!,zeitu\tG)| (i8>8/y V pet i k S. Kiaiiovea Ji 849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sieer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za nolleta 3 e-old kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še ■/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold.polletno in '/, 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Istrijanski čolni izjcmik (Zollans-schluss). Imamo v naši deržavi kraje al odrezike dežela, katere je vikši deržavno gospodarstvo iz čolne okolice izključilo tako, de njih prebivavci ne sinejo svobodno knpčovati s prebi-vavcami drugih avstrijanskih dežela, temuč de morajo od vsih svojih domačih ali pa iz vunaj-nih dežela vpeljanih pridelkov in izdelkov na eolski meji, katera jih od čolne okolice loči, čolni davk (muto, liarmico) plačati in jih col-skimu čuvanju podvreči. Colska postava imenuje take kraje ali deželske odrezke „colne izjemke" in so dvojiga namena. Pervi namen je, de se v nekterih imenitnih za kupčijo posebno vgodnih, na mejah proti vunajnim der-žavam ležečih krajih velike zaloge blaga iz vsih krajev sveta napravijo, in tako kupčija, dobički in bogatstvo v domači deržavi množijo; drugi namen pa je, de se v takih krajih ali deželskih odrezkih, v katerih kupčije ni in tudi domačih za kupčijo vgodnih prideljkov le malo, vtrate (potroški) za eolske naredbe in eolsko čuvanje prihranijo. Kraji perviga namena so v naši deržavi svobodna brodiša (Frei-hiifen) Terst in MI c tak (Benetke) o bregovih jadranskiga morja, in pa svobodno tergov-sko meslo Brodi na rusovski meji. Isključik tacih krajev iz čolne okolice, to je osvobodenje eolskiga davka od vsiga va-nje iz ptujih dežela pripeljaniga tergovskiga blaga, je ne samo pre-bivavcam, temuč tudi celi deržavi močno koristen; v Terstu postavim vse o tergovini živi, več tavžent brodov z blagam obloženim iz daljnih vunajnih dežela na leto sem priplava, po dvakrat, trikrat včasi blago proda, prej ko ga is brodov razpeljejo, in še v založnicah ga večkrat zaporedama prodajo, prej ko ga čez eolsko mejo pošlejo, vsaki kupec nekaj pridobi, tergovci obogatijo in kupčijo s celim svetam zmiram bolj in bolj razširijo, delavci, vozniki, nosači se veselo giblejo, nar revniši člo vek tu, ako le zdrave ude ima in se mu dela ne grusti, ne strada marveč dobro in veselo živi. Koliko koristi pa taki izjemki celi deržavi doneso, smo šelej v kratkim prav očitno vidili. Kadar so sardinski in puntarsko-mletaški vojni bro-dovi pred Terst prišli in nar prej našim au-strijanskim tergovskim brodovam branili po morju jadriti, za naprej pa tudi brodovam ptujih deržav enako zapero napovedali, je v Tersl clo malo ali skoro nič blaga iz ptujih dežela prišlo, zakaj tudi ptuji brodovi, če ravno jim še ni bila pot zaperta, so se zbali v Terst vozili. Bile so pa v Terstu založnice vse polne blaga in tergovci so zamogli brez prenehanja in brez de bi se bila cena hudo povzdignila, notrajne fabrike s sirovo pavoljo, sirovim slad-koram, kupce in štacunarje s kavo, oljem, suhim grojzdj em, dišavami in raznim drugim blagam, kar se ga v notrajnih deželah ne pridela, previditi. Druziga namena čolni izjemki so: soseska Jungholz na Tirolskim, in pa veči del Istrije. Perva je majhini in ozek kos dežele skoro na vsih krajih od parske deržave obdan, in le s svojem nar ožjem končam se tirolske dežele derži, nima kupčije in eolske naredbe okoli nje zvunajne meje bi silo prevelike stroške vzrokovale. Pade je tudi Istrija iz čolne okolice izključena, to pač tistimu v glavo ne gre, kateri vzrok taciga izvzetja v lastnosti dežele in v kakšnosti njenih vunajnih mej išče. Istrijanski čolni izjemik ni kakšin majhin kos dežele. Cela nekdajno benečanska Istrija in večji del stare austrijanske Istrie, namreč Pazenska inBelajska dva kantona in večji del Volovskiga so iz čolne okolice izločeni, to je od svobodne kupčije z notrajnimi deželami is-ključeni. Obširnost in obljudenje liga izjemka znese 58 štirjaških mil (glej četerto stran Slovenje 14. lista) 17 mest, 14 lergov, in 165,600 ljudi. Ni mogoče, de bi tako obširna dežela, toliko mest, tergov in ljudi ne imeli s čim kup-čovati, ako ravno kupčija z vunajnimi deželami pri njih ne cvete. Istrija je lepa dežela in pridela dovolj prav dobriga vina, žganiga, je-siha, laškiga olja, ovčjih in kozjih kož, lim-barjoviga perja in jagod, šlahniga kostanja, zeleniga vitrijola, vsiga tiga čez domačo potrebo, tudi žita, zlasti turšice in ovsa se lahko kaj odda. Govorimo le od zemljskih prideljkov brez ozira na važne prideljke ribjiga lova. Pa čez morje v ptuje dežele Istrijanci clo malo svojih zemeljskih prideljkov prodajo in so bolj na kupčijo s krajnsko deželo in skozi njo z drugimi avstrijanskimi