Direktorica TV Primorke Nataša Nardin: »Z decembrom v Italiji slovenski televizijski mrk« >/15 Goriški Raštel čaka na pešce in izgublja nekdanjo podobo Primorski Nostalgija po prvi rebubliki Dušan Udovič Obiskati Izrael in države Bližnjega vzhoda nasploh je za slehernega državnika lahko silno občutljivo dejanje. Glede na zapletenost položaja, zaostrene varnostne razmere in desetletja nerešene navzkrižne mednarodne interese je izjemno zahtevno kakorkoli prispevati k umirjanju vselej tlečega konflikta med Izraelci in Palestinci, ki pogosto izbruhne v prave vojne operacije. Tako je bilo z izraelskim napadom na območje Gaze konec leta 2008 in v začetku lanskega leta, ko je izraelska vojska z letalstvom, topništvom in tanki spremenila palestinska naselja v kup ruševin. Napad nezaslišane krutosti je takrat stal življenja skoraj dvatisoč civilistov, med katerimi velikega števila otrok. Z zažigal-nimi fosfornimi izstrelki je izraelska vojska povzročila tako opustošenje, ga ga ne bo mogoče popraviti še veliko let. Svet za človekove pravice Združenih narodov je izraelsko ofenzivo obsodil kot zločinsko, kajti tolikšnega nasilja niso mogle opravičiti Hamasove rakete, ki so občasno padale na Izrael. Spomnili se bomo, da je bil Izrael tedaj deležen celo ostrih kritik Washingtona. Za predsednika italijanske vlade Berlusconija, ki je včeraj spregovoril v izraelskem parlamentu, je bil obsojani izraelski napad »pravična reakcija«. Resda je svojo izjavo na popoldanskem srečanju s palestinskim voditeljem Mazenom v svojem značilnem slogu nekoliko omilil, vendar ostaja vtis, da da njegov obisk, mimo vljudnostnih fraz, ni veliko prispeval k pomiritvi. A Berlusconi ni človek, ki bi zlahka padel v zadrego, saj je znal biti do izraelskega premierja Neta-nyhuja enako prijateljski kot že kdaj prej do njegovega zapriseženega sovražnika Gadafija. Vljudnost gostiteljev poleg tega ni mogla povsem prikriti njihove zadržanosti ob Berlusconijevem vztrajanju, naj Izrael čim prej postane polnopraven član Evropske unije. Kajti njegova vključitev v EU niti kot hipoteza še ni na koledarju Evropske Unije, poleg tega pa se z Združenimi državami Amerike tesno povezani Izrael za kaj takega niti ne poteguje. V takih okoliščinah se človeku skorajda poraja malo nostalgije po tako imenovani prvi republiki, ko je Italija s politiki Andreottijevega kova vendarle premogla neko bolj uravnoteženo zunanjo politiko, tudi v odnosu do nemirnih žarišč, kakršno je od nekdaj območje Bližnjega vzhoda. dnevnik ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 2010 Št. 29 (19.736) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Izglasovali zakon, ki premierja in ministre oprošča sodelovanja na procesih »Upravičena zadržanost« z blagoslovom poslancev Desna sredina glasovala za, leva sredina proti, Udc pa se je vzdržala ENERGIJA - Protislovno stališče desne sredine Dežela noče nuklearke na ozemlju FJK Tondo še vedno vztraja pri Krškem TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina noče jedrske centrale na svojem ozemlju, hoče pa za vsako ceno, da bi Italija z družbo Enel sodelovala pri načrtovani gradnji drugega reaktorja v JE Krško (na sliki). To sta včeraj spet potrdila predsednik Dežele Renzo Tondo in deželna odbor-nica Sandra Savino, ki odgovarja za energetska vprašanja. Stališče Tondove uprave je po mnenju levosredinske opozicije pre- cej protislovno. V desni sredini so nekateri že pozabili na ostre politične kampanje tržaške desnice proti krški nuklearki, češ da je nevarna in tehnološko nezanesljiva. Na 3. strani RIM - Italijanska poslanska zbornica je včeraj z glasovi desnosredinske večine ter ob nasprotovanju levosredinske opozicije in vzdržanju Udc izglasovala zakon o t.i. »upravičeni zadržanosti«, ki predsednika vlade in ministre oprošča sodelovanja na sodnih obravnavah. Za vladno večino bo zakon, ki bo zdaj romal v senat, omogočil premierju in vladi, da nemoteno opravljata svoje delo, medtem ko za levo sredino gre za »umor zakonitosti« le še za dodaten zakon »ad personam«, ki bo premierju Silviu Berlusconiju omogočil, da se izogne sojenju, s svojim zadržanjem pa dejansko blokira Italijo. Na 6. strani Seaway pripravlja »fešto« v Tržiču Na 4. strani Pokrajina Trst: vodnik za pravilno izbiro šole Na 7. strani Visentini potrjen na deželnem kongresu Uil Na 9. strani Tudi Števerjan s povišano stopnjo potresne nevarnosti Na 16. strani Topovska granata ranila delavca Na 14. strani Tanja Romano gostja Marzulla na RAI Na 19. strani BASAGLIA V Trstu velika konferenca, na RAI1 pa film TRST - Trst bo prihodnji teden gostil petdnevno mednarodno srečanje o mentalnem zdravju. V parku pri Sv. Ivanu pričakujejo več kot tisoč obiskovalcev iz štiridesetih držav, med njimi bodo tudi ugledni sociologi, filozofi, psihiatri in ekonomisti. Eden ciljev konference je zasnova mednarodne mreže služb za mentalno zdravje. Že to nedeljo in ponedeljek pa bo na vsedržavni televiziji RAI1 film o Francu Basa-glii in njegovi reformi, ki so ga posneli v Gorici in Trstu. Na 7. strani JEDRSKI PROGRAM ZDA zadržane do novih izjav Ahmadinedžada WASHINGTON - ZDA so se zadržano odzvale na torkovo izjavo iranskega predsednika Mah-muda Ahmadinedžada, da je Iran pripravljen na dogovor o izmenjavi svojega obogatenega urana z jedrskimi velesilami. "Če ima Iran kaj novega povedati, smo pripravljeni poslušati," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Mike Hammer. Kot je še dejal, ZDA pričakujejo, da bo Ahmadinedžad o spremembi svojega stališča obvestil Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Na 13. strani OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA SLOVENCEV V ITALIJI IZVEDBA: STUDIO ART Občinsko gledališče v Tržiču 6. februar 2010 ob 20. url Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Trstu, v Katoliški knjigarni v Gorici ter na sedežu društva Trinko v Čedadu. Skgz qzmjj Svet Slovenskih organizacij 'jBJJ Confederazioneorganlzzazlonl Slovene Društvo Slovensko gledališče Kulturni center Lojze Bratuž Glasbena Matica Kulturni dom Gorica Inštitut za slovensko kulturo SCGV Emil Komel SKSRD Tržič Slovenska prosveta Trst Zveza slovenskih kulturnih društev 2 Četrtek, 4. februarja 2010 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Predsednica hrvaške vlade na obisku v Berlinu Merklova in Kosorjeva tudi o slovensko-hrvaškem sporu Nemška kanclerka je hrvaško kolegico pohvalila za»pogumne korake« pri reševanju spora s Slovenijo BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je po včerajšnjem srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor v Berlinu pozdravila pomembne in pogumne korake, ki jih je Kosorjeva sprejela v zvezi z reševanjem hrvaško-slovenskega mejnega spora. Merklova je ob tem poudarila, da bo nemška stran poskušala opogumiti tudi Slovenijo, da te korake konstruktivno podpre. Kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, sta se Merklova in Kosorjeva dotaknili predvsem dvostranskih odnosov med Nemčijo in Hrvaško ter jih označili za zgledne, podobno raven odnosov pa bi državi po njunih besedah radi dosegli tudi na področju gospodarskega sodelovanja. Merklova je ob tem pohvalila tudi prizadevanja Kosorjeve v boju proti korupciji in ukrepe, ki jih je hrvaška sprejela za pospešitev privatizacije. Navezali sta se tudi na reševanje slovensko-hrvaškega mejnega spora in vprašanja hrvaškega približevanja EU. Merklova ob tem sicer ni želela napovedovati, kdaj bi Hrvaška dejansko lahko vstopila v EU. Glede tega je Merklova izrazila le mnenje, da je Hrvaška "na dobri poti" in dodala, da bi se sedemindvajsete-rici lahko pridružila že kmalu. Nemška kanclerka je ob tem izpostavila tudi vlogo Hrvaške in njenega vodstva kot ključnega faktorja pri obvladovanju še vedno prisotnih problemov na območju Zahodnega Balkana. "Kosorjevi bi se želela še posebej zahvaliti za prizadevanja pri iskanju skupne rešitve za ureditev razmer v BiH, pa tudi za njeno zavzemanje za dobrososedske odnose med državami v regiji," je po srečanju še dejala Merklova. (STA) KOPER - Univerza na Primorskem Jadranka Kosor (levo) in Angela Merkel na tiskovni konferenci po srečanju ansa Letos za investicije skoraj 9 milijonov evrov KOPER - Univerza na Primorskem bo letos iz državnega proračuna za investicije prejela 8,7 milijona evrov oziroma 50 odstotkov več kot lani. Program dela za leto 2010, ki poleg investicij zajema še področja izobraževanja, raziskovanja, umetniške dejavnosti in mednarodnega sodelovanja, je na izredni seji danes sprejel senat univerze. Načrtovani skupni prihodki univerze so v letu 2010 za 15 odstotkov višji glede na leto prej in znašajo 37 milijonov evrov. Obstoječim 26 dodiplomskim programom se bodo v prihodnjem šolskem letu pridružili trije novi, v postopku akreditacije pa je tudi več podiplomskih študijskih programov. Za študijsko leto 2011/2012 so v pripravi novi programi s področja mehatroni-ke, prava, umetnosti in trajnostnega razvoja, je izpostavil rektor univerze Rado Bohinc. Na Univerzi na Primorskem načrtujejo v letošnjem letu ustanovitev Univerzitetne knjižnice in Fakultete za grajeno okolje, pri koncu pa so tudi postopki za ustanovitev Fakultete za tehnične študije. Ta naj bi začela delovati leta 2011, sprva v novih prostorih Srednje tehniške šole, kasneje pa v Kam-pusu Livade, z gradnjo katerega bo univerza pričela letos. Letos bosta začeli delovati tudi Podiplomska šola in Univerzitetna založba, univerza pa bo zače- Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc la izdajati univerzitetno znanstveno revijo. Zaposlovanje na univerzi se bo "v skladu z rastjo študentskih in raziskovalnih dejavnosti" letos predvidoma povečalo za četrtino, med novimi zaposlenimi pa bodo pretežno visokošolski učitelji, raziskovalci in mladi raziskovalci. Kot je še pojasnil Bohinc, se nadaljujejo razgovori z več visokošolskimi ustanovami za pridruženo članstvo na univerzi. SLOVENIJA - Za leto 2010 Dars opozarja na ponarejene vinjete Zato svetujejo nakup le na uradnih prodajnih mestih LJUBLJANA - Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) poziva voznike, naj vinjete kupujejo na uradnih prodajnih mestih. Na trgu so se namreč pojavile ponarejene vinjete za leto 2010, zaradi česar je Dars na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani nemudoma posredoval ovadbo zoper neznanega storila zaradi suma kaznivega dejanja. Ponarejene vinjete lahko vozniki prepoznajo z otipom folije - ta mora biti celulozno gladka in ne papirnata, kakršna je bila ugotovljena pri ponarejeni vinje-ti. Prav tako je velika verjetnost, da je ponarejena še nerabljena vinjeta, ki je nalepljena na zaščitni foliji, ki pa ni opremljena z vertikalnimi zaščitnimi črnimi črtami, na katerih sta napisa: "Odstranite zaščitno folijo" in "Peel off the carrier foil". Cestninski nadzorniki Darsa bodo zaradi pojava ponarejenih vinjet občasno temeljito nadzirali njihovo veljavnost, kar lahko v okviru takih akcij vpliva na zmanjšanje pretočnosti prometa. Prejeli so tudi natančna navodila glede razlikovanja med originalno in ponarejeno vinjeto ter kako čim bolj učinkovito ravnati ob sumu, da je vinjeta ponarejena, še sporočajo z družbe. Uporabniki avtocest in hitrih cest se bodo pred ponaredki najlažje zavarovali, če bodo vinjete kupili na uradnih prodajnih mestih. RAI: težave s Furlani Kaj pa slovenski sporedi? VIDEM - Parlamentarna komisija za nadzor nad ustanovo RAI bo v kratkem ocenila novo servisno pogodbo javne radiotelevizije. S tem v zvezi je deželni odbornik FJK Roberto Molinaro opozoril predsednika komisije Sergia Zavolija na stalne težave, ki se pojavljajo v zvezi z radijskimi sporedi v furlanskem jeziku. Za njihovo oddajanje nosi zaslugo Dežela, ki te programe financira iz svojega proračuna in to kljub veljavni pogodbi, ki obvezuje RAI k vrednotenju manjšinskih jezikov. Nova pogodba bo najbrž zanimiva tudi za slovenske radijske in televizijske programe RAI, ki pa jih Molinaro v svojem pismu senatorju Za-voliju ne omenja. V SD in LDS obsodili Jelinčičeve izjave o Roku Žarnicu LJUBLJANA - Na besede predsednika stranke SNS Zmaga Jelinčiča o kandidatu za okoljskega ministra Roku Zarniču, da ga poslanci SNS ne bodo podprli, ker je Hrvat, so se odzvali tudi v LDS. Menijo, da je takšna govorica "nesprejemljiva in nedostojna", in od vodstva DZ pričakujejo, da bo preprečilo sovražni govor. Predsednica LDS Katarina Kresal pravi, da je Jelinčič s svojimi izjavami že večkrat kršil ustavno načelo, ki prepoveduje zbujanje nestrpnosti in razpihovanje sovraštva. Zato v stranki, kot so zapisali v današnjem sporočilu, od vodstva DZ pričakujejo, da stori vse, da se prepreči sovražni govor v DZ in da dosledno spoštujejo poslovnik DZ. "Ker je Jelinčičevo edino orodje in gorivo le diskriminacija, za svoje preživetje zbira vedno nove in nove tarče. Sodi, razločuje in stigmatizira ljudi, na podlagi arbitrarno določenih skupnih lastnosti. Zgodovina, katere lekcije gospod Jelinčič sicer v svoji retoriki povzema zelo selektivno, je že ponudila nekaj teh lastnosti, pa naj si bo to spol, barva kože ali pa kraj rojstva," je zapisala Kresalova. Tudi pPoslanska skupina SD je izrazila ogorčenje nad torkovimi izjavami prvaka SNS Zmaga Jelinčiča o kandidatu za okoljskega ministra Roka Zarniča. "Njegove izjave ocenjujemo kot šovinistične in menimo, da zanje ni nobenega opravičila," so sporočili iz SD. "Poslanec je s svojim ravnanjem žalil ne le kandidata za ministra Zarniča ter predsednika vlade Boruta Pahorja, temveč tudi temeljne vrednote in ustavna načela, ki vsakomur v tej državi zagotavljajo varstvo človekovih pravic in svoboščin, brez sleherne diskriminacije," so zapisali v sporočilu za javnost. LJUBLJANA - Po torkovem napadu treh bulmastifov, ki so ubili svojega gospodarja Minister Pogačnik ne misli odstopiti Njegovo glavo zahtevajo opozicijske poslanske skupine, medtem ko se je vladna koalicija postavila v njegov bran - Isti psi so pred leti že hudo poškodovali človeka LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik zaradi torkovega napada psov s smrtnim izidom ne namerava odstopiti, saj meni, da zanj ni odgovorno ministrstvo niti država. Minister meni, da bi njegov odstop pomenil umik pravne države, degradacijo celotne izvršne veje oblasti, degradacijo sodne veje oblasti in negiranje pravne države na splošno. Po njegovem mnenju je neprimerno, da se "ob tem tragičnem dogodku želi kovati v nekaterih sredinah politični kapital". Kot je izpostavil, je bil celoten postopek in proces vrnitve dveh bulmastifov lastniku "transparenten, zakonit in voden v duhu spoštovanja vrednot ljudi in živali". Ključen trenutek se je po njegovem zgodil, ko je upravno sodišče ugotovilo, da je bil zakon kršen in da so bile odločbe prve stopnje (veterinarske uprave) nezakonite, postopek pa je bil vrnjen na drugo stopnjo, torej na ministrstvo. Pojasnil je še, da je avgusta lani podal predlog upravni inšpekciji za nadzor postopka izdaje odločbe o vrnitvi psov, postopek pa še poteka. Upravno sodišče je spomladi 2008 odpravilo odločbo Veterinarske uprave RS (Vurs), zadeva pa je bila vrnjena v ponovni postopek. Sodišče je naložilo, da je treba upoštevati zakon, ki je veljal v času napada leta 2006, saj novi zakon - ta dovoljuje usmrtitev, če pes z ugrizom povzroči hude telesne poškodbe, veljati pa je začel leta 2007 - ne more veljati za nazaj. Na prvo odločbo Vursa z začetka leta 2008 sta se lastnika psov - pokojna Zora Roter in njen partner Saša Baričevic - pritožila in predlagala odlog usmrtitve. Ministrstvo je kot drugostopenjski organ to pritožbo zavrnilo. Proti odločitvi Vursa in ministrstva sta lastnika sprožila upravni spor, hkrati pa zahtevala odlog usmrtitve, upravno sodišče pa jima je ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Po tem je Vurs po besedah generalne direktorice Vursa Vide Čadonič Špelič izdal še dve odločbi, enaki kot prva, ki sta narekovali humano usmrtitev bulmastifov (Joy in Atlas). Obe odločbi je ministrstvo odpravilo. Omenjeni bulmastifi, ki so leta 2006 Po mnenju izvedenca s Kinološke zveze Slovenije so bili omenjeni bulmastifi nevarni le, kadar so bili v skupini in bi jih bilo zato treba ločiti arhiv eno osebo že hudo ranili, so bili v skupini "tempirana bomba", pravi član upravnega odbora Kinološke zveze Slovenije Jože Vidic. Kot član skupine izvedencev, ki je po napadu na 35-letnega Tržičana leta 2006 proučevala vedenje bulmastifov, ocenjeval, da ti psi ne sodijo skupaj. "Ne morejo biti skupaj, ker so tempirana bomba, ki lahko v določenih okoliščinah eksplodira. Načeloma so bili to zelo pri- jazni psi, socializirani, vendar hkrati zelo dominantni, samostojni, pogumni," je za STA povedal Vidic. Tudi Dušan Hajdinjak, vodja zavetišča Meli, kjer so pse po napadu šolali, meni, da so bili agresivni zaradi močnega črednega nagona, zato bi morali biti ločeni. Generalni direktor Policije Janko Goršek je ocenil, da so policisti ob torkovem napadu psov na lastnika po prejemu informacije hitro izvedli potrebne naloge, predvsem pa so preprečili, da bi se nevarne živali lahko pojavile še kje v bližnji okolici, kjer bi lahko ogrožale še katero koli drugo osebo. Poslanske skupine opozicijskih strank so večinoma prepričane, da je minister Pogačnik objektivno odgovoren za torkovo tragedijo. Koalicijske stranke pa so ministra večinoma vzele v bran. Kot smo že poročali včeraj, so bul-mastifi v torek popoldne napadli eno osebo, ki je zaradi poškodb na kraju umrla. Isti psi so že leta 2006 napadli dva človeka, tokrat pa so ubili svojega lastnika. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 4. februarja 2010 3 ENERGIJA - Stališča predsednika Tonda in odbornice Savino »FJK ne bo imela nuklearke, pač pa jo zelo zanima Krško« Pritisk na Rim, da ponudi sodelovanje Italije pri morebitnem drugem reaktorju v Krškem TRST - Furlanija-Julijska krajina načelno podpira gradnjo jedrskih central v Italiji, na svojem ozemlju ne bo gostila nobene nuklearke, pač pa podpira sodelovanje Italije pri morebitni gradnji drugega reaktorja v JE Krško v Sloveniji. To ni besedna igra, pač pa dokaj zapleteno uradno stališče deželne vlade, ki sta ga včeraj ponovila predsednik Renzo Tondo in odbornica Sandra Savino. Tondo je o tem govoril na deželnem kongresu UIL, od-bornica pa v deželnem svetu. Naša dežela je skupno z nekaterimi drugimi upravami podprla jedrski načrt, ki ga je pripravil minister Claudio Scajola. To je naredila s pomembno pripombo, da ozemlje FJK ni ravno primerno za nu-klearko. Prvič, ker je del deželnega teritorija potresno območje, drugič, ker je naše ozemlje že precej nasičeno z raznoraznimi infrastrukturami. Zato Tondova uprava vso pozornost usmerja v Krško, kjer pa so stvari še zelo nedorečene. Drugi reaktor je sicer v načrtu, zanj pa še ni bil sprejet izvršilni sklep, da ne govorimo o tem, kdo in kako bo sodeloval pri tem projektu. Tondo vztraja (to je povedal tudi na lanskem obisku v Ljubljani), da ima Italija z družbo Enel vse pogoje za soudeležbo pri gradnji drugega reaktorja, pri kateri bo hočeš nočeš imela besedo tudi Hrvaška, ki je prispevala h gradnji krške centrale. Nekateri opozarjajo na nevarnost JE Krško, hkrati pa si želijo, da bi Italija sodelovala pri gradnji drugega reaktorja Skratka zelo zapletena igra, polna negotovosti in neznank. Odbornica Savino je v deželnem parlamentu najavila uradni korak FJK pri rimski vladi za Kocijančič o komemoracijah Biasuttija in Špacapana TRST - Načelniku deželnih svetnikov Mavrične levice Igorju Kocijančiču se z institucionalnega vidika zdijo pretirane komemoracije, ki jih je bil v deželnem parlamentu deležen Adriano Biasutti. Pokojni je bil nedvomno za FJK zelo pomembna osebnost, celodnevna torkova prekinitev seje skupščine in še včerajšnja uradna komemoracija (o Biasuttiju je v svetu spregovoril njegov predsednik Edouard Ballaman) pa sta bili nekoliko nenavadni, ugotavlja Kocijančič. Po njegovem bo treba v bodoče točno urediti te zadeve, da bodo vsi, ki si to zaslužijo, deležni dostojnega spomina. Slovenski deželni svetnik pri tem omenja smrt deželnega svetnika Slovenske skupnosti Mirka Špacapana. Ob novici, da je umrl, deželni svet ni prekinil seje, a se je Špacapana spomnil z eno-minutnim molkom. »Lahko domnevam, da si Mirko najbrž ne bi želel nobene uradne komemoracije. Vseeno se mi zdi, da smo bili priča neuravnoteženemu ravnanju, zato se je treba nujno dogovoriti za nova tudi protokolarna pravila ob takšnih žalostnih dogodkih,« je v sporočilu napisal Kocijančič. oblikovanje neke vrste tristranskega omizja (Italija, Slovenija in Hrvaška) za drugi krški reaktor. Slovenija Tondovega predloga doslej ni uradno komentirala, resnici na ljubo tega ni naredila niti italijanska vlada, če izvzamemo nekaj neuradnih in precej splošnih stališč zunanjega ministra Franca Frattinija in ministra za energijo in razvoj Scajole. Deželna od-bornica je odgovorila na vprašanje Stefana Alunnija Barbarosse (Italija vrednot-občanska lista), ki je prepričan, da je okrog jedrske energije in Krškega preveč nejasnosti in nedorečenosti. To je tudi ocena drugih opozicijskih strank. Stališče deželne vlade o Krškem odpira tudi nekaj političnih vprašanj, posebno na desnici. Marsikdo se namreč dobro spominja ostrih izjav in političnih kampanj o nevarnosti krške nuklearke za Trst in vso deželo vidnih tržaških desničarjev in tudi samega župana Roberta Dipiazze. Včeraj so torej na desnici kritizirali JE Krško, danes pa vidijo v slovenski nuklear-ki možnost za sodelovanje in gospodarske posle. Čestitke SKGZ Iskri na spletu TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza izraža zadovoljstvo nad novim rojstvom glasa komunistov Iskre. Glasilo ponovno izhaja na pobudo slovenskih članov novonastale Federacije Alternativne levice in ga lahko beremo na spletni strani http:/www.iskraonline.eu. Časopis, ki je pred leti izhajal na papirju in bil uspešen, se je sedaj preselil na internet, kar po mnenju urednikov dodaja vrsto novih možnosti. Mogoča in zaželena je namreč interakcija med ljudmi iz različnih krajev in tudi različnih idej, saj Iskra noče biti glasilo neke ozke, na stranke vezane, ljudi. Predvsem naj bi se časopis približal mladim, ki navadno bolje "uporabljajo" spletne strani od starejših bralcev. Voščilo SKGZ novemu spletnemu časopisu pa temelji v ugotovitvi, kako zelo je potrebno, da se tudi v nelahkih časih med Slovenci v Italiji uveljavlja pluralnost misli in hotenj. Drugačni pogledi, kritike in bodice lahko vzpodbujajo ljudi k razmišljanju in s tem presegajo določen imobilizem, ki bremeni slovensko manjšino, njene organizacije in samo politiko. SKGZ pozdravlja tudi odprt pristop spletne Iskre do problemov in ljudi drugih narodnosti in iz drugih krajev. Uredniki so jasno povedali, da se nameravajo povezovati z mediji levičarjev v tem delu Italije, v Sloveniji, na Koroškem in tudi na Hrvaškem. Premagovanje etničnih, miselnih in drugačnih predsodkov ter iskanje širokega dialoga sodijo med osnovna načela Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki odklanja zaprto družbo, etnične in drugačne kletke, ksenofobijo ter neutemeljene strahove pred "drugim", ki je lahko različno govoreči sosed, ali pa človek drugačne polti, veroizpovedi ali samo nekdo, ki drugače misli. Ponudbe veljajo do 17. februarja 2010 P O T D O UGODNOSTI NEVERJETNE KUPČIJE Mleko UHT Friuli LATTERIE FRIULANE delno posneto Ekstra deviško oljčno olje J** LA COLOMBARA 1 liter Pršut DOP SAN DANIELE staran 12 mesecev cena za 100 g Kava Aroma Classico SPLENDID 4 paketi po 250 g Detergent za posodo NELSEN i klasični, ilovica 3 plastenke po 1 liter Motorna žaga 38 CC • dvotaktni TCK 38 kubični motor • veriga oregon • samodejno mazanje • uplinjač walbro € 99,00 79,90 Fotoaparat SONY DSC 930 • ločljivost 10,1 milijona pik • 12 mb notranjega spomina, dodatno snemanje na Memory stick kartice • bliskavica z zmanjševanjem učinka rdečih oči • vgrajen mikrofon face detenction: funkcija za zaznavanje obrazov podpira funkcijo Pict bridge v NEDELJO, 7. FEBRUARJA, ODPRTO Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽK (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 ^^ EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 4. februarja 2010 GOSPODARSTVO KRIZA - Predsednik FJK Tondo s predsednikom deželne Confindustrie Calligarisom Dežela in industrijci skupaj za pripravo izhodne strategije V ta namen bo stekla vrsta tehničnih omizij - Pozor za onesnažena območja TRST - Protikrizne aktivnosti in izhodna stategija so bile glavne teme včerajšnjega pogovora predsednika Dežele FJK Ren-za Tonda s predsednikom deželne organizacije industrijcev Con-findustria FVG Alessandrom Calligarisom. Za zastavitev strategij, potrebnih za gospodarsko oživljanje, sta se predsednika dogovorila za vrsto tehničnih omizij. Tonda sta na sestanku s Calligarisom spremljala odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani in pooblaščeni upravitelj deželne finančne družbe Friulia Federico Marescotti, medtem ko so Confindustrio poleg Calligarisa zastopali še predsedniki vseh štirih pokrajinskih industrijskih združenj. Sogovorniki so potrdili polno strinjanje s strateškimi cilji za izboljšanje ozemeljske konkurenčnosti Furlanije-Julijske krajine (infrastrukture, energija, razvojna fiskalnost), kot so tudi soglašali s potrebo po zagotovitvi kontinuitete socialnih blažilcev in aktivnih politik za delo in usposabljanje, neobhodnih za zaščito zaposlenosti. Poleg omenjenih tehničnih omizij, ki se jih bodo udeleževali pristojni odborniki, je Tondo predlagal tudi tri specifična omizja, pri čemer je upošteval potrebe, ki so jih izrazili predstavniki industrijcev: omizje za gradbeni sektor in javna dela, ključnega pomena za oživitev povpraševanja; omizje za probleme industrijskega območja Aussa Corno in Furlanske nižine nasploh; omizje za bonificiranje tržaških onesnaženih območij. Tondo je bil na koncu zelo zadovoljen z izmenjavo mnenj, Calligaris pa je ocenil, da je bil sestanek pomemben, ker je omogočil začetek neposrednega in konstruktivnega dialoga. Alessandro Calligaris in Renzo Tondo na včerajšnjem srečanju TRŽIČ - Jutri bo uradno odprtje največje slovenske naložbe v Italiji Podjetje Seaway se predstavlja kot sinonim znanja, inovativnosti in vizije Najnovejša »zelena« Seawayeva barka greenline 33, hibrid na dizelsko-električni pogon TRŽIČ - Jutri bo v tržiški industrijski coni pomemben dan, kajti po skoraj petih mesecih od začetka obratovanja bo vrata odprla nova ladjedelnica bratov Jakopin. Svojo proizvodnjo sta z Bleda oziroma z Zgoše razširila v Tržič, v tamkajšnjo industrijsko cono Lizerc, kjer sta naletela ne samo na ustrezen prostor z 300 metri operativne obale ob kanalu, ampak tudi na ugodne pogoje za razvoj svoje projektantske in proizvodnje dejavnosti. Jutri ob 11. uri se bodo tako v prostorih njune italijanske družbe Seaway Technologies Srl, v kateri že pridno dela več kot 70 v glavnem visoko specializiranih sodelavcev, zbrali predstavniki oblasti iz Italije in Slovenije, gospodarstveniki in prijatelji, med katerimi pričakujejo predsednika Dežele FJK Renza Tonda, predsednika Pokrajine Gorica Enrica Gherghetto z odbornico Maro Černic, tržiškega župana Gian-franca Pizzolitta in evropska poslanca Lojzeta Peterleta in Giovannija Collina. Ladjedelnica, ki se razprostira na več kot 18 tisoč kvadratnih metrih pokritega prostora in na 45 tisoč kvadratnih metrih na odprtem, je bila zgrajena v -za Italijo - rekordnem času poldrugega leta in je postopoma začela delovati septembra lani. Tukaj se rojevajo karbonske jadrnice shipman 63, 72 in 80, ki se ponašajo z izjemnimi jadralskimi sposobnostmi, in motorne barke skagen 50 in 70, ki na krovu zagotavljajo ugodnost in gibčnost pri vožnji. Zadnja novost pro- jektantske firme J&J Design pa je inova-tivna hibridna barka greenline 33, ki ima na krovu fotovoltaično centralo za električni pogon, čeprav mu po potrebi priskoči na pomoč tudi dizel. Zelena pa ne bo samo nova ladja, ampak tudi nova ladjedelnica, ki bo na strehi gostila fotovoltaični sistem. Ta je že projektiran in bo med največjimi v severni Italiji, saj bo letno proizvedel do milijona kilovatnih ur oziroma enega mega-vata energije. V sodelovanju s tržaško univerzo pa Seaway načrtuje izobraževalne in raziskovalne programe. Če se vrnemo k novi ladjedelnici, je treba izpostaviti, da je ta opremljena po najsodobnejših tehnoloških kriterijih z izdatno uporabo računalniškega sistema, z enim največji rezkalnikov v Evropi in s kabino za lakiranje in sušenje, ki sprejme do 50 metrov dolge barke. Zunaj, ob obali je nastala mala marina s tremi pomoli, ob katerih je mogoče privezati 35 bark. Kot smo že večkrat pisali, sta podjetje Seaway leta 1983 ustanovila brata Jernej in Japec Jakopin, s svojim navdušenjem in strokovnostjo pa sta se prebila v svetovni vrh projektiranja in izdelave inovativ-nih bark. Jutri bo v Tržiču velik praznik predvsem zanju in za njune sodelavce različnih narodnosti in jezikov, za Slovence v Italiji pa bo dan narodnega ponosa. Brata namreč nista prinesla k nam samo največje slovenske naložbe v Italiji, ampak tudi znanje, inovativnost in vizijo. (vb) Poskusni vlak iz Vidma v Celovec in Beljak TRST - V prihodnjih dneh bo predstavljen projektni predlog Dežele FJK in avstrijske Koroške za zagon poskusne neposredne železniške povezave med Vidmom in Celovcem in med Vidmom in Beljakom. Novico je včeraj v deželnem svetu posredoval deželni odbornik za infrastrukture Ric-cardo Riccardi, ki je povedal, da je bila za tehničnega partnerja tega projekta izbrana zasebna družba Societa' Ferrovie Udine-Cividale. Projekt bo kandidiral za evropska sredstva po programu Interreg IV za izboljšanje čezmejnih prometnih povezav. Assicurazioni Generali z nagrado zlati propeler 2009 TRST - International Propeller club - Port of Trieste, tržaško združenje za kulturo in informacije, ki ima med svojimi statutarnimi nalogami tudi promoviranje, podpiranje in razvijanje pomorskih dejavnosti s ciljem izboljšanja medčloveških in mednarodnih odnosov, je družbi Assicurazio-ni Generali Spa podelilo zlati propeler 2009. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 200, podeljujejo vsako leto osebam, ustanovam ali pobudam, ki po oceni združenja v kateri koli obliki posebej prispevajo k pomorskim ali pristaniškim dejavnostim Trsta. Nagrado je na posebni slovesnosti konec januarja predsednik kluba Alberto Paino izročil generalnemu poddi-rektorju družbe krilatega leva Valterju Trevisaniju. Za 45% prebivalcev FJK lani slabši gospodarski položaj TRST - Po analizi zavoda Istat 45,2 odstotka družin v Furlaniji-Julijski krajini ocenjuje, da se je njihov gospodarski položaj lani glede na leto 2008 poslabšal. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 705 družin oziroma 1642 oseb. Za razliko od nacionalnega povprečja pa so družine v naši deželi zadovoljne z zdravjem, manj je pritožb na učinkovitost storitev (razen vrst v poštnih uradih), še posebej veliko pa je zadovoljstvo z okoljem, v katerem živijo. Problemi s prometom, nesnago na cestah in parkirišči pa vedno manj mučijo družine v FJK. EVRO 1,3984 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 3.2. 