GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXV. KAMNIK, 8. JULIJA 1985 S seje predsedstva OK SZDL Plani morajo temeljiti na stvarnih možnostih Protiinflacijski program mora tuđi v prihodnje zavezovati vse subjekte v obcini, še posebej pa tište, ki imajo neugodno strukturo sredstev, da z ustreznimi sa-nacijskimi ukrepi le-to izboljša-jo, predvsem na področju gospodarske učinkovitosti in ustrezne investicijske politike. Redno spremljanje uresniče-vanja protiinflacijskega programa je zato treba vnesti v vse periodične obračune in vsako leto tuđi v akcijo zaključnih računov, redno pa naj uresničevanje pre- verja tuđi zbor združenega dela občinske skupščine. Tuđi pri pregledu gospodarje-nja v maju lahko ugotovimo, da dinamika uresničevanja resolu-cijskih obveznosti kljub nekate-rim ugodnim pokazateljem ne daje pravega optimizma; torej protiinflacijskega programa ne izvajamo tako dosledno, kot smo si zacrtali in pri tem tuđi kasnimo z nekaterimi pomem-bnimi roki. Pri analiziranju gospodarjenja v maju je bilo tuđi ugotovljeno, Program prireditev v počastitev občinskega praznika in 40-letnice osvoboditve 7. julij, 6b 15. uri: proslava v počastitev praznika KS Šmartno v Tuhinju pri spomeniku žrtvam fašizma v Gra-dišču 13. julij, ob 8. uri: odprto prvenstvo v tenisu za pokal KS Komenda na teniškem igrišču v Komendi ob 15. uri: odprtje obnovljenega dela Kulturnega doma v Šmarci 14. julij, ob 9. uri: otvoritev razstave linorezov in lončar-skih izdelkov v prostorih DU Komenda ob 14. uri: povorka in prikaz starih kmečkih navad in opravil v sodelovanju z aktivom mladih zadružnikov, kasa-ške dirke v Komendi 14., 21. in 28 julij, od 11. do 15 ure: ogled knjižnice Petra Pavla G.lavarja v Komendi 19. julij, ob 20. uri: odprti nagradni šahovski brzoturnir v prostorih ŠD Komenda za prehodni pokal KS Komenda 20. julij, ob 10. uri: srečanje upokojencev iz Domžal, Kamnika, Motnika in Komende v prostorih DU Komenda 21. julij, ob 8. uri: odprto prvenstvo Kamnika za člane: tekmovanje za slovenski teniski pokal na igriščih T. K. Kamnik ob 15. uri: proslava 85-letnice Gasilskega društva Motnik in razvitje mladinskega gasilskega prapora v Motniku 25. julij, ob 18. uri: otvoritev razstave - Slovenci v španski državljanski vojni - razstavišče Veronika v Kamniku 26. julij, ob 16. uri: otvoritev novega mostu čez Kamniško Bistrico pri Utoku in 1. A faze zdravstvenega doma 26. julij, ob 17. uri: koncert godbe milice iz Ljubljane na Titovem trgu v Kamniku ob 19. uri: otvoritev razstave slikarja Aladina LANCA v galeriji Repanšek-Rudnik 27. julij, ob 9. uri: slavnostna seja Skupščine občine Kamnik v dvorani KINA DOM Kamnik po seji: otvoritev novih sušilnic in energetskega sistema v DO Stol • ob 9. uri: tradicionalni turnir trojk v odbojki na zunanjem odbojkarskem igrišču v Kamniku ob 16. uri: velika gasilska sektorska vaja ob 60-letnici Gasilskega društva Duplica, v TOZD Alko in Jata Kokoš-jereja na Duplici ob 20. uri: tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v , Kamniku ' 28. julij, ob 9. uri: lovsko strelsko tekmovanje za pokal, občine Kamnik pri lovski koči v Sovinji peči i 23. do 30. julij: razstava ročnih del učencev OŠ 27. julij Kamnik - na ogled v izložbi trgovine Kočna »Center« Kamnik SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK da se ne smemo zadovoljiti z uspehi posameznih (sicer za ob-čino pomembnejših) delovnih organizacij. Večjo pozornost in energijo je nujno vložiti v vseh tistih sredinah, kjer se ukvarjajo s težko gospodarsko situacijo, pa tuđi z vrsto drugih, tuđi notra-njih težav. Vse to je pomembno še toliko bolj, ker pripravljamo dolgoroč-ne in srednjeročne planske dokumente, ki ne smejo biti sez-nam želja posameznih sredin, ampak mora plan temeljiti na realnih osnovati in trdnih gospodarskih temeljih. Tuđi sekcijske razprave, ki jih je socialistična zveza organizirala v ta namen, so pokazale, da mnoge OZD ne predvidevajo sprefnembe strukture svoje proizvodnje, temveč le posodobitev obstoječe v cilju zmanjševanja stroškov. Razprave so pokazale tuđi zadržanost pri planiranju, iz česar izhaja tuđi neangažiranost po oplemeni-tenju akumulacije za rezervne programe. V zvezi z organizacijo javnih razprav o planskih dokumentih se je predsedstvo odločilo, da v začetku septembra organizira vrsto razprav in to po podroćjih, kamor bi bili vabljeni vsi zainteresirani in kjer bi se soočili posa-mezni subjekti in se načelno tuđi že usklajevali v zvezi s posamez-nimi segmenti, opredeljenimi v planskih dokumentih, podvajanju v izogib in konec koncev tuđi racionalizaciji samega vođenja javne razprave. Predsedstvo je še enkrat opo-zorilo na kratek čas, v katerem morajo biti posamezni dokumenti obravnavani, zato se morajo vse subjektivne sile, pa tuđi vsi delovni ljudje in občani organizirati tako, da borno ob koncu leta na zborih občinske skupščine lahko sprejeli realne in optimistične planske dokumente. JANEZ MARKOVIČ 35 let samoupravljanja Letos praznujemo pomem-ben jubilej samoupravne so-cialistične poti in preobrazbe jugoslovanske družbe. Ponosni smo na pot, prehojeno od sprejetja temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in viš-jih gospodarskih, združenj, ki je bil sprejet 27. junija 1950. Zavedajoč se tega pomem-bnega jubileja - 35 let samoupravljanja, je občinski svet ZSS Kamnik sklical SKUPŠČINO KLUBA SA-MOUPRAVLJALCEV OBČINE KAMNIK, na kateri so po slavnostnem govoru po-delili listine s plaketo »JOSIP BROZ TITO - 35 LET SAMOUPRAVU ANJA«. Prejemniki te listine s plaketo so: Šonja UHAN iz Svilanita, Marica TAJČ iz Ete, Ivan PERŠIN iz Titana, Anton LAVRIN iz Titana. Vsi so prejeli priznanje za svoje večletno ustvarjalno delo v samoupravnih orga-nih, za kar jun iskreno čestitamo! Občinski svet ZSS KAMNIK Porocni pari v Kamniku Številni Kamničani so v sredo, 26. junija, navdušeno pozdravili poročne pare mednarodne turi-stične prireditve OHCET v Ljubljani 1985 na Titovem trgu v Kamniku. Organizator prireditve je bila Turistično poslovna skup-nost Kamnik. Pare, goste in novi-narje je sprejel in pozdravil predsednik izvršnega sveta Franc Jeras in jim po nagovoru izročil spominska darila. Predstavnica turističnega društva Kamnik Marjanca Ftičar je na kratko predstavila zgodovino Kamnika. Prireditev so popestrili plesalci folklorne skupine KUD Moste s prisrčnimi slovenskimi plesi. Go-stinci Kamnika so bodoče zakon-ce in goste postregli na staroslo-vanski način - s kruhom, soljo in žganjem. Da je prireditev praznično izzvenela, gre pohvala tuđi občanom v narodnih nošah, ki so ob zaključku veselo zaplesali. Na harmoniko jih je spremi jala Pep-ca Bleje iz Mengša. Letos je bilo v zadnjih junij-skih dneh že osemnajstič v Ljubljani srečanje mednarodne dru-ščine pevcev in plesalcev, a le kot ozadje in pisana kulisa za sklepa-nje mnogo globljih in bolj dolgo-trajnih vezi med ženini in neve-stami, ki so si podali roke na »OHCETI V LJUBLJANI.« V okviru te prireditve je bila v sredo, 26. junija v Galeriji Re-panšek tiskovna konferenca domaćih in tujih novinarjev ter predstavnikov poročnih parov. Na prireditvi so se predstavili pari in organizatorji. Predstavila se je tuđi industrija na modni reviji: UTOK, SVILANO", TOKO, RASICA in MURA. Po reviji se je pisana druščina iz različnih koncev sveta zadržala v prijet-nem družabnem srečanju. Ni jih motil niti različen jezik, različni običaji. Bili so si edini, čim več takih prireditev, ki zbližujejo navade iz različnih koncev sveta. Svoje pa je prispevala tuđi galerija in okolica, ki je. na vse udele-žence naredila globok vtis. Na sprćjemu so bili tuđi pred-stavniki kamniškega združenega dela ter občinske skupščine. V imenu Kamnika je vse goste pozdravil in jim zaželel veliko sreče v zakonu Anton Ipavic. V okviru programa so si pari ogledali tuđi mesto Kamnik. VERAMEJAČ FRANC PESTOTNIK Pozdravni govor predsednika fzvrsnega sveta Franca Jerasa Poročni pari na slovesnem sprejemu v Kamniku ŠT.12 ' Poeostitev s krahom, solio in žganiem (na levi slovenski par) KAMNIŠKI OBČAN / 8. JULIJA 1985 S seje OK ZKS Kamnik Protiinflacijske programe morajo sprejeti vse delovne organizacije O uresničevanju proliinflacij-skega programa v občini so govorili tuđi na zadnji seji občin-skega komiteja ZK. Predsednik izvršnoga sveta France Jcras je v uvodu opozoril na nekatere po-membnejše ugotovitve, kot recimo, da so protiinflacijske programe sprejele organizacije — nosilci razvoja v občini, in v njih opredelile ukrepe za spremembo virov srcdstev v povećanje dele-ža lastnih sredstev, za povećanje obsega zalog, za hitrejše povećanje sredstev za akumulacijo glede na povećanje osebnih doli odkov. Struktura virov sredstev v kamniškem gospodarstvu se zbo-ljšuje, saj je gospodarstvo s skrb-nim gospodarjenjem in skromni-mi vlaganji - česar seveda ne moremo šteti kot dobro potezo — uspelo delež lastnih sredstev zvišati na 64 odstotkov. Seveda nekatere delovne organizacije, kot so Menina, Svilanit, Ideja, Meso, Rudnik kaolina in kalcita in Titan, izstopajo z nadpovpreč-no strukturo virov sredstev kljub investicijam, druge, kot so Utok, Eta, Graditelj in Zarja, pa imajo zelo neugodno strukturo virov sredstev. Ukrep o vračanju cen kamni-ške industrije, ražen Kemijske industrije, ni prizadel. Skrb pa zbujajo visoke obresti za najeta posojila, ki na drugi strani spod-bujajo delovne organizacije, da svoja sredstva posojafo, namesto da bi jih uporabile za posoda-bljanje proizvodnje in za nove naložbe. Prav slednje je na seji komiteja izzvalo najveć razprav. Med-tem ko so nekateri tako ravnanje označili kot tako, ki koristi samo delovni organizaciji, nacionalnomu gospodarstvu pa" ne, so drugi menili, da avansov, ki jih določena delovna organizacija dobi kot predplačilo za izdel-ke, ni mogoče preli vati v investicije. S posojili pa lahko drugi organizaciji omogočijo nakup suro-vin in repromateriala. Investirati je skoraj nemogoče, je bilo tuđi rečeno. Ne samo zaradi dolgo-trajnega pridobivanja soglasij, ampak tuđi zaradi pomanjkanja deviz - preden jih delovna organizacija zbere, se neredko zelena strojna oprema vsaj enkrat po-draži. Na seji seveda nišo prezrli tega, da protiinflacijskih progra-mov nišo sprejeli v vseh delov-nih organizacijah. Zato so na seji podprli poročilo hkrati s pred-laganimi sklepi, ki ga bo obrav-naval tuđi zbor združenega dela. Hkrati pa so zadolžili vse osnovne organizacije zveze komuni-stov, zlasti v tistih okoljih, kjer nišo sprejeli protiinflacijskih programov, da s svojim delom spodbudijo uresničitev tistega, kar bi moralo že biti narejeno in za kar so odgovorni poslovodni delavci. Člani komiteja, ki so soglašali z ustanovitvijo osnovne organizacije ZK v Stolovem tozdu 4 v Mostah, so obravnavali tuđi informacijo o uresničevanju za-ključkov 20. seje, na kateri so govorili o nalogah komunistov na področju informiranja. Informacijo je pripravila komisija za informiranje in propagando pri OK ZKS Kamnik, iz nje pa izha-jajo naslednje ugotovitve. Pre-cejšen napredek je bil dosežen v delegatskem obveščanju, zlasti zaradi izdajanja delegatskega glasila občinske skupščine, ki pa bi ga po vsebini lahko še bolj prilagodili strukturi delegatov. Tuđi pri odgovorih na delegat- Mešani studentski pevski zbor Kamnik vabi k sodelo-vanju nove pevke in pevce. Informacije na tel. 832-228, Dušan Jamšek. KV kuharj« takoj redno zaposlim - lahko začetnik. Gostilna Pod skalco, Kamnik. Iščem zanesljivo in dobrodušno žensko oziroma družino, z ustreznimi pogoji za nekajurno popoldansko var-stvo predšolskega otroka. Pisne ponudbe v uredništvo Kamniškega občana ali na tel. 331-210 int. 25. Zamenjam trisobno stanovanje z garažo in drvarnico v Motniku (centralno ogreva-no) za podobno ali manjše v Kamniku. Tel. 831-691. Izdelovanje ograj, vrat in ostalih železnih konstrukcij. Baloh Boris, Klanec 42, Ko-menda, tel. 841-337 (po-poldan). Montaža in popravilo TV an-ten. Malija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. ska vprašanja je več ažurnosti in odgovornosti, škoda le, da vsaj pomembnejša nišo objavljena tuđi v Kamniškem občanu. Dobra ocena pa ne velja za delegatsko obveščanje za samoupravne interesne skupnosti. Tuđi Kamniški občan se je vsebinsko izboljšal in dosledneje uresničuje programske zasnove. Več pa bi moralo biti v njem prispevkov o delu in problemih delovnih organizacij. Poskrbeti pa bi morali za to, da bi na javno zastavljena vprašanja o žgočih problemih vselej imeli tuđi jasne in konkretne odgovore. Sicer pa tuđi osrednja sredstva obveščanja v zadnjem obdobju več poročajo o dogajanjih v naši občini. Še najmanj zadovoljstva daje-jo ugotovitve o uresničevanju zakona o družbenem sistemu informiranja, saj še vedno nimamo družbenega sveta za to področje, informacijski sistemi, ki zbirajo, obdelujejo in izkazujejo podatke, pa še vedno delajo bolj ali manj vsak zase. Razprava se je dotaknila tuđi tovarniških glasil, ki vedno ne izpolnjujejo svojega osnovnega namena, ampak imajo bolj statusni značaj, neredko pa tuđi po-osebljajo posameznike in skupine, ki jih ustvarjajo. Govora je bilo tuđi o reševanju materialne-ga položaja Kamniškega občana in o kadrovskih problemih v Kamniškem občanu in INDOK službi. Pa tuđi o tem, kdo in kako mora zagotoviti jasne in konkretne odgovore na žgoča vprašanja, ki imajo politični pomen, saj te naloge ni mogoče naložiti uredniškemu odboru ali novinar-ju, pač pa morajo v takih prime-rih svojo vlogo odigrati družbe-nopolitične organizacije, še po-sebej socialistična zveza. Komite je podprl delo komisije pri predsedstvu OK SZDL, ki bo podrobneje preučila kadrovske probleme na področju obveščanja. Podprli so tuđi priza-devanja za širitev podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju Kamniškega občana v združenem deiu. Ob polemičnih prispevkih je treba dosledno spoštovati zakonska določila in se hkrati zavzemati za čimprejš-njo celovito informacijo. Strateška naloga pa mora biti družbeni sistem informiranja, kjer je treba opredeliti konkretne naloge in nosilce nalog, da bi začeli ures-ničevati zakon o družbenem sistemu informiranja. J. T. Program samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu Skupščina sklada za intervencije v kmetijstvu je na seji, 6. junija sprejela svoj program dela. Sredstva, ki bodo v letu 1985 zbrana na osnovi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 v občini Kamnik po stopnji 0,5% od bruto OD delavcev, bo sklad namenil pred-vsem za: - Kmetijska pospeševalna služba: sklad za intervencije bo kril stro$ke strokovnjakov kme-tijske pospeševalne službe, ki opravljajo naloge pri pospeševanju kmetijske proizvodnje. - Nadomestilo dela obresti za kredite: obveznost bo v letu 1985 znašala 1.100.000 din. - Premije za-povećanje števila živine: pred-vidoma bo do premije upravičenih 50 rejcev, .udeležba sklada pa znaša 17.000 din. - Premije za pitanje telet: sklad bo zagota-vljal sredstva za del premije v visini 18,20 din na kg mesa, porabljenga na območju občine Kamnik. - Premije za prvesnice: premija pripada rej-cu za vsako kravo v pitanju, ki je enkrat telila. Udeležba sklada znaša 10.000 din, do premije pa bo predvidoma upravičenih 50 rejcev. - premije za raleko: v letu 1985 bo na območju občine predvidoma odkupljenih 3.600.000 1 mleka. Premija znaša 3 din za 1 mleka v hribovitem in 1 dinar za 1 mleka v nižinskem območju. Sklad bo za premije zdru-ževal sredstva v visini 33,4% od sredgtev, ki se zbirajo po stopnji 0,5% od bruto OD delavcev. - Regres za umetna gnojila: do regresa,so upravičeni samo kraetje-kooperanti. Regres znaša 15% v nižinskem in 25% od prodajne cene gnojil v višinskem območju. - Regres pri