deželami vezani. Zemlja je edini izvir blagovitnosti, nje marljivo obdelovanje bogatstvo prinese in ga množi; mar Ijivo obdelovanje zemlje pa le tam cvete, kjer zemljodelic svoje prideljke lahko in hitro brez overkov, brez nadleg in nalog proda ter svoje stroške in pošten dobiček kmalo dobi. Kjer pa čolna meja domačo deželo od domačije loči, se prideljki lahko hitro in po pošteni ceni ne prodajo, kupec jih narprej išče v krajih, kjer tacih overkov ni, in kadar se vonder v čolni izjemik zateče, gleda ceno prav na nizko pritisnili, de vse svoje stroške pridobi; zemlo-delca tiga ne veseli, 011 si le malo prizadeva, prideljki se po primeri kakor dežela zamore ne pomnoževajo in zalo pa tudi oberlnija in blagostanje na nizki stopnji ostane. Tako je v Istrii, in to vidimo iz eolskih pregledov. Lim-berjoviga perja in jagod so v letu 1847 čez eolske meje vpeljali le 311 centov, žlahniga kostanja 19 centov, in vonder obeh reči se le samo ob izhodnih istrijanskih bregovih med Vdovskem in Flaminam več jezero centov lahko pridela. Volne je bilo vpeljane komaj 300 centov, sirovih vovčjih in kozjih kož 163 centov, pa kakšno množico drobnice Istrija lahko ne redi! Žganiga vina je bilo na Krajnsko pro-daniga le 50 centov, nar manj dvakrat toliko so ga brez dvoma po kontrabantarskih polih prenesli, ogibaje se velikiga eolskiga davka, kteri po 7 f. 30 kr. od centa znese. Nar večji kupčija iz Istrije je z vinam in laškim oljem, zato ker je za te dva prideljka vonder polaj-šanje eolskiga davka pervoljeno, pa to polaj-šanje več kupcam in prekupovavcam ko zem-Ijodelcam v hvalo pride. Vina so v letu 1847 čez eolske meje vpeljali 33 tavžent centov, ali ker 130 funtov na avstrijansko vedro po 40 bokalov štejejo, 37 tavžent veder. Pa večji del tega vina je le iz zgorajne Istrije tako, de dolajna Istrija le malo vina čez eolsko mejo proda, in ker na drugi strani tudi v Terstu raji Goriške in Furlanske vina imajo, bi se ne bilo čuditi ako bi se Istrijani zavinorejo malo prizadevali. Laškiga olja je v letu 1847 na Krajnsko in dalej šlo iz Dalmacije, Kvarner-skili otokov in iz Istrije 5963 centov, pa od tiga števila na Istrijo še četerti del, al 1491 centov ne pride, in vonder je istersko olje tako dobro, kakor uno, in bi se ga znalo čez domačo potrebo še dosti dosti več pridelati. Istrijani so jeli oljko enmalo zanemariti in se bolj sajenja murb lotiti, de bi dosti svilnih červičev zaredili in svile pridelali. Obe veji kmetijške pridoblivosti znaste, brez de bi se ona zanemarila, napredovati. Istrija ima še dosti neobdelane zemlje, lastniki jo pod imenam „štancje" za pašo drobnice porabijo in bližni Krajnci svoje ovce po zimi kje gonijo. Take štaneje in druge gole zemljiša z oljkami in murbami zasajene, večji marljivost v vinoreji in drugih vejah kmetijstva zamorejo Istrijo na visoko stopnjo blagostanja pripeljati, pa drugači ne, kakor de se čeznatorna pregraja med njo in med drugimi avstrijanskimi deželami podere, kupčiji svobodna pot odpre in tako zemljolast-nikam veselje obudi do marljiviga obdelovanja zemlje in do skerbne obertnije. Sej potov za kupčijo iz Istrie zdaj ne manjka. Zraven stare na povelje slovečiga cesarja Jožefa II. narejene in zmirej v dobrim stanu deržane ceste čez Učko, in ceste čez Terst ali pa čez Ric-manje na Koper in od tam v sredo dežele, ste bile v zadnih deset letih še dve drugi lepi cesti iz Krajnskiga v Istrijo speljani, perva čez Volosko, Lovrano, Mošenico, Flamin do Pazna ob izhodnim morskim bregu skozi lepe prijetne kraje, vinograde, limbarjove in oljkine logice, skozi mandeljovo in figovo drevje, skozi kraje, v katerih vse svoje dni preživeti je želel nekdajni tajnik krajnske kmetijške družbe gospod Baltazar Haquet (oryctographia carnio-lica), druga čez Golac, Vodice v Buzet in od tam v Poreč in v sredo Istrije. Naj se le svo-bodnost kupčije odpre, bodo še tudi Istrijani ino Krajnci ceste čez Mune in Laniše, čez Klance, Černikal in Lonke s veseljem naredili; pa brez kupčijske svobodnosli bi bilo vse prizadevanje za ceste brez koristi, ceste bi bile le za to, de bi trava po njih rasla ali k večini de bi kontrabantarski tovori ložej po njih dirjali. Izključenje obširne istrijanske dežele od svobodne kupčije z drugimi avstrijanskimi deželami pa ni le samo obertnijo stiskalo, temuč še tudi več druge škode deržave vzrokovalo, namreč to, de so Istrijani prebivavcam čolne okolije ter celi deržavi neznani in ptujci ostali. Z Istrijanami v eolnim izjemku je vikši vladarstvo resde enako ravnalo, kakor z drugim deržavljanami, kar doklade k davkam zadene, oni plačajo, kakor vsi avstrijanski stanovavci grunt ni davk, druge stanovitne davke, in tudi premenljive davke, namreč živežen