2.2. ameriški dolar japonski jen 1,3984 126,73 1,3937 126,20 95147 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 9,5463 41,8600 64,2910 42,0475 64,4000 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int" 7,4450 0,87620 7,4454 0,87375 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna \JfO/ uzu 10,1060 8 1660 10,1229 81435 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 26,024 1,4738 25,998 1,4733 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 270,02 15,6466 270,25 1 1 IOUZ.C11 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9827 1 4832 3,9917 1 4868 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5759 1,9558 1,5815 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1005 3,4528 4,0915 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7089 2,5653 0,7087 2 5703 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0741 290,00 2,0720 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,3180 7,3180 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,22906 0,24906 0,38375 0,84625 libor (eur) 0,38563 0,60625 0,92625 1,20625 libor (chf) 0,1 0,25 0,33 0,62833 euribor (eur) 0,424 0,665 0,967 1,228 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.648,58 € -125,00 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. februarja 2010 KRIZA - Observatorij Sprostiti sklad deželnega zakona za boj proti krizi TRST - Na tržaški prefekturi je bil včeraj sestanek članov observatorija za kredit, po katerem je predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Unio-camere Antonio Paoletti izjavil, da je treba »nemudoma sprostiti 400 milijonov evrov, ki jih je Dežela FJK s svojim protikriznim zakonom dala na voljo za podjetja«. Deželni skladi so namreč po njegovih besedah neuporabljeni že več kot sedem mesecev, glavni krivec pa je dejstvo, da je za njihovo uporabo predviden posebno zapleten birokratski postopek. »Pot participa-tivnega kredita in podpore posojilno jamstvenih konzorcijev je najhitrešja, po kateri lahko pomagamo podjetjem v težavah,« je dodal Paoletti in se pri tem nanašal na izkušnje tržaške Trgovinske zbornice. Problema se sicer zavedajo vsi udeleženci včerajšnjega sestanka, ki so pozvali prefekta Alessandra Giacc-hettija, da za sprostitev skladov poseže pri predsedniku deželnega odbora Renzu Tondu. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,87 INITEDIII IDr»DA C +1,76 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,39 +2,27 +0,85 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,40 167,00 +0,30 -0,24 TELEKOM SLOVENIJE 308,36 131,70 +0,33 +1,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,00 AERODROM LJUBLJANA 31,85 DELO PRODAJA - CTni +0,25 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTUARCM7 7nn NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,21 c: "M -0,81 KOMPAS MTS -' ' Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,33 12,22 +0,08 -0,65 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 237,60 -0,73 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,50 24,21 +2,73 +0,12 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. februarja 2010 -1,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,38 80,7 1813 +0,07 -0,81 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,93 -2,05 -2,38 -1 24 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,19 4,76 1 05 -1,65 EDISON ENEL ENI 3,91 1696 -1,12 -0,82 FIAT FINMECCANICA 9,03 1012 -0,88 +0,11 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,39 -0,39 -0,80 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,81 1434 -1,66 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,81 -0,21 -1,10 -1 31 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,64 8,11 1 86 -2,82 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,41 13 67 +0,86 +0,24 +1 41 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,8 -0,88 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,40 6,18 +0,07 +0,41 TENARIS TERNA 1,10 16,21 -3,84 -0,18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,92 0,17 -0,26 -1,04 -1 42 UNICREDIT 9,72 2,09 -1,41 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 77,00 $ +0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.091,06 989,94 +0,23 +0,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.212,18 +0,87 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pü^ií-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 303,59 1.786,58 +2,54 -0,02 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.977,58 +2,57 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.270,55 1.784,70 -0,26 +0,44 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.097,28 1.144,95 5.672,09 -0,55 +1,39 -0,66 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.253.15 3.793,47 2.538.16 -0,57 -0,49 -0 12 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.174,2 2.804,61 -0,20 -0,90 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.404,33 2.764,84 20.722,08 3.003,83 16.496,05 +0,32 +1,61 +2,21 +2,36 +2,06 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 4. februarja 2010 5 GLOSA Na knjigo naj se odgovarja s knjigo Jo2e Pirjevec_ Pred odhodom v tujino so mi iz redakcije Primorskega dnevnika v soboto telefonirali, da se je vrsta deželnih svetnikov Stranke svobode (Robero Novelli, Daniele Galasso, Franco Baritussio, Piero Tononi, Roberto Marin, Paolo Ciani, Maurizio Buc-ci, Piero Camber, Bruno Marini, Gaetano Valenti in načelnik Demokrščanske unije Edoardo Sasco) odzvala na mojo knjigo »Fojbe. Italijanska zgodba«, ki sem jo pred kratkim izdal pri založbi Einaudi. Na deželno vlado so omenjeni gospodje naslovili peticijo, s katero jo zavezujejo, naj poseže pri državni vladi in parlamentu, zato da bosta čim prej oblikovala parlamentarno komisijo, ki naj dokončno osvetli tragiko fojb in eksodusa. Mislim, da je treba pobudo pozdraviti, kajti v zvezi s to problematiko se je od leta 1943 dalje nabralo toliko propagandnih »resnic«, da lahko samo poseg vlade in parlamenta razčisti zadevo in odpravi psihološko napetost, ki še vedno vlada med Slovenci in Italijani v našem prostoru. Podpisujem tisto, kar so navedeni politiki zapisali v sklepnem delu svoje interpelacije: Zadevi je treba priti do dna. »Ne zaradi revanšistične volje ali preproste par-tijnosti, temveč zaradi objektivne zgodovinske analize, edinega vira resnice in pravice, ki naj teži k mirnemu in trajnemu prijateljstvu med narodi.« Zato da bomo to resnico dosegli na najbolj transparenten način, predlagam, da italijanska vlada in parlament v imenu idealov, ki povezujejo Italijo in Slovenijo v skupnem članstvu znotraj Evropske unije, povabita k sodelovanju tudi slovensko vlado in skupščino. Ker so bili v povojna dogajanja na naših tleh vpleteni tudi Nemci, se mi zdi potrebno, da tudi oni sodelujejo pri raziskavi, saj imajo, kar zadeva identifikacijo padlih vojakov Wehrmachta, ogromne izkušnje na tem področju. Predlagam tudi, da se na to pobudo opozori Evropsko unijo, ki ji pač ne more biti vseeno, kaj se dogaja na eni od občutljivejših točk schengenskega prostora. Gre za načrtno ne-tenje etnične napetosti, ki nima primere v Evropi in kateremu je treba storiti konec s sodelovanjem celotne skupnosti. Samo če bo zavest o tem, kar se dogaja pri nas, postala vprašanje, s katerim se bo soočala politična elita v Bruslju, je upati, da bo gonja, kateri smo Slovenci desetletja izpostavljeni, utišana. Kdor bere moje glose, ve da ti predlogi niso od včeraj. O njih pišem že celo leto od afere z breznom Golobivnica dalje, ker sem prišel do prepričanja, da bodo desničarske sile na Tržaškem izrabljale tematiko fojb in zastrupljale atmosfero sobivanja naših etnij na tej zemlji, dokler jame ne bodo odprte in temeljito raziskane. To velja v prvi vrsti za »Šoht« pri Bazovici in za »Bršlja-novko« pri Opčinah pa tudi za vse ostale jame na tej in na oni strani meje, ki so na glasu, da v njih ležijo nepokopana trupla. Do sem, kar se tiče pobude v zvezi z zgodovinsko (in forenzično) raziskavo. Kar pa zadeva ocene o moji knjigi, ki jih je najti v dokumentu deželnih svetnikov desne sredine, naj rečem samo naslednje. Očitajo mi v prvi vrsti, da sem zanikal »zgodovinsko že ugotovljena dejstva« v zvezi s »foj-bami« in »eksodusom«. Ta da so bila načrtno udejanjena proti tistim, ki so nasprotovali aneksiji Julijske krajine k Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Jaz in moji sodelavci smo gradili svojo pripoved na dosegljivem arhivskem in bibliografskem gradivu. Če nam kritiki lahko priskrbijo dodatno gradivo, ki bo moje teze verodostojno izpodbijalo ali bistveno dopolnjevalo, jim bom hvaležen, ker pravkar pripravljam slovensko in angleško verzijo knjige. Obljubljam, da bom v tem primeru popravil tudi italijansko, če pride do ponatisa. Še bolje bi bilo seveda, če bi mi odgovorili z lastno razpravo. V slovenski politični kulturi že namreč od nekdaj velja, da se na knjigo odgovarja s knjigo. VREME OB KONCU TEDNA V soboto bi na Krasu lahko spet prehodno snežilo Darko Bradassi Nad nami je trenutno najtoplejši zrak v zadnjih dveh tednih. Segreli so se predvsem srednji in najvišji sloji. Radiosonda iz Campo-formida pri Vidmu je včeraj na višini 5500 metrov namerila -24,7 stopinje Celzija, na višini 3000 metrov pa -8,9 stopinje Celzija. Te vrednosti so povsem skladne z dolgoletno normalnostjo. V nižjih slojih pa, razen v prizem-lju, ostaja ozračje še vedno mrzlo in se temperature gibljejo za okrog 5 stopinj Celzija pod dolgoletnim povprečjem. Ničta izoterma je bila včeraj opoldne na višini 600 metrov. Občutno pa se je zaradi toplejšega jugozahodnega zraka otoplil najnižji prizemni sloj, temperatura je bila predvsem na Tržaškem včeraj bistveno višja kot v preteklih dneh. Na pomolu je deželna meteorološka opazovalnica namerila najvišjo vrednost 8,7 stopinje Celzija, kar je najvišja vrednost od 13. januarja. Za primerjavo naj zapišemo, da je bilo v januarju v Trstu povprečje najvišjih dnevnih temperatur le 7,1 stopinje Celzija, kar je najnižja vrednost v zadnjih petnajstih letih in prav gotovo med najnižjimi v zadnjih desetletjih. Nad nami se je zaradi toplejšega višinskega zraka prehodno okrepil anticiklon, toda vremenska slika se že ponovno spreminja. Novo poslabšanje prihaja iznad Atlantika. Naše kraje bo v petek dosegla višinska dolina z vlažnim zrakom, v prizemlju pa bo nad Ti-renskim morjem nastalo ciklon-sko območje. Tokovi bodo že danes obrnili od jugozahoda, zato se bo pri nas povečala vlažnost. Predvsem od popoldanskih ur bo lahko ponekod že lahko rahlo ro-silo. Vlažno bo in zamegljeno ter nekoliko topleje. Z jutrišnjim ciklonom in vremensko fronto se bodo začele pojavljati močnejše padavine. Zalogaj bo, kot kaže, precejšen. Zaradi toplejšega zraka bo predvsem v prvem delu poslabšanja meja sneženja občutno višja kot v preteklih tednih. Snežilo bo v glavnem nad nadmorsko višino okrog 800 metrov. Ob morju bo pihal okrepljen jugozahodni veter. Ko bo v soboto nad nami zadnji del ciklona, bo začel pritekati proti nam hladnejši zrak, zapihala bo burja, meja sneženja se bo začela spuščati. V soboto popoldne je možno, da bo snežilo tudi na Kraški planoti. Pozno zvečer ali ponoči bodo padavine ponehale. Temperature se bodo na Kraški planoti spustile pod ničlo, od sobotnega popoldneva bo nevarnost poledice. V nedeljo se bo vreme izboljšalo in delno razjasnilo. Še bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo čez dan slabela. Temperature bodo razmeroma nizke. V prihodnjem tednu se bo, kot kaže, nadaljeval precej vlažen doprinos atlantskega zraka ob še razmeroma nizkih temperaturah. Predvsem od torka kaže na zamegljenost ali na občasen nastanek megle ter na morebitno krajevno rosenje. Večjih padavin zaenkrat ni na obzorju, prevladovala pa bo po vsej verjetnosti precej vlažna in statična vremenska slika. Stagni-ral bo vlažen zrak. Ozračje bo predvidoma spet nekoliko bolj razgibano ravno okrog pusta, ko zaenkrat kaže na nov preobrat. Proti nam naj bi se tedaj spustil arktični zrak, ki naj bi prinesel ohladitev in morda prehodno poslabšanje. Toda o tem bomo lahko natančnejši drugič. Na sliki: nad nami je prehodno nastalo an-ticiklonsko območje TISKOVNA SLUŽBA FJK - Pismo Tondu PRAZNIK KULTURE - V nedeljo osrednja državna proslava SKGZ in SSO za ohranitev začasno zaposlenih novinarjev z znanjem manjšinskih jezikov Stopaš, je slika v srcu Režiser proslave je Marko Sosič - Slavnostna podelitev Prešernovih nagrad • •• Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Drago Štoka, sta v teh dneh pisala predsedniku deželne vlade FJK Renzu Tondu in ga opozorila na stanje začasno zaposlenega novinarskega osebja znotraj informativnih struktur deželnega odbora in sveta. Trije novinarji - dva sta po rodu manjšinca, tretja pa italijanske narodnosti z znanjem slovenskega jezika - so bili izbrani in so prišli v službo po javni selekciji, na kateri je bilo potrebno dokazati tudi znanje manjšinskih jezikov, kot sta slovenščina in nemščina. »Menimo,« dodajata Štoka in Pavšič, »da bi jih bilo primerno ohraniti v rednem delovnem odnosu, ker so zapolnili očitno vrzel v pristojnostih obeh redakcij Dežele. Gre namreč za profesionalne profile znotraj obeh informacijskih struktur, saj so ti novinarji edini, ki trenutno znajo, poleg rednega novinarskega dela, pripraviti tudi televizijske oddaje (kot v primeru »Con-sigliando«, dvotedenske oddaje dežel- nega sveta), pisati v nemščini in slovenščini tiskovna sporočila za deželni odbor (sporočila, ki so objavljena na spletni strani Dežele) in dnevno pregledovati slovenske dnevnike, ki izhajajo tako v Italiji kot v Sloveniji. Osebje s tovrstnim znanjem in izkušnjami, ki je še dodatno dopolnilo svoje znanje s triletnimi izkušnjami znotraj vaših redakcij, je po našem mnenju vir, ki ga je dobro upoštevati in ohraniti v rednem delovnem odnosu. Vse to bi bil dodaten in nedvoumen znak pozornosti do manjšin in njihovih jezikov, tako kot tudi potrditev mednarodne usmerjenosti Fur-lanije Julijske krajine. Znotraj geopolitičnega konteksta, v katerem deluje Furlanija Julijska krajina, lahko prisotnost manjšin nedvoumno pripomore k rasti evropeisti-čne in mednarodne zavesti naše Dežele, katera stremi k vedno boljšim odnosom s sosednjimi državami,« zaključujeta predsednika SKGZ in SSO. V nedeljo, 7. februarja , ob 20. uri bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekala državna proslava pod naslovom Stopaš, je slika v srcu... , na kateri bodo slavnostno podeljene Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Dobitnika Prešernove nagrade in nagrajence Prešernovega sklada bodo STARI SLOVENSKI PRIIMKI V NAŠIH VASEH Zabrežec in Jezero Tokrat bom obravnaval dve vasi, ki spadata v župnijo Boršt: Jezero in Zabrežec. Pred letom 1904 pa so seveda vse pripadale dolinski fari, kjer so shranjeni vsi starejši podatki. V Zabrežcu so nekateri priimki isti kot v sosednjem Borštu, drugi pa ne; ta ko so na primer že zelo zgodaj v obeh vaseh Glavina, Hrvatič, Petaros, Kosmač, Zobec in Zahar, starejšo letnico (1579) pa prisodimo Zabrežcu, ker so prisotni v socerbskem urbarju. Vsekakor ne moremo določiti, v kateri izmed obeh vasi so se najprej razvili. Starejši je le Vrabec (1442), ki pa se kasneje ne pojavi več, leta 1579 pa najdemo še nekega Stojiča, ki prav tako takoj izgine, podobno kot Mejak (1609) in Požar (1626 do 1665).V ^.stoletju se ustalijo še Boneta, Matevlič in Zerjal, v 19. stoletju pa Botac, Cergol, Gombač in Marc. Petarosi pa v 18. stoletju izginejo in se spet pojavijo v 19.stoletju. Veliko bolj enostavno je z Jezerom, kjer je vsaj od začetka 17.stoletja prisoten priimek Čač (v sedanji obliki; tedaj so pisali Chiaz). To je bil tudi edini priimek v vasi do polovice 19.stoletja, ko se pojavi en Zobec. Možno je torej, da je tu tudi izvor tega priimka. Marko Oblak Režiser Marko Sosič je proslavo zasnoval pod naslovom Stopaš, je slika v srcu... na osnovi verzov Milana Jesiha pred začetkom proslave, ob 19.30 uri v dvorani Lili Novy sprejeli predsednik republike Danilo Tiirk, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik SAZU akademik Jože Trontelj, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, ministrica