OKTOBER V 0 Terezija % P Ga!, onat * 17 8 Marguretm M. 18 N 20. pobink. 18 P Peter Alkant. 20 IT Vedelln, opat 81 S TJrtnl« 22 O Marij« Sal. Petek + ) 24 8 Rafael, nadang. 21 N 21 pobink. 2« P Evarist 27 1 Frtmmenclj 28 S Simon in Juda 29 O Narcis PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gesto/ Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d» zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIGAGI: ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 217. CHICAGO, ILL., TOREK, 3. NOVEMBRA _ TUESDAY, NOVEMBER 3, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Važnost sedanjih volitev je največja v ameriški zgodovini. —■ Volilci bodo odločevali za načela in ne samo za stranke. — Demokrati za socijalno pravičnost, republikanci za vlado dolarja. — Končni apel obeh kandidatov. ■ MADRID BOMBARDIRAJO Ta torek, 3. novembra, je dan, ko bo govorilo ameriško ljudstvo in dalo smernice za upravo svoje dežele za prihodnja štiri leta. Kampanja zadnjih Ženske in otroci edavne žrtve par mesecev je pokazala, da ne; bombnih napadov, bodo to navadne volitve, kakor- J _ —o— sne so se običajno vršile vsaka | Madrid. Španija. — Uporni-4 leta, ko ste se obe glavni stran-.ška armada hoče očividno na-ki razlikovali le v svojih imenih. praviti konec sedanji vojni v in je bil njun program skoraj !č™ najkrajšem času. Glavna o-enak, oblečen le v različne bese- j vira pri tem ji je mesto Madrid, de. Sedanja razlika med obema;ki ga je vladna armada do skraj-glavnima strankama je tako glo-1 nosti utrdila. Za zavzetje tega boka, da ne more priti med nji- mesta so se upornik! poslužili SVARILO PRED JAPONSKO Evropa utegne postati gospodarski plen JaDonske. ftia do nikakega kompromisa, kajti njuna razlika tiči globoko V načelih in ne samo v zunanjosti: Na eni' strani je demokratska stranka, na katere praporu je zapisana socijalna pravičnost vse prej, kakor pa civiliziranega načina bojevanja, da so namreč napravili napad na mestno prebivalstvo. Zadnje dni so izvedli več aeroplanskih bombnih napadov na mesto, pri čemer je bilo za male in tlačene, na drugi stra- Pobitih 189 oseb, po večini žen ni republikanska, ki se bori za ske otroci, načelo, da se vrne ameriška vlada pod oblast "vsemogočnega dolarja", katerega zastopajo j bankirji in finančniki. Ljudstvo se dobro zaveda, kako ogromnega pomena so sedanje volitve, in zato se tudi pričakuje na njih tolika udeležba, kakoršne še Amerika ni videla. Sklepa se to lahko, ker se je registriralo za te volitve največje število volilcev, namreč skoraj 45 milijonov. Pričakovati je, da bo vsakdo, ki je registriran, tudi izpolnil svojo dolžnost, ki mu Jo nalaga dežela. Ukrenjeno je, ^ bo lahko vsakdo, ne glede, kako in kje je zaposlen, dobil fiekaj minut časa, da bo stopil fta volišče. Čas volilnih ur je po Različnih državah seveda razli-Cen, vendar pa se po večini držav °dpro volišča ob 6. uri zjutraj. Kaj naj kdo voli, za to ima se^ v®da vsakdo sveto privatno pra-da se sam odloči. V volilnj ^tici ni nikakega 'bossa' poleg ^ga, da bi mu ukazoval, kje naj ^Pravi križec. Odloči se naj sam, in sicer tako, ka« r mu narekuje njegova zdra- Vsakd0 ko: a Pamet in vest. Zaveda naj se, ^ je njegov glas velikanske k nosti, in naj ga torej nika-ne odda le z namenom, da 2 njim ustregel kakemu svo-J®mu prijatelju. Vse osebnosti Orajo izginiti; volilec mora m£ti pred očmi načela, nj a glavna kandidata sta zad, k® dni pred volitvami še izra^ V s konžni apel na volilce. bh-S° pt0 zvečer sta imela govor v a- Roosevelt in Landon; prvi ^New Yorku, drugi v St. Louis, Bdn° bo-ievit govor je Po vrt Roosevelt ob tej Priliki in boliš -aI' da se je borba za izza Vv?6. Savskega položaja, PratI1Sanje pIač in Podobnega, Pariz, Franci ia. — Eden najbolj vplivnih francoskih državnikov, P. Reynauld, je te dni izdal resno svarilo Evropi, da obstoja nevarnost, da jo v nekaj desetletjih gospodarsko podjarmi Japonska, ako bo ostala Evropa še nadalje tako razdrapa-na in razdvojena. Japonska je na tem, da si osvoji celo Kitajsko, na kar bo rumeno pleme v taki premoči, da se mu belo ne bo moglo več uspešno ustavljati. Možno je, pravi omenjeni državnik, da bo ravno ta nevarnost bolj tesno zbližala Evropo in Ameriko. -o- FANT SE JE IZDAL Denver, Colo. — Tukajšnji policist N. C. Conklin je med svetovno vojno služil v ameriški armadi v Franciji in tedaj mu je njegova mati, ki živi v La Grange, III., poslala sv. pismo, da ga čita. Zadnji teden se je VOLITVE SO POPOLNOMA TAJNE Chicago, 111. — Tukajšnji urad volilnih komisarjev je koncem tedna ponovno opozoril vo-lilce, da so njih glasovi popolnoma tajni Delavcem se torej ni treba bati, da bi njih delodajalec izvedel, da so oddali svoj glas za Roosevelta. KRVAVI ČIN ZBLAZNELEGA ČRNCA Chicago, 111. — Med delom v tukajšnji klavnici je 43 letni črnec Jos Bailiff v hipni blaz- ^"ože^i in"ob"tej "priliki ga nosti zavihtel svoj nož proti ,je prišla obiskat tudi njegova vladnemu inšpektorju, Fr. Bor- ti Pomagala mu je pri p0. dua, in mu prerezal vratno žilo I pranju njegove obleke in ji vsled česar je napadeni podle- J je pri tem pri§la y roko unifor_ gel. Bordua je stal poleg črnca, ko se je napad izvršil. Na napadalca so skočili trije drugi moški, ki so ga skušali obvladati, toda je pri tem tudi te tri ranil. ma, ki jo je sin nosil v vojni. Pregledala je žepe in pri tem našla sv. pismo, ki mu ga je poslala. Vprašala ga je, ali je knji- ■n j v j . žico prečital, in odgovoril ji je, Posredna žrtev njegove blaznost, da jo je prebral od začetka do je bil tudi 40 letni Robert Pave-lich, 2546 So. Avers ave., ki je med begom pred črncem padel po stopnjicah in si pri tem zlomil več reber. NEWYOR5KI ŽUPAN NA ZAPADU E. Chicago, Ind. — Ob zborovanju demokratske lige v tukajšnjem mestu pretekli petek zvečer je nastopil kot govornik tudi župan mesta New York, La Guardia. Povdarjal je, da on ni demokrat, marveč progresivec, in kot tak propagira za izvolitev Roosevelta, češ, da Roosevelt ne dela komunistov iz Amerikan-cev, kakor mu očitajo, konca. Mati mu nato da knjigo v roke in mu reče, naj pogleda na tretjo stran. Sin odpre sv. pismo in najde na tretji strani bankovec za $5, na kar mu mati pove, da je bankovec vtaknila tja, ko mu je knjigo poslala, in tako se je pokazalo, s kako vnemo je fant prečital knjigo "od začetka do konca". PREDSEDNIK BO IZVOLJEN ČEZ DVA MESECA Washington, D. C. — Dočim bomo izid sedanjih predsedniških volitev vedeli že drugi dan, v sredo, bo predsednik uradno marveč izvoljen šele dva meseca pozne- KRIŽEM SVETA — Pariz. Francija. — Vlada je odobrila, da se francoska zračna armada ojači s 1500 novimi bojnimi aeropla-ni. S tem bo imela Francija skupno 4000 aeroplanov in moštva na njih 50,000. Zadnje čase so evropske države v novi tekmi glede oboroževa-nja v zraku. — Milan, Italija. — V petek je prispel v tukajšnje mesto diktator Mussolini in do pol milijona ljudi je prihitelo na ulice, da ga vidi in pozdravi. Kakor znano, je Mussolini prej bival v tem mestu in je bil urednik nekega lista. — Buenos Aires. Argentina. — Tukajšnja policija je aretirala 92 mož posadke na nekem španskem parniku. Par-nik bi se imel vrniti v Španijo, toda moštvo se je balo, da se častniki ne pridružijo upornikom, častniki pa, da jih moštvo ne prisili v službo vlade. USLUŽBENSTVU DANA PRILIKA ZA VOLITEV Chicago, 111. — Ta torek se otvori večina velikih trgovin na State st. šele ob 10. uri dopoldne, in sicer zato, da se da u-službenstvu prilika, da gre zjutraj na volišče, predno se odpravi na delo. To se bo v tukajšnjem mestu zgodilo prvikrat, da bodo .namreč imele volitve vpliv na J uradne ure. Dalje bo v torek j ponoči State st. celo noč razsvetljen, ker bodo ceste gotovo [napolnjene z ljudmi, ki bodo ča-jkali na izid. BORBA MORNARJEV 37,000 mornarjev na trgovskih ladjah stopilo v stavko. — Delodajalci se ne marajo pogajati. San Francisco, Cal. — Trgovska plovba na ameriških ladjah je prišla takorekoč v popolen zastoj vsled velike stavke, ki je izbruhnila med mornariškim osobjem koncem preteklega tedna. Kakor se računa, je na stavki skupno okrog 37,000 