davk, davk od tobaka, od soli (tiga le toliko menj, kar eolski davk od čez mejo prepeljane soli znese) in druge — pa kar kupčijo s svojimi domačimi prideljkami zadene, katera je izvirk in podpora blagovitnosti, jih deržava kot ptujce vunanjih dežela ima. Zalo se pa tudi sami sebe deržavi nasproti za ptujce, bolj ko za avstrijanske domorodce derže. Nigdar se ni to tako očitno skazalo, kot ravno pretečene štiri mesce. Kadar so Mlelačani cesarsko-avstrijanskiga orla s svojim zastaranim merl-vudnim oroslanam zamenjali, niso prebivavci nekdajne benečanske Istrije prav vedli, na katero stran se oberniti ali na mletaško ali na avstrijansko, in le glasno razodenje nepre-menljive zvestobe verliga teržaškiga mesta jih je, ako ravno jih je dokaj odpadoželjnih bilo, ovarovalo prevage na pervo stran, pa še v začetku Rožnika so dvomili, ali bi davali voj niške novince alj pa ne, in clo neki kantonski gospod komisarje svoje soseske strahljivo vpra šal, ali jih mislijo dati ali? ne vemo. če strahu, de bi mu odrekli, ali pa sam dvomijoč ako bi ne bilo morabit vender boljši, de bi se Istrijani Mletačanam v naročje podali. Še clo prebivavci stare avstrijanske Istrije so neko-koliko poptujčeni, in kakor se zdi z bolj rahlo vezjo Avstriji vdani, kakor so nekdaj bili. Za služeni vojni dostojnik gospod Lazarič, se dajni polkovnik, je v letu 1813 v kratkim iz Istrije in narveč iz zgorajne celi bataljon do-brovoljcov nabral, zdaj pa jih je v treh mescih komaj eno kompanijo skup stlačil in še tiste le večjidel iz krajev isterske kresije, kateri niso v colnim izjemku, in za prav krajn-ski kraji od starine. Zedinjenje cele Istrije (ne govorimo od kvarnerskih otokov, kateri kar eolske reči za dene, so dalmatinski eolski okolici pridruženi) s eolno okolico avstrijanske deržave je tedaj potrebna po dveh namenih, pervič, de se pov zdigne obdelovanje zemlje In obertnija ter bla> gostanje prebivavcov, in drugič de se istri-janski prebivavci ožje z deržavo sklenjejo, de bodo zanaprej popolni deržavljani, ne pa kakor doslej na pol avstrijani na pol pa ptujci, katerim je prid deržave malo mar. In kaj bi se nek temu zedinjenju vstavljalo? Ali je mo-rebit nemogoče isterske primorske meje proti vunajnim deželam prečuvati? Kdo bo terdil, de je težej čuvati mejo krog in krog od morja zatočeno, ter na eni strani golo in odperto, od meje, katera čez visoke gore skozi tamne gojzdove, skalovje in žlebove pelje? Krajši je res ta, pa trikrat težji prečuvati od une Ali bi bile morabiti vtrate za prečuvanje primorske meje in za eolske naredbe prevelike? V colnim izjemku je že zdaj 266 mož finanske straže in 16 čuvavnili bark ali čolnov, in to skoraj le samo zarad tobaka, zakaj živežen davk je večidel v najem dan, in kadar po leti v Kopri in v Piran sol delajo, se finanska straža še posebej pomnoži. Tistih 266 mož bi bilo skoraj zadosti celo istrijansko mejo o primorji prečuvati, pa jih je še na sedajni čolni meji 161 mož, katerih polovica bi bila komaj potrebna v pomnoženje unih 266 mož, stroški za drugo polovico bi pa za nove o primorji potrebne eolske naredbe skoraj de popolnama izdali. Dosti je bilo res že pisaniga čez prašanje, ali bi se sedajna istrijanska čolna meja overgla in pa k primorji na pravo der-žavno mejo prestavila ali ne? pa kakor je bilo doslej več pisaniga, kot opravljeniga, je tudi to prašanje vselej pod koš prišlo. Pravijo, de so se ravno tisti gospodje, kateri so narveč s tem pisanjem opraviti imeli, zoperstavljali, de bi kavo, sladkor in pavolnate capice brez col-skiga davka imeli; pa ni mogoče, de bi enostranski glas tih sebičnikov vesolnje želje vsih istrijanskih posestnikov ali njih prevagljive večine tudi zanaprej vžugal! Drugo sredstvo obdelovanje zemlje in obert-nijo v Istriji povzdigniti ter blagostanje prebivavcov na visoko stopnjo spraviti bi bilo v-stavlanje avstrijanske vojne brodnije v kakšnim istrijanskim brodišu. De se naša vojna brod-nija Mletačanam več zaupati ne sme, o tem pač pameten deržavljan več dvomil ne bo, pa kje de bi imel brodostaj biti, ali v Terstu, ali v Poli, to še razsojeno ni. Jaz sim od zaslu-ženiga in zvedeniga vikšiga vojnobrodniškiga dostojnika čul, de Terst bi bil za vojni brodostaj nepriležen kraj in de bi kupčija zarad vojniga brodostaja nadlegovana bila. Vojni brodovi potrebujejo obširniga, mirniga in popolno varniga brodiša, kakoršniga Terst nima, v Terstu za prav reči, ni brodiša, je le za-točje (Rhede), o veliki burji ali o velikim hudim jugu ni varno. Za vojnobrodniško tesarijo bi se moral še li vgodni prostor dobiti in pa ne drugač kakor de se kakšna druga občno-koristna in potrebna naprava (pravijo de Novi Lazaret) prežene. Brodovi in tesarija bi bili per vsem tem o