Naš novi naučni minister. Ce stoji na čelu kakega resorta modrokrvni uradnik pač ne moremo mnogo dobrega pričakovati. Obče je znano zakaj in kako Ijudje tega kalibra avanzujejo. O tem so že mnogo pisali, še več govorili. Tudi novi vodja naučnega ministrstva je — baron, baron Bienerth. Kakšnega mišljenja je, je pokazal takoj pri svojem nastopu, še bolj pa je pokazal to 16. pret. m., ko je pozdravil zborovanje društva za vzgojo katoliških učiteljev ter se opravičil, da se ga ni udeležil. Omenimo naj le, da so taisto storili tudi razni nadvojvodi, in — pa to je postranska stvar — storil je pa to tudi ministrski predsednik Gautsch. Slavnostni govor je imel pater Franc de Paula Voifil, ki je dejal med drugim : »Mi stojimo v sredi boja za katoliško-krščansko šolo, mi se ne nehamo bojevati, dokler ne bo zmaga naša. Ena trdnjava liberalizma še stoji: moderna šola. Ne smemo mirovati, dokler ne pade tudi ta trdnjava.« Vodja naučnega ministrstva je s to svojo izjavo pokazal, da mu sedanja vzgoja avstrijskega šolstva ne ugaja, da se ne strinja z nazori in z idejami, ki jih vcepljajo na sedanjih državnih učiliščih bodočim učiteljem, bodočim vzgojevateljem avstrijske mladine. Moderni duh teh šol mu je zoprn — on si želi onih časov, ko so v strogo hinavskem duhu vzgajali učiteljstvo. So pač čudni možje ti naši ministri. Predstavimo si gospodarja, ki pravi, da je gospodarstvo, katerega lastnik je on sam — ničvredno. To bi bilo pač že skoraj nespametno ! Toda eno nas tolaži, da beseda takih uradniških ministrov ne velja prav mnogo, da je njihov obstoj podoben žiyljenju one žuželke, ki jo imenujemo enodnevnico. Vsaka mrzlejša sapica jo umori. Obžalovati pa moramo, da se ta duh poprijemlje tudi onih uradnikov, ki pri deželnih vladah referujejo o šolskih zadevah. No, ti so tudi navadno brironi ali pa grofi. Dejstvo je, da so ti ljudje slabe glave in da se na vse bolj razumejo nego na svoj referat. Lahko bi poročali, kakega mnenja je referent neke šolske oblasti z ozirom na ljudsko izobrazbo, lahko bi tudi povedali, kako ceni učitelje — za kaj smatra ljudskošolskega učitelja. Toda pride čas, ko se bodo tudi takitn drevesom zasekala debla, da ne vzrasto do neba. Toda vse te ovire ne zadrže one struje, ki s krepkimi močmi in silami plove ter podira stare preostanke. Struga se mora očistiti — in ne bo dolgo, ko dobi ljudstvo v istini ljudsko šolo, neodvisno in svobodno. Niti ministri ne bodo zadržali tega mogočnega valovanja — prej se zgodi, da jih bodo valovi odnesli ter jih potopili in uničili.