oseb. Do nedelje je bila stavka omejena le na zapadno obrežje. Pričelo pa se je vneto gibanje tudi na vzhodu, v New Yorku in drugod, da se še tamkajšnji mornarji pridružijo. Tukajšnje mesto je napravilo že več -poizkusov, da bi zbližalo obe stranki in jih pripravilo do pogajanj. Lastniki ladij pa so zavrnili vsak razgovor z mornai-ji, dokler se ti ne vrnejo na delo. Bati se je, da ne izbruhnejo nemiri med stavkarji, in je zato policija postavila močne oddelke svojega moštva ob pristanišču. Neprijetna kopel neveste in svatov, ki so na potu v cerkev zavozili z avtomobilom v dva metra globoko strugo Ložnice. — Tragična nesreča družinskega glavarja. — Smrtna kosa. — Še druge novice in nezgode. Avto z nevesto in svati v potoku Maribor, 12. okt. — Nenavadna nesreča je včeraj" dopoldne zadela v bližini Slovenske Bistrice svatovsko družbo ter zaenkrat preprečila veselo gostijo. Nameravala sta skleniti zakonsko zvezo posestnik Ivan Rahle in po-sestnikova hči Marija Rak, poroka pa naj bi se izvršila v župni cerkvi v Laporju. V dveh avtomobilih se je odpravila vesela svatovska družba na pot. V enem se je nahajal ženin s svojimi prijatelji in družicami, v drugem pa nevesta, z drugi ter očetom starešino, sodnim uradnikom g. Tkaveem iz Slov. Bistrice. V tem avtomobilu je bilo skupno šest oseb. Peljali so se srečno do mosta, ki vodi v Oigon-cah čez potok Ložnico, katera je zaradi deževja precej na- Moderna luč na Sv. Planini Na Sv Planini je pred kratkim prvič zasvetila električna luč. Kraj je mnogim znan daleč na okolu. saj prihaja vsako leto nešteto romarjev, da tam počasti nebeško Kraljico. Znan je ta kraj pa tudi številnim turistom in športnikom, ki radi zahajajo na ta 900 m visok hribček, poleti in pb-zimi. --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Bruno Vatovec, absolviran jurist., — Na Jesenicah je umrl Ivan Šega, šolski upravitelj v pokoju. — Na Spodnji Hudinji pri Celju je umrl Konrad Ter-buc, krojaški mojster. — V celjski bolnici je umrl Anton Belak, čevljar iz Škofije vasi stkr 30 let. -o- Nesreča pri delu Iz Tržiča so pripeljali v ljubljansko bolnico 22 letnega rasla. Ko se je avtomobil z Lastniki ladij nameravajo za- nevesto nahajal na moštu, mu _ prositi federalno vlado za pomoč I je pridrvel nasproti nek av- Jožefa Freliha, hlapca na in sicer v toliko, da bi poslala, str i j ski avtomobil. Šofer se je Bornovem posestvu, na katere-svoje vojaške mornarje na njih skušal došlemu vozilu izogni- ;ga je pri delu padel težak ladje, ki stoje brez vsakega moštva v pristaniščih in so zato ti, pa je krenil preveč na stran |hlod in ga nevarno poškodo-in kar naenkrat se je avto z Val. ogrožene, da ne postanejo žrtev, nevesto, starešino in svati zna- kakih nasilij. Kaj bo vlada na--šel v tri metre nižje ležeči pravila, se še ni objavilo. Moderna sušilnica strugi Ložnice, ki je bila glo- y nedeljo 11. oktobra je ^oka dobra dva metra. Z ve- bila slovesno izročena svoje-jliko težavo so spravili ljudje, |mu namenu nova moderna ki so k sreči bili takoj pri ro-'sadna sušilnica, katero je kah, ponesrečence iz zaprte- gradila agilna sadjarska po- Ljudstvo izbiraj med njima POLICIJA VARUJE KINO GLEDIŠČA , ... Y __ Nekeea ga avtomobila, vse premočene jdružnica v Begunjah pri Cer-JNew York, JN. X. ^ . ;jn obtolčene. Posebno hude po-ikn;ci. Ta sušilnica je ena večera koncem tedna je pnslo v ^ ^ (r | ^ ^ innajbolj§a med tukajšnjemi mertti v osma h ki- ^ so ^^ ■ dos,danjimi na področ- no glediščih do eksPloZi e mrd .ti ^ ^^ Po,kod. Uivih bomb vsled cesar je bilo SQ bo]j lahke> pač postavljenih 150 policistov, da v premočeni do kože. naprej pazijo na ta gledišča. <> J precejšnje Bombe so pognale na cesto ^m j te_ okrog 13,000 posetnikov gledišč. J^^V[U * strug, Avto ' Cafa j je last trgovca gosp. Seleniftirih letih b0 ta borba don V pravi razmah- Lan- le Prišla da b^ako Odprav -en' del°Val na t0' da 8e vse dosedanje refor- in ' ! J'e zaP°čel Roosevelt, V Jl Ta ne bo več vmešavala gospodarsko in socijalno živ- Cf Amerike- Delavec naj ie bo5r °dl0Či' na kateri Na večer pred volitvami, v Amerikance iz komunistov. Govornik je naglašal, da je republikanska stranka nasprotna zakonu proti otroškemu delu, kakor tudi starostni pokojnini in brezposelnemu zavarovanju, in J je, namreč 6. januarja. Kakor znano, voli ljudstvo samo posebne elektorje. Večina glasov volilcev v kaki državi da vse glasove elektorjem tiste stranke. Ti elektorji se bodo nato zbrali 14. da bi zato bilo nevarno, izvoliti (decembra in oddali svoje glasove Landona. za predsednika in uradni izid tega elektorskega glasovanja bo objavljen 6. januarja. Novi predsednik bo inavguriran 20. januarja, namesto 4. marca, kakor je bilo po starem zakonu. STALIN ZOPET V URADU Moskva, Rusija. — Diktator Stalin je končal svoje dvomesečne počitnice, ki jih je preživel ,v mestu Soči. Tujezemsko časopisje je očividno smatralo Stalina za bolnega in so se celo razširjale vesti celo o njegovi smrti. Kakor pa očividci zdaj potrjujejo, je Stalin pri izredno dobrem zdravju. -o- Širite amer. slovenca ponedeljek, sta imela še enkrat nastopiti oba kandidata na radio, in sicer Landon od 10. do 11. ure, Roosevelt pa od 11. do polnoči (vzhodni čas). LJUDSTVO NAJ ODLOČUJE O VOJNI Idaho Falls, Idaho. — Ob nekem političnem zborovanju v petek se je senator Borah izrazil, da bi se moral sprejeti zakon, po katerem bi se imela izreči vojna napoved šele tedaj, ako da ljudstvo za to dovoljenje potom splošnega glasovanja. V slučaju vojne pa mora imeti vlada kontrolo nad izdelovanjem municije. Borah ponovno kandidira za senatorja. FRANKLIN D. ROOSEVELT demokratski kandidat za predsednika, ki pri sedanjih volitvah stopa pred ameriško ljudstvo z apelom za ponovno izvolitev. Njegovi dosedanji tri in pol letni rekordi so dokazali, da je sijajen voditelj. Rešil je Ameriko pred gospodarskim propadom in daJoval je kot prijatelji delavstva in bo-ritelj z» njega pravice proti magnatskim izkoriščevalcem. v 1 Slov. Bistrici. Poroka pa se Ueveda ni mogla vršiti ter so jo morali preložiti na prihodnjo priložnost. ju bivše Stala je ljubljanske 15.000 Din. --o- oblasti. Čita'te oelase 5n podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Arr.er. Slovenec!" -o- ALF M. LANDON ki se bori za predsedniško izvolitev na republikanski listi. Dočim se o tem možu samem ne more dosti povedati, niti slabega niti dobrega, je pa skrajno sumljivo to, ker za njegovo izvolitev z vso silo propagirajo kapitalistični listi in organizacije. Ako bi ga poznali kot odločnega delavskega prijatelja bi ga bržkone ne priporočali tako vroče. Nesrečna smrt pod hlodi Maribor, 8. okt. — Družino 43 letnega delavca Jurija Jamnikarja v Janževskem vrhu pri Ribnici na Pohorju je zadela huda nesreča. Izgubila je svojega reditelja, očeta šestčlanske družine. Pokojni Jurij je bil uslužben pri po-sestnici Rozi Podlesnikovi. Po leseni drči je spuščal dan za dnem hlode v dolino. Kakor vsak dan, tako se je odpravil tudi v ponedeljek zjutraj na delo. Ker se pozno večer še ni vrnil kakor običajno z dela, ga je šel iskat njegov 14 letni sin. Našel je očeta z razbito glavo med hlodi — mrtvega. Pri spuščanju hlodov je Jam-nikarju, ki je bil priden in vesten delavec, spodrsnilo in so ga hlodi potegnili s seboj. Njegova tragična smrt je zbudila globoko sočustvovanje z družino. VELIK BLAZNIKOV PEATIK. ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna • AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Btran t »AMERIKANSKI SLOVENES' Torek, 3. novembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina;. .....$5.00 2.50 .._. 