vojski v nevarnosti, zakaj za-točje je široko, de sovražnik po sili vonder noter zajide, in je od višav obdano, iz katerih sovražni topovi brodove in tesarijo in vso vojnobrodniško zalogo pokončati zamorejo. Albini z Mletačanami vred, akoravno so širokoustno grozili našim vojniškim brodovam, ki so se pod topove teržaških terdnjav zatekli, ni zamogel res de nič storiti in je moral z dolgim nošam odlaziti. Pa vender so že te slabe in nezmožne skušnje Terstu dokaj strahu in kupčiji dokaj škode donesle. Kaj bi pa bilo, ako pride neki dan po morji bolj mogočoi sovražnik ? ali se bo tudi on besedi zgovorniga Frankobrodskiga zbora vstrašil, ali pa bodo prihodni nemški vojni brodovi zadosti mogočni in zadosti rano na pomoč prišli, in od kod ? Terst hoče le mirno kupčijo in oddalenje vsiga, kar bi ji vsigdar na poti bilo, ne želi in ne praša posebnih naredb v povzdigo rokodeljstva in obert-nije, kupčija tergovcu in obertniku dovolj dobička in blagostanja, prostimu delavcu pa vselej dovolj obilniga zaslužka deli. Istrija pa je v-boga dežela in se ji mora pripomagati s posebnimi naredbami. Pola ima lepo prostorno, mirno in varno brodiše, varovano od vmetno narejenih terdnjav, clo nič od višav gospodar-jeno, in dovolj prostora za tesarijo in vse mornarske zaloge. Primorski prebivavci Istrije, Kvarnerskih otokov Horvaškiga primorja in Dalmacije so vsi serčni in zvedeni mornarji, brodništvu iskreno vdani, in zamorejo brez Mletačanov vso auslrijansko vojno brodnijo z mornarjami vsaciga redu previditi, samo de se zanaprej ne bodo, kakor doslej mladenči, kateri so z veslam v rokah na svet prišli in od mladiga po jadranskim, egejskim in černim morji jadrili, pod puško pešeov prisilili. Istrija ima o Motavunskim logu ravne, po deželi pa in naKerškim otoku krive, lesovine za brodove, tudi so horvaški in krajnski gojzdovi blizo. Prodaj in vožnja lesovine bosta veliko zaslužka in dobička v Istrijo prinesla, tudi se bodo mno-goverstne za brodnijo potrebne reči pridelale, narejale ali o svobodni kupčiji iz notrajnih dežela pripeljavale, tako se bo obdelovanje zemlje, rokodelstvo in obertnija na visoko stopnjo vzdignilo. Kmalo bo Pola, nekdaj krasno močno obljudeno mesto, zdaj majhino nezdravo mestice, zopet cvetela, kmalo se bo Istrija v blagovitno deželo spremenila. De bi pač te želje za lepo Istrijo ne ostale: Vox clamantis in deserto! Janez Cerrer. Austriansko Cesarstvo. Dunaj. (K.) 5. Kimovca. Čedalje bolj se spoznava, de se enakopravnost vsih narodov dru-gači popolnama v življeje vpeljati ne more, i mogel kmet odškodovanje prevzeti; za vse druge pak, ki iz deržavne pravice izvirajo in ki so se kmc-tam po krivici nakladali, de bi mogla deržava škodo zgube poverniti. Odkod bode pa deržava pomočke vzela za to odškodvanje? Za to de naj posebna komisija skerbi, le mimogre-doč on omeni, de bi se nekaj iz samostan-skiga in cerkveniga premoženja, ki je iz ljudstva prišlo in se tudi spodobno v prid ljudstva oberniti sme, nekaj pa iz občne deržavne denarnice vzeti moglo. Toliko se razume iz vladne (oficialne) razlage, in tu še samo omenimo, de smo v poslednih besedah g. Dr. Kaučiča: „die Provinzen miissen fallen" težko pogrešali besedice „die bisher bestehen-den", zakaj če smo Slovenci z veseljem te bosede sprejeli, in če zlasti „Kmetijske in ro-kodeljske Novice" gosp. Dohtarja slavo sporočili, se je gotovo le za to zgodilo, ker smo vsi na svoje iskrene želje, na zjedinjenje vsih Slovencov v eni deželi (Provinz) pomislili. Ako je pa g. Dr. Kaučič Centralist, bo težko željam Slovencov zadovoljil. — Slovenske dežele. Toplice dne Sl.Velk. S. Pretečeno nedeljo smo imeli tu nekako narodno obhajanje; prišla je bila namreč sem mestna straža iz Noviga mesta. Ob 8 zjutrej je primarširalo okoli 80 mož z muziko in z banderam; za njimi se je pripeljalo več voz z slavjanskimi banderi. Hitro so napravili pod lipo pred cerkvijo šotor na štirih oglih z slavjanskimi banderi okinčan, ter so postavili oltar, na kterim g. Korar Jelovšek sveto mašo bral; banda mestne straže je cerkvene pesmi in potlej pa narodno pesem igrala. Po veselim kosilu na trati pod košatimi akacjami, med kterim so se vsaktere zdravice napivale in s stokratnim „živio" sprejemale , so jeli plesali do ti ure zvečer, ob kteri so se zopet proti domu vernili, z grome-cim „živio" od vsih strani pozdravljeni, in z „živio" zopet odzdravljajoč. Iz vsega se je vidilo, de je tudi v Novim mestu duh slovenske narodnosti se jako obudil; samo bi bilo želeti, de bi se narodna straža, ki se pri ti veselici kar nič vdeležila ni, in pa mestna straža, kakor drugod, tudi v Novem mestu lepo zjedinile. Kakor se za gotovo pripoveda, bode časopis „Sloveniens Blatt", ki tako stanovitno