za kulturo Majda Širca in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny. Letošnji umetniški dogodek ob podelitvi najvišjih nacionalnih nagrad za umetniško ustvarjalnost je režiser Marko Sosič zasnoval pod naslovom Stopaš, je slika v srcu... Citat iz verzov Milana Jesiha že sam po sebi govori o temeljni zasnovi predstave, ki naj nas po režiserjevih besedah vodi "še korak bližje k pesniški besedi, ki odpira poti k premisleku o človeku in njegovih notranjih čutnih ter čustvenih podobah, ki ustvarjajo vselej nove prostore duha, v katere se naseljuje naša skupna potreba po ohranjanju vsega minljivega pa tudi zavest o nemoči, da bi to kdaj lahko dosegli...". V čarnem risu igre, glasov, glasbe, petja in plesa naj bi zazvenela prvinska erotična naravnanost poezije, ki nam jo je v dediščino zapustil veliki ljubezenski pesnik France Prešeren. Kakšen odmev je erotično izročilo Prešernove lirike našlo v poeziji petnajsterice izbranih slovenskih pesnikov dvajsetega stoletja, ki nas bodo s svojimi ljubezenskimi stihi nagovorili na praznični večer v Cankarjevem domu? Ostali ustvarjalci slavnostne po-klonitve ljubezenski muzi Erato so skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, ko-reografinja Rosana Hribar, scenograf Peter Furlan, kostumograf Leo Kulaš in avtor videa Izidor Farič. Nastopili bodo igralca Nina Ivanišin in Igor Sa-mobor, pevci Marjana Lipovšek, Severa Gjurin in Marko Vuksanovič, plesalci Rosana Hribar, Kaja Janjic, Gregor Luštek, Matevž Česen, Katja Le-gin in Manca Krnel ter glasbeniki Tibor Kerekeš (trobenta), Dušan Kne-ževič (violina), Gašper Piano (kitare), Igor Vicentic (klavir, orgle), Jani Hace (bas), Sergej Randelovic (bobni). Avtor songa Trubadurjeva pesem Gregorja Strniše je Gašper Piano, avtor samospeva Pa da bi znal Srečka Kosovela pa Aldo Kumar. Proslavo bo neposredno prenašala RTV Slovenija, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. (STA) 6 Četrtek, 4. februarja 2010 GOSPODARSTVO POSLANSKA ZBORNICA - Sinoči ob živahnem protestiranju opozicije Poslanci izglasovali zakon o »upravičeni zadržanosti« Bersani: Berlusconi noče, da se mu sodi - Di Pietro: To je umor zakonitosti - Bossi: Naredili smo, karje bilo treba RIM - Poslanska zbornica je sinoči izglasovala zakon o »upravičeni zadržanosti«, ki določa, da so predsednik vlade in ministri pri opravljanju svojih funkcij oproščeni sodelovanja na sodnih obravnavah. Za zakon, ki ga je predlagala desnosredinska vladna večina in je po mnenju kritikov še eden od zakonov, ki bodo premieru Silviu Berlusconiju omogočili, da se izogne procesom, je glasovalo 316 poslancev večine (Ljudstva svobode, Severne lige, Gibanja za avtonomije, Noi Sud in republikancev), medtem ko jih je 239 glasovalo proti (Demokratska stranka, Italija Vrednot in Api), štirideset pa se jih je vzdržalo (Sredinska unija Udc, Južnotirolska ljudska stranka in liberalni demokrati). Novi zakon, ki zdaj roma v senat, določa, da predsednik vlade in ministri lahko zahtevajo in dosežejo preložitev obravnav na procesih, kjer nastopajo kot obtoženci, zaradi »upravičene zadržanosti« spričo njihovih vladnih obveznosti. Vsaka preložitev lahko traja do šestih mesecev, vsega skupaj pa je lahko preložitev za osemnajst mesecev. Zakon sta predlagala Ljudstvo svobode in Udc, ki opozarjata, da gre za začasno določilo, ki bo zapadlo osemnajst mesecev po začetku veljave in ki služi k zgladitvi napetosti med predsednikom vlade in sodstvom v luči bodočega sprejetja ustavnega zakona o imuniteti. Nasprotno pa je levosredinska opozicija mnenja, da gre le za nov zakon »ad personam«, ki bo Berlusconiju omogočil, da se izogne procesom, pri čemer se ne upošteva niti nedavne razsodbe ustavnega sodišča, ki določa, da mora pristojnosti predsednika vlade določiti le ustavni zakon. V tem tonu so bili tudi posegi predstavnikov opozicije v poslanski zbornici na včerajšnjem zasedanju. Tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani je tako med razpravo ostro napadel zakonski predlog in napovedal nasproten glas DS. Za Bersani-ja gre enostavno za to, da Berlusconi noče dovoliti, da se mu sodi, zaradi tega pa blokira Italijo, medtem ko bi morala desna sredina vzeti na znanje, da velik del državljanov ni pripravljen označiti za reforme ukrepe, ki procesom spreminjajo pravila kar med njihovim potekom. Še ostrejši je bil voditelj Italije vrednot (njeni poslanci so ob izglasovanju zakona uprizorili živahen prostest) Antonio Di Pietro, ki je dogajanje v poslanski zbornici označil za »umor zakonitosti«: »Nekatere osebe so zasedle institucije in jih na podlagi modela lože P2 spreminjajo v njihove dependanse. Samo v barbarski in diktatorski državi si je mogoče predstavljati, da predsednik vlade da izglasovati zakon, da se izogne sojenju,« je dejal Di Pietro. Povsem drugačnega mnenja so bili seveda v večini. Za načelnika poslancev Ljudstva svobode Fabrizia Cicchitta je cilj zakona premostitev konflikta med zaščito organiziranja in izvajanja dejavnosti predsednika in članov vlade ter sodno dejavnostjo, ki je usmerjena v preverjanje odgovornosti nosilcev teh funkcij v zvezi z morebitnimi kaznivimi dejanji. Načelnik poslancev Severne lige Roberto Cota pa je dejal, da bi v normalnih državah tak zakon izglasovali v petih minutah, saj služi k zagotovitvi tega, da se vlada lahko ukvarja s problemi države. Podobnega mnenja je bil pravosodni minister Angelino Alfano, medtem ko je minister za reforme Umberto Bossi glede zakona dejal: »Treba ga je bilo narediti in smo ga naredili.« Stranka Udc je napovedala vzdržanje, ker je bilo določilo o »upravičeni zadržanosti« razširjeno tudi na ministre. Kot je dejal njen predstavnik Michele Vietti, določilo stranke ne navdušuje in v normalni državi o tem ne bi razpravljali: »To pa, žal, ni normalna država,« je dejal Vietti. Poslanci Italije vrednot so proti zakonu uprizorili živahen protest ansa Napad na italijanske vojake v Afganistanu KABUL - Talibanski bojevniki so včeraj ob 13.50 po krajevnem času (ob 9.50 po srednjeevropskem) z bombo napadli oklepnik lince z italijansko vojaško posadko blizu Šindanda, kakih 115 kilometrov južno od Herata v Afganistanu. Pri eksploziji se je eden od italijanskih vojakov huje udaril v glavo in doživel lažji pretres možganov, drugih pet pa je utrpelo lažje udarce. Italijanska izvidnica, ki deluje v sklopu mednarodne misije ISAF, je doživela napad, ko se je vračala s srečanja z voditelji nekaterih vasi južno od Herata. Popevkar Morgan izključen s festivala v Sanremu SANREMO - Direktor televizijske mreže Raiuno Mauro Mazza je sporazumno z direktorjem Rai Maurom Masijem in z umetniškim vodjo Festivala v Sanremu izključil 37-letne-ga pevca Morgana (s pravim imenom Maro Castoldi) zaradi intervjuja, v katerem je povedal, da redno uživa drogo. Intervju bo danes objavil mesečnik Max. Morgan je v pogovoru priznal, da redno kadi kokain, češ da mu pomaga premagovati depresijo, za katero kronično boleha. Morgan je v prvem odzivu dejal, da ga je odločitev prirediteljev festivala »travmati-zirala«, sicer pa je pristavil, da potrebuje čas za razmislek. BLIŽNJI VZHOD - Italijanski premier se je srečal tudi s palestinskim predsednikom Abasom Berlusconi v knesetu brezpogojno podprl Izrael: »Napad na Gazo je bil upravičena reakcija« Premier Silvio Berlusconi govori v knesetu ansa JERUZALEM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj v nastopu v izraelskem parlamentu brezpogojno podprl Izrael in pozval k sprejetju »učinkovitih sankcij« proti Iranu. »Izrael uteleša možnost živeti v demokraciji in svobodi, kar ga dela nesprejemljivega za fanatike po vsem svetu,« je v knesetu dejal Berlusconi. Zatrdil je še, da je varnost Izraela »etični in moralni imperativ« za Italijo. Italijanski premier pa je bil znova oster do Irana. »Mednarodna skupnost mora odločiti, da država, katere voditelji napovedujejo uničenje Izraela in zanikajo holokavst, ne sme imeti jedrskega orožja,« je dejal. »Ne smemo sklepati kompromisov. Iti moramo po poti mednarodnega nadzora, pogajanj in sankcij,« je dodal Berlusconi, ki je med tridnevnim obiskom v Izraelu izrekel vrsto kritik na račun Teherana. Berlusconi je v knese-tu tudi ocenil, da je bil izraelski napad na Gazo »upravičena reakcija« na palestinsko raketiranje, sicer pa se je zavzel za obnovitev izraelsko-pale-stinskih mirovnih pogajanj. Pred Berlusconijem, ki je eden od redkih tujih voditeljev, ki je imel možnost nastopiti v kne-setu, je izraelske poslance nagovoril izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je predsednika ita- lijanske vlade označil za »pogumnega voditelja, ki je Izraelu vedno stal ob strani«. Povedal pa je tudi zgodbo o visoko noseči ženski, ki se je med drugo svetovno vojno v Italiji zoperstavila nemškemu vojaku in ga prepričala, da je izpustil aretirano Judinjo. »Ta pogumna ženska je bila Rosa in eden od njenih otrok je Silvio Berlusconi, danes italijanski premier,« je dejal Netanjahu. Nato sta se z Berlusconijem objela, italijanski premier pa si je obrisal solzne oči. Prav včeraj sta sicer minili dve leti od smrti Berlusconijeve matere. Italijanski premier je od ponedeljka na obisku v Izraelu in velja za najtesnejšega zaveznika Izraela v EU. Italija pa je bila prva država, ki jo je Netanjahu obiskal po prevzemu položaja februarja lani. Po nastopu v knesetu se je Berlusconi včeraj srečal tudi z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom, potem pa je obiskal še palestinskega predsednika Mahmuda Abasa v Betlehemu. Tu je nekoliko popravil svoje odobravanje izraelskega napada na Gazo. »Kot je prav žalovati za žrtvami ho-lokavsta, tako je upravičeno izražati bolečino za kar se je zgodilo v Gazi,« je dejal. Italijanski premier se je tudi zavzel za to, da bi Izrael ustavil gradnje na palestinskih ozemljih, kar je pogoj, ki ga Palestinci postavljajo za obnovitev mirovnih pogajanj. NOVA TEHNOLOGIJA - Polemika Sporno aplikacijo iMussolini za i Phone naposled le umaknili MILAN - iPhonova aplikacija iMussolini, ki vsebuje sto dvajset govorov fašističnega diktatorja Benita Mussolinija iz obdobja njegove rasti in največjega vzpona ter kakih 25 minut zgodovinskih posnetkov, je bila še pred nekaj dnevi celo na drugem mestu priljubljenosti pri Italijanih in uvrstila se je med najbolj prodane. Nemudoma se je razvnela polemika med preživelimi fašističnimi preganjanci, saj je Applova aplikacija po njihovem mnenju prava žalitev spomina na vse žrtve nacizma in fašizma. Oglasil pa se je tudi Inštitut - Zgodovinski arhiv Luce, ki je »očeta« sporne aplikacije Luigija Marina celo hotel tožiti, ker si je nezakonito prilastil zgodovinske Ducejeve govore in z njimi trgoval. Mimo pravnih plati pa Inštitut ocenjuje Ma-rinovo izbiro vsebine aplikacije kot nevzgojno. V prepričanju, da ni kršil avtorskih pravic s tem, da je aplikacijo prosto »pobral« s spleta, je izumitelj aplikacijo včeraj umaknil. V Applovi spletni trgovini z aplikacijami je medtem cena za nakup iMussolinija narasla od začetnih 0,79 evra do 1,59 evra. GOSPODARSTVO - Poziv vlade Proti unilateralni odločitvi Alcoe RIM - Nad tovarnami ameriškega koncerna za proizvodnjo aluminija Alcoa se še vedno kopičijo temni oblaki. Vlada je sinoči podjetje pozvala naj v pričakovanju odločitve Evropske komisije (predvidena je konec meseca) ukrepa z odgovornostjo in preudarnostjo, saj so unilate-ralne odločitve pred ponedeljkovo okroglo mizo naravnost nesprejemljive. Pred časom je vodstvo družbe odločilo, da zapre italijanska obrata (poleg kraja Portovesme je druga tovarna v Fusini pri Benetkah) spričo odločitve Evropske komisije, da mora vrniti 270 milijonov evrov neupravičeno prejetih sredstev za kritje stroškov za elektriko. Sindikat CGIL zahteva, naj se dejavnosti nikakor ne prekinja: če podjetje Alcoa ne more zagotoviti delovanja obratov tudi v prihodnje, mora ukrepati vlada, in sicer tako, da se odloči za komisarsko upravo podjetja Alcoa oziroma da najde ustrezno alternativno industrijsko rešitev. CGIL bo v vsakem primeru podprl delavski boj, kot tudi jutrišnjo splošno stavko na Sardiniji. Podjetje Alcoa namreč doslej ni pokazalo želje po ohranjanju delovanja, do sogovornikov pa se vede nespoštljivo, celo predrzno. Za stavko so se včeraj odločili delavci tovarne Fiat iz kraja Termini Imerese na Siciliji, ki nasprotujejo odločitvi, da se nerentabilno tovarno prihodnje leto zapre. Minister za gospodarski razvoj Scajola si prizadeva za alternativno rešitev obrata in njegovih delavcev. GLASBA - Dirigent se je sprl Južnokorejec Chung zapušča milansko Scalo Myung Whun Chung MILAN - Južnokorejski dirigent Myung Whun Chung zaradi spora zapušča milansko Scalo. Maestro v tej hiši ne bo nikoli več vodil nobene opere niti dirigiral orkestru Scale, so poročali mediji. Chung tako ne bo dirigiral za 15. februar načrtovanega koncerta, namesto njega bo vskočil finiski dirigent Pietari Inkinen. Chung je upal, da bo postal umetniški vodja Scale. To mesto je nezasedeno že od leta 2005, ko se je z njega umaknil Ric-cardo Muti. H kandidatom za njegovega naslednika štejejo uveljavljene osebnosti, kot so Gustavo Dudamel, Antonio Pappa- no in Daniel Harding. Ravnatelj Scale Stephane Lissner Chunga očitno ni imel za primernega za omenjeno funkcijo. Chung se je z Lissnerjem dogovarjal o izvedbi nekaterih oper, ki jih je želel dirigirati v naslednjih sezonah, med njimi sta Mozartova Čarobna piščal in Verdijev Simon Boccanegra. Dogovora pa nista dosegla. Prav tako so odpovedali že načrtovano turnejo Chunga z orkestrom Scale po Skandinaviji, kar je še posebej vznejevolji-lo južnokorejskega maestra. Lissner, glasbeni vodja Dunajskih slavnostnih tednov (Wiener Festwochen) je medtem trdno odločen najti glasbenega direktorja za milansko operno hišo. »Delam z različnimi dirigenti in iščem najboljše rešitve z to hišo. Seveda pri tem upoštevam mnenje članov orkestra, pogovarjam se z glasbeniki in člani zbora,« je nedavno izjavil Lissner. »Pri izbiri glasbenega direktorja je namreč potrebno upoštevati različne vidike, najmanj osem do deset vidikov. Vzel si bom čas za razmislek. Pritisk medijev ne bo ničesar spremenil. Ko bom premislil, se bom odločil,« je pojasnil Lissner. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 4. februarja 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 SV. IVAN - Prihodnji teden bodo v parku nekdanje umobolnice snovali svetovno mrežo Prešeren pevski pozdrav v Trebčah konferenca o mentalnem zdravju Gostje iz 40 držav, med njimi zelo ugledna imena - Predavanja, seminarji, debate, filmi in knjige Prihodnji teden se bodo v prostorih nekdanje psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu mudili svetovno znani psihiatri, sociologi, filozofi in ekonomisti, udeleženci mednarodne konference o mentalnem zdravju. Organizatorji pričakujejo več kot tisoč gostov iz 40 držav, na sporedu so plenarna zasedanja, specifični seminarji, delavnice, zanimivo soočenje med novinarji in duševnimi bolniki (prirejata ga direktor tržaškega oddelka za mentalno zdravje Peppe DellAcqua in voditelj radijske oddaje Caterpillar Massimo Cirri), filmi, predstavitve knjig in še marsikaj. Eden glavnih ciljev je snovati svetovno mrežo za sodelovanje na tem področju. Pomembno petdnevno srečanje so predstavili včeraj na tržaškem oddelku za mentalno zdravje. Pester program se bo začel v torek, 9. februarja, končal pa v soboto, 13. februarja. Direktor zdravstvenega podjetja Franco Rotelli je uvodoma obrazložil pomen naslova srečanja »Kaj je mentalno zdravje?«. Dejal je, da točnega odgovora ne pozna nihče, vsakdo pa lahko o tem razmišlja: »To je planetarna tema, ki zadeva vse ljudi, prihodnji teden pa bomo skupaj razpravljali o tem in o bodočih izzivih na tem področju.