ceni osemenjevanja: v umetno osemenjevanje bo v letu 1985 zajetih okrog 3.100 krav, prispevek sklada znaša 50% od cene storitve. Predviđen je tuđi nakup 4-5 plemenskih merjascev za naravni pripust z regresom v visini plemenske vrednosti in regresira-nje cene naravnega pripusta plemenskih kobil. - Regres pri nabavi strojev v strojnih skup-nostih: sredstva so namenjena za regres pri nabavi naslednjih kmetijskih strojev v strojni skupnosti: - silokombajn, sod za gnojevko, trosilec za hlevski gnoj, trosilec za umetno gnojilo, škro-pilnica, sejalnica, gozdarski vitel (samo strojne skupnosti, ki so že organizirane zaradi skupne rabe kmetijskih strojev), stroji za setev in spravilo krompirja (samo v primeru, če ima skup-nost pogodbo o tržnem pridelovanju). Do regresa so upravičene samo strojne skupnosti, katerih člani so kooperanti kmetijske organizacije. Regres znaša 25% od nabave vrednosti strojev v visinskih in 15% od nabave vrednosti strojev v nizinskih predelih občine. - Zavaravanje živine: pri izvajanju zavaro-vanja plemenske živine bo sklad pokrival stro-ške zavarovanja do zavarovalne vsote 30.000 din pri kravah in zavarovanja za izgubo plodu ob porodu, pri plemenskih kobilah do zavarovalne vsote 50.000 din in pri ovcah do zavarovalne vsote 6.000 din. - Spomladanska in jesenska setev: sredstva so namenjena za regres pri nabavi semenske koruze, ki znaša 30% od prodajne cene za kmetovalce v hribovitih in 20% za kmetovalce v nizinskih predelih. Kmetje kooperanti, ki po- godbeno pridelujejo pšenico (skupaj okrog 50 ha) bodo upravičeni do nadomestila v visini 10.000 din na ha posejane površine. Pospeševanje razvoja konjereje: sklad bo fi-nanciral nabavo mladih žrebet haflinške in no-riške pasme v visini 20% cene in nakup plemenskih kobil v znesku 50.000 din. - Prispevek kmetijskemu institutu Slovenije: sredstva v visini 800.000 din so namenjena za izgradnjo selekcijskega centra za krompir v Mostah. - Skupni pašniki: sklad bo sofinanciral nabavo mineralnih gnojil za skupne pašnike in najnujnejša vzdrževalna dela. - Prispevek KS Pšajnovica in KS Špitalič: na predlog izvršnega odbora sklada se KS Pšajnovica nameni prispevek 500.000 din za napeljavo telefonskega omežja, KS Špitalič pa 100.000 din. - Nadomestilo dela obresti za kredite iz pre-teklih let: znesek predstavlja obveznost sklada "za leto 1984, ki pa je bila poravnana v letu 1985. - Izkopi, izravnana zemljišča, izdelava poti: sklad bo sofinanciral izkope pri gradnji gospodarskih poslopij, izravnavo kmetijskih zemljišč (travniki, njive) in izdelavo poljskih poti v hribovitih predelih. - Analize zemlje in krme: sredstva so namenjena za plačilo analize zemlje in krme. - Prispevek za biološka vlaganja: sklad bo v letu 1985 zagotavljal sredstva za nadomestilo plačila prispevka za biološka vlaganja za les, namenjen za gradnjo kmetijskih objektov, do skupnega zneska 300.000 din. - Izobraževanje: program izobraževanja obsega organizacijo predavanj in strokovnih eks-kurzij za kmete. - Prevoz mleka: sklad za intervencije bo sofinanciral stroške prevoza mleka do zbiralnic. Visino prispevka bo predlagala kmetijska pospeševalna služba glede na stroške prevoza. - V letu 1984 je sklad najel posojilo v visini 2.000.000 din pri KZ Emona Domžale. Plačilo dela posojila v visini 1.000.000 din je odloženo do 30. 6. 1985. - Sofinanciranje nakupa plemenskih telic: V letu 1985 bo sklad spodbujal odkup kvalitetnih plemenskih telic od rejcev v naši občini, ki jih bo kmetijska pospeševalna služba posredovala rejcem, na živinorejsko slabše razvitih področ-jih. Prispevek sklada je 20% od prodajne cene. - Prispevek za obrambo pred točo: po sa-moupravnem sporazumu o sofinanciranju obrđmbne pred točo v osrednji Sloveniji sklad zagotavlja za to dejavnost sredstva v visini 3% od prihodkov sklada v letu 1985. - Ostale pospeševalne akcije: o uporabi sredstev za akcije, ki nišo predviđene v programu, odloča izvršni odbor sklada. - Stroški delovanja sklada (bančni in drugi stroški) bodo predvidoma znašali 60.000 din. Do premij, regresov in nadomestil so upravičeni samo kmetijski proizvajalci, ki s kmetijsko organizacijo sklenejo pogodbo o pridelovanju in odkupu kmetijskih pridelkov. Za hribovita območja se po programu štejejo območja, ki so uvrščena v 3. in 4. davčni okoliš po odloku o davkih občanov, pri tem so izvzeta ravnihska območja, ki so uvrščena v 3. davčni okoliš. V slovenski skupščini ponovno o kmetijstvu Zbori skupščine SR Slovenije bodo osnutke zakonov, s kateri-mi se dopolnjuje in spreminja kmetijska zakonodaja obravnavali na sejah v prvi polovici juli-ja, zbor združenega dela pa bo nadaljeval razpravo o ukrepih in aktivnostih za reševanje perečih problemov v kmetijstvu in živil-ski industriji na seji 24. julija. Spremljanje uresničevanja spre-jetih sklepov Slovenski izvršni svet je na sejah zborov skupščine 4. junija že drugič poročal o sprejetih ukrepih in aktivnostih za reševanje perečih problemov v kmetijstvu in živilski industriji. Prvo poročilo je na osnovi ugotovitev in sklepov skupščin-skih zborov, sprejetih na sejah 17. aprila ob obravnavi analize uresničevanja politike razvoja kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije v SR Sloveniji, podal izvršni svet na sejah zborov 14. maja. Ob obravnavi poročila izvršnega sveta na sejah 4. junija sta zbor združenega dela in zbor ob-čin sklenila, da naj izvršni svet ob poročilu o izvajanju resoluci-je v letu 1985 poroča o nadalj-njih ukrepih in aktivnostih ter po možnosti tuđi o nekaterih učihkih sprejetih ukrepov in ak- tivnosti za izboljšanje ekonom-skega položaja kmetijstva in ži-vilskih organizacij združenega dela. Zbor združenega dela pa bo na seji 24. julija nadaljeval razpravo o teh aktivnostih in sicer predvsem zaradi tega, ker se većina ukrepov nanaša na saniranje finančnega položaja, ki naj bi ga izpeljale banke; Ljubljanska banka-Združena banka bo na tej seji zbora poročala o re-zultatih dogovarjanja med po-slovnimi bankami in združenim delom ter aktivnostih pri uresničevanju skupščinskih ugotovitev in stališč. Zbori skupščine SR Slovenije bodo na sejah, ki so sklicane za 10. julij, obravnavali osnutke šti-rih kmetijskih zakonov, s kateri-mi se dopolnjuje zakonodaja na tem področju. Predloge za izdajo teh zakonov so zbori sprejeli na sejah 17. aprila, sprejeli pa so tuđi usmeritve za opredelitev nekaterih predlaganih rešitev. Opozarjamo le na nekatere predldžene rešitve v osnutkih zakonov, na katere je bilo že v prejšnjih razpravah danih več pripomb in predlogov in ki jih je predlagatelj vključil v predložena zakonska besedila. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih - status kmeta: za kmeta naj bi se tuđi v prihodnje štel občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to dejavnost ustrezno usposo-bljen in mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oziroma dopolnil-no dejavnost. Zaostruje pa se po-goj, kaj se šteje za glavno oziroma dopolnilno dejavnost; to bo tista dejavnost, ki daje tako vred-nost proizvodnje, dosežene z osebnim obdelovanjem kmetijskih zemljišč, ki dosega najmanj 2/3 povprečnega osebnega do-hodka na zaposlenega v občini ali pa tolikšna vlaganja v kmetijsko proizvodnjo, ki bodo omogočila doseganje take vrednosti proizvodnje. Hkrati pa so opredeljeni tuđi osnovni kriteriji oziroma pogoji (3) za ugotavljanje, kdaj se šteje, da je nekdo ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejav-nosti. — varstvo kmetijskih zemljišč: v skladu s predpisi o ure-janju prostora so določena zemljišča, ki morajo biti trajno namenjena kmetijski proizvodnji; to so zemljišča I. in II. kategori- je, zemljišča, ki jih je mogoče usposobiti z melioracijami za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ter druga zemljišča, na katerih je mogoče oblikovati komplekse za družbeno in družbeno organizirano proizvodnjo ter zemljišča za trajne nasade. Določena pa so tuđi zemljišča in kriteriji za ne-kmetijsko rabo zemljišč, o katerih se porabniki usklajujejo v planskih aktih. — začasno upravljanje s kme-tijskimi zemljišči: zaradi zagoto-vitve kvalitetne obdelave kmetijskih zemljišč je predviđeno skraj-šanje časa trajanja začasnega upravljanja kmetijske zemljište skupnosti s kmetijskimi zemljišči z 10 na 5 let. V tem času bi lahko lastnik zahteval vračilo zemljišča, vendar se mu bo le-to ob izpolni-tvi določenih pogojev vrnilo sele po izteku petletnega roka. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - pogoji in kriterji za določi-tev zaščitenih kmetij: po osnutku zakona je zaščitena kmetija tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost; to pa je tista kmetija, ki dosega predpisano visino katastrskega dohodka. Predlaga se, da bi bila zaščitena kmetija tista, ki ima za leto 1984 izraču-nan katastrski dohodek najmanj 50.000 dinarjev. — dedovanje: omogoča se de-dovanje dedičev iz dednega reda, ki sicer ni pozvan k zakonitemu dedovanju, če je tak dedič pose-bej izkazal namen obdelovati kmetijo s tem, da je na kmetiji delal oziroma se je usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč. Razširja pa se tuđi krog dedičev na podlagi oporoke na druge ose-be in ne samo na zakonite dedi-če. Oporočitelj lahko z oporoko zpusti kmetijo katerikoli osebi, ki je na kmetiji delala, se usposo-bila za delo na kmetiji ali pa je vlagala sredstva v to kmetijo. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju kmetov — opredelitev pojma »član« in »kooperant«: kmet postane zdrur ženi kmet če sklene samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev in na tej podlagi pisno pogodbo, s katero se z organizacijo združenih kmetov dogovori za določenp skupno proizvodnjo. Član bi bil tišti združeni kmet, ki proizvodno sodeluje s kmetijsko zadrugo ali temeljno zadružno organizacijo, kooperant pa tišti združeni kmet, ki sodeluje s temeljno oziroma delovno organizacijo kooperantov ali z drugo organizacijo združenega dela, ki ni organizacija združenih kmetov. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preživninskem varstvu kmetov Z zakonom naj bi zagotovili ostarelemu ali za delo nezmožne-mu kmetu ekonomsko in social-no varnost na račun oddanih zemljišč. Pravica do preživnine se zagotovi v zameno za prostovo-ljno oddano kmetijsko zemljišče v družbeno lastnino; visina preživnine je odvisna od površine in kvalitete oddanega zemljišča; po-leg načela samofinanciranja bi delno uveljavili tuđi načelo vza-jemnosti in solidarnosti med za-vezanci in uživalci pravic v SPIZ v SR Sloveniji. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 8. JULIJA 1985 !7W- W't^tf»ilMWpyiiM|l ryp)\i Ob 16. grafičnem bienalu Mednarodni grafični bienale v Ljubljani je gotovo najzunimi-vejša in največja grafična razsta-va te vrste v svetu, ki tuđi tokrat združuje najnovejše grafične do-sežke umetnikov iz prek petde-set držav. Letošnji bienale je že šestnajsti po vrsti, kar pomeni preko trideset let obstoja (je najstarejši tovrstni bienale na svetu). Tradicija, ki jo organiza-torji skrbno negujejo, je pred-stavitev skoraj vseh umetniških smeri v svetu in povezava med* umetniki Vzhoda in Zahoda, Se-vera in luga. Ljubljana se s to veliko likovno manifestacijo ponovno odkriva kot živo kulturno središce in svetovni center grafike. V okviru bienala je bil v sre-do, 19. julija, zvečer sprejem mednarodne strokovne žirije bienala. Prisotni so bili tuđi pod-predsednik IS SRS, generalni sekretar mednarodnega grafičnega bienala Zoran Kržišnik, pred-sednik SO Kamnik Anton Ipa-vic, predsednica SM Ljubljana Tina Tomlje, predsednik SO Domžale, Karei Kušar, direktor Canakrjevega doma Mitja Ro-tovnik, predsednica Kulturne skupnosti Kamnik Mojca Podob-nik in gostitelj Janez Repanšek. V okviru letošnjega bienala potekajo tuđi spremljajoče raz-stave in ena izmed teh je bila odprta v soboto, 22. junija, v galeriji Repanšek. SLOVENSKA MODERNA Na otvoritvi so se zbrali ljubitelji in umetniki iz različnih kra-jev domovine in sveta. Razstavo je otvoril direktor Moderne galerije Zoran Kržišnik. V nagovoru je predstavit izbor razstave, orisa! posamezne ustvarjalcc, kate-rih umetniška dela so predstavljena: RIHARD JAKOPIČ, ANTON GOJMIR-KOS, VENO PILON, FRANCE KRALJ, GABRIJEL STUPICA, STANE KREGAR, ZORAN MUŠIČ, MARI PREGELJ, JOŽE CI-UHA, JANEZ BERNIK, LOJ-ZE SPACAL, ANDERJ JEMC, METKA KRAŠOVEC, GUSTAV GNAMUŠ. Razstava bo odprta do 15. septembra (od 2. julija dalje: pone-deljek zaprto, drugi dnevi od 16. do 20. ure nedeija od 11. do 20. Zahvala za sodelovanje Društvo upokojencev Kamnik se vsem, ki so sodelovali pri uresni-čevanju sprejetih nalog v »tednu upokojencev« in 35-letnici društve-nega življenja, iskreno zahvaljuje. Posebna zahvala velja občinskemu sindikalnemu svetu Kamnik za pokroviteljstvo, materialni prispevek in za vse dosedanje plodno sodelovanje. Zahvala dclovnim .in drugim organizacijam združenega dela za finančni prispevek in vsestransko razumevanje pri reševanju upoko-jenskih vprašanj. Hvala vsem sodelujočim na prireditvah, godbi na pihala, ženskemu pevskemu zboru Solidarnost, vsem sodelujočim na razstavi, na srećanju z jubilanti, na literarnefn srečanju in na slo-vesni seji. Hvala vsem športnikom iz številnih društev upokojencev, organizatorjem posameznih prireditev ter vsem, ki so s svojimi prispevki in delom obogatili naše praznovanje. Društvo se iskreno zahvaljuje skupščini in družbeno političnim organizacijam občinc Kamnik, ŠPIZ-u iz Ljubljane ter Zvezi društev upokojencev Slovenije za njihovo prisotnost in vsestransko razumevanje in pomoč. Iskrena hvala! Predsednik društva upokojencev Kamnik Stane Simšič Vredno posnemanja Takole nasmejani so preživeli prijetno sobotno popoldne bivši in sedanji stanovalci Cankarjeve 29 (vila Johana) 25. maja na SREČANJU STANOVALCEV. V tej hiši je stanovalo že 28 družin, sreča-nja pa se jih je udeležilo 17. Zamisel o srečanju sta dala stanovalca Zvone Juršič in njegova mama, skrbno organizacijo pa je prevzel Bogomir Vrhovec. Najstarejša od stanovalk iz leta 1949 je bila Pepca Juršič, najsta-rejša sedanja stanovalka pa je Frančiška Devetak, stara 88 let, ki se je vselila leta 1950, zato jo stanovalci upravičeno imenujejo »mama«. Eden od udeležencev je pripravil presenečenje: na piknik je prinesel sliko hiše iz leta 1874 - slika je stara približno 90 let. Poudariti velja, da je hiša spominsko zaščitena. Vsak je z veseljem naročil omenjeno fotografijo nekdanjega ali sedanjega doma. Taka in podobna srečanja so prijetna in krepijo človeške vezi, kar je dandanes, ko skoraj nimamo časa za sočloveka, zelo pomembno. Vredno posnemanja!? (V. M.) ure.) Povedat je tuđi, da je bil izbor težak, upajo, da jim je uspelo nekako prikazati tokove umetno-sti v 20. stoletju na Slovenskem. Seveda so se zaradi objektivnih razlogov morali »odpovedati« ki-parjem. Nadalje je govoril o galeriji Repanšek kot novem kultur-nem žarišču, ki bo postalo prostor še mnogim vrhunskim umet-niškim srečanjem in doživetjem. Ob koncu se je zahvalil tuđi la-stniku galerije Janezu Repanšku za prispevek pri razvijanju kulturno umetniškega snovanja. GOSTOVANJA Navkljub številnim obvezno-stim, ki jih ima Janez pri organizaciji številnih prireditev, se seveda ne odpove svoji osnovni de-javnosti, to je umetniškem sno-vanju. Plod tega je tuđi sodelovanje na mednarodni razstavi -AVANDGARDA v Italiji, nekaj kilometrov iz Milana v galeriji DELLA ROCCA. Poleg Jugo-slovanov sodelujejo še umetniki iz ZDA, ZSSR, Poljske, Franci-je, in seveda domačini iz Italije. Galerija DELLA ROCCA je urejen grad v kraju ANEGRA. Jugoslovanski umetniki so zelo navdušili številno občinstvo. Zelo navdušeno so sprejeli delo Ja-neza