l dne »">. marca t. I. ho je vzel v razinotrivanje zadnji ieataiiek pripravljalnega odbora glede nameravanega združenja podpornih organizacij. Po daljni debati m» je uklonilo, da ni društvo Zarja Svobode štev. 11. o-i Hvoji predlog pripravljalnega od-' bora, ter da na aploano glasovanje v zmialu pravil S. D.'P. Z. Predlog I.: Da se vrši konvencija S. D. P. Z. drugi pondeljek v1 mesecu septembru, t. j. 11. t. I., ¡n: Ue v mesecu maju. Predlog lf.: Konvencija naj se; vrši v jnestn Cleveland, Ohio. Predlog III.: Da S. D. P. Z. do-bi kakor hitro mogoče državno j priznanje aktuarja, ki naj potem poroča glav. odboru, ako je Zveza solvcntna ali ne? IV. V slueaju, tla ni, naj se razpiše, oziroma naloži naklada, daj bodo skladi, v katerih je primanjkljaj popolni, kakor zahteva za-i kun. Predlog v.: Vsi priuknjkljaji, naj bodo plačani sorazmerno do vštevai meseca avg. t. 1. Dodatek k predlogom. Ako se konvencija S. 1). P. Z. preloži od meseca maja na september, mislimo, da to nikakor ni proti pravilom, pae pa se bomo za korak približali združitvi, ako ne popolnoma. Kur se tiče stroškov. ju ravno tako; naraati nikakor ne morejo, ako plačamo za konvencijo v septembru ali pa v maju, je vseeno. Da sc konvencija vrši v Clevelandu, je po mnenju članstva Zarja Svobode štev. II nuj-boljše, ker tam ima Zveza društva, obenem jo tam tudi središče vseli slovenskih društev. Aktuar naj se na vsak način dobi, to pa radi tega,ker jo doslej vsakdo,ki je zasledoval seje pripravljalnega odboru. videl, da sc je na vsaki seji debatiralo o finančnem stanju organizacij, kako rešiti to kočljivo vprašanje; s teui bo to rešeno. Dalje naj se ravna natančno po navodilu aktuarja, kako priti do sol-ventuosti. Ako ni dovolj denarja v kakem skladu, naj se razdeli vsota priinankljaja v enakomerne dele, ter plača primanjkljaj do vštevši meseea avgusta t. 1. Vsote za poravnanje skladov ne bodo tako narasle, da članstvo ne bi moglo poplačati, posebno šo a-ko pomislimo, koliko drugih stroškov bo odpadlo, kakor hitro bo združenje taktično storjeno. S tem apeliramo na vso zavedno članstvo S. I). P. Z., da da zadostno podporo predlogu kakor hitro mogoče, kajti časa imamo zelo malo. Naprej do združenja! Za društvo Zarja Svobode štev. 11 S. I). I\ Z. Prods. Lotiis Strle, Tajnik, Frank Kaučič, Hlag. Frank Dolcz. m IZ NASELBIN. RESOLUCIJA Pittsburgh, Pa. Društvo "llalkan" štev. ti!» S. D. I'. Z. je na svoji redni soji ."». marca najostreje protestiralo proti predlogu društva štev. ."»1 S. I). P. Z., da l>i se prihodnja konvencija vršila v Loraine. < >. namesto \ l'ittsburgliu, IV Ako bi sc vršila konvencija n Loraine. P., je to kršenje pravil. Ako nima omenjeno društvo drugega temeljitega vzroku nego očitati osebno sovraštvo S N. IV .1. delegatom S. |). I». Z., je to postranska in privatna stvar. So li delegat je S. N. I'. .1. dobro ali tu- dobro došli ' (tlavno vprašanje delegatov je. da pridejo z namenom za dobrobit Zveze. Ako se pa i»rh"vila men/a.jo na vsako domišljijo posameznika, potem se jih sploh m» rabi. Društvo zahteva, da se tu reso-lin i.pi priobči v zveznem glasilu. . Frank Uerlovič, predsednik, Joseph Petrič, Di.iriik. .losef Dckleva, blagajnik. (IVčat >. Norwich, Pa. Cenjeno uredništvo Prolotarea ! i Tukaj delamo drva. Kar se tiče, dela, je seda.i v naši naselbini popolnoma za nič, ker je prevelik sneg. Razuu lega je pa še plača prav slaba. — Imeti hočejo ravna iu dobro cepljena drva, pa plačajo $1.30. To po mojem mnenju ne zadostuje. Drva so motajo delati iz samih vrhov. Organizacije ni tukaj nobene in i delavci se sploh ne zanimajo zu kakšno tako stvar. Slovencev je tukaj dosti, čitajo seveda večinoma "Ulas Naroda", iu še tam- le poročila o vojni. l t*ai iiuun v«f kirt*«oi«tolB pol 1'nicm mid li>*d«lu(»«f* r»v«iD ZdnivRu *» oblutl In )»tr» t »r »i» lui «tajita. IU