in možko slavjanstvo brani, po novim letu v slovenskim časopisu izhajati jel, bomo tedej Slovenci imeli 6 slovenskih časopisov. K. Hervaska in slavonska dežela. Zagreb dne 2. t. m. Smiraj le bližji prihaja čas, ki ima odločiti osodo dveh narodov. De smo k temu boju prisiljeni po prevzetii in krivicah Madžarskiga ministerija, ki niso le nam, temuč celimu cesarstvu nevarne, ve celi svet; zato pa tudi celi svet znam potegne, in za to je tudi naš narod pripravljen vse kar ima in lastno življenje darovati; kar se iz tega vidi, de prihodni teden čez 27,000 dobrovolj-cov iz granice v Zagreb pride, če prav jih je toliko na Laškim in toliko že na ogerski meji. Pri tem sočutji, pri tem nadušenji, in pri ti telesni moči (cela armada ima brez Serbov 80,000 mož pešeov in konjikov, in tudi dosti štukov) pri ti sveti in*pravični stvari, za ktero se bojujemo, in z tako ljubljenim vodjam, kakor je ban Jelačič, smemo upati, de nam Bog zmago nakloni, de lastno samostalnost in celost Austrie obvarjemo. (Agr. Z.) V „Slavenskim Jugu" rasjasne g. Ivan Kukuljevič namen in konec prihodniga boja z Madžari z sledečimi besedami: 1) Mi se bomo vojskovali za sadašno cesarsko rodovino, ako prime prevago elementa slavjanskiga v cesarstvu. 2) Mi se bomo vojskovali za celost mo-narhie, ako se v nji spozna enakost in svoboda vsih narodov austrijanskili, ako se izpolnijo popolnoma vse želje austrijanskili Slavjanov, in ako austrijanska vlada jenja misliti na stoplenje slavjansko - austrijanskili dežel z nemškim Bundam. 3) Mi se bomo vojskovali za izpolnenje narodnih v deržavnim zboru izrečenih želja. 4) Mi se bomo vojskovali za vničenje go-Spodstva madžarskiga t. j. ne le sedajniga ministerija, ampak za vničenje ogerske aristokracie. V Zagrebu 2. Kimovca. Danas je naš svitli Ban odšel v doljne kraje naše domovine. Za kateri dan pride okoli 30,000 graničarov v Zagreb. Nadamo se, de bodo domorodci mestnjani lepo sprejeli bratje naše, ki gredo za-nje kri prelivati. — Turopoljska garda, kije bila nedavno nar lepši steber Košutoviga vladanja, bode v kratkim šla na Dravo proti svojim milim, dragim bratam, Madžaram. Tako se časi menijo! (Slav. J.) Beka seje zopet vernilapod bansko oblast! Narpopred so bili nekteri domorodci pozvali svetvavstvo reško, de bi od madžarskiga ministerstva odstopilo in bansko oblast priznalo. Ker se pa lo zgodilo ni, je narod v okolicah, kteri so se bili že naveličali madža-romanie nekoliko Bečanov, z nekoliko graničari in z g. Jožefam Bunjevcam zagrebškim pod-županam prišel v Beko dne 31. pret. m. in jo vzame. Gubernator Erdody, kapetan Privitzer in drugi madžaroni so jo koj pobrisali, in mesto je brez odpora bansko oblast priznalo. V razglasu je g. Bunjevac stanovavce potolažil in vmiril. Rečani vidijo, de se nemajo ničesar bati pod bansko vlado. Svetli ban je izročil vojniško velitelstvo vrednimu generalu Victoru, in za civilno uredenje je poslal v Beko gosp. dvorniga svetvavca Hermana Bužana ko ban-skiga pooblastenca. Zraven je pa na svillo dal na Rečane razglas dne 1. Kimovca, v kterim jim vso mogočo varnost in hrambo obeča. (Nov. herv. d. si.) Reka 4. Kimovca. Dvorni svetovavec Bužan, banski pooblastenec, ima jutri priti. Madžarski ministerium mu je oznanil, de so namenili pol mosta čez Dravo podreti, de se prestopiti ne bo moglo. Bužan je odgovoril, de naj ministerium stri, kar se mu zljubi. Od Iiarlovca do V a raz d i na so vsi vozovi najeti za vožnjo hervaških dobrovoljcov in se-režanov, in kakor se govori, se bodo v nedeljo od vsih strani zgrabili. Cela moč banova s Serbi vred bo znesla 160,000 mož, kakor se ceni. (J. d. LIoyd.) Ceska dežela. V Pragi 1. Kimovca. »Nitke tega gluboko razširjeniga punta (spiknuti po češko) so došle, nihče ne ve, kam se je zakletba pobrala. Lev Thun je zginil, knez Windischgraetz stoji v sram pripravljen kakor učenčik pred uče-nikam in komisija mora preiskovali, kjer nič ni. Zraven tega pa še stoji na čeli te komisije mož, kteri je sam hudodelstva obdolžen in sam v sodnim preiskovanji. Drugi sodniki pak so še iz starih časov, vajeni na slaro sodbo, ki je vselej dolgo terpeti mogla. Očitna sodba nam je obljubljena bila, in vendar do zdaj še nismo nič očitniga vidili, in tudi ne slišali. Gospod Pstroš še ni hotel le spisov (akt) na svitlo dati, kteri na odter-ganje Galicije od Austrie kažejo, ker se lo po starih postavah mende, dokler nit pravda sklenjena, storiti ne sme. — Minister Doblhoff je odgovoril" odlMl^ii^ ki mu je izročil protest zoper zrušenje de tega ni storil, de bi družtvo „Svorn.ost"» kaznoval, ampak za to, ker pri 'fta^odovi straži ima edinost biti. •;< Moravia in Silesia. Iz Berna 21. pret. m. Zbor Moravski se posvetva že od 12. Vel. t. zastran