Repanška, to ima za posle-dico že novo vabilo na razstavo v Monte Carlo. Janez razstavlja v istem prostoru z Dušanom Džamonjo, Jože-tom Ciuho in Mersadom Ber-berjem. KAKO NASTAJA GRAFIČNI LIST? To je za mnoge neznanka in zanimiv izziv. Zato sta se slikar Črtomir Felih iz Radomelj in Janez Repanšek odločila, da vsem zainteresiranim in učencem kam-niških in domžalskih osnovnih šol praktično prikažeta, kako na-staja umetniški grafični list. Črt je pripeljal uslreznc priprave in tako v dopoldanskih urah številnim skupinam osnovnošolcev prikaza! delo ter jih -vpeljal v skrivnostni svet umetnosti. Za mnoge učence je bil to prvi stik z galerijo, umetnostjo, a zagotovo tuđi ne zadnji. Takšne in podobne akcije si učitelji in učenci še želijo, kot so povedali, zato bosta Janez in Črtomir še nadaljevala v tej smeri. POLDEMIHELIČ Če vas kdaj pot zanese v Olše-vek ali pa če kje v Kamniku sre-čate moža s klobukom in belimi brki, potem ste srečali Poldeta Miheliča, ki je že od nekdaj nelo-čljiv od umetnosti in čopiča. Pol-de je že dolgo prisoten s svojim ustvarjalnim nemirom. Pred kratkim se je vrnil iz Celovca, kjer razstavlja v knjigarni Mo-horjeve družbe. V sobotb, 29. junija, pa je bila otvoritev razstave njegovih 30 del v FESTIVAL-NI DVORANI NA BLEDU. Razstava bo odprta do 19. julija vsak dan ražen ponedeljka od 15. do 19. ure. Potepanje po Bledu lahko tako prijetno izkoristite z ogledom razstave našega rojaka. FRANC PESTOTNIK DOBIMO SE PRI ANŽINOVIH NA DOBENU Naš posnetek je nastal ob obiranju laoske lerine trnega in rdečega ribeza pri FeHksu Anžinu na Dobenu pri Mengšu. Kot vsako leto, vas lastaik tuđi letos vabi k obiranju, ki bo potekalo od približno 10. do 25. julija. Posebej so vabljeni upokojenke in upokojenci. Za skupine organizirajo tuđi prevoz. Odzovite se vabilu in preživite prijeten dan aU popoldne v naravnera zdravem okolju, obenem pa si boste nabran' ribeza o katerega zdravilni vrednosti zagotovo vemo premalo. Torej, združite prijetno s koristnim! V. M. Zdaj gremo stran, svet nas mami... Prva generacija »usmerjen-cev« naravoslovnomatematič-ne in ekonomske sole v Kamniku se je slovesno poslovila od šolskih klop, od šolskih ta-bel, od profesorjev. Zabavni program s predajo prvega usmerjenega ključa našim za-namcem je potekal v veselem razpoloženju učencev in profesorjev. Dolg in vesel sprevod se je vil po kamniških ulicah, ko smo »žalujoči« učenci spre-mljali krsto s cvekom na njegovi zadnji poti. Predno smo se poslovili od našega cveka, smo obiskali predsenika skupščine občine Kamnik Antona lpavi-ca. Pripravil nam je prisrčen sprejem, nas pogostil in nam zaželel veliko sreče in uspeha v življenju, ki je pred nami. Pogrebna svečanost je bila na Tj; tovem trgu. Zažgali smo krsto in z njo vred je pogorel lesen cvek. Prav nič nismo jokali, nasprotno; veselili smo se, ko nas je zapustil. Razšli smo se pojoč našo himno: ZDAJ GREMO STRAN, SVET NAM MAMI, PROFESORJI OSTALI BOSTE SAMI, NE SE JOKAT, PRIDEMO NA-ZAJ, OBISKALI BOMO KAMNIK, NAŠ ŽIVLJENJ-SKI RAJ! tekst: DARJA ČERMELJ foto: RUDI KUNSTELJ Vaja dela mojstra Predanost glasbi, nenehno odrekanje, samodisciplina in vaja, vaja, vaja. ., to in še mnogo stvari je potrebnih, da učenec glasbene sole postane mali glas-beni virtuoz, ki se Jtasneje, če posveti svoje življenje glasbeni ustvarjalnosti, lahko razvije v priznanega glasbenega umeini-ka. No, in prav taki mali glasbeni virtuozi Glasbene sole Kamnik so 20. junija Kamnićanom v dvorani nad kavarno Veronika pripravili prijeten kulturni večer. Vsi nastopajoči so bili na-grajenci republiškega tekmova-nja učencev in studentov glasbe, obenem je bil ta nastop njihov javni zaključni izpit, štirje pa so se z nastopom tuđi poslovili od kamniške glasbene sole. Program, ki ga je pripravila mentorica za klavir Martina Bohte, je bil tematsko sestavljen - od baroka (Scarlatti, Bach) do klasicizma (Beethoven), preko romantike (Chopin, Schu-bert) in impresionizma (Debus-sy) do našega sodobnika in so-meščana Vremšaka. Vse te skal-dbe je na klavirju zaigrala Vlad-ka Vremšak, učenka desetega letnika klavirja. Glasbeni večer sta otvorili in zaključili Ana Po-gačar in Eva Bohte z Griegovim Plesom Anitrasa in Morgenstim-mung — klavir štiriročno, ki se od kamniške glasbene sole sicer še ne poslavljata, nastop med najprizadevnejšimi učenci pa sta si »prislužili« s četrtim (A. Poga-čar) in tretjim (E. Bohte) me-stom na republiškem tekmova-nju učencev in studentov glasbe, ki je bilo 15. marca v Ljubljani. Eva, ki obiskuje četrti razred klavirja, je sodelovala tuđi na re-publiški reviji mladih glasbeni-kov, kjer je dosegla drugo mesto. Izpitno snov zaključnega letnika so na glasbenem večeru javno predvajali tuđi trije klarinetisti (prav tako nagrajenci republiškega tekmovanja učencev in studentov glasbe), ki jih je na klavirju sremljala Martina Bohte. Robert Kodrič je letos za-ključil 6. razred klarineta in s tem naredil nižjo glasbeno solo. Pred klarinetom je dve leti igral blok flavto. Glasbeno šolanje je sedaj zaključil, vendar poleg tega, da igra pri kamniški godbi na pihala, razmišlja tuđi o ustanovi-tvi »kakšnega benda«. Gorazd Zlatnar, učenec četrtega razreda klarineta, se bo letos vpisal na srednjo glasbeno Solo, prav tako Rok Spruk, ki je zaključil peti razred klarineta. Studij bo nada-ljeval na akademiji, končni cilj pa mu je sodelovanje v Big bandu RTV. Fant je doma iz glasbene družine, in če bo »zagrabil«, bo morda nekoč dosegel tisto, kar je dosegel njegov brat Emil, njegov veliki vzornik. Povejmo, da je tuđi Vladka Vremšak, ki je zaključila deseti letnik klavirja, vse doslej sodelovala na republičkih revijah glasbenih šol, letos pa je posnela na radiju samostoj-no oddajo, kjer je izvajala iz-ključno očetove skladbe. Z glas-bo se namerava sedaj ukvarjati samo še Ijubiteljsko, saj je poleg klavirja njena velika ljubezen tuđi francoščina, ki jo bo studirala na filozofski fakulteti, kamor se je letos vpisala. Glasbeni večer so popestrile recitacije: recitiral je Tone Fti-čar, ki je bil obenem povezova-lec programa. Vse skupaj pa je bilo še prijetneje ob pogledu na likovna dela mladih članov kam-niškega likovnega društva, ki so ravno takrat razstavljali v dvorani nad Veroniko. Tako so bili Kamničani deležni še enega pri-spevka k mednarodnemu letu glasbe. Za konec sta nam nekaj pove-dala še ravnatelj Glasbene sole Kamnik in mentorica Martina Bohte. Franc Lipićnik - ravnatelj: »Takšno obliko nastopov učencev, ki naredijo več kot ostali, želimo nadaljevati še naprej. Glasbena šola Kamnik je imela letos 32 nastopov. 22. marca je bil v Kamniku sklepni del repu-bliške revije glasbenih šol, ki ga organizira Društvo glasbenih pedagogov, pokrovitelj pa je bila Skupščina občine Kamnik. Naši učenci so nastopali tuđi v delov-nih organizacijah, invalidnem domu, Domu upokojencev, poleg tega so imeli osem internih produkcij v dvorani kamniške glasbene sole. Imamo veliko podporo DPO in same skupščine, šola zato lažje dela. Bolj kot do sedaj smo se začeli povezova-ti z okoljem, hočemo se odpreti navzven, Kamničanom pa z jav- nim! nastopi še bolj približan glasbo, jih navaditi, da obiskuje-jo koncerte. Seveda je to povezano z večjimi stroški, saj moramo vsako dvorano zunaj glasbene sole plačati. Glasbena šola je letos sprejela program usmerja-nja učencev. Do sedaj je bila vzgoja dosti enostranska - pre-vladovali so klavir, kitara, harmonika. V dveh letih pa nam je uspelo, da smo vpis preusmerili na pihala in trobila, predvsem zato, ker želimo razviti kamni-ško pihalno godbo in sčasoma ustanoviti svoj godalni orke-ster.« Martina Bohte, mentorica za klavir: »Za tak nastop, kot ste ga slišali danes, je potrebno mnogo truda, tako z učehčeve kot z mentorjeve strani; vse to je delo enega šolskega leta. Ni tako preprosto pripraviti celove-černi program, tuđi literaturo -note je danes pri nas zelo težko dobiti, sploh če v repertoar ho-čem vedno vključiti kaj novega. Kot mentorica doživljam po uspelem nastopu radost. To so posebni užitki, po vseh teh vajah in nov zagon za naprej. Uspehi na takih nastopih, in na tekmo-vanjih še posebno, so tuđi za učence posebna spodbuda za na-daljnji studij. Zase moram pove-dati, da se še vedno učim učiti, pri vsakem učencu se naučim nekaj novega. Nikoli nisem zadovoljna sama s sabo, kriterije pri učenju zato vedno bolj zvišujem. Tuđi sama še ohranjam stik z glasbo. Poleg rednih vaj, ki so potrebne za uspešno delo z učenci, delam tuđi kot korepeti-tor pri domžalskem otroškem zboru, ki vsako leto nastopi na mednarodnem festivalu v Celju.« ROMANA GRČAR Borno dobili še en »stari grad« Ta misel se mi je utrnila ob nedavnem obisku arboretuma Volčji potok. Arboretum, nekdaj .tuđi Souvanov park, drevesni in parkovni nasad, ki se razprostira na 79 ha površine, ni več tisto, kar je včasih bil in kot ga reklamiraju turistični prospekti Kamnika. Citiram: »Park spada med najlepše ohranjenc naravne znamenitosti te vrste v Jugoslaviji...« Mogočeje bil (ali je) res med najlepšimi, po vzdrževanju pa je prav gotovo med slabšimi. To sem opazil med sprehodom po parku, kjer se skoraj na vsakem koraku opazi, da ni pravega vzdrževanja in negovanja (gospodarja). Nekdaj lepo urejene peš poti se nekako izgubljajo, leseni mostički propadajo, tablice izginjajo (to so tablice, ki so označevale različne rastlinc in drevesne vrste iz vseh delov sveta - več kot 3000 vrsi). Kolikor toliko je vzdrževan le osrednji del parka (del franeoskega parka pred nekdanjim dvorcem), čeprav tuđi ta ni nekaj posebnega. Na obiskovalca naredi slab vtis že prazna hišica ob vhodu v park, enako tuđi nova, a prazna zgradba za prodajo rastlin. Turistična sezona se sele začenja, vendar obiskovalcev ne manjka, predvsem ob koncu tedna. Toda tega ne znamo (ali nočemo) izkoristiti in obiskovalcem ponuditi kaj več od svežegu zraka, npr. razglednice, spominke, sadike, okrasne rastlinc. .. PoB KAMNIŠKI OBČAN / 8. JULIJA 1985 O praznih stanova njih, kijihni Ondari sem bil pri znancih na kofctu. Tako je naneslo. da sem potarnal nekaj okoli stanovanja, ki naju z ženo že rahlo tišči okoli pasu. da o plesni in temi, ki se nabira v tem delu bloka, niti ne govorim. Zadnje čaše se mi tuđi dozdeva, da sta si mulca od same ga vzpenjanja na prste, da bi lahko kaj videla na ulico, ie čisto stegnila vratove. Morda pa je to tuđi od prepisovanja nalog... Saj veste, kako je to! Jaz sem jamral, položaj pa vse bolj brezupen, četudi ne štejemo tistega švoh kofetka! Soseda me pa gleda mrko in ne reče nič. Jaz ji pravim, da praznih stanovanj v Kamniku tako rekoč ni, bom ie vedel, saj sem počez in podolg prelazil stanovanjsko! Pa me zgrabi za rokav kot šarplaninec volka in me vleče na stopnišče. Luči nisvu prižgala. Plazila sva se po bloku kot Shelock Holmes in pri nekih vratih obstala. Buljiva skozi ključav-nico, zdaj jaz, zdaj ona. Na oni strani pa nič! Bel strop, nove ploščice, roza tapete... nove talne obloge... ker v kopalnico nisem in nisem videl, sem stopil sosedi na širok hrbet in pozijal skozi zgornjo Uno. Oh, kako se je vsa nova bleščala kopalnica! V stanovanju pa še žive duše ne! Tisto, kar je ta hip zacvililo, ni bila podgana v praznem stanovanju ampak soseda, ki se je zrušila pod mojo težo. Šla sva dalje. Naslednja vrata, spet novo pre-pleskane stene, prazne sobe... Več pa nisem videl, ker soseda ni več pristala na prejšnje vrste asistenco. Potem sva se splazila v sosednji blok. Spet gledava, gledava... Toda, joj! Same roke, noge, čevlji, ki se usipajo iz premajhne omari-ce... trije, ne štirje ćeli otroci in enega napol vidnega... Hudiča, je zakleta soseda, to je ti- sta garsonjera s šestimi otroki! Naprej, zmotilu sva se! In sva se plazila naprej... No, je na dvorišču za tem dala soseda roke v debeli bok in mi zastavila pot. Si videl? Branil sem se in ji ugovarjal, češ, že jutri bodo ta stanovanja vseljena! Morajo pa prebe-liti... Ja, ja, je godrnjala! Beliti! Pa nove pode, pa nove pipke... pa nove ploščice... jaz pa že dvajset let tišim prst v pipo, če se hočem stuši-tati! Z odprto »marelo« hodim na »sekret«, ker mi čepa na glavo... Tu je pa vse novo, stano-valcev pa nikjer! Že dve leti! Pihala je kot kraški gad in resno sem se zbal za njeno ožilje. Hotel sem jo pomiriti in ji omenil, kako počasi gre, ko se rešujejo stano-vanjske prošnje. Vsakdo ve, kako težko je najti tistega, ki najbolj potrebuje stanovnje! Ko bodo prošnje prerešetali, bo stanovalec pač tako-rekoč v taisti minuti stanovanje zasedel. Ja, tako je in nič drugače, sem še pribil. Jok, je udarila s peto v asfalt! Nehaj ali ti pa kofe zaračunam. Stanovanja so že zdavnaj za-sedena! Le da stanovalci stanujejo v hišicah, ali pač kje drugje, stanovanjček jih pa caka... No sem se razjezil, če je tako, bi hišni svet moral takoj sporočiti na stanovanjsko upravo, da je stanovanje v resnici prazno, da ga dotični pač ne uporablja in ga v resnici torej nite ne potrebuje! Zadevo bi resili v nekaj dneh in vselili bi lahko onole revo s petimi mulci in pol iz tište mini garsonjere. Še sem hotel nekaj reci o pravici in humanosti v naši družbi... Pa se je soseda te zasukala in rekla le »vosu« v pozdrav. Sedaj sem še ob tišti »švoh kofe« ob popoldnevih, stanovanj pa tako ali tako ni... STANKO PRIKLETNI Piše Ferdo Cvetko 40-letnica osvoboditve koncentracijskih taborišč Taborišče »Rab« Kakšnih šest kilometrov od mesta Rab je bilo med II. svetov-no vojno fašistično taborišče, ustanovljeno v juliju 1942. Postavljena je bila ograja iz bodeče žice s stražarnicami, primitivna kuhinja in umivalnice. Internira nci so si morali sami postavljati šotore, v katerih je prebivalo po 6 oseb. V letu 1943 so začeli postavljati lescne barake. Z režimom v taborišču so hoteli uničiti internirance, s trpinče-njem in lakoto. Hrana je bila skrajno revna. Dnevno so dobivali le okoli 10 dekagramov kruha. Interniranci so morali prisilno delati na polju in pripravljati gradbeni material. Poleg lakote so jetnikom naj-več muk povzročale strahotno nehigienske razmere. V taborišču so se razpasle uši, bolhe in podgane. Taborišče je stražilo kakšnih dva tisoč italijanskih vojakov. V jeseni 1942 so interniranci ustanovili odbor osvobodilne fronte. Organizacija je postopo-ma dobivala vse več članov, in tako je bil iz teh vrst osnovan ilegalni udarni bataljon, po kapitulaciji Italije pa je bila formirana Rabska brigada. Od začetka do konca delova-nja taborišča je šio skozenj okoli 15 tisoč internirancev, od teh je bilo dve tretjini Slovencev. Taborišče je bilo ob kapitulaciji Italije, 8 septembra 1943, osvo-bojeno. Enote udarnega bataljo-na so aretirale komandanta in razorožile vojake. Obilen. plen orožja je omogočil formiranje Rabske brigade. Po ocenah je na Rabu umrlo blizu 4 tisoč internirancev. V blizini nekdanjega taborišča je bilo leta 1951 urejeno grobišče internirancev, leta 1953 pa so bili postavljeni spomeniki v spomin na umrle. Taborišče »Ljubelj« Junija 1943 je bilo iz Mautha-usna pripeljano prvih 100 jetni-kov,'Francozov, ki so začeli graditi predor pod Karavankami. Hkrati je nastal tuđi drugi del taborišča, na avstrijski strani Ka-ravank. Nato so prihajale nove skupine Rusov, Belgijcev, Italija-nov, Poljakov in Jugoslovanov, skupno okoli 1000-jetnikov. Režim v taborišču je bil podo-ben režimu v matičnem taborišču Mauthausen. Interniranci so bili podvrženi prisilnem delu podne-vi in ponoči. Taborišče je stražilo 120 SS-ovcev in 80 gorskih žan-darjev, zato je bil pobeg skoraj nemogoč. Izčrpane jetnike so pošiljali na-zaj v Mauthausen, kjer jih je ča-kala smrt. Skoraj vsi so končali v krematoriju. Skozi predor, ki so ga zgradili interniranci, so se ob kapitulaciji