  • |{ii Itaizuina: 7.V. Vpriilujta %aA«fu lekarnarju za Severove 1'ripravk«. Ako va» u« mor» zalofiti, au roiit« Jih od na». W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa raHrararaHrararararaHraoM eija dobila krivca, bi ga dala zapreti. Družba je pripravljena plačati premogarjeni za prikrajšani premog, če dokaže linijski paznik, za koliko so bili oškodovani. Kako šele kradejo premog ka-i tivc in gl. tajnika skupne stranke, naj vrnejo rezultat glasovanja na mesta, odkoder so dobili glasovnice. Na gl. stan ni pošiljati glasov niče. Tajništvo J. S. Z. pital ist i tam, kjer niso premogar-l ... . _ _ _ , ... Klubom J. S. Z. na znanie, ji -organizirani 111 nimajo unijske- , , J, f g« moža pri tebniei! Noben rudarL 1 o sklepu seje eksekutive J. S. ne bi smel kopati premoga brez ('^ marca t. 1., je vse reso-premogaFske organizacije in brez | luisati takovili gluposti, koje se nikada ne bi mogle poroditi u soeijalistič-koj glavi. Ne treba nama, da ob-javljujeino slike, koje vi režete iz ' I lea rstovih novina. 1 ost a lom nama je jnsan Vaš značaj po to-nio, šlo pišete listove bez potpisa; nainte eine kukavice i nitkovi, a nipošto pošteni ljudi, kaino li soeijaliste. No čini se. da ni sami ne razuniijete, koliko je nisko i best iduo, št o sle izbljuvali na svoj papir, Unijski znak. Lokalna unija črkostaveev je tožila tvrdko Max C. Ibibhvin radi S>H.* j neopravičene rabe linijskega znaka ter dosegla, da je bil lastnik tvrdko kaznovan. Baldwin je priznal svojo krivdo, ko jo predložila unija dokaze; obsojen je bil na $.">(>00 globo in v pokritje stroškov. — POZOR ROJAKI! Držite se gesla Svoji k svojim! "Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da som prevzel znani salon in hotel "Cilbreatli" ua liiH K. I52nd St., Collimvood. Tu i mam vsak dan sveže pivo, -domačo vino najboljše vrste, fino žganje, droznik, bnnjvvee in dobro slivov-ko. Imam vselej najfinejše sni<» dke ter dobro oUusno brano \snk Od elektrike ubit. Neki J. Sidney Lose\ je bil dne ,|.,M> sveži golaš, za prigrizek pa fi. marca v Masseni, N. V., ubit. vedno fin, ker jc ^u išrl \ dotiko z neko žico |>,ise. v tovarni »a aluminij, ki jo bila nasičena z električnim tokom IM K) voltov. (lomn,-e kranjsKe kio- Ogenj v žitnici. ^genj je nastal dne fi. marca v na kranjska Janeza ze v resniei . Township Clerk .... Jos. Mostar navdUNeiia za kaksno delo, poteni Peoria, III., v zitniei Iowa Kelevs Constable.........Frank Miller na j si privihala rokave in reorga- tor Co., ki jejast Minneapolis & koliei let \r Stauntonu jc sedaj pet klu-1 nizirata Meznar-zupnikovo, to jc St. Louis-zelczniee. Kaksnega pol ton Sershen, bov, in ako marljivo delujemo, se Konda Blatnikovo Ligo. iniljona busljev jc bilo spravljenih Colliuwood, O. Nadalje imam na razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. IVi meni svira vsako soboto godba, pri kateri so fantje lahko po domače zasukajo. Pozdravljam Slovence iu Slovenko po celem Cleveland!! in o jim t»ri|>oroèani. An-Lri2nd St.. Adv. 4 '20 Dr. W. C. Ohlendorf, M. ft. tdravnlk ia notranja kalasal ln raaocalnik. .adraraiika preiskava breapla^a«—pka-inti ja la adravila. 