mora^ ske deželne ustave (uredbe). V predlogu, storjenim je glavna podstava: de ima nehati vsaktera zveza z Čehi, in de jenja biti Morava dežela češke krone, v prihodno samo z Austrio združena. Ta predlog, od večidel nemške komisije podpisan, je bil prijet, desiravno se protivi historii, pravici, jezero-letni navadi, čutleju praviga Moravana, narodnosti in politiki! Vendar ne bojmo se, kar je Bog združil, tega slabi ljudje razdružili ne bodo. Kmalo se bode zbor posvetoval čez pre-mestenje vseučiliša iz Goloniovca v Berno. To je silno važna reč za Moravsko deželo in njeni dušni razcvet. (Slav. jug) Odpor proti prederzni in izda javni meni ■starodavne narodne barve moravske. Na per-vim listu knjige natisnene v Golomovci leta 1593 pod naslovom: „Zerkalo slavniga mej-niga grolijštva Moravskiga po Jerneju Pa-prockimu iz Glogol," je kronani orel, in nad njim naslednji napis: „Na Gerb (Wappen) orla, kteri gre slavnimu grolijštvu Moravski-mu. Ima biti orel bel na rudeči skaknici na ščitu modrim (plavim), v spomin tega, de so predniki teh dežel prišli iz liervaške zemlje, ter svoj očetovski gerb z zadobljenim orlam v eno zložili." To znaminje je kinčalo prednike naše od nepametvanih časov do današniga dne, to spri-čujejo vsi očitni kraji v naši domovini, to veliki gerb cesarstva austrijanskiga in to tudi vsi „sklepi štirih gospodov stanov tega mejniga grolijštva Moravskiga", in slište, rojaki dragi! v letošnim zboruje odločila komisija namestnikov naroda moravskiga, namreč 21 Nemcov in 9 Moravanov na 1,300,000 prebivavcov slavjanskih in 500,000 prebivavcov nemških, splošne odločbe, v kterih §. 5. tako govori: „Dežela moravska obderži svoj dozdajni gerb: v modrim polji z zlatarn in z rudečo barvo pisan, kronan orel — za gerb deželni." Dragi rojaki, ali je to dozdajni orel, kteriga so naši slavni predniki imeli? Nigdar, to je laž; druziga nam podtakniti hočejo. Tega storiti nima nihče pravice ! Narodne barve niso mode Parižke, de bi se po volji menjovale; nemarno vzroka na orlu našim ničesar zmeniti. — Kdor je pravi Moravan, naj se pridruži k temu odporu. Hočemo svitlobo in zdravi zrak v domovini naši! Nekoliko Moravanov (N. N.) Bog ve, zakaj tem starokopitnim ljudem povsod rumeno tolikajn dopade! Ptuje dežele. Nemci. Narodni zbor v Frankobrodu se lepo še pomenkva o nemških „Grundrechtih" stavek za stavkam, kteri vsi začno z besedo: Vsaki Nemec, de bi se mi Slavjani nikoli ne zmi-slili, de so njih pravice tudi naše. — V 64. seji nemškiga zbora dne 22, Velk. t. se je pritožil Eisenmann pred Frankobrodskimi ministri zoper naše ministerstvo, de nemškim vojakam nemških barv nositi ne pusti in sicer samo iz tega uzroka, ker imajo v Austrii vsi narodi enake pravice. Tako dalječ tedej, je priložil Eisenmann, smo prišli, tako sramoto (Schmach) za Nemce smo doživeli, de nemška vojašna lastnih barv nositi ne sme, ker ji to Slavjani prepovedo. Iz tega se vidi, de se še Nomcov pamet prijela ni, zato zamoremo Frankobrodčanam še marsiktero takšno sramoto prerokovali. Pozneje je ravno ta Eisenmann predložil, centralna nemška oblast naj Madžaram z besedo in djanjem pomaga, in naj na to gleda, de se Galicia in Dalmacia od nemško - austrijanskili dežela loči. Austrijanski poslanci (akoravno niso bili od naroda poslani) so se že naveličali cerkve s. Pavla ter so je li močno slovo jemati, tako, de pravijo časopisi, de jili je že malo tam. Sero sapiunt Phryges! Angležki časopis „Chronicle" pravi v svoji presoji dansko-nemškiga prepira, de je nemški narod še novine v politiki in nedora-šei^; de mu morajo polnoletni narodi kakor Aiigležki in Francozki varhi biti in tisli „furor teutonicus" pregnati. Ravno tako zasmehuje nespufcdni Frankobrodski zbor, ki pokoršino od .vsih Nemcov pričakuje in pa še judovskih mlailičev na galerii (zakaj iz cveta judovski M lic obstoji večidel tisto kričijoče občinstvo) ne more. s Drugi angležki časopis „Examiner" opomni, ^ ne vejo Nemci zakaj se bahati zastran zmage na Laškim, ker avstrijanska armada, kti^-a jo jc zadobila, malo Nemcov v sebi ima. -4&L W e 1» o 1 i tfi & ki It c 1. JI i urili a G »renska. Štirji me ljubijo Junaki čversti, Štirji me snubijo, Štirji po versti. Nemec visociga Pervi rodu je, Oka globociga, Grof se imenuje. Iz Talijanskiga Drugi doma je, Napolitanskiga Žlahtnič sveta je. Tretji dežele je Ogerske krone, Štet med vesele je Duarne barone. Zadnji 'z Gorenskiga Moje vasi je, lioda Slovenskiga, Kmečke kervi je. Strica prašala sim, Kaj je početi, Se posvetvala sim, Kteriga vzeti. Striček pa storili Svet so tako le, Ino govorili Zraven so to le: „Meni po volji je, Grofa če vzameš, Zate nar bolji je Ta, če verjameš." „S temu živela boš Skorej brez dela , Kar si