vračale Hitlerjeve vojske in slovenski domobranci. V tej zmedi so 7. maja interniranci zapustili taborišče in se razkropili, drugi so se priključili narodno-osvobodilni vojski. Na prostoru nekdanjega taborišča stoji danes spomenik in obeležja barak kjer so prebivali jetniki. Mlađi o starejših V kamniškem občanu sta bila objavljena dva spisa osnovnošol-cev o starejših občanih, ki so jih pisali v počastitev »tedna upoko-jencev« in 35-letnice društva upokojencev Kamnik. Obljubili smo, da bomo v naslednjih šte-vilkah objavili še preostale. V tej številki objavljamo spisa, ki sta bila posredovana poslušalcem v interpretaciji Cirila Merčuna na slovesni seji in družabnem sreča-nju upokojencev v sredo 22. maja v Kamniku. Oba spisa sta bila prisrčno sprejeta. S. S. Jesen življenja Mrzlo novembrsko jutro. V prostorni sobi sedi starica, njene dobrohotne oči se ozirajo skozi okno. Dežuje ... Rada ima dež, skrbno opazuje kapljice, ki pol-zijo po sipi... Nekoč ga je so-vražila, toda zdaj je postal njen prijatelj... Ob takih novembr-skih dneh ji misli uhajajo nazaj, v preteklost. Zelo rada se spo-minja teh dni... Zdrava in čila je vedno z veseljem poprijela za vsako, še tako težko delo. Najrajši je hodila s svojima sinčkoma na polje. Raz-grnila je odejo pod drevo, posadila nanjo otroka, sama pa z veliko vnemo prijela v roke motiko in delala, delala ... Res, kako lepi so ti spomini! Sreča pa, na žalost, ni trajala. Sinova sta rasla in kmalu odrasla. Starejšega je vlekla od doma želja po boljšem zaslužku... Odšel je v Ameri-ko. Kmalu za njim še mlajši... Ostala je sama na kmetiji. Prav pusto se ji je zdelo, vendar je še naprej garala in delala. Na lice ji je spet legel nasmeh, ko je dobila prvo pismo od sinov. Dobro jima je, zaslužita, bolje jima je... Naj bo tako... Spet se je zagnala v delo, s še večjo vnemo kot prej. Garala je od jutra do večera. Toda, kmalu so pisma začela prihajati vedno bolj po-redko, v vse večjih presled-kih ... Sčasoma je postajala vse bolj utrujena, zgarana... Delala je, dokler ni začutila, da ne more več. Dnevi so se ji zdeli vedno daljši, delo na kmetiji je le stež-ka opravljala. Kaj naj stori? Prodala je kmetijo, odšla je v dom ostarelih. Da, takšna je njena živlenjska zgodba. Tu, v domu ji je lepo, vsega ima dovolj, tuđi prijateljev. Le sinova silno pogreša. Hudo ji je ob misli, da sta jo popolnoma pozabila... Njen obraz, prekrit s gubami, prekrije mrak. To ni mogoče, da bi... Nekdo potnca, kar jo zdrami iz premišljenja. Znanka ji izroči pismo. Kako je zajetno! S tresoči-mi, zgaranimi rokami ga previd-no odpira. Začne brati: »Draga mama! Pišem ti zelo pozno, za kar se opravičujem. Bom zelo kratek. Cez teden dni pridem domov z ženo in otrokoma. Tuđi brat priđe. V kratkem nas priča-kuj. Te pozdravlja tvoj ljubeči sin Franc.« Prenehalo je deževati, posijalo je sonce in na nebu se je prikazala mavrica. V starkinih očeh se je prižgala nova iskra, iskra upanja na srečnejše dni... MAJDA KLADNIK 8. a OŠ Kamniškega bataljona Stranje Spoštujem njeno delo Včasih ženske nišo bile enako-pravne z moški. Imele so zelo malo pravic. Mislim, da ni prav, da se jih spomnimo samo za 8. marec - dan žena. Morali bi jim pomagati pri delu, doma, na vrtu... Iz doma upokojencev Za veseljem tuđi žalost in slovo Prtili so lepi dnevi poletja, sonca, razkošja rasti in razcveta, in z njimi uspeh in razvoj, na-predek našega Doma upokojencev, ki se je ob 10. obletnici predstavi! v že skoraj kar dovršeni obliki. Slovesna prireditev je to potrdila. Za vse stanovalce Doma je bila doživetje, ki se ne pozabi; razgibalo nas je. Zazive-li smo v lepi novi hiši, z nacrti za naprej, z delovno terapijo, ki odpira nove možnosli za naš lep-ši vsakdan. A ob tem gre življenje svojo pot, se prekinja z bo-leznimi, z dolgim ležanjem ali se pretrga nepričakovano. Letos smo imeli veliko slove-sov naših stanovalcev. Nekateri so že prišli k nam težje bolni, a večina so bili dolgo z nami, zato jih še bolj pogrešamo. Med njimi sta dve vidni delavki iz naših vrst. To je bila receptorka ZORA GROBOLŠEK in nepriča-kovano knjižničarka MERCEDES BUDAU. Kmalu po prihodu v Dom leta 1976 smo videli našo ZORO v receptorski sobici, najprej v po-poldanskem času, pozneje pa redno dopoldan. Obiskovalci Doma se je spominjajo kot vest-ne in vljudne, vedno pripravljene pomagati z informacijami in nasveti. Sledila so leta, sodelavci so se izmenjali, ona pa je ostala in vztrajala, dokler ji je zdravje dopuščalo. Prekinila je z delom le za nekaj časa, zaradi operacije na nogi, ki je bila zelo težka, saj je izgubila še drugo nogo. A kljub temu je delaia do avgusta 1984, ko so ji začele moči pešati. 30. novembra je bila nazadnje v recepciji. Umrla je ravno pred našim praznovanjem 10. obletni-ce, stara 73 let. Žalovali smo za njo pretreseni, imeli smo jo radi in jo spoštovali. Nenadno in nepričakovano pa nas je prizadela smrt oskrbovan-ke MERCEDES BUDAU. V torek zjutraj, 11. junija, je sede-ča na stolu umrla, po dopolnje-nih 83. letih starosti. S svojo ple- menitostjo in milino se nam je priljubila. Pridobila si je naša srca s smehljajem in dobrimi misli-mi, hotenjem in delom. Po svetu jo je vodila življenjska pot, uk-varjala se je s socialnim delom. V Kamniku je bila dolgo znana kot inštruktorica tujih jezikov, ćelo esperanta, in vzgojiteljica otrok. Ko pa se je vključila v naše domsko življenje leta 1981, je sodelovala z vso sposobnostjo pri prireditvah in akcijah Doma, posebno se je izkazala kot knjižničarka. Koliko bolnikov je razveselila, ko jim je prinašala knjige v bolniške sobe! Tuđi literarno se je udejstvovala, govorila je iz srca in duše. Nazadnje se je ćelo udeležila literarnega sreča-nja Društva upokojencev ob 35-letnici s svojo pesmijo »Domovina«. Njeno vodilo je bilo: pomoč drugim. To pomoč je izkazovala, kolikor je mogla. S spoštova-njem in Ijubeznijo se jo bomo spominjali, kot vzgled življenja. M. LAVRIČ Moja babica je gospodinja. Nikoli ni hodila v kakšne višje sole, ni studirala, a je vseeno zelo izobražena, pridna in delavna. Stanuje v hiši, v spodnjem nad-stropju, zgoraj pa je stric z družino. Vedno ima vse pospravlje-no. Ko je bil dedek še živ, je babica sama skrbela za njega, le zjutraj je prišla medicinska sestra, da sta dedka skupaj dvignili in ga dali na invalidski voziček. Dedek je imel namreč Parkinso-novo bolezen in se ni mogel gibati. Na koncu še sam jesti ni mogel. Babica mu je kuhala kosilo, ga oblačila, mu dajala jesti. Nikoli ni potožila, da ne zmore vsega. Vedela je, da dedek ne mara v dom za onemogle, zato je skrbela zanj. Včasih pa smo prišli mi, vnuki in moji strici in tete, ter babici pomagali. Bilo je zelo težko skrbeti za dedka. Babica je delala tuđi na vrtu. Sadila solato, sejala korenje, motovilec. To delo ji je bilo v zabavo". Večkrat je bila babica zvečer tako utrujena, da je kar omahnila na posteljo in takoj zaspala. Vendar med tem časom ni nikoli pozabila na dedka, odpe-ljala ga je na verando, da jo je lahko gledal pri delu in opazoval naravo. Babica piše tuđi dnevnik, vsak dan. V njem napiše vse, kar se je dogodilo. Zelo dobro tuđi šiva, naredila mi je že veliko oblek, bluz, kril. Tuđi to je njena zabava. Ko je dedek umri, je bila zelo žalostna, vendar se je s še večjo vnemo Iotila dela. Tako kot vsi drugi stari lju-dje, se tuđi ona rada pogovarja. Velikokrat mi pove kakšne recepte za pecivo, ker tuđi dobro kuha in peče. Imam jo zelo rada. Večkrat ji pomagani in grem v trgovino. Zelo spoštujem njeno delo. Čeprav je to samo delo gospodi-nje, je pomembno. Babica je drugačna od nekaterih ljudi, ki so stari. Ima veliko volje za vsa- ■ kršno delo, nikoli ne more biti brez dela, pa tuđi dober spomin ima. Spomni se posameznih do-godkov izpred več let. Mislim, da je prav, da sem opisala njeno delo. NATAŠA REBOLJ, 7. c.' OŠ Toma Brejca Kamnik Prišli so in videli »Dolga leta nas je obletavala misel: videti deželo svojih oče-tov. Deželo, o katere lepotah nam je s takim zanosom pripo-vedoval sedaj že pokojni oče, pokopan v Pensilvaniji. Končno se nam je želja izpolnila in'neka-terim članom od velike družine - 11 otrok, rojenih v Ameriki, nam je bilo dano videti kraje, kjer še dane živi naš rod.« Obo-roženi s kamerami in z vsemi pripomočki sodobne tehnike so se odpravili na pot z željo, da bi čim več lepot in spominov ujeli na filmski trak, ki jih bodo pred-vajali svojcem in prijateljem po vrnitvi. Kamere so vsrkavale vaše stare in nove spomenike Ljubljane, lepote Bleda in njegove okolice in končno Kamnika z Malim gradom, pod katerim tuđi še živi njihov rod. Malokatero mesto se lahko postavlja s tako zanimivo-stjo. »To je moja domačija«, je s ponosom še nedavno tega zapi-sal prvoborec Albin Vengust v Kamniškem občanu. Toda ta domačija še do danes ni urejena. Ko si se nekoč povzepl do raz-valin Malega gradu, si imel ob-čutek, da hodiš po sobanah po sobanah nekdanjega gradu, čutil si zgodovino davnine. Trenutno se je še vedno težko povzpeti na vrh in slikati staro mesto od zgoraj. Ob poti so ovire, ki bi jih z malo dobre volje lahko odstranili in uredili za boljši vtis obisko-valca, pa naj bo to tujec ali do-mačin. Tuđi to so zabeležile kamere in odnesle v daljno Ame-riko. d. Ob 90-letnici Hvarski srečno Hiše imajo svoja življenja, svoje obraze. So spomeniki ne-kega minulega časa, simboli pri-hodnjih dni. Za vsakim pročeljem utripa življenje: tu mlado-stno, hrupno, zrelo, umirjeno, pa bogato, utrujeno. Za pročeljem hiše na Šutni, ki je eden od simbolov starega Kamnika. pre-življa častitljiva leta Alojz Sirca. Sredi julija bo izpolnil 90 let svojega z delom izpolnjenega življenja. Živih oči, odločnih potez bo še čil in živahen nazdravi! visokemu jubileju. Mnogoteri so spomini njegovih devetih desetletij. Spomin šega v konec prejšnjega stoletja, kjer je v rojstnih Kosezah spre-mljal mamo, ki se je mučila s tujim perilom, da je preživela svoja dva otroka. Po prerani moževi smrti je vse breme preži-vljanja družine padlo na njena ramena. Oba sinova sta si iskala kruha med kovinarji: eden je posta! ključavničar, drugi Hvar. Ko je kazalo, da bosta postala opora materi, je prekrižala vse nacrte prva svetovna vojna. Lojzeta je potegnila vojna vihra v Pulo. Za OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN vse življenje so mu ta leta, ko je skupaj z drugimi slovenskimi fanti izdeloval orožje, zlasti topove za ladje, zbudila prezir do vojne in spoštovanje do kruha. Spoznat je, kako preživiš dan ob težkem delu's četrtinko kruha in plehko juho. Po propadu Av-stro-Ogrske se je vrnil domov v Koseze, toda pričakala ga je rev-ščina in šamota. Mati je namreč zadnje leto vojne umrla. Na domaćem vodnjaku se je napil vode, hrano pa si je želei kupiti pri bogatem stricu, ki pa ga je zavr-nil, češ da krompir in moko potrebuje za hrano živalim. Treba se je bilo spoprijeti z življenjem. Kot izučen livar je našel delo v strojni tovarni Tenies na takratni Dunajski cesti v Ljubljani. Spo-minja se, kako je z množico de-lavcev aprila leta 1920 odšel na Zaloško cesto, kjer so jih priča-kali policaji in so v spopadu z njimi padle žrtve iz vrst železni-čarjev. Leta 1923 je prišel Lojze Sirca na delo v livarno tovarne Titan. V 31 -tih letih dela je veliko znoja in ustvarjalnih misli vtkal v svoje delo. Sprva je delalo v li-varni kakih 15 delavcev, ko pa je leta 1954 odhajal v pokoj, jih je bilo v livarni več kot 150. Tuđi kot član prvega upravnega odbora v tovarni Titan se je livar Lojze zavzemal, kot beremo v zapisniku, za red in delovno disciplino ter boljše delovne pogoje svojih sodelavcev. Se v stari Avstriji, pravi Lojze Sirca, so se livarji pozdravljali s posebnim pozdravom »Gliick-auf«. Torej, Lojze, ob tvojem ži-vljenjskem jubileju hvarski srečno. M. M. 4 KAMNIŠKI OBČAN / 8. JULIJA 1985 Še ptice i majo svoj dom Kaj pa bodoči stanovalcid-2k-2?! DOM: lepa, topla beseda; ne-štetokrat opevana v pesmih, izrečena v poslednjih željah... DOM: Vnjem si starši z otroci delijo vso radost in skrbi življenja; ko odrastejo hite k spletanju svojih gnezd, a vedno se radi vra-čajo tja, kjer so pognali koreni-ne, takrat davno, ko so se še učili prvih korakov... Vračajo se pre-prosto zato, ker je dom lep in topel, predvsem pa zato, ker je pravi dom samo eden. DOM: lepa, topla beseda; ne le beseda, je ne kaj, kar si želi in ustvari sleherno živo bitje. Ptice si ga spletajo v krošnjah dreves, še medved si v skalni votlini napravi nekaj podobnega domu. Kako bi si ga potem ne želeli ljudje?! Nekateri hrepene po ljubkih hišicah kje ob robu goz-dne jaše, drugi zopet v mestni ulici, kjer je vse bolj »pri roki«; nekateri so zadovoljni tuđi s »kletkami« v visokih betonskih zgradbah, ki jim pravimo stanovanja v blokih. Ljudje so različni in takšne so tuđi njihove želje; v nečem pa so si vendarle edini: želijo in hočejo imeti svoj prostor pod soncem. + • • Ne gre zato, da ne bi uživali sreče, veselja ali žalosti na 48 kvadratnih metrih, ki nam jih je nekega novembra nekega leta dodelila tovarna kot mladi, novopečeni družini. Niti ne, da bi nam teh nekaj sten nenadoma postalo pretesnih, preskromnih, NE. Potem, ko smo se znebili za-četnih težav mlade družine in smo za silo splezali na »zeleno vejo«, smo si .zaželeli, da bi bil naš dom malo večji in da bi bil naš. Nič gosposkega ni v željah, da bi naša odraščajoča punca imela svoj kotiček za zaupne po-menke s prijateljicami, da bi ata in mama po desetih letih »pokore« tuđi imela svoj prostor, kjer bi se vsaj sprla lahko in da bi vsi prebivalci 48 kvadratnih metrov ne bili siti že vonjav kuhinje, ki se širijo po edinem skupnem dnevnem prostoru, še preden je kosilo na mizi. Za zabelo naših želja pa bi razveselili še kakšno mlado družino, ki bi se lahko vselila v izpraznje-no. stanovanje. Seveda si kot tišti z »zelene veje« nismo upali niti pomisliti, da bi nam bilo dodeljeno večje družbeno stanovanje. Edina pot, ki nas bo pripeljala do uresniči-tve naših želja, smo si dejali, je tista, kipelje po Steletovi ulici do Stanovanjsko komunalnega gospodarstva Kamnik, pooblašče-nega izvajalca investitorskih del stanovanjskega objekta d-2 k-2 Perovo. Ob naših velikih in silnih željah so dvomljivi pogledi prijateljev in znancev zaradi vrtoglavih številk, ki sojih prinašali dodatni kvadratni metri, izbledeli; čeprav nam je okroglih štiristo starih mi-lijonov aprilskega dne leta 1984 predstavljalo sanjsko vsoto, po-gumno podpišemo soinvestitor-sko pogodbo. Po predviđeni di-namiki gradnje objekta d-2 k-2, ki jo je določil SKG Kamnik, nakazujemo sredstva — veliko sredstev: do 30. junija 1984 -25% sredstev, do 15. oktobra 1984 - 35%, do31. maja 1985 -30% in do 30. junija 1985 -10%. '■ Še danes, po letu dni se sprašu-jemo, kako nam je uspelo zbra ti toliko denarja; nekaj lastnih, pri-varčevanih sredstev, še več druž- Kamniški muzej že dalj časa sistematično zbira in evidentira podatke o življenju in umetniškem ustrarjanju MATIJE KOŽELJA (1842-1917), očeta bolj znanega krajinarja Maksa, sicer slikarja in freskanta, ki je v 60. letih prejšnjega sto-letja odprl v Kamniku svojo slikarsko delavnico. Na osnovi evidentiranega in zbra-nega grdiva namerava pripraviti retrospektivno razsta-ro in izdati katalog s popisom del. Muzej zato prosi rse last- nike slik ali risb Matije KOŽELJA in pa vse tište, ki bi o slikarjevih delih vedeli kakšen podatek, da nas o tem obvestijo na naslov: Kulturni center Kamnik, Muzeja pot 3, Kamnik ali po telefonu 831-616 (ali 831-313), kustos B. Rovšnik. S pomočjo zbranih podat-kov in pregleda nad celotnim opusom bo mogoče pravične-je oceniti umetnikov delež v slovenskem slikarstvu in podati celovito podobo o tem kamniškem slikarju. benih, pa je šio! Skrbi bi bile zdaj mimo, če... ČE Čez dva meseca bi se morali seliti: v lepo, novo dvoinpolsob-no stanovanje. V njem bo maj-hna kuhinja, jedilnica, dnevna soba s sončnim balkonom, soba za našo punco, kabinet za ata in mamo. Naš opevani dom, pred katerim pa je kar nekaj ČE, ČE,... Zakaj? Z okna naših 48 kvadratnih metrov je prelep razgled na planine; pogled splava do vrhov in še višje; če se pomakne desno in nižje, se sreča z bahavim pročeljem gasilnega doma. Zraven njega se, vitek, vzpenja proti nebu velikanski žerjav. Že na daleč oz-nanja, da se na tem mestu nekaj dogaja ali bi se moralo dogajati. Zadeva postaja zanimiva, še posebno nam, ki na mestu, kjer zija pod žerjavom velika luknja, čekamo na svoje stanovanje, v ka-terega bi se morali vseliti najkas-neje konec poletnega avgusta, ČE... Čeprav je mesec maj najlepši v letu, je za nas soinvestitorje tuđi poln pričakovanj in skrbi, saj ča-kamo po soinvestitorski pogodbi novico o dokončni ceni stano-vanj. Mesec si kvarimo z ozira-njem na prazni poštni nabiralnik, naš investitor oz. pooblaščeni iz-vajalec njegovih del, pa si očitno ni belil glave z obveznostmi, ki naj bi jih imel, ČE... Ne le, da ne zvemo za ceno stanovanj, ne zvemo pravzaprav nič. Nekaterim se sanje o stanovanju podirajo kot karte, pogum-nejši pa stikamo naprej. Zbere-mo se kar v gostilni, zato si naša skupina »nergačev« odslej prido-bi naziv tište, »ki se zbirajo po gostilnah«. Dobimo ga od tistih, ki bi lahko največ storili, da bi zbor v gostilni odpadel. Očitno se jim zdi povsem odveč, da bi nas z nekaj stavki obvestili o gradnji stanovanjskega objekta ■ d-2 k-2, predvsem pa, zakaj na mestu stanovanj še vedno zija velika luknja in kaj bo zaradi kasni-tve gradnje s ceno stanovanj, kaj bo z našim denarjem, ki leto dni leži... ČE, bi se jim zdelo vredno... Ker vemo, da so to le naše pobožne želje, se zberemo, kot že rečeno v javnem prostoru, ki smo ga imeli na razpolago in pr-vič ugledamo spisek vseh kupčev stanovanj; pridobil nam ga je družbeni pravobranilec samoupravljanja. Po dveh urah mešanice člove-ških mnenj in razpoloženj ugle-dajo beli dan prve žalostne res-nice: - dela se nišo pričela v pred-videnem roku po 3. členu soinve-stitorske pogodbe (30. 