1.50 Za celo leto ________________ Z-a pol leta___________ Za četrt leta___________________ Za Chicago, Kanado In Evropo: Za celo leto_______________$6.00 Za pol leta__________3.00 Za četrt leta___________1-75 Posamezna številka _________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidv*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__________ For half a year______ For three months------- ___$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year______3.0Q For three mouths_____1-75 Single copy ______________i------3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ^t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Bernard: Bičajo, bičajo, bičajo .. . In ker katoličanstvo kot tako nima kanonov, se pridruži tistim, ki jih imajo, pa jih rabijo zoper uničevalce kulture in civilizacije. To je kratka pa jasna razlaga sedanjih španskih razmer. Bila je potrebna jasna beseda, pa naj se naši' nasprotniki "pohujšajo" nad njo, kolikor jim drago. In naj še dalje bičajo, bičajo, bičajo — sebe po ustih širokih! II. CERKEV JE KRIVA ŠPANSKE KRVI! Pišejo: Škofje, duhovniki in nune so pričeli španski upor. Zvezali so se z upornimi generali. Vlada je bila v redu izvoljena, prava ljudska vlada. Delala je z vso oblastjo in s pošteno voljo za blagor ljudstva. Uporniki so napadli pošteno vlado, oni so vsega krivi. .. Mi pa vemo, da je komunizem zadivjal po Španskem davno preden se je začel "upor". Gorela so polja, tekla je kri, uničevala se je svoboda, pobijali so duhovnike, zapirali cerkve . . . Z eno besedo: Komunizem se je na debelo selil iz Rusije na Špansko z vso svojo strahotnostjo. Ali ni že Lje-nin dejal, da pride za Rusijo Španska na vrsto? Tako je dejal, ker je pač vedel, kako je Rusija pod njegovo patro-nanco izvažala komunizem v Španijo. In kar je Ljenin pričel, je Stalin zvesto nadaljeval. To tudi vemo, da zoper komunizem niso samo katoliški škofje in duhovniki in nune, ampak še marsikdo drug. Saj mora biti zoper njega vsak, ki ima količkaj pameti, pa naj bo katoličan ali ne. Ali je samo katoličanom znano, kaj počne komunizem na Ruskem? Ali niso njegove blazne strahote znane vesoljnemu svetu? In če se je španska vojska še kolikor toliko pravočasno dvignila zoper komunizem — ali je to kaj čudnega? Ali je bila res dolžna čakati, da tudi Španska iznajde kake So-lovetske otoke in Ukrajino in Ural, kakor jih je iznašla Rusija? In če je španska vojska začela s čiščenjem komunizma v deželi, španska vojska, ki še daleč ne sestoji iz samih "zagrizenih" katoličanov, zakaj mora sedaj pasti najprej in zopet in končno vsa krivda na katoličane in Cerkev? Toda katoličani po vsem svetu, ne samo na Španskem, simpatizirajo z "rebeli", če jih že ne podpirajo v dejanju... Res je, da je nekaj strašnega ta bratomorna vojska, ampak da bi morali katoličani mirno čakati, da jih po vrsti pokoljejo — veste kaj, toliko pravice, da branimo življenje, imamo pa ljudje po vsem svetu, pa četudi nimamo volje, da postanemo komunisti. In magari, da ne samo nočemo biti komunisti, temuč imamo še ta greh, da smo — katoličani! Španski komunisti res niso do pričetka upora toliko hudega naredili kot njihovi bratci v Rusiji. Zakaj pa niso ?Zato, ker niso imeli časa! Če bi ga bili imeli, bi obveljala Ljeninova napoved: Za Rusijo — Španija! Kdor pa trdi, da nima človek — pa tudi če je katoličan — pravice, da se po robu postavi takemu nasilju kot ga uganja v Rusiji Stalin in njegova klika, potem se to pravi, da je človek manj ko — pes! In nekak Stalin in njegova klika sta si že pripravljala gnezdo v Španiji, tega ne bo spričo Ljeninove napovedi nihče mogel utajiti. Bili so časi, ko je katoliški človek mirno kot jagnje sprejemal preganjanje in umiral brez upora in odpora. Pa je tedanji svet vsaj malo človečanske civilizacije poznal. Umirajoči katoličan je vedel, da se bo njegov življenjski ideal kljub njegovi smrti širil dalje, kjer je tedanja civilizacija vsaj kolikor toliko dajala pogoje za to. Ce pa danes pred komunizmom katoličan mirno sklpnf glavo in se da brez obrambe iztrebiti s sveta, se mora zavedati, da bo prej ali slej izginila s sveta vsa civilizacija. To bi pomenilo konec vsega, kar je plemenito človeškega na svetu. Ali je res katoličan dolžan, da drži roke proč in rajši mirno umrje pod kopitom sovražne puške kot da bi se dvignil na upor? Ne in še enkrat ne! Tudi katoličan je človek, ne — pes! Katoličani na zemlji se nazivajo: Vojskujoča se Cerkev. Res je, da to ne pomeni, da imajo katoličani iti z mečem v roki preko zemeljske oble. Ali če je v nevarnosti vse tisto, kar pomeni človeštvu kulturno vrednoto, takrat se je treba braniti, kakor je pač mogoče. Če so kanoni edino mogoča in uspešna hramba, morajo pač ravno kanoni na delo. Hudo je, pa če ni drugega izhoda — ? IZREDNA CERKVENA SLAVNOST La Salle, 111. V tukajšnji slovenski cerkvi sv. Roka smo imeli štiridesetur-no pobožnost, katera se je pričela v nedeljo 18. oktobra in se končala v torek 20. oktobra. Bila je to prva štirideseturna pobožnost v teku zadnjih sedem let. Kar je bilo najbolj razveseljivo videti med to pobožnost-jo je to, da je bila cerkev vse te dni natlačeno polna. Vidi se, kako je ta pobožnost pri ljudstvu priljubljena in da je vera pri vernem slovenskem ljudstvu v Najsvetejši zakrament še vedno močna in velika. Nekaj posebnega so bili tudi govori, katere je imel za časa štirideseturne po-božnosti Rev. Wencel Šolar, s katerimi je bilo ljudstvo silno zadovoljno. Pri zaključku štirideseturne pobožnosti je bilo kaj lepo videti otroke v procesiji, ko so glasno molili in častili Najsvetejše; cerkveni pevci so na koru kaj lepo prepevali evhari-stične pesmi. Zaključne slovesnosti se je udeležilo 21 čč. g g. duhovnikov, kateri so imeli ob 5:30 popoldne skupno večerjo, katero so pripravile marljive kuharice Mrs. Bruder, Mrs. Sim-kus, Mrs. Klopčič in Mrs. Sruar. Stregle so pri mizi Miss Josephine Gergovich, Miss Rose Urbane, Miss Abbie Bregach in Miss Betty Terselich, katerim vsem najlepša hvala za trud in vse, kar so dobrega storile. Bog plačaj! — Enako tudi prav lepa hvala vsem faranom, ki so se tako lepo udeležili štirideseturne pobožnosti vse te dni in pridno častili Jezusa v Najsv. zakramentu; in hvala vsem, ki so na eden ali drugi način pomagali, da je slovesnost tako lepo izpadla. Dekleta Young Ladies, cerkve sv. Roka so imele maškeradno veselico v torek 27. oktobra, katere se je udeležilo nad 1800 ljudi. — Prav lepa hvala marljivim dekletom, ki so oskrbele to veselico za korist cerkve sv. Roka. Vaš župnik se vam, dekleta, najiskrenejše zahvaljuje za požrtvovalnost, ki ste jo imele s pripravo te veselice. Hvala lepa Umrl je dne 22. oktobra tukaj poznani Anton Nolan, in sicer v Ottawa 'sanatarium. Njegov pogreb je bil v nedeljo 25. oktobra na pokopališče sv. Vincenci-ja. Njegova soproga Mrs. Nolan, je tudi bolna in leži v bolnišnici ter se tako niti pogreba svojega moža ni mogla udeležiti. Sožalje prizadetim, pokojnemu pa večni mir in pokoj. Rev. Leo Novitski, župnik LEPO JE BILO V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Nekaj čisto novega, originalnega smo videli v nedeljo 18, okt. v S. S. Turn dvorani na odru, nekaj, kar bo zanimalo vse, ki se navdušujejo za dramatiko. Predstavljala se je narodna igra s petjem v treh dejanjih "Kmet in vrag". Mladina, večinoma otroci fare sv. Janeza Evangelista, so bili igralci te lepe igre. Veliko lepih iger sem že videla, ki so bile morda boljše, toda takega učinka ni imela še nobena predstava na občinstvo, kot — Globoko zamišljeno je to dramatično delo in obenem tako preprosto, da misliš, da sediš doma pri gorki peči in poslušaš dogodke ki se vrše dan za dnem pod mojo in tvojo streho. Iz domačega vrta je vzeto vse to, zato seže v srce in se zapiše tako globoko, da ga človek ne more izbrisati iz spomina. — Resnično življenje na eni strani, na drugi pa ljudska domišljija, si podajata roke v igri tako spretno, da komaj ločiš eno od drugega. — Nič manj zanimiv kot krasen je prizor iz kraljestva škratov. Satan z bičem v roki, ples škratov, ki krive svoje hrbte v strahu ke-daj bo zapel bič po njihovih ple popoldne med 4. in 6. uro, ker konji niso bili opravljeni, kot po navadi vsaki večer.. To je opazil brat, ko ga je zjutraj okolu 9.