« Direktor oddelka za mentalno zdravje Peppe DellAcqua je pristavil, da je srečanje v svetoivanskem parku enkratna priložnost, da se spomnimo, kaj se je tu zgodilo v času, ko se je pripravljala Basaglieva reforma. Pojasnil je, da je do zadnjega velikega mednarodnega srečanja o mentalnem zdravju prišlo v Trstu leta 1998, pred tem pa v letih 1988 in 1977. Plenarna zasedanja bodo v malem gledališču, ki ima 270 sedežev, ostale dejavnosti bodo razporedili po parku. V Trst bodo pripotovali izvedenci iz 40 držav, tako da bo konferenca predvsem lepa priložnost za izmenjavo informacij o delovanju različnih sistemov zdravstvenih storitev. Posegli bodo npr. gostje iz Šri Lanke, Albanije, Islandije in drugih držav. Na spisku gostov so zelo ugledna imena, kot so Nikolas Rose (London School of Economics), francoski sociolog Robert Castel, Steven Segal (Univerza v Ber-kleyju), esejist Pier Aldo Rovatti, ameriška antropologinja Nancy Scheper-Hughes, direktor oddelka za mentalno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji Benedetto Sa-raceno in Paul Israel Singer (brazilsko ministrstvo za delo). Podroben program je na spletni strani www.trieste2010.net. (af) TELEVIZIJA RAI1 V nedeljo in ponedeljek film o Basaglii V nedeljo in ponedeljek zvečer, 7. in 8. februarja, bo na televiziji RAI1 na sporedu film v dveh delih C'era una volta la citta dei matti (Bilo je nekoč mesto norcev), ki so ga lani poleti posneli v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu, prvi del filma pa je nastajal v Gorici. Film, ki obravnava Franca Basaglio in njegovo reformo psihiatričnih bolnic, bodo med mednarodno konferenco o mentalnem zdravju predvajali tudi v tržaškem kinu Ariston, in sicer v petek, 12. februarja ob 20.30. Navzoča bosta režiser Marco Turco in glavni igralec Fabrizio Gifuni, ki na platnu pooseblja Basaglio. V filmu nastopa tudi bo-sansko-slovenski igralec Branko Burič, pri pisanju scenarija je sodelovala tržaška Slovenka Katja Colja, dober del filma pa so posneli v prostorih poklicnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu. Včerajšnjo dobro obiskano novinarsko konferenco na sedežu tržaškega oddelka za mentalno zdravje je uvedel Franco Rotelli (z mikrofonom), na njegovi levi sta sedela Peppe Dell'Acqua in radijski voditelj Massimo Cirri kroma POKRAJINA TRST - Predstavitev vodnika za izbiro šole Šola zame: informacije o šolah na Tržaškem v devetih jezikih Publikacijo sta predstavili pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino (desno) in predstavnica inštituta Irsses Annarosa Stalio kroma V trebenskem Ljudskem domu bo drevi ob 20.30 na sporedu prvi večer pobude Prešerno skupaj, ki jo prirejajo vzhodnokraška kulturna društva v sodelovanju z ZSKD, Zadružno kraško banko in Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Večer Prešeren pevski pozdrav prireja domače društvo SKD Primorec. Nastopile bodo pevke Čezmejnega dekliškega pevskega zbora Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka za njimi pa še trio Martina Feri (glas), Marko Čepak (kitara) in Tomaž Nedoh (saksofon). Dongettijev humor v Naimi V baru Naima (Ul. Rossetti 6) bo dre- vi ob 23. uri nastopil član kabaretne skupine Pupkin Kabarett. Ob sreba-nju pijače se bodo obiskovalci lahko nasmejali ob hudomušnih oz. neumnih (kot jih sam definira) zgodbicah in brezzveznih poezijah. Vse najboljše James Joyce in obisk Margaret Mazzantini V knjigarni Lovat (v 3. nadstropju, nad trgovino Oviesse na Drevoredu XX. septembra) bodo jutri proslavili 128-letnico rojstva irskega pisatelja Jamesa Joycea. Na praznik vabi Oddelek tujih jezikov tržaške univerze, ki je pripravil pester spored dogajanj. Ob 17. uri bodo predstavili projekt Joyce walking tours, nato pa še knjigi Ulisse Gotico Lau-re Pelaschiar in Questioni biogra-fiche: le tante vite di Yeats e Joyce Johna McCourta. Ob 18. uri bo pisateljica Margaret Mazzantini predstavila svoj roman Venuto al mondo in ob 20. uri se bo z možem, igralcem Sergiom Castel-littom udeležila srečanja v kinodvo-rani Ariston; beseda bo tekla o literaturi in filmu, hkrati pa bodo predvajali Castellittov film Alza la testa. Boris Pahor na Danteju V torek, 9. februarja, bo licej Dante (Ul. Giustiniano 5) gostil velikega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja. Ob 17. uri bosta v veliki dvorani nastopila Eleonora Cedaro in Enrico Bergamasco, ki bosta prebrala nekaj odlomkov iz Pahorjevih del Grmada v pristanu, Nekropola in Tre volte no (Trikratni ne). Pahor pa bo nato pripravljen na pogovor oz. bo odgovarjal na morebitna vprašanja, ki mu jih bodo postavili poslušalci. Srečanje prireja Odbor svobodnih in enakopravnih občanov. Šola zame: tako je (v slovenski različici) naslov vodniku po šolah vseh vrst in stopenj na Tržaškem, ki je, potem ko je že nekaj časa bil na voljo na spletnih straneh tržaške pokrajinske uprave in tam doživel dober obisk, zdaj zagledal luč sveta tudi v tiskani obliki. Pokrajina Trst je namreč poskrbela za natis podatkov in značilnosti tržaških šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom ter jih zbrala v poseben zbiralnik, ki ga bo v prihodnosti mogoče obnavljati, prav tako kot bo mogoče obnavljati podatke na spletu. Publikacija, ki so jo včeraj dopoldne predstavili v zborni dvorani liceja Dante Alighieri v Trstu in katere cilj je nuditi družinam koristen element posvetovanja pred pomembno izbiro šole, je na voljo v devetih jezikih: poleg italijanščine in slovenščine so tu še angleščina, srbohrvaščina, francoščina, španščina, ro-munščina, albanščina in kitajščina, saj se s tem želi s šolsko ponudbo na Tržaškem čim bolje seznaniti tudi družine priseljencev. Po besedah pokrajinske odbornice za šolstvo Adele Pino gre za rezultat dolgega dela, ki so ga opravile državne šole na Tržaškem, vodnik pa bo družinam in mladim omogočil preveriti vzgojno-izobraževalno ponudbo šol vseh vrst in stopenj. Kot že rečeno, je luč sveta najprej zagledala spletna verzija vodnika, ki je na voljo v petih jezikih (italijanščini, slo- venščini, angleščini, srbo-hrvaščini in španščini), od oktobra lani pa so beležili 2.300 mesečnih obiskov. Od včeraj pa je na voljo še tiskana izdaja v obliki zbiralnika pol. Kot je povedala Pinova, je bilo gradivo pripravljeno že pred časom, vendar so z objavo zakasnili zaradi vprašanja reforme višje srednje šole: pravilniki slednje so še vedno predmet razprave v pristojnih telesih italijanskega parlamenta, zato tega dela vodnika niso uspeli ažurirati. Projekt Šola zame je nastal na pobudo šol samih, stekel pa je v sodelovanju z Deželnim inštitutom za študije o socialnih storitvah Irsses, katerega predstavnica Annarosa Stalio je opozorila, da so želeli predstaviti tudi značilnosti in identiteto posamezne šole, tako so v predstavitev vključili tudi podatke, kot npr., ali ima določena osnovna šola celodnevni pouk, ali deluje blizu kake strukture integrirane šolske službe, ali se na njej poučuje kak tuj jezik, kje se šola nahaja oz. katere so najbližje avtobusne proge idr. Vse te in še druge podatke bo mogoče s časom dopolniti (npr. z novimi višješolskimi smermi, ko bo znana usoda reforme višje srednje šole), saj se projekt nadaljuje. Prav tako je denar za prevajanje gradiva v razne jezike že vključen v proračun, medtem ko se za slovenske prevode pokrajinska uprava itak že poslužuje notranje službe. (iž) DEŽELNI SVET - Vprašanje I. Gabrovca Ekološke bombe v globinah kraških jam? Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je včeraj seznanil deželni parlament s problemom onesnaženosti kraškega podzemlja z nafto in drugimi kemikalijami. Deželni svetnik je posebej izpostavil primer jame pri Bazovici, ki je bila nekoč globoka 75 m, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pa so jo uporabili kot odlagališče za onesnaženo zemljo, ki so jo odvažali iz okolice naftnih rezervoarjev poškodovanih v atentatu proti družbi Siot. Deželna uprava je komaj leta 1999 sprožila očiščenje omenjene jame, dela pa so se zaustavila pred koncem, tako da je še danes na dnu jame pravo "jezero" nafte. Na poseg deželnega svetnika Gabrovca se je odzval odbornik Elio De Anna. V repliki je Gabrovec izpostavil dejstvo, da si krajevne uprave, od občin preko pokrajin in pa vse do Dežele, ne morejo zatiskati oči pred tako hudim in perečim problemom. »Nevarne odpadke v jamah nihče ne vidi, kar pa še ne pomeni, da ne obstajajo. Zlasti ne pomeni, da ne škodijo. Prej obratno. S časom nevarne, hudo strupene kemikalije pronicajo v podzemlje in s tem ogrožajo vodne vire, se pravi napajališča za vodovode, in morje,« je bil mnenja Ga-brovec. Deželo je pozval, naj nemudoma ustanovi stalno institucionalno delovno omizje, ki naj evidentira točne razsežnosti problema in poišče sveža državna in evropska finančna sredstva za njegovo reševanje. Odbornik De Anna je soglašal s predlogom svetnika SSk. Pri tem je Gabrovec posebej pozval deželno upravo, naj nikakor ne išče grešnih kozlov v lastnikih zemljišč, na katerih se nahajajo jame. Slednji, tako Gabrovec, v večini primerov nimajo nobene možnosti, da bi jame primerno zaščitili ali celo za-stražili in so zato prej žrtve-oško-dovanci, kot pa krivci. 8 Četrtek, 4. februarja 2010 GOSPODARSTVO TRŽAŠKA OBČINA - Zahodni in Vzhodni Kras Zahteve po javnih delih v obeh kraških rajonih V Križu parkirišče, na Opčinah pločniki, v Trebčah popravila v osnovni šoli Tržaški občinski odbor je včeraj odobril proračun za letošnje leto s triletnim načrtom javnih del. Zajetna dokumentacija bo sedaj romala na rajonske svete, ki bodo morali izdati svoja mnenja, ob tem pa bo razprava o osrednjem občinskem finančnem dokumentu potekala tudi v posameznih občinskih komisijah. Šele ko bodo rajonski sveti in komisije opravili svoje, se bo razprava preselila v občinsko dvorano za dokončno odobritev (okrog 20. februarja). Predsedniki rajonskih svetov so se v preteklih dneh že »spoprijeli« s proračunom. Na skupni seji so izluščili prioritetna javna dela, ki bi jih morala mestna uprava opraviti letos na območjih posameznih rajonov. Dokument so nato poslali občinskemu odboru, z upanjem, da bo upošteval njihove zahteve. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič sta izpostavila vsak po tri nujno potrebna, prioritetna dela. Na Zahodnem Krasu bi morala občina nujno urediti parkirišče v križu, in sicer pred nogometnim igriščem v vasi. Ne gre namreč pozabiti, da je mestna uprava prejšnje leto predala namenu parkirišče na Proseku in začela graditi parkirišče na Kontovelu. Tako bi od zahodnokraških vasi ostal le Križ brez urejenega parkirišča. Nadalje bi morala po celi vrsti let preložitev urediti stopnišče, ki vodi z Obalne ceste, v bližini restavracije Tenda rossa, do kriškega portiča, Mula, kot mu pravijo domačini. Na Kontovelu pa je nujno potrebna ureditev Mlake, kar bi lahko občina storila z deželnim prispevkom. Na Vzhodnem Krasu pa bi morala občina nujno urediti pločnike na treh najbolj prometnih ulicah na Opčinah. Poleg tega je potreben tudi poseg na dvorišču slovenske osnovne šole Pinka Tomažiča v Trebčah. Tu bi morali odstraniti majhno dotrajano in nevarno skladišče ob šoli in primerno popraviti sanitarije. Pred nekaj meseci si je prostore ogledala občinska komisija za javna dela. Svetniki so ocenili, da sta šola in dvorišče res potrebna nujnega posega in upati je, da bodo upravitelji njihovo mnenje sedaj upoštevali. Nadalje bi morali na Vzhodnem Krasu urediti streho ob vhodu v italijansko osnovno šolo Lona na Opčinah. M.K. Podrtija na dvorišču šole Pinka Tomažiča v Trebčah, ki bi jo morali nujno odstraniti kroma ŽALNA SEJA - Poslovil se je glasbenik ter kulturni in politični delavec Prof. Zorko Harej zapušča raznoliko in dragoceno dediščino Predsednik ZCPZ Marko Tavčar uvaja žalno sejo v Peterlinovi dvorani v Trstu kroma OPČINE - Jutri Zdrava prehrana s kraškimi proizvodi Jutri bo v Prosvetnem domu na Opčinah izobraževalno srečanje za družine in mlade »Zdrava prehrana s proizvodi Krasa«, ki ga skupaj prirejajo SKD Tabor in krajevni obrati Okusov Krasa. Na predavanju-degustaciji, ki se bo začelo ob 18. uri, bodo sodelovali zdravnik Paolo Da Col s tržaškega zdravstvenega podjetja -okrožje Vzhodni Kras, enogastro-nomska izvedenka Vesna Guštin ter predstavnik Okusov Krasa Davorin Devetak. Skupaj s predsednico društva Zivko Persi in predsednikom vzhodnokraškega rajonskega sveta Markom Milkovi-čem bodo poskrbeli za uvodni in teoretski del, krajevni proizvajalci, gostinci in trgovci pa še za praktični del srečanja. Zdravnik Da Col je že uspešno sodeloval na lanskem srečanju pri društvu Igo Gruden v Nabre-žini. Jutrišnje srečanje pa spada med nadaljevalne pobude Okusov Krasa, ki potekajo tudi po osrednjem jesenskem obdobju. Na Op-činah bodo sodelovali vinarji s Piščancev Andrej Bole, Erika in Andrej Ferfoglia ter Silvano Ferlu-ga, sirar Lenard Vidali iz Bazovice, openski čebelar Aleksander Podobnik in obrati Okusov Krasa - pekarna Čok, prodajalni Conad, Despar Slavec, kavarna Vatta in gostilna Veto. Prisotnemu občinstvu bodo tudi s svojimi proizvodi omogočili vpogled v zdravilne značilnosti in prednosti vsakdanje prehrane s kakovostnimi domačimi proizvodi. Srečanje je namenjeno posebno mladim, staršem in vsem, ki skrbijo za prehrano mladih (šolniki, upravitelji menz itd.). Kdor se ga želi udeležiti, lahko vabilo dvigne pri odbornikih društva Tabor ali v baru openskega Prosvetnega doma. Za informacije - tajništvo gostinske sekcije SDGZ tel. 0406724824. KAVARNA ROSSETTI - Nocoj Andro kabaret! Predstava BravomaBasta! z začetkom ob 22. uri V tretjič gre ... Andro. Po dveh nadvse uspešnih, razprodanih kabaretnih predstavah se bo tržaški imitator Andro Merku nocoj vrnil v kavarno gledališča Rossetti in še tretjič ponudil v slastno zabavno pokušino svojo zadnjo umetniško stvaritev BravomaBasta! Vodja radijskih in drugih vsakovrstnih oddaj in predstav bo spet posodil glas svojim najljubšim krajevnim, državnim in svetovno znanim osebnostim, od tržaškega župana Roberta Dipiazze (ki se je na pre-mierni predstavi prešerno nasmejal ... samemu sebi), do deželnega predsednika Renza Tonda, od pisatelja Claudia Magrisa do nogometnega trenerja Fabia Capella in njegovega nemogočega simultanega prevajalca. Merku bo vso to svojo druščino (in prisotne) pozabaval tudi s pevskimi vložki. Ob lastni klavirski spremljavi bo predstavil taka kan- Andro Merku kroma tavtorska kalibra, kot sta Franco Ca-lifano in Ivano Fossati, zapel pa bo tudi pesmico o Angelci Merkel in o zdelani tržaški levici. Kabaretna predstava se bo začela ob 22. uri. Ze pa so napovedane še tri ponovitve, in sicer v sredo, 3. marca, v četrtek 18. marca in - ni šala - v četrtek, 1. aprila. Prof. Zorko Harej je bil posebno zapisan glasbi, še zlasti zborovskemu petju, kateremu se je posvečal kot pevec, zborovodja, organizator in skladatelj. A pokojnik je bil človek širokih obzorij in zanimanj, tako da je pustil dragoceno sled za seboj tudi na drugih področjih. To je prišlo do izraza na žalni seji, ki jo je sinoči priredila Zveza slovenskih cerkvenih pevskih zborov v Peterlinovi dvorani v Trstu. Zalno snidenje je uvedel Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade v ožjem sestavu z dvema žalostinkama, udeležence, v prvi vrsti ženo Neli in sina Marka, pa je pozdravil predsednik ZCPZ Marko Tavčar in se s hvaležnostjo spomnil ustanovitelja organizacije. Za mikrofonom so se nato zvrstili številni govorniki. Dorica Zagar je obudila Harejev lik kot kolegica na Radiu Trst A, pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik je obnovil Harejevo delo na političnem področju, prof. Humbert Mamolo je govoril o Hareju kot glasbeniku in glasbenem organizatorju, pop Raško Radovic se je Hareju zahvalil za dolgoletno vodenje zbora tržaške srbskopra-voslavne cerkve sv. Spiridiona, nekdanji dijaki klasičnega liceja (matura 1958) so se svojemu profesorju oddolžili s pismom, predsednik Zveze slovenskih zborov Primorske Anton Baloh je poslal telegram, nekaj osebnih spominov na pokojnika pa je naposled razgrnil predsednik SSO Drago Štoka. KRONIKA - Pobegnil je iz Trsta V Nemčiji aretirali neonacista Davidovica V Srbiji je bil obsojen zaradi spodbujanja rasnega in verskega sovraštva Srbska pravosodna ministrica Sne-žana Malovič je beograjskim medijem sporočila, da je nemška policija aretirala srbskega neonacista Gorana Davido-viča, poznanega z vzdevkom Führer. Do aretacije je prišlo po nalogu mednarodne policije Interpol, srbsko ministrstvo pa je od nemških oblasti že zahtevalo ek-stradicijo. Davidovič je v Nemčijo pobegnil iz Trsta. 