6. 1984), — v skladu s pogodbo ni znana končna cena (31. 5. 1985), ni znan rok vselitve, ni znano pravzaprav nič! ČE, CE v slogu bi bila moč, bi se tistega 31. maja ne razšli vsaj nekoliko potolaženi in v pričakova-nju, da borno na zapisane ugoto-vitve le prejeli kakšno pojasnilo. Potisnemo »govorice« o 100 od-stoni podražitvi stanovanj vstran in zopet verjamemo v svoja gnez-da v stanovanjskem objektu d-2 k-2. ČE,ČE... Naša pričakovanja, ki so za silo 14 dni plavala na površju le s pomočjo »reševalnih rokav-čkov«, se potopijo, saj investitor modro molči. Sele na osebno ur-genco ene zaskrbljenih soinvesti-tork dobimo nekaj ustnih pojas-nil, prinešenih izkupovpapirja, s katerimi je bila obložena ena iz-med miz delavca SKG. V dveh tednih bi bilo res težko izračunati rezultat (v celem letu pa ne), ki.bi zadovoljil soinvestitorje, ne da bi ne izkazal vse pomankljivosti in napake ostalih udeležencev soinvestitorske pogodbe, ČE, ČE... Ne bo lahko odgovoriti, zakaj ni bilo pravočasno pridobljeno stavbno zemljišče, lokacijska in tehnična dokumentacija, gradbe-no dovoljenje, ne da bi poiskali odgovorne za zamujene roke, ČE,ČE... A brez tega ne borno našli poti resnice, na kateri borno izvedeli, zakaj so se gradbena dela po gradbenem dnevniku pričela na-mesto lanskega junija sele letos 5. februarja; poiskati bo potrebno tuđi odgovor na najpomem-bnejše vprašanje: KDO BO TIŠTI, ki bo kril domnevno 100 odstotno podraiitev stanova-nj?! ČE ĆE. A O TEM KDAJ DRVGIĆ in KDO DRUGI! Bodoči stanovalci stanovanjskega bloka d-2 k-2 pa se dobimo zopet U. julija, zopet v gostilni. Povabljeni so še drugi, med osta-limi tuđi pooblaščeni izvajalec in-veStitorskih del d-2 k-2. Kot bližnji sosed bodočega objekta je verjetno opazil, da so že zgrajeni kletni prostori. MORDA SE BO, ON, DOMISLIL IN BO-DOČE STANOVALCE OBJEKTA D-2 K-2 POVABIL NA SESTANEK V »SKUPNE PROSTORE«? ČE, ČE... Stanovalka d-2 k-2, ČE,ČE... Disko pod vaško lipo V soboto, 8. junija, je bilo v Mostah deževno vreme. Zakaj vam to pripovedujem? Kadar načrtujemo pri nas kakšno kulturno, športno prireditev ali ćelo veselico na prostem, na-vadno dežuje. In tako je bilo tuđi to soboto, ko smo povabi-li med nas igralce Šentjakob-skega gledališča iz Ljubljane z veseloigro v treh dejanjih, s petjem, glasbo in pretepi, ki nosi naslov Disko pod vaško lipo. Prvotno je bilo domenjeno, da bodo igrali kar v naravnem okolju in sicer pri Barkeljnu na dvorišču. Toda dež nas je prisili), da smo se zbrali v velikem številu, stari in mladi, v telo-vadnici OŠ Moste. Igralci -amaterji so igrali za polovično ceno, saj je bila igra uprizorje-na na kraju dogajanja igre in v rojstnem kraju avtorjev. Ozadje nastanka te igre je zelo zanimivo. Pred dvaindvaj-setimi leti je služil vojaški rok v Skopju Ciril Sivec. Ker ga je mučilo domotožje in je obujal spomine na lepe, nepozabne trenutke v rodni deželi, v kro-gu svojih ljudi, pa tuđi sovaš-čanov in vseh vaških posebne-žev, je v tem daljnem kraju v zimi 1962-63 nastalo delo z naslovom Pod vaško lipo, zasnovano kot igra. V njej je pol-no pesmi, humorja, domač-nosti... Zanimiva je prva stran roko-pisnega zvezka. Minila so leta, Ciril se je že zdavnaj vrnil od vojakov in čas mu ni dopuščal, da bi to svoje delo postavil na oder. Tako jo je v originalu dal bratu Ivanu, ki jo je posodobil, čeprav je ohranil osnovno idejo ter veči-no oseb kar isto. Dogajanje je postavljeno v vaši pod vaško lipo, kjer se prepletajo vse mogoče stvari, od opravljanja do sestankova-nja, plesa, petja, do ljubezen-skih pogovorov med vaškim fantom Jankom Drenom in učiteljico Vero. Janko se odlo-či in odide iz vaši v Ljubljano, da bi zaslužil, a se kmalu vrne k staršem in dekletu, saj spoz-' na vrednost domače zemlje ter pristnejših medsebojnjh odno-sov. Seveda ne manjka glasbe-nih vložkov s prirejenim bese-dilom, modernih kostumov. Dobra igra Šentjakobčanov nas je prisilila k oceni, da take igre v Mostah še ni bilo, kot meni večina obiskovalcev kulturnih prireditev v naši okolici. Zahvaljujemo se igralcem za izkazano prijaznost, ker so nas počastili z obiskom na povabi-lo krajanov in avtorjev samih. Izrazili pa so upanje, da nišo zadnjič v gosteh v Mostah. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri nastanku ter poteku te igre, od režiserja An-dreja Stojana do scenografa Vladimirja Rijevca in vseh ostalih sodelujočih. Hvala so-avtorjema ter gledalcem, ki so s ploskanjem pokazali svoje navdušenje in naklonjenost kulturni prireditvi. Na svidenje na naslednjem kulturnem srečanju v Mostah! T. S. Šola na Selih - naša slaba slika S sistematičnim delom do zdravih zob naših otrok Kaj sta pravzaprav zobozdrav-stvena sistematika in preventiva? Komu sta namenjeni in kakšne koristi prinašata: V Kamniku na tem podrocju delajo dr. Irena Novak, dr. Barbara Borec, Dr. Majda Gašpe-rin, dr. Biserka Bitenc in dr. Iz-tok Žitko. V razgovoru sta sode-lovala dr. Biserka Bitenc in dr. Janez Bogataj, ki sta poredala marsikaj, kar bi moralo zanimati vse starše in tuđi vse druge kra-jane. Republiška zdravstvena skup-nost je pripravila raziskovalno nalogo, ki naj bi ugotovila, kakšno je stanje zob pri naši mladini. Izbrali so osnovne sole, na kate-rih naj bi pregledali zobe vsem učencem. V kamniški občini so izbrali OŠ Frana Albrehta in pregledali 820 učencev (93% učencev). Kar 81% učencev je imelo gnile zobe. Grozljiv podatek, če vemo, da je v nekaterih razvitih državah kariesa pri mladini tako malo, da niti ni omem-be vreden. Gre seveda za države, kjer so kmalu spoznali po-men sistematične skrbi za zdrave zobe. Raziskava je ugotovila tuđi, da je stanje najbolj porazno v višjih razredih osnovne sole. Že v tretjem razredu pa se kažejo napake na stalnih zobeh, ki jih , je treba izruvati. Predvsem pa zbuja skrb dejstvo, da so ćelo v petih razredih naleteli na učen-ce, ki še nikoli nišo bili pri zo-bozdravniku. Vse to kaže, da sistematsko delo doslej ni bilo za- dovoljivo, obenem pajetovelika crna pika za tište starše, ki jim je zdravje njihovih otrok deveta skrb. Raziskava je zajela tuđi učence osmih razredov, ki so imeli leto poprej sistematske preglede in so jim zobe tuđi popravili. Karies je bi! tu na zelo nizki stopnji. Komentar najbrž ni potreben. Kako je sicer s sistematiko in preventivo v Kamniku? Dr. Bogataj redno spremlja delo na tem podrocju in je zbral dovolj podatkov, ki kažejo, da so se v Kamniku stvari krepko premaknile. Sistemsko delo v kamniškem zdravstvenem domu ni novost, saj so se zobozdravni-ki v manjši meti tuđi prej ukvar-jali s pregledi šolskih otrok. Po zamenjavi terapevtov je delo za-stalo, zdaj pa je po začetnih organizacijskih zadregah steklo s polno paro. Kamniški zozbozdravniki so v šolskem letu 84/85 sklenili pregledati in sanirati zobe vsem os-novnošolcem v prvem, tretjem, petem in sedmem razredu, v naslednjem šolskem letu pa še vsem ostalim. Prav tako bodo obravnavali tuđi vse predšolske otroke. Tako naj bi imeli vsi kamniški otroci v nekaj letih pregledane in popravljene zobe. Poleg sistematskega dela v ambulantah teče tuđi ostalo delo — predvsem zdravljenje akutnih težav. V kamniški občini je 3600 os-novnošolcev, za katere skrbijo štirje zobozdravniki, za 1500 predšolskih otrok pa eden. Pov-prečje je vsaj pri osnovnošolcih ugodno, zato je mogoče trditi, da bodo zastavljeni program v celoti izpolnili. Ob tem bo treba premagati kup težav. V prvi vrsti bo treba poskrbeti za boljšo higieno zob. Po podatkih, ki jih je zbral dr: Bogataj, ima 45% kamniških otrok čiste zobe, 33% malo manj, kar 20% otrok pa ne skrbi za higieno. Prav tako je precej bolezni obzobnih tkiv, ki so prav tako posledica pomanjkljive hi-giene. Kar 40% pregledanih otrok ima ortodontske anoma-lije. Prav na tem podrocju še kako velja tišti znani pregovor: kar se Janezek nauči... zato ima posebno mesto v programu tuđi preventiva. V začetku prejšnjega leta je začela z delom višja medicinska sestra, ki pripravlja predavanja na šolah in v vrtcih in s svojim prizadevnim in vestnim delom širi zobozdravstveno kulturo. Posebno skrb bo treba posvetiti tuđi bodočim materam, čeprav so prav kamniške nosečnice pokazale zelo majhen interes za takšne vrste dodatno izobraževa-nje. Morda ne vedo, da že one oblikujejo zobe svojih otrok?! Prav tako bo treba predavanja o skrbi za zobe vključiti v redne programe šol. Kakšni so torej cilji preventive? Do gnitja zob priđe zaradi za-stajanja hrane med zobmi, zara- di neprimerne prehrane, skrat-ka, zaradi slabe higiene. Otroke je treba torej navaditi na redno in pravilno čišćenje zob. Tu bi morali velik del odgovornosti prevzeti prav starši, ki se še vedno ne zavedajo, kako zelo pomembni so zdravi zobje za celotno otrokovo rast. Naslednji cilj je skrb za zobe že v dobi nosečnosti. S fluoriza-cijo (uživanje flourovih tabletk po zdravnikovem navodilu) bi lahko okrepili zobe otrokom in tako zmanjšali možnost, da bi karies načenjal zobe že majhnim otrokom. Uspeh je mogoče pričakovati le ob popolni ralizaciji vseh ukrepov že od nosečnosti dalje. Rezultati načrtnega dela so že vidni. Sistematski pregledi pote-kajo po nacrtu. Posebno redni obiskovalci zobozdravstvenih ambulant so otroci tam, kjer so starši dobro zavedajo svoje odgovornosti in redno pošiljajo svoje otroke k zobozdravniku. Prav tako je v veliko pomoč tuđi dobro sodelovanje s šolami -učitelji in in socialno službo. Posebno je treba pohvaliti malčke v prvih razredih, v višjih razredih pa je obisk nekoliko slabši. Prav zato ni čudno, da se odstotek kariesa povečuje s starost jo. Dr. Bogataj in dr. Bitenčeva sta tuđi povedala, da edino pri srednješolcih nišo mogli izpeljati sistemskih pregledov, saj kamni-ških srednješolcev (kljub vabilu) preprosto ni bilo na pregled, če- prav je žanje pripravljena delati celotna zobozdravniška ekipa. Pač pa tuđi tu redno teče sanacija zob. Kljub trenutnemu stanju zobozdravniki pričakujejo, da bodo tuđi s srednješolskim centrom našli stik, in bodo svoje delo lahko v celoti opravili. Zdravstveni dom je zato, da bi lahko uresničili celoten program sistematike, iz lastnih sredstev podaljšal delovno razmerje zobozdravnici, ki je opravljala sistematske preglede in sanacijo zob. Torej - denarja malo, volje mnogo, kamniški otroci pa bodo v nekaj letih imeli zobe, kot je treba. Prav zato je treba v prvih vrsti izreci priznanje vsem zobozdrav-nikom, ki krepko prekoračujejo normative, medicinski sestri, ki je že mnogo otrok navdušila za boljšo higieno zob in vsem šo-lam, ki dobro sodelujejo z zobozdravniki. Ob sogovornika sta poudarila, da brez sodelovanja s šolami in s starši. ni pravih rezultatov. Ob koncu še tole staršem v premislek: če se kdaj zgodi, da zobozdravnik odkloni vašega otroka, češ, da ima umazane zobe, naj se vam nikar ne povesi nos. Bolje je vzeti krtačko v roke in otroku pokazati, kako si je treba očistiti zobe. Otroci na-mreč radi posnemajo odrasle -posebno svoje starše. Tako boste otroku prihranili mnogo težav z zobmi, sebi pa kakšno podobno nevšečnost. ILI Š HRIBAR Če većkrat zahajate v Tuhinj-sko dolino, vas pot zanese na Sela, srednje veliko vas, slab ki-lometer od glavne ceste. Sela imajo čudovito okolico; tu so gozdovi, travniki, prijetni prostori za piknik, pa tuđi solidna gostilna se najde. Predno vstopiš v vas, zagledaš popolnoma nov gasilni dom, ta-koj za njim pa staro zanemarje-no stavbo in če ne bi pred njenim vhodom zagledaj kopico otrok, bi mislil, da je stavba za-puščena. Ko sem si stavbo pobliže ogleda], sem ugotovil, da je to štirirazredna šola na Selih, katero obiskuje večina otrok iz Sel in okoliških hribov. Kaj res nikogar ne moti, da otroci hodijo v solo, ki je vlažna, grda in neprimerna za pouk. Tako občinski možje kot vaščani Sel bi se lahko zamislili nad uso-do sole na Selih. Res ni človeka, Ki bi se zamislil in rekel: »Če smo zgradili nov gasilni dom, obnovimo še solo, da bodo naši otroci hodili vanjo z veseljem, saj bodo vedeli, da jih poleg prijazne tovarišice caka tuđi lepa in urejena šola z lepimi, čistimi in suhimi prostori.