-ure našel mrtvega. Pokojni je ležal na mrtvaškem odru pri svoji sestri Lenki Mar-kel. Pokopan je bil na družinsko loto v Chevelah, Wash. Zapušča dva brata, tri sestre in več sorodnikov. — Pokojni je bil rojen pred 69 leti v fari sv. Antona, Minneapolis, Minn. Njegovi starši, Janez in Uršula Uder-man, so prišli v Ameriko iz Kranjske gore, na Gorenjskem. — Pokojni je bil priljubljen in z vsemi prijazen in kakor je meni znano, ni imel sovražnikov. — Naše sožalje prizadetim, pokoj- čih; vse nas spominja na povesti o grobih graščinskih valptih in [nerau pa miren počitek, zatiranih kmetih. Pekel je, kot si ga je ustvarila ljudska domi- -o- šljija. Igralo se je izvrstno. Vse vloge so bile tako srečno izbrane, da si ni mogoče misliti boljših igralcev. Človek pozabi, da ima pred seboj mladino — otroke. Pred teboj stoji kmet, kot da si ga ravnokar presadil z gorenjskih hribov. Micika pleše "ta šuštarsko" in oponaša karakterje s tako spretnostjo, da ji še nisem videla para med našimi diletanti. Kdo bi mogel pozabiti ravno igra "Kmet in vrag". Tu sedi stara mama, poleg nje1 preširen smeh kmetice in njeno par paglavcev, ki najbrže ne zatrjevanje: "Pijača v hišo, pa znajo niti toliko slovenskega jezika, da bi kupili kruha; tam sedi mož, katerega resni obraz izdaja za trgovca, ali morda pro-fesijonalca, na njegovi strani opira delavec svojo glavo na ro- mož iz hiše!" — Njene kretnje so povedale več kot najbolj izbrane besede. — In vrag? Ne, človek bi ne mogel verjeti, da pred letom dni nisi mogel dobiti ene same besede iz ust naše mla- kah in nepremično zre proti .dine. — Glas je kristalno čist, odru. Kot pribito sedi občinstvo j vsaka beseda pravilno povdarje-jdve uri na stolih in sledi vsaki na in obnašanje tako priprosto besedi in vsaki kretnji igralcev, i in naravno, da človek ne ve, ali Veliko neprisiljenega smeha, do-: opazuje igralce, ali pleše pred kaj solza in bučen aplavz sledi! njihovimi očmi vsakdanja borba vsakemu prizoru, govore boljšega kruh tam doli pod oknom na kot vsi moji izrazi, vse moje be-: ulici. — Stara Urša, nerodni sede, da se je občinstvo nehote Gašper in godec Meh, so cvetovi, zamaknilo v neko bajno deželo, i ki lepo rastejo v gorenjskih skri-se veselilo z igi-alci, trpelo z nji- tih vaseh in vendar, kako dobro S. M. mi, rajalo in plesalo z njimi; enkrat v veselju, drugič v žalosti. Ko je zadnjič padlo zagrinjalo, je občinstvo obsedelo in čakalo, če se bo zopet ponavljalo dejanje za dejanjem. — "Poslušal bi jih celo noč. — Ali je že konec? — Ali bodo še kedaj ponovili to igro? — Še enkrat bi jih rad videl". — Take in enake izraze si slišal po končani predstavi. jih je pogodila naša amerikan-ska mladina. Mladina! Narod vas hoče videti na odru zopet in zopet. Naj ne gre ta igrica isto pot, katera je namenjena vsem našim igram, namreč v koš, kakor hitro je bilo igre konec. Želja moja je, kot tudi večine onih, ki so imeli priložnost {igro videti, da Mlade-niško dramatično društvo kraa- Res, takega užitka še ni imelo Iu zopet ponovi igro Kmet in naše ljudstvo od nobene predstave. Kaj pa je tako privlačnega v tej igri? Mar igra sama, ali so jo igralci napravili tako zanimivo? — Oboje je vredno da omenim. Najprej o igri: Kot pove program, je ruski pisatelj Leo Tolstoj, zapisal pripovedko o mužiku in njegovi ljubezni do "vodke". Dramatik je postavil mužika na slovenska tla, mu nataknil irhaste hlače in mu ponudil kozarec žganja rekoč: Oča-nec, pij in poj in pozabi svoje križe. — Nič prijetnega, nič nemožnega. Vse se stopnjuje tako lepo, kot na kmečki ohceti; pijača, petje, ples, prešerno rajanje, laskanje, zbadanje, strast, otrpnjenje razuma in volje in končno — glavobol. Glasen preširen smeh vraga, ki te pretrese do kosti, te zbudi iz neke omotice: "Sedaj bom plesal pa jaz." vrag in da raste in cvete in nastopa vedno v istem duhu in mladeniški navdušenosti, kot smo imeli priliko jih opazovati pri njihovem prvem nastopu. Ana Britz -o- ŽALOSTNA VEST Z ZA-PADA Valley, Wash. Nenadoma nas je presenetila vest, da je dobil Andrew Uder-man, svojega brata Charleja, pred hišo sedečega na klopi, mrtvega. Zadela ga je kap. Bolehal je že precej časa in je š§ vedno po malem delal. Še isti dan, 5. oktobra je delal s konji. Morda se je počutil utrujenega, pa je šel in se vsedel pred hišo, da bi se odpočil. Pa je prišla smrt in ga rešila trpljenja ter ga odvedla na večni počitek. Kot kaže zdravniški pregled, pa tudi delo, je morala smrt nastopiti MOZ NJEGOVE ZENE V BARBERTONU Barbertcn, O. Ker mi ravno čas dopušča, sem sklenil napisati nekoliko za naš tako dobro poznani list A-merikanski Slovenec, ki je razširjen po celi Ameriki. Glede novic in raznih dogodkov bom molčal za enkrat, pač pa bom povedal da prireja društvo sv. Martina št. 44, JSKJ veselico s prav lepim programom in sicer v nedeljo 7. novembra zvečer. Ta večer nastopi pevski zbor Javornik in članice Dramatičnega dr. Slovenija. Nato sledi kratka igra "Mož njegove žene", komedija v enem dejanju. Po igri pa ples in prosta zabava. Igral bo za ples dobro znani Joseph Lukežič in njegov orkester. Zato vabim občinstvo iz Barberto-na in okolice, da nas ta večer obišče v velikem številu. Program se prične točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina je 25c za osebo. John Opeka •-o- NOVO SREDSTVO ZOPER STRUPENE PLINE Kakor vemo, po vseh večjih mestih sveta delajo velika in be-tonirana podzemeljska zavetišča, v katera bi se v slučaju vojske zatekli prebivalci in se tako rešili strupenih plinov. Kakor pa poročajo z Japonskega, so tamkaj pri zadnjih cesarskih manevrih preizkusili novo sredstvo zoper strupene pline, ki se je baje zelo dobro obneslo. Nad industrijskim ozemljem pri Osaki, ki je zelo gosto obljudeno, je letelo polno bombnih letal, ki bi bila v slučaju resne nevarnosti lahko zastrupila vse ozemlje daleč naokrog. V obrambo proti takemu plinskemu napadu so povsod po cestah naglo postavili šotore, ki so izdelani iz neke nove tvarine. V te šotore se je moralo zateči vse prebivalstvo. Iz kake tvarine so ti šotori izdelani, to je še skrivnost japonske industrije in pa vojaštva. Tvarina je podobna nekoliko celuloidu, ki pa je prožen in se da upogniti. Skozi to tvarino ne prodre noben plin. Vendar pa je tvarina prozorna kakor steklo. Prednost teh šotorov pa je tudi v tem, da lahko te šotore postavijo kjerkoli je potreba, in sicer jih lahko postavi-o hitro in z majhnimi stroški. Čeprav ti šotori ne nudijo kritja proti bombnim eksplozijam, ven- DO60DRI med Slovenci po Ameriki Gibanje med rojaki v Minne-soti Nashwauk, Minn. — Tukajšnji slovenski in hrvatski naseljenci so se pred nedavnim zbrali skupaj, se pogovorili in si organizirali nov klub, katerega so imenovali Jugoslovansko-Ameri-ški klub. — Dolga leta je vzelo, da smo prišli do prepričanja, da le v složnosti je moč. Upati je, da bo ta novoorganizirani klub v veliko pomoč našim rojakom. Ameriško jugoslovanska liga Chicago, 111. — Vojni veterani, člani Ameriške Jugoslovanske lige pričnejo v soboto 7. novembra praznovati tako imenovani "Armistic day" v American Legion Hall, 1611 W. 63rd st., blizu Ashland ave. Začetek proslav bo omenjeno soboto, kedaj se proslave končajo se ne ve. Za udeležence ne bo manjkalo zabave in tudi raznovrstnega okrep-čila. Za vso postrežbo bo skrbel odbor. Vstopnina je nizka, samo 35c za osebo. Zato se vabite rojaki, da posetite te proslave in sicer v velikem številu. Koristen klub Gilbert, Minn. — V tukajšnjem mestu se je meseca julija ustanovil klub ameriških slovenskih volilcev. Ob ustanovitvi je bilo 21 članov, danes šteje klub že nad 300 članov. Toda, še nismo vsi skupaj. Še jih je veliko, ki bi morali biti člani tega kluba, ker ta klub bo vsem koristen in se peča samo z domačmi zadevami, to je mestnimi in šolskimi. Članarina je samo 25c na leto za vsako slovensko družino. Seje se vršijo vsaki prvi ponedeljek v mesecu. Na operacijo radi poškodbe Strabane, Pa. — Rojak Frank Martinčič mL, star 22 let, se je v premogovniku precej poškodoval. Vsled tega je moral v Mercy bolnišnico v Pittsburgh in se tam podvreči operaciji. — V isti bolnišnici se nahaja tudi rojak Anthony Širca. Smrtna kosa V Moon Run, Pa., je umrla rojakinja Frančiška Troha, rojena Dolenc, v starosti 54 let. Doma je bila iz Rovt pri Planini na Notranjskem, po domače Berto-va Franca. V Ameriki je bivala 28 let. V Dunlu, Pa., je umrl rojak Ambrož Zalar, ki je dalje časa bolehal za