1924 Blua IMaai ▲va., Oklcago. Urad oje »d 1 d« I f» pol.; od 7 da • avaiar. Ia?aa CMiajp ftlvoll balaUd naj pilajo iIitihU J. A. FISCHER Bnffai| lata as razpolago vaakovrataa ylf| vina, saBodke, I. t 4. Izvrstni proator aa okrapčila. I7S0 W. SSth St., Ohlcsc«, n, Tal. I«wadala 17«1 Socialistične slike in kart«. "Piramida kapitalizma", s sla- venskim, hrvatskim in anglslkla napisom. "Drevo vsega hudega" s sla- venikim napisom. "Zadnji itrajk" s hrvatski» napisom. "Prohibition Dope" s anglsi- kim napisom. Cene slikam so 1 komad 1§S| 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15c, 100 komadov 70s. Poštnino plačamo mi sa vas kraje sveta. INTERNATIONAL PUB. OO. 1311 E. 6th St., Cleveland. Ohfte. MODERNA K NI 00 VEZ NI 0 A. Okusno, hitro in trpežno dela ra privatnike in dmStva. SprsJ» mamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Hlsks .ene ln poitena postrežba. JtsRATnS HOLA*. 1633 Bine Island ln, f Ail ver.) Glasilo hrvatskih in srbskih socialistov v Ameriki je ' Radnička Straža." Izhaja tedensko na o-smili straneh in stane $2.00 za celo leto. Naslov : 1944 So Racine Av., Chicago, 111. Nesreča v rudniku. V Shenandoah, Pa., ae je dne *>. inarea /.rinilo precej premoga in kamenja na nekatere delavec, ki ko imeli posebno sln/bo pri Ma< Socialistična zmaga. V Harre, Vt., je bil dne H. marca Hodrug Robert Gordon izvoljen /.a župana. Dobil je *42 glasov, njegov nasprotnik pa 681. Tudi za ZRAČNI VELIKAN. Ogenj na železnici. V tikladinèii železnice New Haven je dne S. t. m. izbruhnil po- ple I i i 11 Colliery ter je takoj na ahlermana v eni vvardi je bil izvo-rneatii ubilo tri, pet drugih pa je Ijen Hoeialint. Cl.vde 11. Revuolds. nevarno poškodovalo. Mrtvi ho Dobil je 120 glasov proti 11N. — Thomas Durmer, .lohn Kneavage ill Stephen Opeck. Možje so imeli nedeljsko službo ter so popravljali neko drohilno napravo. Po nesreči je zakrivil baje eden od delavcev, da se je Naj bi vanje. y.a«Vtkif sledilo nadalje Odškodnina za rudarja. no zračno brodovje, ki ga izde- Važno sodb oje izrekla porota lujejo zdaj tam za angleško voj- /rušila streha na kateri j«» bilo lir' vrlioviioiu so»iiš«'u dne H. mar- sko. Novi zraeni velikan bo nosil mnogo premoga in kamenja, vsled ., poročajo: Pri Z™"* *lul ^tern, te>*0 ^V!' ,>a ,,H »«Preduje.no! t,.rimi J|4 tl|jj ,8 (MaHm /.i___: , Nekemu rudarju je padla svetu- - eena r je James f. Slepina. prsdssdnik. Iz San Diego v Kaliforniji pri- ven je dne K. t. m. izbruhnil po- Chrlstla« R. Halleck. haja poročilo, da namerava (ilenn žar, ki je povzročil za *k;>.(mhi ško- iWK,PrwlH II. Curtiss, znani letalec, zgraditi ,|t». Požarna bramba je bila takoj bmanuel Beranek, velikanski letalni stroj, ki bo me-|nu „iestii, pa sprva ni-mogla ni A■ ■/ U' fKK,Pr6dB' ril z razprostrtimi peruti 2«6itVsHr opraviti. Kdo je /ažgal, se J. čevljev ter bo imel 200 konjskih ni moglo dognati. blagajnik, sil močne motorne stroje. Ta velikanski aeroplan bodo začeli gfa- Tesarska stavka, .liti v t urlihsovih napravah v . v ritv.lslaml in Morril Ile.gliU liulfalo, N. Y,čun bo dogotovlje-f(,4nmx) HO xaHtnvkali 1. marca tesarji. Najvee jih je zaposh-nih pri raznih dru/bab, ki izdelujejo ladje in pripadajo liootbiiilder»! liniji. Do devetega inarea so delali po devet ur na dan. zdaj pa AMERICAN Ravnatel|skl odbtr M« h««J Zimmer, natelnlk lùiianuel heran«* Dr AuUmi Bitaklii John Kurik A. V «.«rln*»r Jaha C. Krtu Krntai K und« JaniM f, Sup n* C. S. Wallet k Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-stc ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.00 nnPRTfl" ^ondeljek in v četrtek do 8A zvečer, UUrnlU. vse druge clneve pa do 5A popoldan. Na terimi je tmli 18 članov Carpen- glasovanju štirih velikih železni- ......, '.......,J,,1J' '........