« Obnovitev sole bi najbrž terjala veliko denarja. Vendar take investicije morajo imeti prednost pred vsemi drugi-mi. Če že pravimo, da je otrok naše največje bogastvo, se tuđi obnašajmo tako. Upam, da se bo spričo tega članka le kdo zamislil, še pose-bej tišti, ki se jih stvar tiče, in da se bodo v najkrajšem času našla sredstva za obnovo razvaline na Selih, ki ji tamkajšnji ljudje pra-vijo šola. D. G. J> KAMNIŠKI OBČAN / 8. JULIJA 1985 Kulturno življenje v Kamniku ne bo zamrlo Ob številnih razpravah in ne-nehni skrbi sindikata za kulturo, je komisija za kulturo pri občin-skem sindikalnem svetu v sode-lovanju z Dclavsko univerzo pripravila izobraževanje organiza-torjev kulture v OZD. Srečanje je bilo 14. junija v Galeriji Re-panšek. Odziv je bil velik. Osnovni na-men je bil seznaniti delavce, ki delajo na področju kulture v OZD, o vseh mogočih oblikah organizacije kulturne dejavnosti. O vsem je prisotne na razumljiv, preprost način seznanil Doro Hvalica iz republiškega sindikata, ki pokriva področje kulture. Prisotni so se med seboj spoznali, izmenjali izkustva, seveda pa so največ pozornosti namenili te-žavam pri delu. Ugotovii so, da kultura ni samo gledalište, koncert in podobno, da je še kako pomembna kultura dela, to je način življenja, odnos do okolja, delovnih sredstev, in najpo-membneje odnos do sodelavcev, odnos nadrejeni - podrejeni, od-ločanje, soodloćanje. Če le malo opazujemo, vidimo, kako smo odtujeni: na cesti, v domaćem kraju, v delovni organizaciji, saj niti dobro jutro ne moremo reci ob prihodu na delo, kaj sele, da bi koga povprašali o počutju, morebitnih težavah in podobno. Tuđi to je odraz naše kulture in vredno bi se bilo zamisliti, kajti kriza duha pomeni krizo gospodarstva. Kultura je sestavni del dela v OZD, ni nekakšna dekoracija, ki bi jo lahko brez posle- dic zanemarili, le da o tem vsi premalo razmišljamo in ne stori-mo ničesar, da bi bilo drugače. Vendar povsod ni tako. Mnoge DO (100) so že ugotovile, da po-trebujejo organizatorje kulture in imajo to delo opredeljeno v delovnih nalogah. Kolikor bolj imajo razvito kulturno dejav-nost, tem boljše poslovne rezultate dosegajo, zato postavljajo kulturo dela na vidno mesto. Pogovor je tekel o načinu organizacije kultur v OZD, organi-zatorji bi morali imeti možnost izobraževanja, da bi v svoji sredini znali ustvariti pogoje za posredovanje kulturnega življenja na raznih področjih. Ob tem ne bi smeli pozabiti na kulturno de-javnost delavcev iz drugih repu-blik. Tovariš Kardelj je izrazil misel, da v kolikor ljudje nimajo možnosti pokazati svoje kulturne pripadnosti, ne spoštujejo kulture okolja, v katerem živijo. V nadaljevanju so spregovorili o kulturni ponudbi Kamnika, predstavila jo je tovarišica Miri-na Zupančič, o ljubiteljski dejavnosti je govorit tovariš Ftičar, ponudbo Cankarjevega doma pa je predstavit tovariš Filipič iz Ljubljane. Na osnovi razprave, ki smo jo opisali v prejšnjih vrsticah in je le manjši izsek dneva - vse se pač ne da preliti na papir - so se delavci - organizatorji kulturne dejavnosti v OZD, ki se s tem ukvarjajo Ijubiteljsko, odločili, da ustanovijo KLUB ORGANI-ZATORJEV KULTURNEGA Mladinsko likovno društvo razstavlja v Veroniki Pred nekaj manj kot desetim! leti se je v Kamniku zbrala skupina osnovnošolcev pod vodstvom likovne pedagoginje Loj-ske Kovač, da bi svoj prosti čas preživela v odkrivanju skrivnosti in lepot likovnega snovanja. Začelo se je spontano in čisto logično. Tov. Kovačeva je kot likovni pedagog vodila likovni krožek na osnovni soli Toma Brejca. Po njenem odhodu na novo delovno mesto v Domžale krožek ni prenehal delovati, ampak je bil kot mladinska likovna sekcija domžalskega amaterskega likovnega društva Peter Loboda se nadalje aktiven. Člani nekdanjega krožka so bili samo-stojna sekcija društva, se pravi, nič več pod okriljem sole, toda bili so brez delovnega prostora. Prizadevanja mladih so spodbu-dila takratno vodstvo občinske zveze kulturnih organizacij, daje našlo mladim likovnikom prostor za njihovo redno delo v prosto-rih društva Solidarnost. Pravo preroditev sekcije, ki je takrat delovala že skoraj povsem ločeno od matičnega društva, je pomenilo odprtje Maleševe galerije. V podstrešnih prostorih te stavbe je skupina pridobila lep prostor, kjer zdaj lahko svobodno razvija različne oblike likovnega snovanja. Z nakupom pripo-mpčkov se člani izražajo v različnih slikarskih in grafičnih tehni-kah, v oblikovanju različnih materialov od lesa, papirja do kovin itd. Skupina ima danes 62 članov, ki so razdeljeni v 4 starostne skupine: cicibani, mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci. Pri tem je razveseljivo se to, da mentorica v želji po čim širši likovni razgledanosti priteguje tuđi druge likovne pedagoge in ustvar-jalce. Dejavnost skupine se ne omejuje zgolj na spoznavanje in urejanje različnih tehnik in osnovnega risarskega znanja, ampak se širi tuđi na spremljanje dela drugih. Mladi likovniki obisku-jejo ateljeje kamniških slikarjev in kiparjev, poslušajo in pri-pravljajo predavanja in si ogledujejo pomembne razstave v domaćem kraju in drugod. Namen vsega tega pestrega dela ni, kot pravi mentorica, da bi iz mladih likovnih zanesenjakov ustvarila velike umetnike, ampak predvsem, da si mlad človek pridobi široko likovno kulturo, ki jo bo znal prenesti v svoje vsakdanje okolje, v način vsako-dnevnega bivanja in življenja in ki bo to kulturo prenašal tuđi naslednjim generacijam. Prav zavest, da danes vse preveč pozab-ljamo na estetsko stran življenja in na likovno - vizualno občut-ljivost, bodisi na področju varstva okolja, urbanizma, zaščite spomenikov ali pa urejanja naših bivalnih prostorov, je vodilo, ki ga vztrajno in vseskozi zasleduje mentorica skupine Lojzka Kovač. Nemara je že čas, da se nekdanja Mladinska likovna sekcija po razstavah v delovnih kolektivih in drugih ustanovah v Kamniku in tuđi zunaj njega predstavi domaćemu občinstvu v osrednjem kamniškem razstavišču Veronika. Nekdanja mladinska likovna sekcija je danes tuđi organizacijsko preoblikovana v samostojno Mladinsko likovno društvo, ki je vključeno v občinsko zvezo kulturnih organizacij. Razstava, ki si jo lahko ogledamo, kaže, da so nam mladi likovniki želeli predstaviti tisto, kar je najboljše. Vnaprejšnja notranja selekcija, nato pa že zunanja s strani žirija sta navrgli pet razstavljalcev: ANDREJO PEKLAR, MAJO ZAJC, HAN-DIJA BEHRIČA, LOJZA KALINŠKA in TOMAŽA SLEGLA. Izdelki dokazujejo, da delo v društvu ne samo dopušča, ampak tuđi razvija individualno invencijo, spretnost in domiš-Ijijo posameznikov. Ob splošni likovni vzgoji, je moč opaziti široko paleto motivov in likovnih prijemov od krajine do figura-like, od posnemanja predmeta do abstrakcije. Razstava ne glede na strog kriterij pri izbiri potrjuje, da gre za resno delo skupine, ki jo z vso zavzetostjo in zanesenjaštvom vodi likovna pedagoginja Lojzka Kovač. BORUT ROVŠNIK ŽIVLJENJA OBČINE KAM-NIK, ki združuje zainteresirane kulturne animatorje v OZD in organizatorje ter druge kulturne delavce. Sodelujejo lahko vsi ob-čani, ki imajo kulturo radi in že-lijo za njo tuđi kaj storiti. Klub ima skupščino, sestavlja-jo jo vsi člani kluba in izvršni odbor, ki šteje pet članov. Delo in odgovornost kluba je oprede-Ijena v pravilniku organizatorjev kulture v občini Kamnik. Klub je oblika dejavnosti komisije za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Kamnik.. Dan je bil delovno in kulturno obarvan, da je bilo tako, je pri-pomogel čudoviti ambient, demonstracija grafik, srečanje z umetnikom Janezom Repan-škom, nastop pevskega zbora iz tovarne TITAN ter dana bese-da, da se organizatorji še sreča-jo. Obogateni z novimi spozna-nji so trdno prepričani, da kultura ne bo zamrla, da bodo po svojih najboljših močeh skušali posredovati in spodbujati kulturno življenje v OZD. _ Aktualne teme pri slovenščini Prav gotovo bi bilo dolgočas-no, če bi se pri urah slovenskega jezika gulili le glagole, odvisnike in podobno. Zato si s tovarišico Hribarjevo včasih izberemo teme, ki so tišti čas v središču pozornosti. Če o stvareh še ne ve-mo dovolj, nam tovarišica naj-prej razloži, kaj in kako, nato pa se razvije pogovor. Do zdaj smo med drugim razpravljali tuđi o lakoti v Afriki. Gledali smo na uro, vendar nismo odštevali minut do zvonjenja. Najraje bi se pogovarjali še eno uro. Da ne bi le govorili, smo zbra-li članke, izrezke časopisnih fotografi], plakate. Zares je bilo lepo in zanimivo in upamo, da bo takih ur še več. NATAŠA ŠIMUNOVIČ novinarski krožek, OS Frana Albrehta, Kamnik Kdor poje, zlo ne misli Čeprav na Duplici že tri leta deluje mešani pevski zbor Svo-boda, smo prepričani, da bi lahko pridobili še nekaj dobrih pev-cev. Morda nišo bili obveščeni? Bodo pa zdaj. Zbor vodi Franc Spruk, za seboj pa ima že dva nastopa na reviji kamniških pevskih zborov, dva koncerta in kar lepo število na-stopov. Pevci se z zborovodjem in med seboj odlično razumemo, čeprav so med nami precejšnje razlike v letih. Vaje imamo dva-krat na teden po dve uri. Morda se sliši veliko, vendar čas zaradi pisanega repertoarja zares hitro mine. No, ste se odločili? Seveda boste prišli. Torej, dobri in navdušeni pev,-ci, vsak ponedeljek ob 19.30 in vsako sredo ob 20.uri se dobimo na pevskih vajah v dupliškem kinu Dom. Korajža velia! NATAŠA ŠIMUNOVIČ Uvrstitev na republiški mnogo boj V nedeljo, 2. junija je bil v Preski pri Medvodah mnogoboj ljubljanskoga podrocja za medvedke in čebelice (taborniki stari od sedem do dvanajst let), katerega se je udeležil tuđi naš odred z eno ekipo starejših čebelic (tabornice stare 10 in 11 let). Taborniški mnogoboj zajema na-slednje panoge: orientacijo, kurjenje ognjev, premagovanje ovir, med dve-ma ognjema, lokostrelstvo in postavljanje šotora iz šotorskih kril. Na ta mnogoboj smo se dolgo in nacrtno pripravljali, saj smo imeli v povprečju šest ur treninga na teden. Na podroenem mnogoboju pa se nam je zatikalo pri panogah, ki smo jih na treningih posvečali največ pozornosti. Kljub nekaterim drobnim napakam pa je ekipa v sestavi Mojca Mele, Vesna Cvek, Mateja Hari, Masa Pohar in Majda Mele dosegla zares izvrsten rezultat, saj je drugouvršče-no ekipo premagala za 11 tock in tako zmagala v konkurenci devetenaj-stih ekip in se s tem uvrstila na republiški mnogoboj, ki bo od 4. do 6. julija v Mariboru. Mare, OBG Novosti v kamniški ■ m m m v m m knjižnici Hudnik M.: Krog sedanjosti - Državna založbti Slovenije 1985 Pregarc A.: Temelji mojega vrta - Državna založba Slovenije 1985 Kokolj M.: Prekmurski Slovenci do narodne osvoboditve... 1919-1941 - Pomurska založba 1984 Mihailović D.: Škornježi - Pomurska založba 1984 Freud S.: Dve analizi - DDU Univerzum 1984 Ašič S.: Pomoč iz domaće lekarne - Mohorjeva družba 1984 Jalen J.: Ograd - Mohorjeva družba 1985 Wallace E.: Ponarejevalec - Državna založba Slovenije 1985 Cato N.: Vse rcke tečejo - Založba Obzorja 1985 Bizjak M. - E. Škulj: Orgle na Slovenskem - Državna založba Slovenije 1985 Junaška Ljubljana 1941-1945 - Državna založba Slovenije, Can- karjeva založba 1985 Bogataj - Gradišnik K.: Sentimentalni roman - Državna založba Slovenije 1984 Ostcrc J. - S. Čepin: Ocenjevanje goveđi - Kmečki glas 1984 Pungartnik M.: Svet je lačen - Založba Obzorja 1985 Vokač - Medic Z.: Parpurgi - Založba Obzorja 1985 Ivanji I.: Dioklecijan - Založba Obzorja 1985 Krišelj M.: Zlata naveza - Založba Obzorja 1985 Hochhuth R.: Ljubezen v Ncmčiji - Založba Obzorja 1985 Stevvart F. M.: Neuklonljivi - 1. in 2. knj. — Založništvo trža- škega tiska 1985 Družba, znanost, tehnologija - Zbornik razprav - Delavska enotnost 1982 Andrejčič A. - A. Bleiweis...: Delitev po delu in rezultatih dela - Delavska enotnost 1984 Na poti v inovacijsko družbo - Komunist 1984 Rotar B.: Risarji, učenjaki - Ideologije v urbanizmu - Delavska enotnost 1985 Schlolaut W. - K. Lange: Kunčereja - Kmečki glas 1985 Strosack B.: Ribje jedi - Centralni zavod za napredek gospodinj-stva 1985 Jaeger H.: Amok - Založništvo tržaškega tiska 1985 Bitenc J.: Sonce se smeje - Založništvo tržaškega tiska 1985 Gale C: V ognjenem vrtincu - Delavska enotnost 1984 Bračun A. — H. Kaputi: Test iz prometnih predpisov... Delavska enotnost 1985 Pavlihova pratika 1985 - ČP Pavliha - Delo 1985 Vipotnik J.: Soncu naproti - Državna založba Slovenije 1985 Ovsec J.: Sama radost bivanja - Državna založba Slovenije 1985 Marković D. - N. Milovanović...: Bojevniki za mir, 1. in 2. knj. — Mladinska knjiga 1984 Kocbek E.: Strah in pogum - Mladinska knjiga 1984 Erjavec A.: O estetiki, umetnosti in ideologiji - Cankarjeva založba 1983 Wiirmli M.: Mala enciklopedija narave - Kmečki glas 1984 Ovsec D.: Zelenjavne jedi - Centralni zavod za napredek gospo- dinjstva 1984 Tomić M.: Matematika, Diferencijalne jednačine... Svjetlost 1984 Musek J. - V. Pečjak: Psihologija - DDU Univerzum 1984 Košmelj B.: Statistika - DDU Univerzum 1984 Koman L. - Perenič...: Uvod v pravo - DDU Univerzum 1984 Jokai A.: Jakobova lestev -- Pomurska založba 1984 Hemingway E.: Med lovom in vojno - Založba Obzorja 1985 Novak M.: Kristina - Založba Borec 1985 Ribićič D. - Vera: Zaupanje - Založba Borec 1985 Lubej F.: Za sokolskim praporom - Založba Borec 1985 Vandot J.: Daleč od Prisanka - Založba Borec 1985 Gantar P.: Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje - Univerzi- tetna konferenca ZSMS 1985 Naša nova »stara« šola Osnovna šola Toma Brejca (do 6. februarja 1964 osnovna šola Kamnik II.) bo letos praz-novala 43-letnico. Zgradili so jo med vojno — Nemci, leta 1942. Po vojni so jo Kamničani obnovili in v njej se je začel reden pouk. Minulo jesen nas je pričakalo nemajhno presenečenje, ko smo godrnjajoč nad končanimi počit-nicami stopili v našo »tastaro« solo. Nič več starih lesenih stop-nic, nak, zdaj so bile tu svetleče se nove, marmornate, ob hodni-kih železna ograja (dokaj pripravna za drsanje) in tuđi stene! Vse so bile na novo prebarvane, v visini, v visini naših glav pa je bil nalepljen tapison za zamljevi- Zakaj ne bi vozil hlapon ? Trenutno je zelo aktualen kamniški vlak, točneje vožnja ob sobotah. V teku je dogovarjanje, da bi vozil vlak tuđi do Kamnika in ne samo do Jarš. V zvezi s tem predlagam (predlog je ver-jetno z dobro voljo tuđi uresnič-ljiv): Kamnik kot turistično mesto z razgibanim zaledjem potre-buje še nekaj posebnega in zarii-mivega. To bi bila prav gotovo sobotna in nedeljska vožnja s hlaponom - vlakom s parno lokomotivo. S kamniške železni-ške postaje pa bi izletniki naprej potovali z avtobusom. Seveda bi bile ostale vožnje vlaka ob sobotah na motorni pogon - ali pa tuđi ne ... PoB de, slike, spise ... Tuđi sanitari-je so prenovili in razrede. »Ta-stara šola« je postala nova, sicer le znotraj, ampak drugo še priđe... Nenadoma pa so se na račun nove notranjščine pojavile kritike. Seveda, ni se več dalo divjati po hodnikih, se naslanjati na ograje in stene in podobno. Treba je bilo paziti na solo in na disciplino. Čelo po zvočniku se je nekajkrat slišalo takšno obve-stilo. Nekje sredi šolskega leta so prišli delavci in okoli sole začeli postavljati odre. Nekdo je šepnil in novica se je kot blisk razširila po štali: »Novo pročelje bodo naredili!