rakom. Doma je bil z Ravne pri Cerknici na Notranjskem. Zapušča pet sinov in tri hčere. — Ravnotam je umrl tudi John Gazvoda, doma iz Dolža pri Stopičih na Dolenjskem. •-o- Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. dar zadostno zaščitijo tiste ljudi, ki nišo imeli več časa zateči se v kako podzemeljsko zatočišče. o cn • e c £ W £ L* « > N « 5 "g T3 « 4> T! N • i-i O a >t« Oh g S kj s 5q C 0 1 o CO rt S s 'g U a> £ < z. cs bii 'S S TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (148) (Metropolitan Newspaper ServickJ Napisal: Edgar Rice BuiTOllghS ŽVNrfflft FEATURE SYNofeXWTa" šWikJj r-i-To Ko je Arbela zaslišala Tarzana, kako je klical vojake skupaj, da se pripravijo za boj, je vsa v strahu pristopila k Tommyju, se ga oklenila in ga s solzami v očeh žalostno gledala. Tommy jo je tolažil, naj ne joka, ker da je boja že vajen in da ni take nevarnosti, licr je Tarzan z njimi. Dr. Jerry Jones je bil v enakem položaju, kot Tommy, ko je moral tolažiti Lady Beth, katera se je tudi vsa žalostna in boječa, da ga utegne za vedno izgubiti, stiskala k njemu. Obljubljal ji je, da je prepričan, da se zdrav in živ povrne iz boja in sc ni treba bati zanj. Toplo mu je stisnila roko. Kot pravi Iskander je Tarzan nastopil pred močno oboroženimi canaanit-skimi četami in enako ponosno in neustrašeno so vojaki zrli nanj ter bili prepričani, da jih vodi resnični Iskan-der^ katerega so toliko in toliko stoletij zaman pričakovali. Naglo so stopali proti sovražniku in na obrazih se jim je videlo, da že težko čakajo, da se spoprimejo. Ko so prispeli na rob gozda, so v daljavi pred seboj zagledali črne Garrettove vojake, ki so bili zbrani na nasipu. V svoje začudenje je Tarzan opazil tudi krdelo Arabcev na konjih. Torek, 3. novembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 KLASJE IN PABERKI z evangelijske njive P. Aleksander Urankar. otroške bolezni s 115, starost VZBUJA SENZACIJO Kako odvratna je človeška hi-navščina, se je pokazalo v današnjem evangeliju. Nobenega srca nima, za božjo besedo ima samo porog in smeh. Ali je čudno, da Jezus ni hotel v načelnikovo hišo iti, dokler niso izgnali množice. Piskačev, — pravi evangelij, je bila polna hiša. Grdo navado so imeli Judje, cla so najeli ob smrti jokavce in godce, ki so javkali in trobili na žalostne trompete. To je Kristus sovražil kakor mora tako početje obsojati vsak trezen človek. Smrt, pa harmonika ne gresta skupaj. — Za to tudi Kristus ni napravil čudeža preje, dokler niso pobrisali iz hiše norčavih piskačev. Molitev in trompeta, pa že sploh ne gresta skupaj. Zunanja znamenja Bog ne mara. Da je moglo biti človeštvo tako nespametno. Da, čudimo se. Pa je danes še ravno tako nespametno. Samo hrvaških naricavk se spomni. In te naricavke imajo tudi drugi narodi. Neverjetno, kaj ti vse spravijo skupaj. Slišal boš lamentacije: Joj, kdo ti bo otroček moj, knofke šival? Kdo ti bo srajčke pral? Kdo ti bo lica umival? Kdo ti bo žgan- 2. NEDELJA V NOVEMBRU kom duhovnih očetov, ki bodo tudi za duhovno vzgojo otrok skrbeli v slučaju smrti staršev, temveč samo radi petičnosti njegove, radi ure, radi novega 'gvanta' in šprovca, češ, koliko bo neki ta naš boter odrinil. Ce bo skop, bomo rekli, umazan je, če bo radodaren, bomo rekli; dobro smo zadeli. Škof Slomšek nam je pokazal, kako se botra išče. Morda ste brali v njegovi življenjepisni knjigi. Hotel je predvsem botra, ki bo dobro katekizem znal. Šel je v domačo cerkev in tam poslušal spraševanje botrov. V starih časih so imeli hvalevredno navado, da so tudi botre spraševali in tako izvedeli, kako so kaj botri zmožni biti duhovni vodniki birmancev in varovancev v svetem zakramentu jim izročenih. In Slomšek je izbral moža, 195, slučajne smrti s 185. Naj-; več jih umrje v januarju, na-! manje pa v avgustu, septembru in oktobru. -o- Zgodnja zima Tudi po goriški deželi je začetkom oktobra zapadei sneg, ki ga je bilo v gornji Soški dolini, v Trnovskem gozdu in ponekod na Vipavskem toliko, da je bil promet na cestah deloma prekinjen. Zlasti na Vipavskem je burja napihala v posamezne dolinice toliko snega, da so nastali zameti, visoki po več metrov. V Ajdovščini sta bila v obratu že dve snežna pluga, ki sta bila očistila cesto proti Vipavi vsaj za silo, da se je lahko spet obnovil avtobusni promet med Gorico in Postojno, ki je bil dva dni prekinjen. Tudi v Gorah so bile nekatere vasice odrezane od sveta. Kmetom pa je povzročil prezgodnji sneg veliko škodo na poljih in po vinogradih, kjer se trgatev še ni povsem končala. Posebno so prizadeti kmetje na Colu, v Podkraju, ki je bil ves star, ves ubog, toda v Dolu, Otelci in sosednjih bogat na znanju krščanskega nauka. Starši, ki se ne ravnajo po njegovem zgledu so piskači, ki so Kristusu napoti, prav po vzoru današnjega evangelija. In zopet pri prvem sv. odhaji-lu. Toliko skrbi za oblekce, za dolge hlače in vse drugo, za mi- cke kuhal, možiček? Kdo ti bo lost, ki jih dete prejme, jim nič Potno čelo močil, ženica? Itd.'ni mar. Piskači. Molitve, molitve, te rabi pokojni, ne pa teh neumnosti. Mo- I Pri novi maši: prešički, telički, glorija in muzika. Bogve, če Htve, ne pa kart in sodov, ko- |je sploh kdo razen dobrih star-zarcev in šumnih sedmin, hinav- 'šev pomolil za stanovitnost in skih govorov in drugih reči. korajžo novoposvečenca. Piskači. Božji pokoj in milost ne maral pri poroki. piskačev. Čeprav pravijo, da je ]jubJT ^ _ smrt kristjana vesel dogodek, \ ^ dirin(Jaj in §undei. da je k«r gre nova duša v * jje: kra-| Bog pa zunaj cerkve ča_ 'Jestvo, je to grda razvada to ve- j paganske pesmi o riž po vsej vaseh, pa tudi po vsem Cer?j ljanskem, na Benjščici in v zgornji Soški dolini. Iz Gorice je bilo mogoče z avtom v TO IN ONO IZ DOMOVINE ; % Mrs. E. Simpson, o kateri se zadnje dni toliko piše. Vesti namreč trdijo, da jc bo poročil angleški kralj Edvard. 27 letni Rajmund. Prinčič in Črni vrh le preko Idrije, Pre-j 24 letna Avgusta Kumar jeva delski prelaz nad Bovcem je iz Zgornjega Cerovega, 18 bil docela zasnežen in nepre-Uetni Tugomir Stebenič iz Sol-hoden. Celo v Logu pod njim j kana, 24 letni Anton Nardin je zapadlo skoraj pol metra I iz Vrtojbe in 26 letni France snega> Piemonti (?) iz Voglarjev pri Trnovem. seljačenje in najmanj ti godci in Wesavci mislijo na kako večnost P1'1 "vahtanju" mrliča, ki pravzaprav nobeno "vahtanje" ni ne, ika. Piskači. Pri podelitvi poslednjega olja bolniku: ravs in kavs med otroci, žena jih miri in naganja, oče •le samo zalivanje mne^me™^ fajuterkuje. Duhovnik pa sam kvantanje in nespamet. opravlja vse molitve. Piskači, vnanja znamenja ne daj- Piskači, piskači, piskači, nič. Res je, da se milost in Ali bi imel dela Kristus, če bi duhovnost tudi na zunaj z zna- še danes hodil po svetu, če bi pri. men j i pokaže, toda ne tako kakor hajal v naše hiše, kakor je hodil V spomin mrtvim Goriška občinska uprava je sklenila zbrati zemske ostanke vseh onih civilistov, ki so za časa svetovne vojne padli v Gorici, v skupni grobnici na goriškem pokopališču. Po dosedanjih ugotovitvah je teh žrtev 220, med njimi tri neznanega imena in porekla. Grobnica bo dograjena že konec t. m. in na njej bo naslednji napis: Goriška občina je zbrala tu ostanke 220 meščanov, ki so pričakovali odrešenja po Italiji, a so padli v V Erzelju so karabinerji zasačili pri tajni žganjekuhi 22 letnega Franca Kobala in 18 letnega Dušana Stegovca. Ko 'sta zagledala karabinerje, sta se spustila v tek. Karabiner-jem se je posrečilo vjeti Kobala šele po dolgem razburljivem teku. Ko so ga prijeli se jih je otepal na vso moč. Stegovca niso mogli prijeti. Kobala so zaprili. * V Colu nad Ajdovščino je Smrtni padec Na svojem stanovanju v Jev-nici, je padel po stopnicah 28 letni monter ljubljanske mestne plinarne Anton Ravnikar in se poškodoval. S početka so se zdele njegove poškodbe lahkega znašaj a, toda drugi dan je izdihnil v bolnici. --o- Lepa starost V Doleh pri Litiji je pred kratkim obhajal tamošnji župnik duhovni svetnik Vaclav Fil ler sedemdesetletnico svojega življenja, od katerih je 37 preživel v tej hriboviti fari. -o- Nesreča Ko se