želela boš, Vse boš imela." Jez pa molčala sim Majhino časa, Potlej pa djala sim Berziga glasa: „Z orlam ne pari se Ne golobica, Z Nemcam ni kari se Druži Krajnica." Teta pa svetvala Je mi Taljana, Srečo obetvala Zlahtniga stana. Mati pa djali so: „Vzemi Mažara Kup obetvali so Polbin denara. Jez pa Taljanskiga Nečem sopruga, Ter Mažaranskiga Tudi ne druga. Svetvali vsi so mi Kaj bi storila, Sveti pa niso mi Prave vošila. Kaj zdaj storili čem ? Kaj je početi ? Se oberniti čem K serčika sveti. Serčice kuje pa V persih glasno mi, Svet izrekuje, pa Pravi leto mi: »Pevca si tioica Gajskiga vzame, Kmečka deklieica Kmeta objame." Te pa besede so Vse mi po volji, lii to se ve, de so Tudi nar bolji. Torej jez Minčika Krajnska kmetica, Hočem le Tinčika Biti žcnica. Tine Gorenec je, Jez pa Gorenka, Tine Slovenec je, Jez pa Slovenka. M. Valjavec. v Cernogorei. (Dalje.) Berzno sta koračila zdaj moža po ozki stezi, ktera jih je zdaj na sterme visočine, zdaj v globoke gnjače peljala. Ko poslednič do berda prideta, zagledata pod seboj v dolini na več krajih ognje, okoli kterih so Černogorci ležali, in kolikor se je opaziti moglo, plajše čez glavo, dremali. „Tu so naši!" pravi Jurko k tovaršu, in pokaže s perstam na Černogorce. »Vse je tiho, počivajo." Pa komaj sta par korakov naprej stopila, ko jima doneče: »Kdo pride?" na ušesa vdari. »Dva Slavena v imenu gospodovim!" odgovorita oba skupej. »Jez sim, Jurko Stretič iz Staneviča in peljem Kotorana k metropolitu z dobro besedo in prijaznim poročilam." »Če je tako, v božjim imenu!" pravi spet neznani glas. »Pojdita k Serdaru Vukatiču v dolino." Na to se tanjkoglasni pisk zasliši. Na v-govorjeno znamnje vsi Černogorci kviško poskočijo, in za orožje primejo. »Zverstite se!" veli voditelj kardela, že imenovani Serdar Vukatič, z gromečim glasam, in ko bi trenil, stoji 40 mož v versti. Med tim je Jiirko z tovaršem došel, se pred serdaram priklonil in Kotorana pred-nj postavil; tode tudi serdar ni mogel nič druziga od njega zvediti, kakor, kar je Jurkotu Stre-tiču povedal. »Odstopite!" veli serdar vojšakam, se spet b Kotoranu oberne in mu reče: »Vam li ni drago, gospod! dokler se dan napoči, pri nas se i z poči t i in z vinam in maslinkami (olivkami) se malo okrepčati? Ti Jurko ostaneš tukaj, in Miško Kostenič bo tvoje mesto prevzel." »Moje naročilo mi ne pusti do jutra čakati," odgovori Kotoran. »Prevažni list donesem k metropolitu, kteriga mu kmalo izročiti mi je ojstro naloženo." »Tako vas nočem dalje vderžavati," pravi serdar, »in vi dva Peter Simonovič in Nikolo Dubravič bota našiga častitiga rojaka v Pod-gorieo k metropolitu spremila. Tode kmalo nazaj pridita, in tudi ne pozabita, z jestvilami za našiga prijatla se preskerbeti. Pojdite v imenu Božjim!" J it . iS i,i Komaj je nježna zarja mladi dan objela, in so pervi žarki sonca verhove svobodne Čer-negore poljubili, so že poglavarji vsili Černo-gorskih vasi, serdari in vsi imenitni mestnjani na planjavo pri Podgorici, kjer se je Černo-gorska vojna vtaborila, hiteli, po povelji me-h-opolita zastran občjib reči tam se posvetovat. Mestnjani in vojšaki so se krog svojih serdarov vverstili, in v daljnih gorah se je šumenje toliko jezerov razlegalo. Na znamnje, ktero je lilo z zvonam v Podgorici dano, se vsih oči obernejo proti mestnim vratam, skoz ktere soduhovstvo, maš-niki in minibi, zlate križe in podobe svetnikov v rokah, parama slovesno stopali. Pred njimi so šli pevci, z slovesnimi himnami Vsiganio-gočniga poveličevaje. Za duhovstvam je sledila velika truma oborožanih vojšakov orjaške postave in že v mnogoverstnih bojih za pre-magavce poslavljenih. Za temi je šel poslednič merjenih korakov mož, visoke postave in ča-stitljiviga obličja. Njegovo oblačilo je bla suknja iz černiga baržuna, ktero je dragi pas skupej deržal; čez pleča i i] ar rs i je imel rožnobojni trak prevezan,, kteri je bil na koncu v krasen vozlič zavit. Leve persi je kinčala bližeča zvezdica, in glavo je Smel pokrito z okroglim černim klobukam. Ta častitljivi mož je bil metropolit Peter Petrovič, glava Černogorcov. Za njim je prišel trop služabnikov, kteri so, ko je rajda v sredo planjave prišla, allar postavili, na kterim je metropolit koj slovesno daritev sv. maše opravljati jel. Per besedah: »Dolgo življenje ruskimu caru!" se je cela skupšina, mašniki, ljudstvo in vojna oglasila, in po končani božji službi je ljudstvo vriskalo in se enkrat je glas zadonil: »Dolgo živi Ru-sie slavni car! dolgo živi naš vladika, Peter Petrovič!" Zdaj so poglavarji vasi, serdari in mašniki bliži k metropolitu stopili, in v polokrogu okoli njega se vverstili; za njimi pa v spodobni daljavi se je ljudstvo drenjalo. »Slava in' dolgo življenje ltusie