« In so ga tuđi naredili: Naša šola je zdaj bela, bela kot sta v blizini zdravstveni dom in OŠ Frana Albrehta. Prej je bila zelena. Dela, ki so se vlekla od aprila, še zdaj nišo končana. Ni novo le pročelje, na novo so prebarvali vse okvire oken, prenovili tuđi telovadnico in uredili pokrito kolesarnico. Tako je naša »tastara« šola res postala nova, vendar se je vzde-vek še drži. Kot smo bili prej navajeni na staro' notranjost, smo se prilagodili novi, ki je lep-ša in uporabnejša. Naj za konec nanizam še nekaj misli mojih so-šolk in sošolcev: PRIMOŽ: Ah, saj veš, kako je to. Dvorezen meč, najprej je v redu, ker je novo in lepo, treba je pa tuđi paziti, ne... BORIS: Ja, meni je všeč. SIMONA: Znotraj je zelo le-pa, ampak fasada je bila pa bo-ljša prejšnja! JUDITA: Kljub temu, da je zdaj tako rekoč nova, bo zame ostala enaka kot prej - stara, domaća šola. ANDREJA: Za zdaj je šola vsa svetla in sončna, a lepo bi bilo, da bi taka tuđi ostala! Vsi učenci smo hvaležni obća-nom za zbrana sredstva, delav-cem, posebno pa tovarišu ravnatelju za vso zavzetost pri izvaja-nju del. METKA TUŠAR, 6. b OŠ Toma Brejca, Kamnik Razsvetljava ni dovolj S postavitvijo luči na Steletovi ulici smo stanovalci blokov ob tej ul[ci dobili svetlejšo pot v pri-hodnost, delavci in šolarji pa varnejšo pot v službo oziroma solo. Čeprav smo vesli, popolno-ma zadovoljni še nismo. Cestišče in pločnik sta lepo razsvetljena, tako da se še bolj opazi manjka-joče prepotrebne talne označbe in prehodi za pešce, da o znaku za dodatno omejitev hitrosti ne govorimo. Steletova ulica je kar precej živahna in to ne samo ob koni- cah in ob uradnih urah v SKG (o tem smo že pisali v Kamniškem občanu). Zanimiva in živahna je tuđi ob drugih urah in ob koncu tedna. Tako smo lahko na njej videli kolesarje pred dirko v spo-min Slavka Jesenovca (za ogre-vanje), motoriste ob super moto slalomu, gasilce ob občinskem tekmovanju in še kdaj. Še bolj živahno pa bo ob zgra-ditvi trgovine, servisnih lokalov otroškega vrtca, • garaž, •igrišča... Kdaj? PoB POROKE GERBEC Silvester, strojni delavec iz Pšajnovice in VRHOVNIK Anica, delavka v Jati iz Tunjic; RODE Ciril, strojni ključavničar iz Šmarce in SOD-NIK Helenca, skladiščna delavka iz Viševce; PIKL Jože, delavec iz Kamnika in SUŠNIK Vil-ma, vtiskovalka keramike iz Go-diča; ALEŠ Silvo, mizar iz Mengša in SPRUK Zdenka, kuh. pomoćnica iz Krivčevega; KERZIČ Janez, avtomehanik iz Vodič in KRT Ema, ekonomski tehnik iz Mekinj; RAK Jožef, barvar iz Porebra in LONČA-RIČ Anka, adjustirka iz Zgor-njih Stranj; HRIBAR Darko, vodovodni instalater iz Kamnika in MIVŠEK Metka Marija, ekonomski tehnik iz Pšate; LAJMIŠ Pavel, strojni ključavničar iz Laz v Tuhinju in BAJDE Marta, ekonomski tehnik iz Laz v Tuhinju; PETEK Franc, strojni ključavničar iz Godiča in RUTAR Darja, prodajalka iz Godiča; DROLC Jožef, šofer tovornjaka iz Raven pri Šmartnem in RAK Nada, tkalka iz . Vasena; ČE-LESNIK Tomislav, miličnik iz Jesenic in HOČEVAR Ksenija, prodajalka iz Mekinj; MIHO-LJEVIČ Sandi, monter ogrev. naprav iz Kamnika in TRO-BEVŠEK Valentina, šivilja iz Kamnika; KVEDER Vladimir, avtoličar iz Prevoj pri Šentvidu in KAJBA Marija, frizerka iz Mekinj; PAVRIČ Igor, ekonomski tehnik iz Most pri Ko-mendi in ŠTESL Zdenka, ekonomski tehnik iz Suhadol; POD-BREŽNIK Igor, dipl. ing. stroj-ništva iz Kamnika in VUKMIR Breda, študentka filozofske fakultete iz Duplice; URŠ1Č Igor, tehnolog iz Kamnika in VID-MAR Maja, saldokontist iz Godiča 6 KAMNIŠKI OBČAN / 8. JULI JA 1985 OBČINSKI SINDIKALNI SVET Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnikih Kamnik Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih Kamnik objavlja na podlagi določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 7. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji JAVNI RAZPIS za odobritev posojil iz namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih. Na razpolago je znesek v visini 5.500.000 din Pogoji: 1. Na razpisu imajo pravico sodelovati delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih v občini Kamnik. 2. Prosilcem se lahko odobri kredit v največjem znesku: - za nakup stanovanja v etažni lastnini 80% od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi, - za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše največ 60% od predračuna, v mejah veljavnih stanovanjskih standardov. 3. K vlogi na razpis morajo prosilci predložiti: - kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini, če gre za nakup stanovanja, - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi, potrdilo o lastništvu, zemljiškoknjižni izpisek, če gre za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše, - potrdilo o osebnem dohodku prosilca ih ostalih družin-skih članov. Prosilci morajo svoje prošnje dostaviti v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Obrtno združenje Kamnik, Kolodvorska 4, kjer dobijo tuđi obrazce k prošnji. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih Kamnik /© ljubljanska banka Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1 Svet delovne skupnosti poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge I. dveh pripravnikov s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe, ekonomske usmeritve. Delovno razmerje borno sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom. II. enega pripravnika s končano III. stopnjo strokovne izobrazbe, (poslovni manipulant). Delovno razmerje borno sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom. - Prijave z dokazili o izpolnjevanih pogojih pošljite 8 dni po objavi na naslov LB GB PE Kamnik, Tomšičeva 1. DOM UPOKOJENCEV KAMNIK Neveljska pot 26, KAMNIK na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: 1. 2 medicinskih sester za določen čas za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu Pogoji: - srednja zdravstvena šola - trimesečno poskusno delo - osnovni neto OD 45.980 2. 5 negovalk za nedoločen čas - končana šola za bolničarje - dvomesečno poskusno delo - osnovni neto, OD 36.621 3.1 sobarico za nedoločen čas Pogoji: -osnovna šola - enomesečno poskusno delo - osnovni neto OD 26.041,50 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26. Prodam generalno popravljen pralni stroj super avto-matik PS 664 BIO S in električni kamin. Tel. 832-037 od 19. do 20. ure. Servis avtogum in avtopralni-ca »Sitar« je odprta vsak dan od 7.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Se priporočamc! DONIT^) Donit Medvode, n. sol. o., TOZO Kemostik Kamnik, n. sub. o., Moljkova pot 10, Kamnik ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: — razdeljevanje obrokov prehrane In vođenje evidence ter blagajne Pogoji: - ustrezna šola živilske smeri (IV. stopnja zahtevnosti) — tečaj iz higienskega minimuma - eno leto delovnih izkušenj Poseben delovni pogoj - deljen delovni čas Delovno razmerje borno sklenili za nedoločen čas, S polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženimi dokazili v roku 8 dni na naslov: Donit TOZD Kemostik, Kadrovsko splošni oddelek, Žeb-Ijarska pot 5, 61240 Kamnik. DONIT #) Donit Medvode, n. sol. o., TOZD Trival Kamnik, n. sub. o., Kamnik, Žebljarska pot 5 ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: diplomiranega inženirja strojništva (en delavec) za opravljanje del in nalog: - vođenje, organiziranje, koordiniranje in kontroliranje del storitvene dejavnosti - 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih strokovnih del ih Objavlja naslednja prosta dela in naloge: strugarja, ključavničarja ali orodjarja (već delavcev) za opravljanje del in nalog: - navijanje profilov Iz kompozitnih materialov - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje borno sklenifi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili v 8 dneh na naslov: Donit, TOZD Trival, Kadrovsko splošni sektor, Žebljarska pot 5, 61240 Kamnik. V SPOMIN 3. junija 1985 je minilo leto dni, od kar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica . FRANCISKA STELE Spoznanje, da smo ostali sami, je še vedno boleče. Skriv-nostna lepota njene dobrote in ljubezni bo še naprej živela med nami. Za zmerom bo ostal spomin nanjo. Prižiganje sveč in prinašanje cvetja nam je v nepozabno tolažbo. Hvala tuđi tištim, ki ji prinašate cvetje in prižigate svece v njen spomin. Njeni Podboršt, Mekinje, Zg. Brnik, Gmajnica ZAHVALA Maja nas je po težki in hudi bolezni zapustil dragi mož, ati, stari ati, brat, zet, svak in stric VIKTOR SITAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sode-lavcem, soli Toma Brejca, DO Utok Kamnik, Konus Ljubljana, posebej pa DO Titan Kamnik za pomoč, podarjeno cvetje in vence ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo tuđi dr. Kocutarju, tovari-šu Modicu za lep govor, pevcem za zapete žalostinke in g. dekanu za tako čustven obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Vir, Godič, maja 1985 Komisija za delovna razmerja Tovarne pogrebne opreme »Menina«, Šmarca 32, Kamnik objavlja prosta dela in naloge snažilke Pogoj za sprejem: končana osnovna šola. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom. Vse zainteresirane naj prijave pošljejo na gornji naslov oz. se osebno oglasijo v DO. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, dobre mame, babice in prababice APOLONIJE SUŠNIK iz Olsevka se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali ter ji v slovo darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku za besede slovesa, vsem pevcem za ubrano petje, Mengeški godbi za njene žalostinke, praporščakoma, duhovniku za pogrebni obred. Za njo žalujejo: sin Andrej, hčerke Pavla, lozi in Ivanka z družinami in sestra Katja Olševek, 23. junija 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE PANČUR roj. Berlec, iz Olševka 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Kralju za večletno skrbno zdravniško pomoč in patronažni sestri ter g. župnikoma in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo spremljali na njeni zadnji poji. Žalujoči: vsi njeni Olševek, Hrib, Ljubljana, Vrhpolje, Kamnik, Gorje, junij 1985 V SPOMIN Ob potoku žuborečem, drobnih rožic bom nabral, jih ponese! kraj nesreće, tja na grob se bom podat. 4. julija je minilo leto dni, odkar nam je kruta usodc iz naše sredine iztrgala dragega sina, brata in strica JANEZA SUŠNIKA ml. iz Rožlčnega 5 V prebujajočem julijskem jutru se je pretrgala nit tvojega mlađega življenja. Cesta je zopet terjala svoj davek. Za vedno je prenehalo biti življenje dveh mladih fantov, prijateljev in sodelavcev. Spomin nate bo v naših srcih vedno ostal živ. Praznina v našem domu je nenadomestljiva, po-grešamo tvoje pridne roke, veselo srce in širok nasmeh. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obisku-jete njegov grob, prinašate cvetje in prižgete svečko. Vsi njegovi Rožično, Crna ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi žene, mame, stare mame in sestre FRANČIŠKE VRANKAR iz Lok 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem iz DO Titan, Stol, Integral za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste se naši mami poklonili v spomin. Naš tihi dom je ostal nema priča, da naše mame ni več med nami. Žalujoči: vsi njeni V juniju 1985 _1 Jamarji na nemškem Krasu Občinska reprezentanc« s selektorjem Šlapnlčarjent Nogometno prvenstvo osnovnih šol V okviru nogometnega prvenstva OŠ SR Slovenije za šolsko leto 1984/ 85 je bilo aprila in maja v organizaciji NK Kamnik uspešno izvedeno občin-sko, medobčinsko in regijsko tekmo-vanje. Na Stadionu prijatejjstva v Mekinjah so se pomerili učenci VII. in VIII. razredov osnovnih šol in dosegli naslednje rezultate: Na občinskem prvenstvu 1. kolo: OŠ F. A. : OŠ K. M. 3:3, OŠ TB : OŠ KB 10:0, 2. kolo: OS FA : OŠ KB 5:0, OŠ TB : OŠ KM 6:1, 3. kolo: OŠ FA : OŠ TB 1:4, OŠ KM : OŠ KB 3:0 (p. f.) Na 6 tekmah je padlo 36 golov ozi-roma 6 golov na tekmo. Od doseže-nih golov sta bila 2 avtogola in 3 priz-nana p. f. gola na tekmi OŠ K. M. : QŠP K. B., ki ni bila odigrana spričo »nesklepčnosti« ekipe OS Kamniške-ga batatjona iz Stranj. Strelci: 5. golov Dobnikar (TB), 4. golov Praštalo (FA), 3. golov Hribar, Osolin in Pirš (vsi TB),-2. golov Povšnar (K. M.), Zavri, Barišič in Lanišek (TB) ter Ramuta (FA), 1. gola Fišer in Slapnik (FA) ter Prelog (K. M.). Lestvica: OŠTB 3 300 20:2 6 OŠ FA 3 111 9:7 4 OŠ KM 3 111 7:9 4 OŠKB 3 003 0:18 0 Na medobčinskem tekmovanju v okviru 10. skupine naj bi se pomerile reprezentance občin Domžale, Litija in Kamnik in sicer pod imeni šol zmagovalk na občinskih prvenstvih. Reprezentanca občine Litija se ni udeležila tekmovanja, tako je o zma-govalcu odločalo srečanje reprezentanc Domžal (OŠ Radomljske čete) in reprezentanco Kamnika (OŠ Toma Brejca). Zmagala je ekipa OŠ Toma Brejca z 1:0, zmagovalni zadetek je dosegel Boštjan FIŠER (FA). Reprezentanca občine Kamnik je nastopila v naslednji postavi: 1. Miro Cipar (TB), 2. Sandi Torkar (FA), 3. Rok Ravnikar (FA), 4. Igor Rijavec (TB), 5. Tomaž Praštalo (FA), 6. Igor Barišić (TB), 7. Peter Dobnikar (TB), 8. Tomaž Zavri (TB), 9. Boštjan Fišer (FA), 10. Robi Osolin (TB), 11. Primož Trtnik (FA), 12. Tone Vinković (TB), 13. Robert Vrankar (TB), 14. Peter Tomšič (TB), 15. Martin Ramuta (FA), 16. Jože Lanišek (TB). Na regijskem oziroma četrtfinal-nem tekmovanju so nastopili zmago-valci medobćinskih tekmovanj Ljubljane, Kranja ter Domžal, Litije in Kamnika. Zmagala je reprezentanca Kranja (OŠ France Prešeren), ki je premagala reprezentanco Ljubljane (OŠ Danilo Kuhar) z 2:0 ter reprezentanco Domžaie-Kamnik (OŠ Toma Brejca) s 3:0. Mladim Kranjča-nom smo športno zaželeli uspešne na-stope v nadaljnem tekmovanju. Za reprezentanco Kamnik—Domžale, ki je tekmovala pod imenom OŠ Toma Brejca, so nastopili: Miro Cipar, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Andrej Jerič, OŠ Šlandrove brigade, Domžale, Peter Tomšič, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Igor Barišič, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Tomaž Praštalo, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, Robi Osolin, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Matjaž Moćnik, OŠ Josip Broz Tito, Domžale, Tomaž Zavri, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Uroš Grošelj, OŠ Radomeljske čete, Ra-domlje, Marjan Hribar, OŠ Josip Broz Tito, Domžale, Igor Rijavec, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Tone Vinkovič, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Boštjan Fišer, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, Primož Tratnik, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, Robert Vrankar, OŠ Toma Brejca, Kamnik, Sandi Torkar, OŠ Frana Albrehta. Selektor občinske reprezentance je bil Jure Slapničar, medobčinske pa Bogo Deisinger in Jure Slapničar. Lansko tekmovanje je občinska reprezentanca zaključila na medobčinskem nivoju. Letos se je prebila do četrfinala. Kako bo v šolskem letu 1985/1986 borno še videli - lahko se uvrstimo še bolje. M. DESNICA Zvezna republika Nemčija v svetu ni kdove kako znana po jamskih ob-jektih in kakšnih rekordnih dolžinah. Le malo pa nas je vedelo, da ima kljun temu /eto veliko jam, posebno v predelu zahodne Bavarske. Jame so manjše, nekaj pa jih je globokih tuđi do 200 metrov. Da bi bolje spoznali ta svel, smo jamarji iz Kranja, Domžal in Kamnika organizirali »žepno« odpravo na Švabske Albe. Dvanajst članov je v dneh od 27. aprila do 5. maja obiskalo 8 jam pod vodstvom arheologa dr. Acija l.ehna iz Skofje I oke. bil je student in se je izpopolnjeval prav na tem terenu pred 30 leti. Na prvem postanku v ZRN smo se spomnili nacističnih strahot in obiska-li Dachau. Ko smo bili že v taborišču, smo ugotovili, da je bilo osvobojeno na isti dan pred 40 leti. Pot nas je vodila dalje proti zahodu preko Augsburga in Ulma v Laichin-gen. V Ulmu smo se za kondicijo podali na najvišji zvonik na svetu (161 m). Prav letalski je bil pogled na me-sto in obširno bavarsko pokrajino; še najbolj spominju na našo Dolenjsko. Zvečer smo prispeli do jamarskega doma pri jami Scherletshohle v Laic-hingenu. Prisrčno so nas sprejeli kolegi, nemški jamarji. Zaradi sneženja in nizkih temperatur smo prenočevali v jamarskem domu, kjer smo si tuđi pripravljali hrano. Naslednji dan smo obiskali jamo Tiefenhohle blizu Westerheima. Nad jamo je zopet jamarski dom, kjer hra-nijo kataster vseh jam s tega območ-ja. Vse je zelo skrbno urejeno, raču-nalniško vodeno z nemško natanč-nostjo. Izredno lepa je bila BSrenho-hle - medvedja jama. Pravo pokopa-lišče jamskih medvedov, katere je siga že delno prelila. Gutenberger H6-hle je bila jama, dolga kar 2000 me- trov. Ogledali smo si še vulkanski krater Randecher Maar in muzej fosi-lov Holzmaden. To je verjetno naj-lepši muzej fosilov in okostij predpo-topnih živali izpred 180 milijonov let. Opazovali smo, kako še danes odko-pavajo ta okostja v bližnjem kamno-lomu. Poleg živali so odkrili še veliko morskih lilij in drugega rastlinja. Povzpeli smo se do večjih zijalk, kjer so med sistematičnimi izkopavanji našli veliko orodja in ostankov pra-človeka iz istega obdobja kot v naši Potočki zijalki. Za prvega maja je bila akcija v 70 metrov globoko brezno Totsburger Schaht. Lepo zasigana jama z nekaj zavitimi pasažami in manjšimi brezni. Povabili so nas v slikovni šolski cen-ter Daimler-Benz. To je kompleks ' zgradb z najsodobnejšimi didaktični- | mi pripomočki in spremljevalnimi objekti (bazen, športna hala). V tem | centru se bodoči strokovnjaki Merce-deza izpopolnjujejo po mesec dni. Pozabili