je peljal 43 letni šofer in mehanik Franc Perman, ki je uslužben v Ljubljani, s tovornim avtomobilom skozi Savinjsko dolino, so ga pri Petrovčah vrata avtomobila tak močno udarila po glavi, da mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. -o- Nov most V Nevljah pri Kamniku grade nov most čez Nevljico. Most bo iz železobetona in bo stal 293.000 dinarjev. ——o- Nevaren padec Posestnikov sin Ivan Jaušovec iz Apač je tako nesrečno padel s hleva, da si je stri hrbtenico in je na posledicah umrl. ■-o- Gorelo je Na podstrešju stanovanjske hiše posestnika Valentina Lesko-varja v Cirkovcih je nastal požar, ki je uničil del hiše. Odtod se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje in tudi tam napravil občutno škodo. — Drugi dan je gorelo pri posestniku Francu Metličarju v Gerečji vasi, kateremu je ogenj uničil celo gospodarsko poslopje s senom in vsemi pridelki vred. ■-o- Nesreča na peči Na pristavi pri Velikem Gabru na Dolenjskem se je pripetila huda nesreča komaj dveletnemu posestnikovemu sinu Antonu Struni. Doma so zakurili kmečko peč, na kateri se je Tonček nevarno opekel, da so ga morali oddati v bolnišnico v Ljubljano. Prerezali so vrv, da bi jo zopet spravili k sebi, toda je bila vsaka pomoč zaman. -o- Z drevesa je padel V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 18 letni posestnikov! Huda pcikodba sin Maks Cepuder iz Kosez pri Na Verdu se je peljal s ko-Lukovici, kateri je pri obiranju fesom 17 letni kovaški vaje-hrušk tako nesrečno padel na nec Janez Hren. Med vožnjo tla, da si je poškodoval hrbteni- se je zaletel s trebuhom v oje co. Cez par dni je podlegel poškodbi. -o- nekega voza ter dobil pri tem prav resne notranje poškodbe. --o—' — Nesrečen padec Obiranje sadja zahteva vsa ko leto marsikatero žrtev. Tako je tudi 51 letno kajžarico svet zre\ za norišnico. Pomisli- Hude bo, hudo Od Sv. Antona na Pohorju pišejo: Menda bo res, da je Jero Žnideršič iz Dolenje vasi pri Cerknici, zadela nesreča, da je pri obiranju sadja padla z drevesa in si zlomila hrbtenico. pogorela hiša kmečkega po- pu-; ozimma še tudi ni posejana. Da, hudo bo za nas to zimo. jc V vsako slovensko katoliško družino -slovenski katoliški dnovnitf "Am. Slovenec!" Smrtna kosa V Novi cerkvi pri Celju je času od junija 1915. do okto-Cestnika 30 letnega Franceta umrl Janez Lobič, oče škofij mi kažemo. N. pr. pri birmi po judovskih domovih, in krstu. | Krščanstvo pa tako. Malo več iščejo botre in kumice na vseh .duhovnosti, pa malo manj hinav-krajih pa ne da bi poiskali otro- ske vnanjosti. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA lrzaški škc-f dr. Fogar — odstavljen v Pariz, 13. okt. — Včeraj-Sll-ie "Populaire" poroča iz Ri-^a, da je bil tržaški škof dr. Alojzij Fogar odstavljen in razrešen svoje dosedanje dolžnosti. V svojem poročilu pra- vi ta francoski list, da bo odstavitve tega cerkvenega do-st°janstvenika ni prišlo iz Cerkvenih razlogov, pač pa je treba iskati za to vzroke v Politiki, ki jo vodijo Italijani ^ slovenski Julijski Krajini. kof, čeprav po rodu Italijan, 3e z vso vnemo zavzemal ^a pravice Slovencev in Hrva-tov ter odločno nastopal proti Gasilnem poitalijančevanju slo-Vcnskcga in hrvatskega življa 11 a Primorskem. sale Chiesa. "Pri Fari" (Postojna) mora biti Pieve S. Martino. Dol-Otlica pravi 'Piccolo,' do je eno izmed najbolj antipatičnih imen. Otlica se nekdaj imenovala Angeljska fjnu bra 1918. Pod napisom bodo v kamen vklesana tudi vsa njihova imena. Zanimivo je, da je med njimi 143 slovenskih in 10 nemških imen. -o--- KRATKE NOVICE V Solkanu se je smrtno ponesrečil 27 letni delavec Ven-ceslav Pavlin. V nekem kamnolomu se je zrušila nanj plast zemlje in kamenja. Goriški reševalci so ga nemudoma prepeljali v goriško bolnico, kjer pa je dva dni pozneje podlegel poškodbam. — V Stari gori pri Gorici je zgorela hiša Francu Hreva-Uničenega je precej se- gora. Iz besede "Angeljska" I na Jn vse orodje. škode je za Makuža. Zgorela je tudi vsa oprema. Poleg hiše je ogenj uničil še hlev in v njem shranjeno poljsko orodje, nekaj sena in drugih pridelkov. Škode je 17.000 lir. Peter Črnilogar, star 23 let, doma iz Crknega in 24 letni Franc Kofol iz Čepovana sta bila od goriškega sodišča obsojena vsak na dve leti ječe, ker se nista pravočasno javila k naboru. * — Rebula Alojz iz Tomaja je bil obsojen pred tržiškim sodiščem (Tržič) na eno leto zapora in 3.000 li^ denarne kazni, kar se je izdajal za odvetnika in zaradi goljufije. skega tajnika. — V Ljubljani je umrl Anton Černivec, ravnatelj državne učiteljske šole in vladni svetnik v pokoju. — V Tržiču je umrl Franc Pire uslužbenec bombaževe predilnice. — V Cirkovcih je umrl Andrej Debenak, 'železniški upokojenec. -o- Posledice prepira Radi prepira, ki ga je imela 40 letna Rozalija Zavrnik z Mestnega vrha pri Ptuju s svojo sestro, se je oddaljila od doma in izginila v bližnji gozd, kjer se je obesila. Ker jo dolgo ni bilo nazaj, so jo domači šli iskat in jo našli viseti na nekem drevesu. te: Koncem septembra vroče sonce, grmenje, tresku nje, vihar, dež toča, snega skoraj četrt metra in v soboto kot oreh debela toča. Sedaj zopet rnežena burja, kot da smo Utonila sredi najhujše zime. Ljudje Pri posestniku Francu Simiču n|maj0 doma niti drv, niti ste-Zgornjih Hočah je bila usluž- j,; ... , 01tan,!an£evan je slovenskih krajevnih imen . v reviji "Porta Oriental e" Je neki Angel Scocchi (Skok!) Priobčil drugi del članka c Movenskih krajevnih imenih, u jih ,ie skrbno prevedel v ltaHjanščino na podlagi glo-°kega raziskovanja zgodovi-lle in jezikoslovlja. Po njego-Veni bodo morali Cerkno imenovati Casale Chiesa, Cerkov-lllco in Cerkovno pa Časa del greslano. Vrh Cerkno jili je nastalo zaporedoma andel-ska, ondelska, odleska, od oli-ska, otlica, otelca! Torej Otlica naj postane Monte Sant' Angelo, Erzelj pa naj postane Sant'Angelo, ker Erzelj naj bi izviral iz nemškega Erzengel. -o-- Za katerimi boleznimi umirajo Tržačani Demografična bitka jo za. Tržačane posebno pomembna ker je znano, da mesto polagoma, a stalno izumira in da mu ni leka. V Trstu je vedno več starčev in vedno večje število umrlih. Zanimiva so raziskovanja o vzrokih oz. boleznih, ki največ kosijo med Tržačani. V 1. 1934. je umrlo 2813. n 1935. 3027, kar je za 214 več. Največ so jih pobrale nalezljive bolezni (tifus Sr CcrkU, un'ki vrh pa Cima di Ca itd.) in sicer 625, prvenstvo ima jetika z 371 smrtnimi slučaji. Sledijo uljesa (turi) z 341, živčne bolezni z 236, bolezni krvnega obtoka 430, di-halnil, organov 101, prebavnih organov z 237, genitalnih in mehurnih bolezni s 113, 25.000 lir. Požar so povzročile saje. _ V Medani je gorelo v sušilnici sliv pri Antonu Peresi. Škode je 1000 lir. * V Kožbani v Brdih so našli v hlevu posestnika Antona Maligoja 89 letnega starčka Alojzija Cobaja. Starček jc prenočil na senu in je po nesreči padel v hlev in si zlomil hrbtenico. Kmalu nato jc umrl. * — V Vidmu so aretirali oclv. Berginca iz Trsta, ker si je pri treh poravnavah prilastil okrog 35.000 lir. * V Cerknem so karabinerji aretirali 27 letnega Ivana Ma-kuca, ki je doma z Gorja in je bil pred nekaj meseci obsojen na 2 leti zapora zaradi ilegalnega bega čez mejo in nekih drugih prestopkov. "TROPICAIRE" PREMOG. — 'Lump' ali 'Egg' $6.00; 'Mine run' $5.75; 'Screenings' $4,75. — Northern Coal Co., Chicago; Tel. MERrimac 2524. KUPIMO ZA GOTOVINO zapadle zemljiške bonde. 'mortgages' posameznikov in potrdila za odpovedane vloge na vseh bankah. FRED E. BUS-BEY & CO.. lO So. La Salle, St., Chicago. Tel. RANdolph 3730. 4* * 4* 4 f 4> 4* 4* 4* 4= DRAMATIČNIM KLUBOM sporočamo, da smo prejeli v prodajo dve nove igre, obe tridejanki, z ne prevelikim osobjem. Te so: 4» 4» 'b 4? 4* 4= 4» 4» 4» 4» 4* 4« 4» 4> 4- 4? 4» 4» 4» 4» 4> 4» 1 * T * * * * * + t i 95c 75c "KADAR SE UTRGA OBLAK", stane DETEKTIV MEGLA", stane Obe se dobe v: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois X ^ •$» ^ ^ ^ ^ fy ^'fy'fytyfy'ty'fytyg'^R Zarodi bega čez mejo je bilo prijavljenih goriškemu sodišču spet pet fantov in deklet iz goriške pokrajine, in sicer DENARNE POSUJATVE odisravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.55.................... 