velikimu caru!" pričel je metropolit; »dolgo naj živijo njegovi hrabri vojšaki, naši soverniki in soro-jaki, premagavci sovražnika keršanskiga imena po vodi in na suhim. Slavno je, njemu podložen, častno in hvalevredno je, z njim zjedinjen biti. To noč sini iz Kotoranskiga od našiga prijatla in rojaka Marka Iveliča, zvestiga služabnika ruskiga cara, list prejel, v kterim mi oznani, de podunavski tabori, enaki hrastam od razdjavniga bliska zadetim, eden za drugim pod oblašt Rusov padajo; de so tudi Turške barke od pogumniga ruskiga admirala Senja-vina, kakor trop divje kuretne, razstrošene in pokončane bile." Per tih besedah metropolita so se Cernogorci pokrižali, in oči k nebesam obernjene molili za blagor preslavniga cara. Metropolit pa je dalje govoril: »Grof Marko Ivelič mi oznani, de se Skadarski paša z veliko vojsko proti naši svobodni Černigori, temu zadnimu taboru slavenske neodvisnosti v deželi divjakov, vali. Zvijačno, po ovinkih in gojzdih hoče Turčin v naše gore proti Podgorici priti. — Vam, modri poglavarji in hrabri voditelji! in Vam, častitljivi mašniki! prepustim, ljudstvo poprašati, če se mu bolje zdi, pašeta za po-niilostenje prositi, ali pa k boju z divjaki se pripraviti. Zamolčati vunder Vam ne smem, de pašetovih vojšakov je dvakrat več od naših, de nas vse pokončati, naše koče požgati, in naše žene in otroke v strašno smert, ali pa v še strašnejši sužnost vleči zna; de nasproti, če se vdamo, naše življenje ohranimo'—našo slavo in neodvisnost zgubemo. Pojdite, in govorite k ljudstvu!" Poglavarji, serdari so se zdaj razšli. Srenje so obstopile svoje poglavarje, in ti so jim besede vladika predložili. Kmalo je v daljnim okrogu zadonelo: »Hoj! boj! mi slavenskiga imena nočemo vnečast spraviti! Hajši hočemo umreti, kakor se podvreči!" in dalječ v gorah se je tisučerni glas gromeče razlegal. — (Konec sledi.) Primeri junaštva slavjanskiga. Izdaja kaznjena. Ludivik NI. ogerski kralj, je bil pervi ptujec, ki je sedel na polskim prestolu leta 1871. Madžari so tudi takrat kakor zdaj bili prevzetni, zgrabljivi, neverni, sovražniki vsemu, kar je slavjansko; Ludvik ali po naše Ljudevit je berž po nastopu vlade vničil vse posledne naredbe svojiga slavniga sprednika, Kazimira Velikiga in še druge tako krivične postave da, de celi narod razserdi. Vsak Po-lak se kmalo spomni, de mu je kralj Madžar, in vsaki ga še hujši zovražiti jame; za to se Ljudevik iz nevarnosti na Ogersko poda. Tu-kej je hotel odcepili od Polskiga dve ali tri ruske dežele in v ta namen razpiše polski zbor v Budim (Ofen) nadjajoči se, de bode tu Io-žeje Polake k privoljenji primoral. Na kraljevo povabilo pride samo 12 velikašov iz Polskiga; obdani od Madžarov so vsi pristali na voljo Ljudevita; sam Andrej Lubranski, Vladislavski plemeniti vladika, ni porajtal za nobeno nevarnost, svoj podpis stanovitno odreče ter vse domovini oznani. To slišati, vstane cela Polska dežela na noge. V kratkim se drugi zbor, za res narodni zbor snide v Kra-kovi. Kralj se pokliče na zbor, pride s tistimi 11 Madžaroni in z veliko armado; Granovski, veliki čuvaj krone, da berž na skrivnim po-loviti Madzarone, in glave jim odsekati. Kralj ki za to nič vedil ni, stopi v zbornico, ter se vsede na svoj prestol. Tu mu jame Granovski z gorečimi besedami preštevati vse krivice, ki jih je storil, reče mu, de je poderto vse, kar je on s svojimi Madžareni sklenil v Bu-dimu; pak vzdigne praprog, s kterim so stopnice prestola pokrite bile, in odkrije prestrašenimi! kralju njihne tu ležeče mertve trupla, rekoč: Tako bode zanaprej kaznovan, kdorkoli bode za tvoj dobiček domovini škodoval. Nezvesti kralj sprevidi, de se ne more bojevati z velikodušnim polskim narodam , se verne v narveči homatii na Ogersko, kjer je v enim letu po tem zboru vmerl (1382). (Podunavka.) Slovenske imena nteseov. Gospod fajmošter Potočnik je predložil sledeče slovenske imena meseov, ktere podpisano slovensko družtvo občinstvu v presojo izroči: Jiinner ledni ali lednik (češko leden"), Februar talni „ talnik (taliti, aufthauen) Marz berstni „ berstnik (češko in slov. berstni) April travni » travnik (ilir. travenj) Mai cvetni „ cvetnik (pol. kvviecienj) Juni sečni » sačnik (ilir. sečanj) Juli serpni » serpnik (ilir. serpanj) August mlatni „ mlatnik September sadnji sadnjik October moštni „ moštnik November listni „ Ustnik (polsko listopad) December grudni » gradnik (polsko griul- zien). Ker so te imena večidel že pri družili Slavjanih v navadi, sploh pa se na naravne prikazke opirajo, in ker je potreba edninosti v imenovanji meseov očitna, jih slovensko družtvo priporočiti ne mudi, zlasti pak drugo versto z končam na fc; Slovenci pa naj presodijo. Slovensko druitvo v Ljubljani.