nismo tuđi na našega rojaka Primoža Trubarja. Obiskali smo njegov dom v Tiibingenu in bližnjo vas Derendingen, kjer je pridigal. Malo stran je bilo slikovito staro mesto Blaubeuren z izvirom Blavtop. To je izvir reke z jezerom, kot naše Divje jezero pri Idriji. Pokazali so nam tuđi ■ grad Lichtenstein, kjer so se tiskale Trubarjeve knjige. Na skupnem spoz- i navnem večeru smo nemškim jamar-jem pokazali diapozitive iz naših jam in zavrteli film. Pot smo zaključili z zadnjim postankom v Wermu v Astriji. Bogatejši za nova spoznanja in doživetja smo zaključili 2000 km dolgo pot. Jamarje iz Laichingena smo povabili v Kamnik in v naše jame . Tuđi kombi je dobro prevozil vse snežne zamete in prelaze. Upamo, da se borno z njim še lahko podali novim raziskavam naproti. D. D. Tekmovanje miličnikov v malem nogometu Maja praznujejo delavci, zaposleni v organih javne varnosti, 13. maj, dan varnosti. V tem mesecu je tuđi praznik mladosti. V počastitev obeh praznikov so se na športnih igriščih v malem nogometu srečali delavci UNZ Ljubljana - okolica, UNZ Ljubljana, PM Domžale, PM Vrhnika, PM Logatec, PM Litija, PM Grosu-plje, PM Ribnica, PM Kočevje, PM Vodovodna Ljubljana in domačini, PM Kamnik. Organizator je vsako leto druga postaja milice. Letos so zelo vzorno in prijetno turnir organizirali Kamničani. Tekme so bie na igrišču ZUIM in ŠD Nevlje. Finalna tekma je bila pri ZUIM, kjer je bila podeli-tev pokalov in družabno srečanje. Preko 120 igralcev je bilo zelo zadovoljno z organizacijo turnirja in s sa- mim mestom srečanja, to je Kamni-kom. Svoje pa je prispevalo tuđi odlično vreme. Pokale je podclil komandir PM Kamnik Franc Potočnik in to: 1. mesto GROSUPLJE 2. mesto DOMŽALE 3. mesto KAMNIK Pokal za FAIR PLAY je dobila ekipa PM Logatec. Tretje mesto za Kamnik so dosegli: Marinič, Logar D., Kolar D., Logar J., Strgar S., Bleje M., Brinovec J., Kranjec R., Čučko F. Delavci PM se vsem delov-nim organizacijam, posameznikom in klubom, ki so pomagali k uspelemu turnirju, iskreno zahvaljujejo. FRANC PESTOTNIK Športna kultura V zadnjih kolih različitih športnih tekmovanj, na različnih nivo jih, prihaja do zapletov, predvsem pa do neverjetnih rezulta-tov. Časopisi poročajo o svetovnih»rekordih« v doseganju potrebnih rezultatov za uvrščanje v višji rang tekmovanja oziroma v borbi za obstanek. Tako je npr. rokometni klub Vardar prema-gal Metalurg z 69:11, ničmanj pa ni za dosežkom zaostal njegov tekmec uroševski Borac, ki je premagal Partizana 50:19. Za tekmovalno komisijo iziđu ništa bila nič posebnega, obe tekmi je registrirala in Vardar je postal prvoligaš. Komisija, tako kot je pri nas že v navadi, ni imela dokazov, za nepravilnosti, pa tuđi ' posmeh javnosti ni vplival na odločitev tekmovalne komisije. Vmes je poseglo predsedstvo rokometne zveze Jugoslavije, ki je odločilo, da v prvo ligo ne bo napredoval noben klub iz južne skupine druge lige. Zdravo pamet in veliko mero športne morale je pokazalo vodstvo beograjskega Partizana, kije iz kluba izklju-čilo 4 rokometaše, ostale pa kaznovalo z ukori. Take zanimivosti se kažejo tuđi v nekaterih nižjih rangih , tekmovanja, kot je npr. območna slovenska nogometna liga. Tuđi tu je zadnje kolo odločalo o tem, kdo bo novi republiški ligaš slovenske nogometne lige. Tako NK »STOL« kot tuđi NK »DOMŽALE« sta vzadnjem kolu gostovala v Novem mestu in v Medvodah in tuđi tu je bila potrebna zmaga s kar najvišjim rezultatom, kajti razlika v golih naj bi odločale o tem, kdo bo prihodnje leto igral v SNL. Nogometaši STOLA so to srečanje izgubili z rezultatom 1:0, medtem, ko so nogometaši Domžal' zmagati z rezultatom 5:0 in se uvrstili v slovensko nogometno, ligo. Čestitke! Dvomiti v regularnost tekme je tuđi tu nesmisel, saj je tekmovalna komisija rezultat potrdila, v delo komisije pa tuđi ne gre dvomiti, kajti nasprotno mišljenje bi imelo lahko negativne posledice. Poročevalci s tekme pišejo, da so nogometaši Medvod od vsega začetka igrali zelo zavzeto in podjetno. Čuditi se je le, da so kljub tej zavzetosti že vzačetku tekme prejeli zadetek. Resje, da se tuđi to dogaja. Podatek, da so nogometaši Medvod na domaćem igrišču v celotnem prvenstvu izgubili poleg tekme z Dotnžalami samo še eno tekmo, govori o tem, da je moštvo Domžal toliko boljše, ali pa domačini nišo bili razpoloženi za igro. Vprašanje je samo zakaj! Tuđi predzadnje kolo je bilo zanimivo, ko govorimo o igri moštva Domžal, ćelo v dnevnem časopisju (Dnevnik) smo čitali o zastrupljenem vratar ju Jesenic. Očitno je pojedel nekaj nepri-mernega. Nekomu nekaj očitati, česar ni storU, pomeni obrekovanje, zato navajam gola dejstva, dejstvapa so osnova za razmišljanje, razmišljanja pa nimamo vsi enaka. Vsekakorpa ne gre dvomiti o tem, kakšno mišljenje imajo nogometaši Stola in kakšno nogo-metaši Domžal. Gotovo pa nimajo enakega. Po vsem, kar smo lahko prečitali v dnevnem časopisu in kar borno še lahko po zaključku v nogometnih ligah, bi lahko govorili o nečednih poslih. Sankcij, kot je to v navadi, verjetno ne bo, pa tuđi te ne bi resile omenjene problematike jugoslovanskega *°rta> JOŽEARKO Uspešne sindikalne igre v kegljanju Občinski sindikalni svet Kamnik, prireja v organizaciji Kegljaškega kluba Kamnik vsako leto sindikalne športne igre v različnih športnih disci-plinah. V kegljanju so bila športna srečanja za leto 1985 od 20. maja do 29. maja 1985. Sindikalnih športnih iger se je ude-ležilo zelo veliko članov sindikalnih organizacij. V ekipnem tekmovanju je sodelovalo: a) 14 moikih ekip z nad 90 nasto- Smučanje na razpotju Pred letom dni odbor alpske sekcije SK Kamnika ni sprejel programa strokovnega sveta, ki je zahteval timsko delo trenerjev, njihovo dopolnil-no izobraževanje, postavil jasne cilje in kriterije za tekmovalno smučanje v občini, razširitev tekmovalnih vrst v okviru občinske selekcije in dal naj-večji poudarek usmeritvi sredstev za cicibane in alpsko solo. Vodstvo kluba je za te odločitve na sestanku s starši prevzelo tuđi odgovornost. Zaradi tega sta odstopila vodja strokovnega sveta in predsednika ZTKO in vodja ekipe cicibanov, ki sta menila, da pomeni odločitev vodstva kluba korak nazaj v primerjavi s preteklim letom in hkrati ne omogoča kvalitet-nega napredka pri delu in rezultatih v alpskem smučanju v Kamniku. Posledice te odloč^ve odbornikov alpske sekcije so slabi letošnji rezultati veči-ne mladih kamniških smučarjev, ki v slovenskem merilu nišo napredovali, temveč ćelo nazadovali. Od 25 tek-movalcev selekcije SK Kamnika so napredovali le Šaša Globočnik, Polo-na Perne, Samo Šuštar, Matej Božič-nik in Tomaž Okom, ki je trenutno tretji ciciban v Sloveniji in s tem kandidat za pionirsko reprezentanco. Vendar pa je še njihov napredek . manjši kot je povprečni napredek najboljših v njihovih kategorijah. Če k temu dodamo, da je od 10 tekmovalcev ostalo v republiški selekciji samo še pet, alpska šola pa je v Kamniku delala najslabše, saj so v tej sezoni med najmlajšimi zmagovali cicibani in cicibanke Stranj in Komende, po-tem delo in odločitve ne opravičujejo porabljenih sredstev. Pri tem je 75% dobljenih sredstev klub porabil za delo profesionahiega trenerja, 15% za delo amaterskih trenerjev, ostali del pa za kotizacije tekmovalcev. Sredstva za prevoze so zaslužili starši z delavnimi akcijami, oni so morali nositi tuđi vse ostale stroške, ki so narasli skupaj z opremo na več kot 100.000 din. Ob slabi zimi in neenakopravnih pogojih s tekmeci so posledice nujne, saj je naše alpsko smučanje eno red-' kih, ki je v vseh kategorijah v samem svelovnem vrhu in seveda stranskih poti ni. Edini merili sta kvalitetno in zadostno delo. Kamniški smučarji pa predvsem zaradi neurejenih finančnih razmer nišo primerno vadili v predsezoni, pa tuđi vadba ni bila dovolj ka-kovostna. Brez ustreznih pogojev za delo, kvalitetne izbire in selekcije tekmovalcev ter prizadevanja vseh te-lesnokulturnih struktur in delovnih organizacij, brez dobro organizirane-ga in strokovnega dela ni moč priča-kovati nadaljnjega prodora mladih kamniških smučarjev v slovenski vrh. To so žal po izgubljenem letu spoznali tuđi v SK Kamniku, saj so se z enakimi problemi srećali tuđi smučar-ski tekači, ki so ob menjavi generacij pričeli z ambicioznim delom, seveda v mnogo lažji konkurenci in boljših pogojih kot jih imajo alpski smučarji. Ponovno so ustanovili strokovni svet, ki želi nadaljevati edino mogočo pot za napredek smučanja v Kamniku, ki pa je bila v škodo mladih smučarjev prekinjena. Svet se je moral že v začetku sezone spopasti z neureje-nimi razmerami v sekciji, nedelav-nostjo in nerazčiščenimi finančnimi zagatami, ki so posledica slabe organizacije in koordinacijo dela v in med sekcijami, privatiziranjem posamez-nih funcionarjev kluba, nezakonitim poslovanjem in nekontroliranim ko-riščenjem družbenih sredstev. Vendar pa prizadevnost mladih tekmovalcev in trenerjev, pripravlje-nost staršev tekmovalcev, ob splošni družbeni pomoči in spremenjenih sta-liščih do smučarskega športa, še daje upanje in priložnost za vidnejše rezultate smučarjev. Sedanje stanje: majhna baza kvalitetnih smučarjev, netimsko in premalo poglobljeno strokovno delo brez stalne vzgoje novih tekmovalcev in kadrov ne opravičujejo niti porabe sedanjih sredstev. Prav gotovo pa ni pričakovati normalnega dela, če mo-rajo trenerji zalagati denar za tekoče delo in udeležbo na tekmah, saj jim je klub trenutno dolžan več kot 180.000 din. Zaradi takih razmer je strokovni svet izrekel nezaupnico sedanjim članom alpske sekcije, prav tako kot tekači IO kluba, oboji pa tuđi zahteva-jo odgovornost za sedanje stanje in nerazčiščen finančni položaj in poslovno nedisciplino. Na skupnem sestanku odbora alpske sekcije in staršev tekmo-vakev (12. 6. 85) ob zaključku sezone odbor ni pripravil poroči-la o delu, ki bi ga moral pripraviti profesionalni uslužbenec, niti obračuna porabe družbenib sredstev in sredstev iz prispevka star-šev. Zato je nekaj staršev protestiralo in takoj zapustilo sesta-nek. Tuđi nadzorni odbor ni pripravil pregleda obračuna akcij za dodatno. pridobivanja sredstev, ki so ga zahtevali starši. Vse to kaže, da sedanji samoupravni organi v SK Kamnik nišo sposobni urediti razmer v klubu in da je potrebna družbena pomoć in nadzor. Ni slučaj, da sedanji odbor v alpski sekciji ni več popo-len, saj sta zaradi takih razmer odstopila že dva člana. Zato tako alpski smučarji kot tekači ocenjujejo, da v sedanjih pogojih napredek ni mogoč. ZTKO Kamnik predlagajo sklic skupnega sestanka vseh smučarskih društev, sekcij in klubov v občini, ustanovitev občinske tekmovalne skupnosti, ki bi realizirala strokovne programe izobraževanja in šolanja v občinskem merilu preko PZ in tekmovalne programe preko občinske selekcije, ki jo bodo sestav-Ijali vsi najboljši tekmovalci v občini, ki pa bodo ostali člani svojih osnovnih organizacij. Tako združena sredstva pri ZTKO Kamnik naj bi se koristila le namensko na osnovi spreje-tih in skupno potrjenih programov vseh, ki se v občini ukvarjajo s smu-čanjem, le taka pot omogoča napredek smučanju v Kamniku, to je enot-no mnenje vseh, ki jim napredek smučanja v Kamniku kaj pomeni. V osnovnih organizacijah pa bi še na-prej potekalo organizirano delo na področju množičnosti in rekreacije. Tako zasnovo dela omogoča 80 va-diteljev in učiteljev smučanja v kamniških smučarskih organizacijah, ki redno organizirajo smučarske tečaje, poučujejo v soli v naravi in na zimo-vanjih, kjer se je letos zvrstilo kar 480 mladih smučarjev. Ti so dobra osnova za delo alpskih tekmovalnih šol, ki naj bi letos po enotnem strokovnem programu delovale v Tunjicah, Stra-njah, Crni, Nevljah, Selah, Tuhinju, Komendi in Kamniku, za kar bi 15—20 strokovnih kadrov zagotovilo redno vadbo 2x tedensko skozi vso sezono in vsaj 40 dni dela na snegu. Za to bo treba nujno urediti žičnico na Poljanah, medtem ko jo vsa ostala društva že imajo, kar ponovno kaže, da le v Kamniku nismo sposobni urediti niti najosnovnejših stvari. Za to je v celoti krivo in odgovorno sedanje vodstvo kluba, ki v zadnjih letih ni usposobilo svojih lastnih naprav v okolici Kamnika in te le propadajo. Rešitev je v tem, da jih prevzamejo zasebniki ali Komunalno podjetje, saj ni sprejemljivo, da te naprave rjavijo, otroci pa pešačijo ob njih. Ureditev teh osnovnih pogojev je osnova za uresničitev ciljev in kriterijev dela za tekmovalce v občinskem merilu, ki so: - uvrstitev 1 tekmovalca v reprezentanco (kandidat Tomaž Okorn) - uvrstitev 4—6 tekmovalcev v republiški selekciji od 15 do 30 mesta - zagotovni nemoten razvoj tehnike smučanja in motorično fizičnih lastnosti perspektivnim cicibanom in pionirjem v občini — omogočiti množično rekreacijsko vadbo v društvih na osnovi samo-finansiranja ah' lastnih ustvarjenih sredstev. Za vrhunske rezultate moramo naj-boljšim zagotoviti 110 dni treninga na snegu, od tega 60 dni v pripravljal-nem obdobju, kar brez opreme znaša ■ 35000 din na tekmovalca in 10-krat manj v alpski soli. Ker se nam takrat ponuja redka priložnost, da Kamnik uvrsti tekmovalca v reprezentanco v alpskem smučanju, strokovni svet javno poziva: ZTKO in SITKS Kamnik, da zato izdvojita rezervna sredstva in organizacijsko podpreta izvedbo občinske tekmovalne skupnosti Komunalno podjetje Kamnik omo-goči najboljšim v okviru občinske selekcije koriščenje žičniških naprav na Veliki planini, kar imajo v Sloveniji urejeni vsi klubi na svojih smučiščih ražen Kamnika. Javno pozivamo in prosimo DO Ti-tan, da še aktivneje podpre in prevza-me sponzorstvo nad najboljšimi tekmovalci v republiški selekciji in nad kandidati za reprezentanco, iz dela svojih reklamnih sredstev. Pozivamo vse DO in obrtnike, da del reklamnih sredstev uporabijo za reklamiranje svojih izdelkov preko smučarjev v občinski selekciji. Samo tak skupen nastop in združitev sil v Kamniku nam lahko prinese željene rezultate. Vsak drugačen korak pa pomeni odhod najboljših v druge klube. kar pa bi bil žal ponoven dokaz napak v preteklosti, da v Kamniku sami ne znamo in ne žmoremo skupnih moči, da bi ubrali rezultate sadov lastnega dela. Hkrati pa bo to vzelo volio še tištim, ki se še ukvarjajo z našimi otroci, saj je njihovo delo brez cilja m smisla. Upajmo, da borno tokrat skupno uspeli. 51V1 pajočimi. Najboljše rezultate so dosegle ekipe: 1. UTOK z 2286 podrtimi keglji, 2. Menina z 2270 podrtimi keglji, 3, Zarja z 2265 podrtimi keglji. 5 ženskih ekip z 18 nastopajočimi, ki so dosegle: 1. KIK z 946 pdrtimi keglji, 2. UTOK z 942 podrtimi keglji, 3. Upokojenke z 841 podrtimi keglji. b) posamezno je nastopilo: 84 članov. Najboljša mešta pa so dosegli: 1. Andrej Pestotnik Stol 426 kegljev, 2. Dragan Markovič Utok 422 kegljev, 3. Franc Novak Svilanit 420 kegljev. V posamičnem tekmovanju za članice je nastopilo 20 tekmovalk. Najboljša mesta so dosegle: 1. Majda Bele Graditelj 393 kegljev, 2. Olga Pivk Titan 377 kegljev, 3. Danica Volčič Eta 375 kegljev. c) V borbenih igrah je nastopilo 11 ekip z nad 100 člani. Najboljša mesta so dosegli: 1. Obrtniki 758 kegljev, 2. Titan 745 kegljev, 3. Utok 709 kegljev. ' Ob zaključku, ki so se ga udeležili tuđi številni ljubitelji tega športa, so najboljšim ekipam podelili pokale, najboljšim posameznikom in posa-meznicam pa medalje. Prireditelja je na zaključni prireditvi zastopa! sekretar občinskega sindikalnega sveta Darko Spruk. V celotnem sindikalnem tekmovanju v kegljanju za leto 1985 je sodelovalo skoraj 300 članov in ćlanic sindikalnih organizacij iz Kamnika. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanja. STANE SIMŠIČ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Za-rnik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.