100 Din Za. $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $ 5.00.................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $ 7 20 ................. 300 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $11.70.................... 500 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $23 00 ..................1000 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $45^00....................2000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za so............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00...................-.....-500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERIČU (V pisarni Amer. Slovenca) 1819 West Cermak Road, Chicago, Illinois Društvam Najsvetejšega Imena in društvam Krščanskih žena in mater naznanjamo, da imamo za oba društva v zalogi društvene pravilnike in obrednike. Istotako imamo v zalogi slovenske regalije ** oba društva in društvene znake za društvo Najsv. Imena. Vse te potrebšči ne za omenjena cerkvena društva se naroča od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois Stran '4 'AMERIKANSKI SLOVENEC ■ ' ' ~V' - ■»'■" "i. Torek, 3. novembra 1936 .......................,.„.,..... IksE 4 f USODNA ZENA ! pisano polje Ivan Slivnik. "Da, mladi gospod je v svoji sobi in študira. Milostiva in gospodična Beatrika sta se zaprli; menda sta nekaj bolni. In gospod inženjer je bil tu. Hotel je govoriti z vami. Rekel je, naj mu pridem takoj povedat, kakor hitro se vrnete domov. In zdaj vas sploh ne bo!" Sreča, da Dora v tem hipu ni videla Ro-maninega obraza. "Ne — ne bo me, in z gospodom inže-njerjem nimam o čem govoriti. Upam, da se odpelje, dokler sem jaz tu," je dejala trdo in rezko ter naglo obesila slušalo nazaj. Ničesar ni hotela več slišati o Viktorju; hvalila je Boga, da je sama tu v tovarni in ga ne vidi. Ali vendar se je čutila tako bedno in zapuščeno, da bi bila najrajši legla in umrla. Vrgla se je na divan ter zagrebla lice med dlani. Po tem telefonskem razgovoru z Romano je tekla Dora v svojem strahu in srčni tesnobi k Viktorju, kakor da ji more on kaj pomagati. Ko jo je spustil Kaluta v sobo, je razburjena povedala Viktorju, kakšno vest je prinesel šofer, in da je potem telefonirala Romani. Skoro dobesedno mu je ponovila ves razgovor, ne izvzemši niti zadnjih Romaninih besed Viktorjevo obličje je pobledelo. Toda prav zadnje besede so mu bile dokaz, da je ostala Romana le zato v tovarni, ker se ga hoče ogniti, da ga ne bi več srečala. Gotovo je upala, da odpotuje, preden se vrne ona domov. Globoka guba se mu je zarezala v čelo, in okoli njegovih stisnjenih ustnic se je začrtal izraz jeklene odločnosti. Strah in skrb za ljubljeno dekle sta mu polnili prsi. Le kaj so ji morali storiti, da se je rajši iz lastnega nagiba zakopala v samoto, kakor da bi stopila vsaj še enkrat pred njegove oči? In — ali je bila res varna tam zunaj? Ali ni utegnila po-vodenj ogroziti nazadnje tudi njenega življenja? In on naj bi gledal vse to in čakal s tem mučnim nemirom v sebi še dolge dni, da mu pade rešitev uganke z neba? Vedel je, da iz Beatričinih ust ne izve resnice, niti tedaj ne, če bi se mu posrečilo priti do nje. Kaluta mu je bil povedal, kakor je slišal v kuhinji, da hočeta dami večerjati v svoji sobi. Potemtakem se sploh nista mislili pokazati. Ne, to mu je bilo neznosno. On ni bil prijatelj potrpežljivega čakanja, bil je mož dejanja, ki je krotil svojo usodo tudi takrat, kadar mu je kazala neprijazno lice. Pomiril je razburjeno Doro, kakor je vedel in znal, ter ji naročil, naj vsako uro pokliče Romano in jo vpraša ali ji ne preti nič hudega in ali še vedno narašča voda. Dora je plakaje odšla. Dobro je videla, kako hudo je inženjerju, da ne more govoriti z Romano. In prvič v življenju je bila nocoj nezadovoljna s svojo gospodično. "To je dan, ki ga bom pomnila še na smrtno uro," je rekla, ko je odšla od Viktorja. Ta je stal nekaj časa na mestu in po-mišljal. "Ogniti se me hoče, o tem ni dvoma. To- J. M. Trunk da ne bo se ji posrečilo. Pa da mi je plavati kakor Leandru k Heri — priti hočem do nje in jo prisilim, da bo govorila z menoj naravnost, v svojo lastno in mojo rešitev. Še nekaj dni te negotovosti — ne, tega ne strpim — tega nočem trpeti!" je pomislil sam pri sebi. In trda poteza okrog ust in podbradka se mu je zarezala še globlje. Poklical je Kaluto. Ko je Indijec zagledal svojega gospodarja, je takoj videl, da je storil sklep. Kadar je bilo njegovo obličje takšno kakor zdajle, ni poznal zaprek. "Kaluta, miss sahib Romana je zunaj, v tovarni, ki jo je povodenj odrezala od vsakega prometa. Ona ne more domov — zato moram jaz do nje. Pomagaj mi, Kaluta. V tvoji domovini so nama delale za časa velikega deževja povodnji večkrat preglavice. Nekako morava priti do nje." Kaluta je sklonil glavo. "Seveda pride-/ va, sahib." "Toda ne reci tu v hiši nikomur besedice." "Kaluta molči, sahib," je mirno odgovoril Ind. Viktor mu je zdaj razvil svoj načrt. Kaluta je modro poslušal in večkrat pokimal v znak odobravanja. Viktor je hotel dobiti čoln ali magari stesati/splav, ako ne bi dobil drugačnega vozila. Vsekako je bil sklenil, da pove-slata s Kaluto še nocoj v tovarno. Kaluta je pokimal, ko mu je Viktor razložil ta namen. "Mesec sije jasno in nebo je zdaj čisto, sahib. To je dobro," je dejal, kakor bi se razumela stvar sama po sebi. "Pripravi se tedaj, Kaluta, in prigotovi mi obleko in obuvalo," je rekel Viktor. "Govoriti moram le še z mladim sahibom, potem se odpraviva." Medtem, ko se je Kaluta umno in preudarno lotil vseh potrebnih priprav, je krenil Viktor k Janku. Z iskrečimi očmi in napetimi mišicami je povedal Janku, da je Romana ostala zunaj in kakšen je njegov namen. Janko je skočil s stola. "Jaz pojdem s teboj, stric Viktor," je vzkliknil z naglo odločnostjo. Toda Viktor ga je potisnil nazaj. "Ne, dečko, ti ostaneš tu. Jutri je zate važen dan in treba je, da se zbudiš z vedro glavo. Razen tega pa niti ni gotovo, ali bova mogla tudi nazaj, če prideva tja Samo Kaluta me spremi; drugače ne sme zvedeti o mojem namenu živa duša. Zaupam ga samo tebi, da me lehko izgovoriš, če bi me iskali. Ako se do polnoči ne vrnem, reci, da sem odpotoval Sicer pa upam, da ne bo nihče zapazil moje odsotnosti, zakaj tvoje matere in sestre nocoj itak ne bo k večerji." Janko je pokimal. "Velja — a vendar bi se rad peljal s teboj," je dodal s podjetnim lesketom v očeh. "Bolje je, da ostaneš tu in mi kriješ hrbet. Pač pa mi' veš mogoče povedati, kje bi dobil kak čoln." Janko mu je dal naslov izposojevalca čolnov in mu povedal pot, kod pride do njega. (Dalje) TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna* — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ljen in tudi odstavljen. Ali se Rusija vrača, ali pa se le grizejo za plen ? ? Dogodek v soseščini. Jakob Henigsman mu je bilo ime, doma iz Metlike..tu je garal 36 let. Bilo je dne 13. * septembra t. 1. Pri električnih Kos — prosvete. strojih je delal v jeklarni. Kaj TT , se je zgodilo, ne more nikdo , ^Saka P5*Va P,r0SVeta ,je povedati., ležal je že 6 ur, pre- kulturn° del°' bolJ Pravilno den so ga dobili. Večji profit, del° za civilizacijo- omiko- G' žrtev jeklarskih magnatov. Molek je otvoril v "Prosveti" Delavci, koliko čas bomo še novo kolono in ji dal naslov sužnji. "Pasja logika." Ker je roba v Dne' 17. sept. ob 2. popol- Prosveti> bi bil* ta kolona nov dne. Bil je član dr. Orel SNPJ kos ~ Prosvete- Hm? Dozda^ Zbralo Se je veliko društvenih izg,edR' kakor bi se «3tano7" bratov na doma, da se od nia- ljala prava - rae»aže"-ia- Ze ga r oslovi jo zadnjikrat in ga ;naslov Pove' da prv0 pf' spremijo na zadnji poti v več- potem pride še mačka in kaca nost...tudi veliko število Ame- in tudi neki konej' ker 28 V ričanov..marsikatera solza se prvi koloni je: "Zg°c1il° se le je utrnila..številni venci in tole : oplazil sem patrf cvetlice..