--ters unije št. HOD. — 1. maja jim carskih organizacij se je izkaza I ka " ?\ln .v/^a,i SON; ,,hm: S*' Uboj vsled zmote. ,M)t|(( liajbrze sledili še drugi te- lo, da je vseh 400,000 organizira-!, J('! I"'1 kateri je bil V/ Washingtona, D. <\, poroča-j sarji v New Vorku, tako da lahko nili železničarjev za to, da zahte- ,ml<' l^kodovaii. I orota jo; Vremenski opazovalec Ar- izbruhne g, neralna stavka. l'pa- vajo osemurni delavnik. Proti to-! l/roU,a. (lu J° la*»tiuk jame od- th|ir f«r||>% ki ¿¡vj y VHHj z(MHko,vj0 pa, da se bodo do tega ča>a . .. , .. , govoren za nesreeo, ki nastane mu je bilo le prav uiapino število , , , .. . ( vsled zanemarjene ventilacije, in " Kako bodo -Mavri predloiili •!" >,r7"lil" !J,wr-vj" ;"MH'" ,l"'i,r , i ri , • « . 1 je v odškodnine. je ponoči 7. t. m. mislil, da no pri- /e pobotali, šli vlomilci v njegovo biso in da svoje zahteve delodajalcem, se st ne ve, mislijo pa, da v obliki ultimat uma. Železnice bodo dobile trideset dni časa, tekom katerega bodo še vsi delavci na delil, t'e delodajalci ne bodo hoteli ugoditi bo proglašena splošna stavka. Oproščeni delavci. Iz Colorade prihaja vest, ki je sicer lepa, a ravno zato spravlja ropočejo. Vzel je puško ter n-strelil skozi vrata. Takoj nato je nekdo zaječal. Ko je (I ray odprl Nevarna stvar. Izguba okusa je vselej nevarna previdno vrata, je opazil avojo pa«! stvar, kteri se mora Jakoj poina storko Dello, sedemletno deklico, gati, in zato ker je isto vselej zna-ležeeo na tleh in s strelom v glavi, menje nerednosti prebavnih orga-eloveka »41 delavcev. Zahtevajo, ko *o imeli prej ameriški delavci na 25 in ."»0 eentov. s poštnino :{."» in da naj jim družba zviša plačo za po .V. tuji pa po21,Jeiia ur«i. f>0 eentov. Adv. 2"» odstotkov. Doslej so dobili za — t ——*--- Stavke v New Jersey. I/ Passaic, N .1., poročajo: Dne marca je /astavkalo pri Magon Kole« iiie v brblu so navadno ze lo linde, /ato pa poskusite Triner-jev Liniment. Privežite si na liol ni del najprej v gor k i vodi na močeno plateneno cunjo, in potem namažite hrbet / Linimeutom. < < - J^ADAR potreb^te društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vsr drugo obrnite se na svojega rojaka 12 lolar- Smrt na železniškem tiru. •lames Lynes, uslužhcn kot de ček v nekem uradu, je stekel v Pa tersonu, N. .1. pred očmi mnogih ljudi čez tračnice lia-Eric železni deseturno delo od jev na teden. V Walingtonu je /astavkalo 200 delavcev. Zahtevajo 20 odstotno zvijanje plač in skrajšanje delovnega časa. Dru/be bodo skoraj go tovo ugodile njihovim zahtevam. Eksplozija v kemični tovarni. Zvečer dne 7. marca se je v Nia ci. Kil je skoro na sredi, ko ga je gara Falls. N. V., pripetilo ver dosegla neka dirjajoča loko.noti va ter ga ubila. VABILO NA VESELICO, katero f »r i i-*-. I i Jugosl. Soc. Organizacija štv. 137 v Kenoshl, Wis. DNE 18. MARCA V COLUMBIA DVORANI. •tveli «lejinjnh: F. KERŽE CO 2711 South Millard CHICAGO, ILL Avenue. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. POZOR! —Kadar se nahajate v gostilni, 3 pristne 2 zdravilne i «i r n Generalni konzul umrl. - Državni departinent je dobil ob vestilo, da je umrl dne «* in enkrat Htre/bo IhmIc »kri»»*! ODBOR. uhtevajte vedno dobre, zdrave in privtne pijače, in te «o A. Horwatove: Importiranl Brinjerec. SUvovec, Trepi-oovec, Grenko Vtno in Kranjski Orenčac. Moja tvrdka je prva in edina aamoatojna, ki importira žgan« pijaie in zelii. a naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite «i, d.u je A. Hortratovo pravo, zdravilno grenko vino napravljeno iz najboljšega californijskega. rudečega vina in ia n.tj/drs.v. j-ih starokrajskih zelifti ter nadkriljuje vm druje pijane te v rute za eloveAko zdravje. Ravno tak« Kri.rijaki O renčeč. Powbno ako pijet® alabo žganje, ae bo nikdar Škodovalo, če denete polovico t«fa grenčeea vmes. A. H OR WAT, 1827 West 22nd Street, Chicago, III. 0 Eksplozija v rudniku. Iz NVilkesbarre, Pa., poročajo: V jami št. 2 Hollenback. Lehigh and VVikkesbarre Coal Company sta nastali dve eksploziji, vsled katerih je bilo več delavcev, po neuradnih vesteh baje šest. ubitih. Druga eksplozija je zadela skupino rešilnega moštva. Eksplozija je povzročila ogenj. Železniška nesreča. Iz Altsona. Pa., poročajo: lz New Vorka proti Chicagi vozeči vlak M on hat ta ii Limited na penn-svlvanski železnici je blizu Fort Koval, petdeset milj za pa d no od tlarrisburga ponoči na 10. marca trčil v tovoren vlak. Vsi vozovi m> bili vrženi s tira. Lokomotiva se je prekucnila šez nasip. Strojevodja in kurjač sta padla pod ma-šino in sta bila ubita. Več potnikov je lahko ranjenih. Premog draže. Premogarski baroni že draž» premog po 15 do 20 eentov pri toni, dasi ni delavcem še zvišana plača, ampak se ma šele 1. aprila zboljšati za do 6 centov pri toni. Kdo je kriv podraževanja ? for 5c C°U CIGARETTES CORK TIP ^ 5c forf10 Pri vseh p-odajali-ih. Vse izvrstne turške mešanice in dišave 33 vsebovane v NEBO cigaretah. Bogate - Polne duha • Mile Izvanreden dar za dom, l jubico ali ženo za Watch Chain M kt. soli'1 goM; can or. iura a« «letih!e chain. 2«M cou|M>iia. I follow Ground Ra -or. Slat k .i- il har I i itbh« r handle. M c oupon». Nebo kupone in prednje dele škatljic Hranite jih Prednii deli škatljic so vredni po pol centa v Rotov-ni ali pa štejejo kot celi kuponi za dari'a Cash kuponi v vsaki škatiji. Zahtevajte Minam daril. t»i:iff-frn r...n';-»narr _ Tul» Wring«. Warrant. <• lor iart-.ily unr. t'ï I OIl'Nlt. . NF.BO DEPARTMENT nwl street, Jersey City, N, X I nr.. How Y at k Ci» j. t.^1. 1760 'Ä 3K Stud do jedil. V lekarnah trincrs » BÍTTER-WINE T»,NI MOV« NORKÉVÍNO •« twhhä ■*>} 5 IlMtM CH.C4C0. Ill Kaj je v7.rok izgube plasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo »last do jedi i/i da .se nam celo «tudi. Zdi se kot bi narava sama zahtevalff. da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo vee prebavljati kot navadno in zato so uprejo vzeti več. To znači, da potrebuiejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino. Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila no-tranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim do-volj moei. Zpuba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli slast do jedi, ojačen život in moč za misliti. Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameniko prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je ¡¿elo koristno. Ilabite ga tudi proti Nerednotti po jedi zaprtju kialo ali grenko kolcanj« rigati j« plin — ujed. \ Cena $1.00 Lahko »te gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč. JOS. TRINER izdelovalec. 1333-1339 So. AsMand Ave. Chicago, Ol. V saka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kašlju pri rokah. Morali hi najraje imeti Triner'. Cou*h Sedati*« katere ' ne vsebuj« strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kaslju. bronkitani, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in ftOc. l'o posti 3f>e in tiOc.