žalosten pogled na pugona in zacvilil Je — Trunk otroke, šest po številu..avti, !v Coloradu," in cvilijo navad-katerih je bilo Veliko >"0 ^ ~ P"jSkL P0-la" RAZNOTEROSTI RAS IMRU OSTAVIL ABESINIJO Zdi se, da je v zadnjem času odnehal žadnji odpor Abesincev proti italijanski zasedbi dežele. Kakor poroča angleški konzul iz mesta Gore, je namreč ras Im-ru, ki je vodil severno abesinsko armado ter je pozneje stopil na čelo abesinske vlade v Goreju, odpotoval v Ugando, kjer se ikani stalno naseliti. Smatrajo, da je s tem dejanjem prenehala zadnja funkcija abesinske oblasti tudi v tistih pokrajinah, ki 'jih italijanska vojska še ni za-; sedla. je bilo veliko število, počasi pomikati proti pokopališču...da vzamemo zadnje slove od društvenika. Ker je bil pogreb civilen, sem kot pred sednik odpravil društvene in jednotine dolžnosti. Še en pogled..tvoj spomin bo živel med nami. Živel večinoma v 1 Pueblu. Jakob je bil naprednega mišljenja. Najbolj je ljubil list Prosveto katero je pridno či-tal. Frank Boltezar. Tako nekako se glasi poročilo tam iz soseščine. Bilo je tako, kakor je bilo, in ako je tako, kakor je bilo, hardino-hamol, je življenje grozna tragedija! Delo, garanje, izkoriščanje, nazadnje ubit, nagle smrti umrl, nekaj vencev in cvetlic in avtov in še solze, sakralunta, je ta šmentana narava dolopila klaverno eksistenco človeku, ako je le tako, kakor je bilo. Ako pa ni tako??? In če ni le tako, kakor je bilo? Morda res čistijo. Zinovjev in še 15 glav je menda padlo, Rykov je bil odstavljen, zdaj še Radek osum- vitna zverina v menažeriji je za zdaj — pes. Pasje razlaja-nje, pasji argument, pasji pregovor, pasja zverina, pasje porosenje hlačnice. Cucek, ki je tudi pes, jaga pa med zverinami le jager Jager. S kako novo kulturo ne bo nič, ves svet pozna le pagansko in krščansko kulturo, ampak nova civilizacija, omika utegne nastati vsaj pri Prosveti, in glasom naslova bo — pes igral glavno vlogo. ——o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh Društvo sv. Jožefa štev. S3, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov (ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Fraak Jerina, preds. Joseph Zore, ta j. Mika Opeka, blag. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: ! Kranjsko-Slovenska B§ Katoliška Jednota i Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVBNTNOST K. S. K. JBDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima do 36,000 članov in Slanic v odraslem in inladlneke«i oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KMJJ2VJJIH DRUŠTEV 184. Skupaih podpor je K- S. K. Jeifcurts izplavala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $$,900,000.00. I GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" J Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- < • ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se » lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. . K. S. J. Jedndta sprejema v svojo sredo člane in clanice od 16. do ' 55. leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko I za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posnirtnine. V Mladinskem Oddelka K.S.K.J. s« otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 3Gc za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem naražča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- prejmejo pripadajočo jim vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini. Nad 78 Ičt stari člani in člaaice so prosti vseh nadaljnih asesmantov. J Jednota una svoj laston list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ki angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti Zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov it> sirot, če s« niui član ali člani-[ ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi J takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solvenfcni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem osah v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila piihe na glavnega tajnika: JOSIP Z AL AR, 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. KAKO VISOKO LETE GOSI Nedavno je napravil neki |zvezdoslovec v opazovalnici Del-na-Dunu ob vznožju Himalaje več fotografskih posnetkov. Na 'nekaterih je opazil drobne črne pike. Ko je slike povečal, je odkril, da je bilo to šestnajst divjih gosi, ki so letele v doslej še neznani višini. Zvezdoznanec je to višino preračunal in je dognal, da je bil najmanj 8600 metrov. Ugotovil je tudi, da so letele divje gosi vsaj s hitrostjo 75 kilometrov na uro. To je rekord v pravem pomenu besede in dovolj je, če še omenimo, da v višini 8600 metrov človek brez umetnih pripomočkov niti dihati ne more. --o- VSAKO PO SVOJE Po bitki pri Ostendu so Angleži ujeli španskega admirala dona Lovisa de Mendoza. V ujetništvu se mu ni slabo godilo, saj je bil gost princa Morica. Ko je nekega dne na prinčevi mizi zagledal skledo, s citronami in pomarančami, je vzkliknil s patetičnim glasom: "Ti krasni sa-|deži dozorijo na Španskem vsako leto dvakrat." Nato je pokazal princ na kroglo holandskega sira in je dejal: "Ta pa dozori na Holandskem vsak dan." -o- SLOV. LICENZIRAN ELEKTRICAR Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna -lela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon: HAYMARKET 4065 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. ANEKDOTA Predsednik parlamentarnega sodišča del Hraley je nekoč posvaril neke svetnike, ki so se med sejo glasno pomenkovali z besedami: "Če bi gospodje, ki se pogovarjajo delali manj hrupa nego gospodje, ki spijo, bi bilo gospodom, ki slede razpravi, zelo všeč." Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. ---- iiiuijfiiiiicaiiiiriiiiiifraiiiiriiiiiiicsiiiiiiuiiiicxiiiifiTTTiiicuiiitiiiiiiiEaiiiiiiiuiiicsiiuiiiJUiiEsiiiiiiiiiiTTrziiii^iiiiiiir^iriifiirTTiinTTiiitiitinn SLOVENSKI • MOLITVENIH I i | praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi | Knjigarna "Amerikanski Slovenec": DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c Lepo vezan, zlata obreza ...................................-.................................$1.25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza......................................—,— 75c Zlata obreza ............................................................................................$1.00 MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven mo-litvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza..._....................... 75c Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza .............................................................................. 95c Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 POT K BOGU. Zlata obreza...........................:.....................................$1.50 Rdeča obreaa .......................................................................................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlata obrezo, stane .....................................................................................$1.50 REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50 Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza ................................................................................ 75c Lepo vezan, zlata obreza .......................................................................$1.00 | SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza....................................................$1.75 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, • skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v Hno usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 = 5 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo................................................$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c Zlata obreza ........................................................................................$1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ..........................................................................................$1.50 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois M ......................................................................iniiiiimiiiiniiiimmiiuiiiiniiiiiiuim.....|uqiuiiipi|HUluiuiuB«