35-letni vodja srbskega gibanja Nacionalni stroj je bil v Srbiji obsojen na eno leto zapora zaradi spodbujanja rasnega in verskega sovraštva. Na univerzi v Novem Sadu je namreč vodil skupino skrajnežev, ki je z vzklikanjem in nasiljem prekinila judovski posvet. Avgusta 2008 je z vizumom zbežal v Trst, saj njegova žena že več let živi pri Sv. Jakobu. 18. aprila 2009 ga je tržaška policija aretirala, konec junija pa so ga začasno izpustili na prostost. Tržaško prizivno sodišče je septembra ugodilo zahtevi po izročitvi Srbiji, Davi-dovič pa je vložil priziv na kasacijsko sodišče, ki se po besedah ministrice Malo- vic še ni izreklo. Medtem je pobegnil v Nemčijo, kjer ga čaka nov postopek. Predrzne tatice V torek zjutraj so tri mlade ženske okradle priletno gospo, ki stanuje pri Čarboli. S pretvezo, da morata sosedi izročiti torbo in pismo, so stopile v stanovanje, medtem ko sta dve govorili, pa je tretja stikala po sobah. Priletna žrtev jim ni zaupala, zapodila jih je, a bilo je prepozno. Odnesle so denar in nakit. Po dogodku je stanovanje obiskala policija, ki priporoča občanom, naj neznancev ne vabijo v hišo. S pestjo v igralni avtomat Policija je v torek zvečer prijavila 37-letnega makedonskega državljana, ki je v igralnici binga v centru Trsta s pestjo udaril v igralni avtomat. Razbil je steklo in se pri tem ranil. Jezen je bil, ker je zapravil večjo vsoto denarja. / TRST 2 0 Četrtek, 4. februarja 2010 ŠPORT / SINDIKAT UIL - Na deželnem kongresu potrdili tajnika Luca Visentinija »Nujne reforme za socialo in učinkovite politike za delo« Visentini: Socialni blažilci tudi za prekerne - Predsednik FJK Tondo pripravljen na dialog Gospodarska kriza še ni mimo. Če so po eni strani znaki ponovne rasti proizvodnje, to sploh ne velja za delavce, ker bodo največje težave v zaposlovanju v letu 2010. Na socialne blažilce, ki so jih že izkoristili, bo težko ali ne bo sploh mogoče računati, številna pa so mala in srednja podjetja, ki tvegajo zaprtje. Toda odprta so še druga vprašanja, od socialnega do zdravstvenega področja in javne uprave, ki zahtevajo nujne reforme in nove, učinkovite politike dela za razvoj gospodarstva. To je poudaril v svojem poročilu deželni tajnik sindikata Uil Luca Visen-tini, ki je na Pomorski postaji včeraj odprl 8. deželni kongres sindikata. Visen-tinija so delegati na kongresu, ki ga je sklenil član državnega tajništva sindikata Uil Domenico Proietti, že četrtič potrdili na mestu deželnega tajnika in bo tako vodil deželni sindikat Uil tudi v prihodnjih štirih letih. Visentini se je v svojem posegu še posebej nanašal na stanje v deželi Furla-niji-julijski krajini in na posledice krize, ki je zajela domala vse panoge. Pri tem ni varčeval s kritikami na račun deželne uprave, katerih ukrepi niso bili po njegovem mnenju ravno učinkoviti. Deželni sindikat Uil si bo v prihodnosti prizadeval še predvsem za pomoč mladim, pre-kernim delavcem, upokojencem in priseljencem, je naglasil Visentini, in se bo skupaj s sindikatoma Cgil in Cisl zavzemal za zaščito šibkejših in za ponovni razvoj. Toda v tem smislu mora na prvem mestu ukrepati deželna vlada, ki se s so-cialo doslej sploh ni ukvarjala, polomila pa ga je tudi v zdravstvu z novim social-no-zdravstvenim načrtom, ki sploh ne odgovarja potrebam in zahtevam občanov, je med drugim povedal Visentini. Glavne zahteve bo sindikat Uil predočil tudi na skorajšnjem omizju med deželno vlado in sindikati Cgil, Cisl in Uil. Ponovni razvoj gospodarstva, so-ciala in javna uprava so torej področja, ki zahtevajo po mnenju sindikata reforme. Te reforme nameravajo sindikati Cgil, Cisl in Uil enotno spodbujati skupaj z združenji delodajalcev in deželno vlado, je poudaril Visentini, ki je na kongresu podal daljšo analizo posledic gospodarske krize v naši deželi. Perspektive v zaposlovanju niso najboljše. Po eni strani bodo začela velika podjetja delokalizirati proizvodnjo, po drugi pa so mala in srednja podjetja odvisna od trga. Celi sektorji so na kolenih, je dejal Visentini, od gradbeništva do elektronike, pohištva in železarstva. Sporazum med sindikati, deželno upravo in lokalnimi upravami, na osnovi katerega so razširili socialne blažil-ce na večje število delavcev, je bil pozitiven, je menil Visentini, toda deželna vlada je nato ukrepala brez vsake strategije. Zato je treba zdaj socialne blažilce raztegniti do konca leta 2010 in jih prek specifičnega zakona razširiti tudi na preker-ne delavce. To mora veljati tudi za posebno dopolnilno blagajno, ki mora veljati 12 mesecev namesto 6, pa tudi za t.i. solidarnostne pogodbe, ki jim morajo delodajalci skupaj s sindikati še spodbujati. Visentiniju je neposredno odgovoril deželni predsednik Renzo Tondo, ki je bil sicer edini desnosredinski upravitelj oz. politik na kongresu sindikata. Nekatere kritike je zavrnil in druge vzel na znanje, poudaril pa je, da je pripravljen na dialog. V tem smislu je povedal, da namerava takoj ustanoviti omizje s sindikati, posvečeno gospodarstvu, in soglašal je s potrebo po učinkovitejših ukrepih na delovnem področju s posebnim poudarkom na poklicnem izobraževanju in podpori podjetjem, ki proizvajajo bogastvo ter odpirajo nova delovna mesta. Dalje je po Tondovem mnenju nujna reforma javne uprave, ker je v deželi FJK preveč javnih uslužbencev in zato »sistem ne more zdržati.« Tega in druge ukrepe namerava vsekakor Tondo sprejemati v dialogu s sindikati, vendar brez vsake ideologije. »Pripravljen sem na dogovarjanje, a glede konkretnih vprašanj,« je dejal Tondo. Aljoša Gašperlin Luca Visentini (zgoraj) je bil potrjen na mesto deželnega tajnika sindikata Uil. Desno: deželni kongres Uil na Pomorski postaji kroma VLAK SPOMINA Danes odhod dijakov iz Rižarne Tudi letos se bo preko dvesto višješolcev iz Furlanije-Julijske krajine skupaj z vrstniki iz drugih krajev Italije podalo na pot s t.i. Vlakom spomina, ki jih bo danes popeljal v Krakov in Oswjecym oz. Auschwitz. Gre za pobudo, ki jo že šestič prireja združenje Terra del Fuoco s podporo deželne vlade FJK, cilj pa je, da bi se mladi na lastne oči seznanili z grozoto, ki so jo predstavljale druga svetovna vojna, nacizem in fašizem ter holokavst. Simbolni začetek potovanja višješolcev iz FJK, med katerimi so tudi dijaki slovenskih šol, bo danes ob 14. uri v Rižarni, na Vlaku spomina pa se bodo mladim iz naše dežele pridružili še vrstniki s Tridentinskega in iz Cesene. V okviru pobude, ki bo trajala do torka, bodo dijaki obiskali taborišče Auschwitz-Birkenau in krakovski geto, poleg tega pa je predvideno še delo po skupinah in zaključno zborovanje. DRUŠTVO MARIA THERESIA - Novinar John Earle o svojem pogledu na Trst Mesto vse bolj na obrobju dogajanja Britanski novinar in član zavezniških misij v nekdanji Jugoslaviji upa, da bodo mlade generacije znale bolje izkoristiti strateški položaj Trsta Nekdanje velike železniške povezave Trsta z mnogimi vzhodnoevropskimi mesti so poniknile. Namesto da bi se potniki peljali do Dunaja ali Bratislave, se lahko danes peljejo najdlje do Me-ster, kjer je treba prestopiti. Nič bolje ni urejen pomorski potniški promet, saj iz Trsta po morski poti ni možno doseči denimo dalmatinskih otokov, kar pa je nekoč bilo mogoče. Mladi ljudje v vedno večjem številu zapuščajo Trst, žalosti pa me tudi dejstvo, da v tem mestu mnogi še niso presegli nacionalizma. Tako je o Trstu na torkovem predavanju v Generalijevi dvorani Baroncini razmišljal upokojeni britanski novinar in udeleženec vojaških misij med NOB v Jugolaviji John Earle, ki je s svojim predavanjem uvedel nov ciklus srečanjh tržaškega prosvetnega društva Maria Theresia. Tokratno serijo predavanj so kulturniki iz omenjenega društva naslovili La Mia Trieste (Moj Trst), svoj pogled na mesto pod kraško planoto pa bodo v naslednjih mesecih podali še številni drugi domači in tuji intelektualci. John Earle, ki je tudi sam izkusil čas vojne v Jugoslaviji (2. svetovna vojna), vendar ne na slovenskih tleh, bil je namreč član misij v Črni Gori in Srbiji, je svoje pripovedovanje začel s koncem druge svetovne vojne maja leta 1945, ko so ga nadrejeni poslali v kaotični Trst. Štiriindvajsetletni Earle je bil tu član Zavezniške vojaške uprave, ki je na tem območju morala vzpostaviti red in mir. Govornik je povedal, da ga je ob prihodu v Trst prijetno presenetila tukajšnja mešana etnična sestava, ki je mesto z več dušami delala samosvoje in edinstveno. Izvedeli smo, da so bili zavezniki v Trstu sprejeti odprtih rok in medtem ko je bilo vzpostavljanje miru in reda na začetku otežkočeno, se je situacija s časom izboljšala. A kljub temu so štirideseta leta prejšnjega stoletja zaznamovala veliko pomanjkanje in beda, se je spominjal Earle, ki je ob tem še dodal, da so bile v prvih mesecih po vojni številne restavracije zaprte, saj je bilo zelo težko dobiti osnovna živila. V prostem času pa so se zavezniki tudi zabavali, in sicer v raznih gostilnah, zvečer so se Angleži udeleževali tudi plesov v hotelu Sa-voia, poslušali pesmi ameriškega jazz glasbenika Glenn Millerja, govornik je opisal tudi svoje kratko bivanje v današnjem Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu in prijateljske odnose s takratnim plemstvom. Ker John Earle ni hotel svojega življenja posvetiti vojaškemu poklicu, se Na fotografiji desno John Earle kroma je po demobilizaciji vrnil v domovino, diplomiral in se posvetil novinarstvu, večino svojega dela pa je opravil kot dopisnik za agencijo Reuters, med drugim tudi v Beogradu, od koder se je odpra- vil na svoj drugi obisk Trsta (medtem se je tudi oženil s Tržačanko). To se je zgodilo leta 1954, ko je Trst dokončno pripadel Italiji. Govornik nam je zaupal, da je bilo takrat vzdušje v Trstu popolno- ma drugačno kot tisto iz leta 1945/1946. Tržačani so bili naveličani Angležev, člani Zavezniške vojaške uprave so bili osovraženi in komajda tolerirani, se je predvčerajšnjim spominjal upokojeni britanski novinar, ki ga je službena pot po tem letu zanesla v Rim, kjer je deloval kot dopisnik dnevnika The Times. Naveličan rimskih politikov, ki so bili brezbrižni do Trsta in njegovih prebivalcev, se je ob upokojitvi vrnil v Trst. Earlovo tretje srečanje s Trstom se je zgodilo leta 1986, ko sta s soprogo sklenila, da je naše mesto primerno za udobno življenje. Tu je, kot nam je zaupal, preživel zelo srečna leta svojega življenja, mesto še vedno ljubi, saj je zelo prijazno do ostarelih oseb, a kljub temu ga žalosti, da je Trst izgubil blišč in sijaj, s katerim se je kitil nekoč. Mladi bi po Earlovem prepričanju morali bolje izkoristiti strateški položaj Trsta in poskrbeti, da ne bi »dekadentna« situacija (vzroke katere govornik vidi tudi v na začetku omenjenih problematikah) postala usodna. (sč) KRIŽ - Jutri ob 21. uri v Ljudskem domu Koncert »The Fottutissimi« Ob rokerjih iz Mark bosta nastopila tudi domači bend The Freak Waves in Dj Vat Po dveletnem premoru se v Križ vrača glasbena skupina The Fottutissimi. Skupina iz Mark je stara znanka tržaških ljubiteljev rock glasbe, saj je večkrat nastopila v kriškem Oxisu (zadnji koncert je bil ravno ob njegovem zaprtju oktobra 2007). Bend bo jutri nastopil v Biti-Ljudskemu domu, koncert pa bo priložnost za predstavitev novega cd-ja Bad grass never dies ter video-spota pesmi Rock'n'roll machine, ki ga v zadnjih tednih predvaja tudi satelitska mreža Sky. Jutrišnji koncert bo popestrila domača skupina The Freak waves, ki izvaja priredbe znanih rock komadov ter d.j. Vat. Večer se bo v dvorani Ljudskega doma začel ob 21. uri (koncert pa se bo zaključil ob polnoči). 1 0 Četrtek, 4. februarja 2010 TRST KRAŠKI PUST - Medja vas - Štivan S »Tirolskega« na Kraški pust Za pristno zabavo, kot se za pustni čas spodobi i Tudi v Medji vasi so priprave na pust stekle že pred več meseci, saj jih že v soboto čaka prvi pustni spektakel - sprevod v Gradežu, za katerega so se odločili na vrat na nos. No, resnici na ljubo gre za prireditev, ki je namenjena le pustnim skupinam, tako da bo moral voz počakati še do nedelje, ko se bo prvič pokazal, in sicer na goriškem pustnem sprevodu. Njihove pustne performanse pa se s tem šele začenjajo, saj bodo nastopili tudi na open-skem sprevodu, v Romansu in še v Tržiču. Medvejski pustarji se od decembra vsak popoldan in včasih tudi zvečer (predvsem v teh zadnjih dneh!) zbirajo pri vaški gostilni in ustvarjajo svojo letošnjo umetnino. »Lani je bilo precej različno, saj smo razpolagali s šotorom, kjer smo se združevali in gradili voz,« nam je v imenu Medvejcev in Štivanov pojasnil Marko Radetič. Šotor, ki so ga uporabljali vse od leta 2003, pa so morali avgusta podreti, saj so vložili prošnjo za ureditev manjšega nogometnega igrišča ravno na tem terenu. Dela na igrišču pa se še niso začela ... Idejo za voz so si tako rekoč »izposodili« od sosedov s Tirolskega, dogajanje na njem pa so hudomušno priredili tudi našim navadam in razvadam. Niti izjemno nizke temperature niso prestrašile šesterice pustnih delavcev, ki vsakodnevno vztraja z delom. »Pa saj je zabavno,« nam je zaupal Marko in dodal, da so si ob delu privoščili seveda tudi marsikaj slastnega za pod zob, kot takrat, ko so vsi sedli za mizo ob okusni »koštati«. Na vozu bo- do prevladovali železo, les, mreža in papir seveda, stroške pa krijejo s prispevki športno-kulturnega društva Timava Medja vas Štivan. Na vozu in okrog njega bo tokrat sodelovalo kakih 60 - 70 pustagev, »mladih in manj mladih, pa tudi nekaj zvestih prijateljev iz Jamelj, Dola in Devina se nam vsako leto rado pridruži.« Medtem ko se moški trudijo okrog vo- Vsak lahko že ugiba, kaj letošnji medvejski voz skriva ... kroma za, se ravno toliko žensk ukvaga seveda z oblekami. V Markovi kleti so si uredile pravi atelje, kjer vsak popoldan pridno ustvarjajo z iglo in sukancem. »Naš cilj je v prvi vrsti pristna zabava, kot se za pustni čas spodobi,« je poudaril Marko. (sas) več fotografij na WWW.primorski.eu Predpustni žur v Briščikih z Elvis Jacksoni Pust že trka na vrata. Glasbeno-kulturno društvo Drugamuzika v sodelovanju s ŠD Kontovel in FC Primorje ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, prireja veselo pustovanje za najbolj neučakane pustne oboževalce. Pod velikim ogrevanim šotorom pri Briščikih oziroma na nogometnem igrišču pri Športnem centru Ervatti, na pokrajinski cesti med Opčinami in Prosekom, bo v soboto zaživel predpustni žur. Prvi bodo na oder stopili slovenski glasbeniki skupine Red Katrins (ob 21.30), za njimi še italijanska skupina Rewind oz. Vasco Rossi tribute band (ob 22.30). Skupina izvaja izključno komade največjega italijanskega rokerja Vasca Rossija. Nekaj po polnoči pa bodo občinstvo ogreli protagonisti večera, to je znani primorski bend Elvis Jackson. Njihov glasbeni slog je zelo raznolik in gre od skaja, punka, hardcore punka vse do reggae in metal melodij. Svojo glasbo bo vrtel eden najperspektivnejših dj-ev iz naših krajev Dj Pap'š. Vstopnina znaša 7 evrov. Na pustno soboto bosta ravno tam nastopili slovenski legendarni skupini Pop Design in Rock Partyzani ter mlada rock zasedba iz Trsta Just Burning, ob spremljavi uigrane slovenske DJ ekipe Deejay Time. Pustno nedeljo bodo prireditelji posvetili mlajšim pustarjem, na pustni torek pa bodo poskrbeli za veliki zaključek s skupinami Mambo Kings, Ne me jugat in zamejsko rock skupino Grinders, ob spremljavi turbo veseljaka Dj-a Svizca. V soboto in v torek bo vstopnina znašala 10 evrov. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 4. februarja 2010 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide 24.00 in zatone ob 9.30. Jutri, PETEK, 5. februarja 2010 AGATA VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,8 stopinje C, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 6. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002),. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33. Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 19.45, 22.15 »Ba-ciami ancora«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alvin Superstar 2«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Tra le nuvole«; Naš Walter danes fešto ima, z njim bo nazdravila družina vsa. Eno leto več ali manj, samo da si in bošfanj. Srečno in veselo še za nadaljnje dni ti voščijo tvoje pupe tri. ¿i Čestitke 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 17.15, 21.00 »Avatar-2D«; 16.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 16.30, 18.30, 21.00 »Haiti Chérie«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20 »A Single Man«; 22.15 »Soul Kitchen«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.40, 20.00, 22.20 »Baciami ancora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 18.15, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. KOPER - KO LOSE J - 16.20, 18.40, 20.30 »Alvin in veverički 2«; 17.00, 19.10, 21.20 »Knjiga odrešitve«; 16.50 »Princesa in žabec«; 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15 »Alvin Superstar 2«; Dvorana 2: 16.20, 19.10, 22.00 »Avatar 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.20, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Bangkok dangerous«; 18.15 »L'eleganza del riccio«; 20.30, 22.15 »Il quarto ti-po«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »Baciami ancora«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.20 »Alvin Superstar 2«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Tra le nuvole«; 20.00, 22.10 »Nine«; 17.00 »Avatar«. Aja, tutaja, mala EVA Marinu in Maši veselo nagaja. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mali Evi pa želimo vso srečo v življenju. Vsi pri TFS Stu ledi. Na ZSKD se sedaj prepeva, rodila se je mala EVA. Dragi predsednik Marino in izvoljenka Maša, iskrena so voščila naša. Mnogo lepih, skupnih dni vam želijo Vodnikovi vsi! Po gozdu naju vozi, prepevat uči, da bi to trajalo še mnogo, mnogo dni. Ker danes 60 jih slavi, mu bova zakričala na ves glas: »Vse najboljše nono WALTER!«, da naju ču-la bo vsa vas. Jasmina in Ivan. Dragi WALTER in JANKO! Kar pojta in plešita in v objemu najdražjih se veselita. Naj vaju skupna pot v gore pelje in na zasnežene poljane popelje. To vama iz srca vsi želimo in na prvih 60 vse najboljše za-želimo. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: danes, 4. februarja, od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 9. februarja ob 16.00 ter od 11.30 do 12.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Iga Grudna v Nabrežini, bo potekalo danes, 4. februarja, ob 18.30 na šoli. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI S KA-TINARE vabijo učence bodočega 1. razreda na urici v sklopu odprtih vrat v petek, 5. februarja, od 14.30 do 16. ure. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri na sedežu v Ul. Weiss 15, izredni roditeljski sestanek za starše dijakov, ki imajo pomanjkjlaje. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE »SIMON GREGORČIČ« v Dolini sporoča, da bo predstavitev šole staršem petošolcev, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šol.l. 2010 na našo šolo v ponedeljek, 8. februarja, ob 17.15 na sedežu šole v Dolini 210. Rok za vpisovanje zapade 27. februarja. Tajništvo je odprto vsak dan od 10. do 12. ure. Isti dan bo ob 18.15 popoldanska govorilna ura za starše naših učencev. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda potekali po sledečem koledarju: 11. februarja, ob 17. uri na matičnem sedežu v Ul. Ca- ravaggio 4 in 12. februarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari, Reška cesta 51. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30 UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Domju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. Ei Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnovci je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040/200898 V SOBOTO, 6. FEBRUARJA v gostilni Sardoč v Prečniku priredimo večerjo PRAZNUJMO PUST z glasbo v živo s skupino 4 Polhi. Info in rezervacije na 040/200871 ali www.sardoc.eu [H Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO V ŠKEDNJU - ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. V MEDJI VASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. / TRST 2 0 Četrtek, 4. februarja 2010 ŠPORT / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Izbirni program - dramski Prešernovo gledališče Kranj Vinko Moderndorfer LEP DAN ZA UMRET Režija VinKWUfldewdorfer JUTRI - PETEK, 5. februarja ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Izbirni program - glasbeni Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšhu Dirigent Tadej Tomšič Solo Kristina Oberžan VSOBOTO, 13. februarja ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Zaradi neposrednega radijskega prenosa priporočamo točnost Info: Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it H3 Obvestila t?ogte&no podjetje a 1 'SiMc hS/l i I M BU ALABAMA Prisotni smo tudi na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 SKD PRIMOREC - TREBCE vabi na PREŠEREN PEVSKI POZDRAV prvi večer v sklopu pobude vzhodnokraških kulturnih društev »PREŠERNO SKUPAJ« Nastopata Čezmejni DPZ Krasje in Trio Martina Feri, Marko Čepak in Tomaž Nedoh DANES, 4. februarja ob 20.30 Ljudski dom, Trebče AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do danes, 4. februarja, vpišejo na smučarsko tekmo »Miškotov pokal«, veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 7. februarja, na Starem vrhu (Slo). Tel. št.: 040-220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). PIPRAVLJALNI ODBOR ZA MISIJON vabi danes, 4. februarja, na srečanje z gosti doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31; ob 16.15 sv. maša v slovenščini, nato pa prijateljsko druženje. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 4. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SPI-CGIL Trst - Vzhodni Okraj organizira danes, 4. februarja, ob 15.30 uri v dvorani Krožka ACLI v Ul. Frausin 10 v Miljah javno srečanje na temo »Problematike ljudi in teritorija v katerem živiš; Kongres CGIL in predlogi ki nam jih ponuja!«. V zvezi s Kongresom CGIL je prisotnost vpisanih članov zaželena zaradi glasovanja kongresnih dokumentov! Vsi občani so vabljeni k sodelovanju! Povabljenci pa so dobrodošli. GLASBENA MATICA šola Marij Kogoj vabi na Prešernovo proslavo Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. Nastopajo solisti, komorne skupine, MMPZ Trst in recitatorka Mira Fabjan. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 10. februarja: »Maskirajmo se«, »Moj obraz je tvoj obraz«; 5. in 12. februarja: »Spektakularno«, »Plesi in zapoj z nami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. SKD TABOR IN SDGZ - OKUSI KRASA vabijo na izobraževalno srečanje za družine in mlade »Zdrava prehrana s proizvodi Krasa« v petek, 5. februarja, ob 18. uri, v Prosvetnemu domu na Opčinah. Na lekciji degu-staciji sodelujejo: dr. Paolo Da Col iz zdravstvenega podjetja, enoga-stronomska izvedenka Vesna Gu-štin, Davorin Devetak za Okuse Krasa, vinarji s Piščancev Andrej Bole, Erika in Andrej Ferfoglia, Silvano Ferluga, sirar Lenard Vidali iz Bazovice, čebelar Aleksander Podobnik z Opčin in openski obrati Okusov Krasa pekarna Čok, prodajalni Conad, Despar Slavec (tudi Pa-driče), Caffe Vatta in gostilna Veto. SPI-CGIL Trst - Vzhodni Okraj organizira v petek, 5. februarja, ob 15.30 uri v prostorih ob nogometnem igrišču Žavlje-Rabujez v Žavljah javno srečanje na temo »Problematike ljudi in teritorija v katerem živiš; Kongres CGIL in predlogi ki nam jih ponuja!« AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 7. februarja v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do sobote, 6. februarja. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme v nedeljo, 7. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra.Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info: 348-8012454 (Sabina). KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne in včlanjevanje v soboto, 6. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Na-brežini ob prijetni glasbi in plesu. PUSTOVANJE BRIŠČIKI pod veliki ogrevanim šotorom na »rovni« pri centru Ervatti: v soboto, 6. februarja, od 21. ure predpustni žur s skupinami Elvis Jackson, Rewind - Vasco Rossi Tribute Band, Red Katrins in Dj Pap'š. Koncert, ki ga prirejajo Glasbeno Kulturno društvo Druga-Muzika, ŠD Kontovel in FC Pri-morje, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Bar-kovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! DRUŠVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri predavanje o msgr. Jakobu Uk-marju. O njegovem liku in delu bo govoril g. Dušan Jakomin. Predavanja bo v rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli 29). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaj za pridobitev dovoljenja za nav-tično plovbo. Za vpis in informacije: tajništvo 040-299858, pon-sre-pet od 9.00 do 12.00, sobota 16.0018.00 tel.: 345-4148917, e-pošta: info@yccupa.org. KRUT nudi v Šmarjeških Toplicah, Dolenjskih Toplicah in drugih termalnih centrih v Sloveniji individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo. Prosimo za pravočasno prijavo! Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PILATES - SKD F. PREŠEREN z Bo- ljunca sporoča, da bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri prva vaja pi-latesa za začetnice. Vabljene v društveno dvorano v občinskem gledališču F. Prešeren, v športni opremi in s telovadno preprogo. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 8. februarja, na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30. Na večeru bo podelitev nagrad 38. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2009. Slavnostna govornica bo prof. Vilma Purič. Nastopila bo Dekliška vokalna skupina Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic. Sodelujejo recitatorji Radijskega odra. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO PROMEMORIA vabi v torek, 9. februarja, ob 20.30 v knji-garno-bar Knulp v Ul. Madonna del mare 7/A v Trstu na večer posvečen Miroslavu/Federicu Žvabu, Nea-peljčanu s Krasa, ki je hotel ubiti Hitlerja. Predstavljena bo njegova avtobiografija »Il prezzo della li-berta«. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 11. februarja, ob 16.30. Pravljico »Zaklad skalnih mišk« bo pripovedovala Maddalena Mura. Toplo vabljeni! OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, trodne-vno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do petka, 12. februarja. KRUT obvešča vse, vpisane in zainteresirane, da se bo odvijal 13. in 14. februarja, na sedežu krožka tečaj »Reiki« 1. stopnje. Podrobnejše informacije na tel. št. 040-360072. S 1. FEBRUARJEM je steklo vpisovanje v občinske jasli. S tem v zvezi sporočamo, da si je mogoče predhodno ogledati objekt v Dolini vsak dan v tednu, od 13. do 14.ure in ne, kot je bilo napačno sporočeno, vsak torek od 16.30 do 17.30. Zaradi nevšečnosti se opravičujemo, vsekakor pa priporočamo, da se predhodno zglasite v jaslih na sledečo telefonsko številko 040/8325084 za katerokoli dodatno pojasnilo. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-le-tnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja. ob 20. uri. Prireditve PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. Danes, 4. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah: »Prešeren pevski pozdrav« nastopajo: Čezmejni dekliški pevski zbor Kra-sje, vodi Matjaž Šček, Trio Martina Feri - glas, Marko Čepak - kitara, Tomaž Nedoh - saksofon. V nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani: »Na gori je moj dom« nastopata: Zbor podeželskih žena in pesnica Alojzija Bratina z Gore v Vipavski dolini. V ponedeljek, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah: »Prešerno lep dan« s predstavo »Presneto lep dan« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. Sledili bodo večeri: petek, 19. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani Športnega centra AŠD Zarja osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. SKD PRIMOREC vabi na »Prešeren pevski pozdrav«, prvi večer v sklopu pobude vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj« danes, 4. februarja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopajo Čezmejni DPZ Krasje (dir. Matjaž Šček) in Trio Martina Feri (glas), Marko Če-pak (kitara) in Tomaž Nedoh (saksofon). BAMBIČEVA GALERIJA vabi ob Prešernovem dnevu, v soboto, 6. februarja, ob 20.30 na odprtje razstave akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Predstavil ju bo umetnostni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Glasbeni utrinki: na tubo bo zaigral Rok Vil-har ob spremljavi prof. Vesne Zupin, nastopil bo Mačkoljanski MePZ pod vodstvom Samuele Bandi. Beseda ob prazniku: Jelka Cvelbar. Op-čine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa vabi v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo z naslovom »Na Gori je moj dom«. Nastopata Zbor podeželskih žena in pesnica Alojzija Bratina z Gore v Vipavski dolini. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 9. februarja, ob 21. uri ogled kabareta »Monolog za dva«. Nastopata Aljoša Saksida in Fabrizio Polojaz. Možnost včlanjevanja. Sledi družabnost. S Poslovni oglasi DOM ZA STAREJŠE - v prijaznem ambientu nudi celotno oskrbo in nego - trenutno prosta ležišča. Tel. 328-5319691 MEDIC HOTEL RENČE - SLOVENIJA. Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com H Mali oglasi V NEDELJO, 24. JANUARJA, se je izgubil v Medji vasi leto star labrado-rec svetle barve, ki sliši na ime Oliver. Kdorkoli ima informacije, naj pokliče na tel. št. 040-208987 ali 339-7595283. MALE SRČKANE MUCE trije samčki še iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 349-8406206. DIATONIČNO HARMONIKO Želez-nik B, ES, AS prodam za 1.500 evrov; tel. 335-5387249. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 600 kv. m površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 - 228932. IZGUBIL SEM ŠPORTNA OČALA v telovadnici na Ravni. Kdor jih je na- šel, lahko pokliče na telefonsko št. 040-420616. PRODAM STANOVANJE V SEŽANI in iščem delo za pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-(0)41345277. PRODAM spiralne stopnice (scala a chiocciola), iz orehovega lesa man-sonia, 140x3,13. Cena po dogovoru. Tel. 040-212095. ŠIVALNI STROJ singer v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel.: 335-337135. Prispevki Ob obletnici smrti Joška in Patrizie Modic daruje družina 500,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ladija Sušmelja darujeta Jadranko in Bruna Kakovič 30,00 evrov za MPZ Tončka Čok. V spomin na prijatelja Nina Zudeka darujeta Radi in Dorica Pečar 30,00 evrov za KK Adria. V spomin na Fatino Škabar darujeta Marica in Roberta z družino 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Co-lu. V spomin na strica Ladota daruje Mira Ukmar z družino 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti Marije Marc daruje Magda Froncova 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Armanda Schillanija darujejo Neva in Marko Pertot z družino, Nadja in Salvino Kuhar z družino, teta Mara z družino Pertot ter Nanda in Albino Pertot z družino 200,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob rojstnem dnevu dragega očeta Ruggerota daruje hčerka Dolores z družino 20,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah V spomin na Angelo Lukač Villler daruje Silvana Hrvatin 40,00 evrov za SKD Lonjer -Katinara. V spomin na Marcella Gabrovca darujejo uslužbenci podjetja Nova s.r.l. - Conad 130,00 evrov za Onkološki oddelek otroške bolnišnice Burlo Garofalo. Namesto cvetja na grob Ivana Drnovščka daruje podjetje Velox 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob bridki izgubi dragega prijatelja ARMANDA sočustvujeta s Savi, Štefanom in Luko Sonja in Vanja z družino Ob izgubi dragega Armanda sočustvujeta s Savi in družino Marinka in Gianni Ob tem težkem trenutku smo blizu Savi, Štefanu in Luki Nazario, Laura, Fabrizio z Veroniko Ob smrti dragega IVANA DRNOVŠČKA izrekamo ženi Lei ter hčerkama Valentini z Maurom in Mikeli z Markom iskreno sožalje. Fantje izpod Grmade Ob boleči izgubi dolgoletnega člana, prijatelja in sodelavca dr. ZORKA HAREJA se njegovemu spominu klanja in izraža svojcem iskreno sožalje Slovenska prosveta Trst Ob smrti dragega in nad 50 let zvestega prijatelja ter nesebičnega so-borca za slovenstvo dr. Zorka Hareja izrekava žalujoči družini globoko so-žalje Zora in Jože Škerk Ob izgubi dr. Zorka Hareja izraža Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica iskreno sožalje ženi, sinu in ostalim sorodnikom. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo. 12 Četrtek, 4. februarja 2010 KULTURA / GLEDALIŠČE ROSSETI - Poklon Gaberju Maddalena Crippa se je s svojim pevskim in igralskim talentom dostojno poklonila »Gospodu G« Gledališče Rossetti je počastilo Giorgia Gaberja s hvaležnim spominom in bogatim sporedom prireditev. O navezanosti gledališča na umetnika priča 33 ponovitev njegovih najbolj uspešnih predstav, s katerimi je nastopal na odru Rossettija od leta 1970 do leta 1998, a tudi izvor, saj je bil oče Tržačan Gaberščik. Dan »Gospoda G« se je pričel popoldne, ko so predstavniki gledališča, občine Trst in Fundacije Gaber odkrili ploščo, s katero se bo mali trg pred gledališčem odslej poimenoval po milanskem kantav-torju in igralcu. Dogajanje se je nato selilo v notranjost gledališča, kjer je potekala otvoritev razstave s fotografijami, intervjuji in recenzijami iz njegove kariere, ki bo na ogled v naslednjih dveh tednih. V večernih urah sta dve predstavi, istočasno počastili spomin na Gaberja: v dvorani Bartoli je debitirala komorna produkcija gledališča Rossetti, »songspiel« Giannija Gorija »Un giorno in arancio-ne« s potovanjem skozi izraze italijanske avtorske glasbe v izvedbah Maria Valde-marina in Anne Marie Castelli, v veliki dvorani pa je Maddalena Crippa nastopila v enkratni ponovitvi Gaberjeve predstave »E pensare che c'era il pensiero«. Produkcija Tieffeteatro in Fundacije Gaber iz leta 1994 je predstava o skupnem porazu sodobne civilizacije, o nemoči in o šibkosti človeka v odnosu do mehanizmov politike, do socialne odgovornosti in do eksistencialnih vprašanj; vse to z ironičnim pogledom bistrega, ironičnega filozofa nezadovoljivega in večkrat težavnega vsakdana. Znana igralka je dala duška svojim pevskim in igralskim spodobnostim, Maddalena Crippa je s svojim glasom prevzela občinstvo v Rossettiju obenem pa je pojasnila, da ne gre za posnemanje edinstvenega avtorja in interpreta te predstave, temveč za interpretacijo iz drugačne, ženske in osebne perspektive. V tem novem pogledu pa zmanjka ravno značilen način podajanja, nasmeh, ki zgladi ostre robove lucidno kritičnega opazovanja realnosti. Grenak humor zamrzne v dimenziji strogega, umetnega naboja pripovedovanja, ki ne preseže meje dodelane kreacije z emoci-jo pristne komunikacije. Maddalena Crippa suvereno oblikuje svoj poklon v močnih barvah jeze, razočaranja in od-čaranja in prepriča ravno, ko se poglobi v aspekte eksistencialnega spraševanja, na primer v občuteni izvedbi pesmi o Dilemi ljubezni, ali v pretanjeno kritično razmišljanje kot v znanem monologu o utopiji komunizma. Gaber in Sandro Luporini sta si zamislila zvrst »teatro-canzone«, v kateri imata beseda in pesem enakovredno, glavno vlogo. Režiserka Emanuela Giordano si zato ne privošči nadgrajevanja in ovrednoti solidno kreacijo protagonistke s harmonijami ženskega terceta in zanesljivim klavirjem Massimiliana Gagliar-dija. V energičnih izvedbah se zvrstijo pesmi in angažirana sporočila predstave (med temi Mi fa male il mondo in Destra-Sinistra) s prijetnim presenečenjem pri dodatkih, ko vsi izvajalci zapojejo a cappella medley Gaberjevih uspešnic šestdesetih let: La ballata del Cerutti, Torpedo blu, Non arrossire, Barbera e champagne. Pesem Quando saro capace d'amare pa še zadnjič poudari tenkočut-nost misleca in kantavtorja, ki zaznamuje kot najmočnejši vtis vsebine tega po-klona, s katerim so številni gledalci, tudi s kančkom nostalgije, podoživeli poglavje skupne, ne samo glasbene zgodovine. ROP MILAN - Koncertni niz Rondo Letošnjo sezono odprl Corrado Rojac Letošnjo koncertno sezon Rondo je v Milanu odprl harmonikar Corrado Rojac 25. januarja se je v milanskem gledališču Franco Parenti pričela letošnja sezona Rondo. Gre za niz devetih koncertov sodobne glasbe; prvi je bil v celoti posvečen glasbi Mauricia Kagla, velikanu glasbene sodobnosti, ki nas je zapustil leta 2008. Običajno so koncerti na sporedu v palači Liberty, tokrat pa si je organizator festivala Sandro Gorli zamislil slovesnejšo otvoritev in izbral gledališče Franco Parenti: na sporedu je bil pač Kaglov Variété, neke vrste kabaret s prisotnostjo glasbenikov in gledaliških umetnikov, kakršni so žonglerji, čarovniki, akrobati in podobno. Pred Variété-jem pa je Gorli odprtje tega svojevrstnega koncerta zaupal harmoniki našega Corrada Rojaca, saj se je spored pričel s Kaglovo skladbo za harmoniko solo Episoden, Figuren. Milanski Rondo 2010 se je torej letos pričel ob zvokih harmonike, z instrumentom, ki si je v zadnjih dvajsetih letih priboril status koncertnega glasbila. Corrado Ro-jac je med redkimi harmonikarji, ki je na svoji umetniški poti stalno služil resni sodobni glasbi, in je danes na tem področju uveljavljen umetnik. Po petnajstih letih službe na različnih italijanskih konservatorijih poučuje danes na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu, in harmonikarji so končno tudi v našem mestu dobili možnost, da se odločijo za novo študijsko pot, ki naj bi jih pripeljala do doktorata, kakršnega lahko dosežejo na kaki nemški Musikhochschule ali na kakem francoskem Conservatoire supérieur. Po Kaglovi Episoden, Figuren se je naš harmonikar pridružil glasbenikom milanskega Divertimento ansambla, ki so v Variétéju spremljali igralca Sergia Binija in njegove potegavščine v najrazličnejših preoblekah žonglerja, čarovnika, akrobata... Ansamblu je dirigiral Dario Garegnani. Sezona Rondo se nadaljuje do junija. Pomemben večer bo 26. maja, ko bo ansambel Divertimento krstil najboljše skladbe mladih skladateljev, ki so se udeležili tekmovanja Franco Donatoni. Ob desetletnici smrti je Francu Donatoniju posvečen tudi zaključni koncert, ki bo 6. junija. GLASBA - Pogovor s tričlansko zasedbo skupine Sun Machine Naši rockerji navdušili Nemce in Nizozemce Novoletne počitnice preživeli na odrih tujih lokalov, naslednji nastop bo v Ilirski Bistrici - Tržaška rock scena je živa kot že dolgo ne, prostorov za koncerte pa je premalo Na živahni krajevni rock sceni se uveljavlja skupina Sun Machine, ki jo sestavljajo trije zamejski glasbeniki. Kraško-brežanski trio, ki izvaja tako svoje skladbe kot tudi pesmi znamenitih rock bendov, je razpoznaven po trdem rocku iz čarobnih 70. let. Sami pristavljajo, da je v njihovi glasbi zaznati ritme detroit-skega in britanskega rocka. »To je, skratka, energičen "rockač",« pravi kitarist Ilija Kalc. Trebencu je ljubezen do tega žanra vlil oče Jordan, izkušen bobnar, ki je sina že v zgodnjih letih seznanil z glasbo Rolling Sto-nesov in drugih legend. Basist Marco Settimi, čebelar, ki se je za svojimi čebelami preselil iz rodnega Škednja v Trebče, je izkušen in navdušen rocker, ki se s strunami kratkočasi že dobrih 15 let. Najmlajši član zasedbe je bobnar iz Loga Marco Mattietti, ki igra v vsaj treh skupinah (tu sta še Charge in Anorexica), za sabo pa ima cel kup bendov, pogosto skupaj z Ilijo (npr. v skupinah The Authentics in Pork Chop Express, slednjo je dopolnjeval Dean Carli). Sun Machine so pred kratkim zbrali svoje prve demo posnetke, zgoščenko najdemo na koncertih. Po raznih nastopih v domačem okolju pa so novoletne praznike preživeli na odrih nizozemskih in nemških lokalov. Med vajami na Padričah smo se z Ilijo in obema Marcomapogovarjali o »mini mednarodni turneji«, o njihovih glasbenih okusih in o tržaški sceni. Kdaj so Sun Machine pravzaprav nastali? Ilija: »Sprva smo se pred enim letom imenovali Monday Project, ker smo se pač dobivali ob ponedeljkih. Nato smo se preimenovali v Six Pack, s tem imenom smo igrali na Majenci, od julija pa se imenujemo Sun Machine.« Sestavili ste prvo poskusno ploščo. Marco M: »Ja, vsebuje pet komadov. Trije so naši, ostala dva sta Call Me Animal (MC5) in Don't Look Around (Mountain).« Kateri pa je vaš paradni konj? Marco S: »Hmmm. Recimo pesem Teda Nugenta Call of the Wild. Naša verzija je na portalu YouTube.« Kje ste doslej igrali v živo? Vsi trije: »Začeli smo z Majenco, poleti smo igrali na shodu motoristov v Praprotu, pa še na Padričah, v Trebčah, na koncertu za mir v Zgoniku, v Pubu 33 v Kopru, v tržaškem Tetrisu, v baru Night Rider na Gor- janskem (zahvaljujemo se Milanu) in na študentskem žuru, spet na Gorjanskem. Vmes smo nastopili na Nizozemskem in v Nemčiji, naslednji koncert bo 13. marca v MKNŽ-ju v Ilirski Bistrici.« Kaj vas je privedlo v severno Evropo? Marco S: »Odločili smo se, da skupaj preživimo novoletne počitnice na Nizozemskem, uspelo pa nam je vključiti tri koncerte. Manuel, Tržačan, ki živi na Nizozemskem, nam je organiziral dva datuma. Na silve-strovo smo igrali v lokalu v Haarlemu, 1. januarja pa v Beverwijku. Naslednjega dne smo nastopili še v nemškem Lubecku. Za tretji koncert se moramo zahvaliti Tilenu Kralju (še enemu Trebencu, op. nov.), pevcu skupine Gonzales. Ta bend je mesec pred nami igral v lokalu v Lubecku, Tilen pa je lastniku lokala dal poslušati naše pesmi. Lastnik je bil navdušen in nas je poklical.« Je bila izkušnja pozitivna? Ilija: »Zabavno je bilo, saj smo se na sever odpravili s kombijem, z nami pa so potovali še trije prijatelji: voznika in "uradna fotografinja".« Marco S: »Poudaril bi, da je bilo vse skupaj kar enostavno. Če ti je igranje všeč, potem podobnih dogodkov ni tako težko organizirati.« Kakšni so vaši prihodnji načrti? Ilija: »Radi bi sestavili celo ploščo.« Si ogledate veliko koncertov? Ilija: »Čim več.« Je v Trstu živo? Marco S: »Zelo. V Trstu se marsikaj dogaja, žal pa primanjkuje primernih prizorišč.« Marco M: »Kakovost glasbe se je zelo zvišala, brez lokalov pa se lahko vse skupaj izniči. Tvegamo, da ponovimo napake iz 80. let.« Se pravi? Marco S: »Tedaj je Trst zapravil lep potencial. Tržaška scena iz 80. let je nazorno prikazana v filmu Trieste, se ci sei batti un colpo di... rock!.« Marco M: »Zdaj pa je več prometa kot v 90. letih, ko je bila organizacija slabša. V Trst prihaja veliko skupin. Ko pa ni dovolj prizorišč, se ansambli preusmerijo v Slovenijo in Veneto.« Je torej tudi za vas malo razpoložljivih odrov? Ilija: »Lokalov je pet ali šest, tako da nam uspe Z leve Marco Mattietti, Marco Settimi in Ilija Kalc igrati le nekajkrat na leto.« Marco S: »Nekaj dobrih pa je, npr. Etnoblog, Tetris in Casa delle Culture, zdaj pa je odprl tudi nekdanji Hip Hop. Ampak vsi ti lokali so stalno na prepihu.« Ilija: »Doba velikih bendov, t. i. mainstream, se je končala. Zdaj so na vrsti niše za ljubitelje posameznih žanrov. Rock'n'roll ne prinaša zaslužka.« Preidimo k vašim okusom. Prvi koncert? Marco M: »Iron Maiden v Trstu, leta 1998.« Marco S: »AC/DC v Bocnu, 1995.« Ilija: »Oče me je leta 1990 peljal na koncert Stonesov v Turin, ko sem bil star 9 let.« Katera je vaša »naj« skupina? Marco M: »Rolling Stones.« Marco S: »Led Zeppelin.« Ilija: »Rolling Stones, iz družinskih razlogov.« Najljubši bobnar/basist/kitarist? Marco M: »John Bonham.« Marco S: »Verjetno John Paul Jones.« foto ales brce/frankporcina Ilija: »Eddie van Halen. Dodaj pa še Keitha Ric-hardsa.« Kakšna glasbila uporabljate? Marco M: »Boben gretsch in činele Paiste.« Marco S: »Bas kitaro Fender jazz.« Ilija: »Kitari Gibson Les Paul in Gretsch, ojačevalec Mad Cat.« Zadnje vprašanje. Na samotnem otoku lahko poslušate samo eno pesem. Katero izberete? Ilija: »Hmmm. Recimo Mother, skupine Danzig. Čeprav ni ravno najbolj vesela ...« Marco M: »Težko vprašanje ... Aha, imam jo: Fight for your Rights (Beastie Boys). Ali pa tisto skladbo, ki jo pišejo na internetu in je še niso dokončali.« Marco S: »Jaz bi se na samotni plaži zadovoljil s katerokoli pesmijo iz repertoarja Lorenza Pilata. Ali pa tudi z Leliom Luttazzijem.« Aljoša Fonda / SVET Četrtek, 4. februarja 2010 13 IRAN - Teheran naj bi bil pripravljen na dogovor o izmenjavi svojega obogatenega urana ZDA zadržane do izjav predsednika Ahmadinedžada Rusija pozdravila domnevni premik, Kitajska za nujno nadaljevanje pogajanj KITAJSKA »Obama naj ne sprejme dalajlame« PEKING - Kitajska je včeraj sporočila, da odločno nasprotuje srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame in tibetanskega duhovnega vodje dalajlame, ki ga je v torek napovedala Bela hiša. Peking ob tem Washington poziva, naj se zaveda, da gre za občutljivo vprašanje, ki bi lahko škodilo kitajsko-ameriškim odnosom. "Kitajska odločno nasprotuje obisku dalajlame v ZDA in odločno nasprotuje, da bi ameriški voditelji sprejeli dalajlamo v kakršnikoli obliki," je izjavil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Ma Zhaoxu. "Pozivamo ameriško stran, naj jasno prizna veliko občutljivost vprašanja Tibeta in s tem povezana vprašanja obravnava previdno in primerno, da ne bi dodatno škodila kitajsko-ameri-škim odnosom," je dodal v sporočilu za javnost. Ma je dodal, da sta strani o tem vprašanju govorili ob obisku ameriškega predsednika na Kitajskem novembra lani, ko je kitajsko vodstvo izrazilo "odločno nasprotovanje srečanjem državnih voditeljev ali vladnih predstavnikov z dalajlamo". Poudaril je, da so kitajski predsednik Hu Jintao in drugi voditelji jasno pozvali Obamo, naj "ne dovoli separatističnim silam za neodvisnost Tibeta, da bi izvajale separatistične dejavnosti na ameriškem ozemlju". Obamova administracija je v torek zavrnila pritisk Kitajske glede dalajlame in napovedala, da bo kmalu sporočila datum srečanja med ameriških predsednikom in tibetanskim voditeljem v izgnanstvu. "Predsednik je kitajskim voditeljem med lanskim obiskom povedal, da se bo srečal z dalajla-mo, in to tudi namerava narediti," je izjavil tiskovni predstavnik Bele hiše Bill Burton. (STA) WASHINGTON - ZDA so se zadržano odzvale na torkovo izjavo iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, da je Iran pripravljen na dogovor o izmenjavi svojega obogatenega urana z jedrskimi velesilami. "Če ima Iran kaj novega povedati, smo pripravljeni poslušati," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Mike Hammer. Kot je še dejal, ZDA pričakujejo, da bo Ahmadinedžad o spremembi svojega stališča obvestil Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Ahmadinedžad je dejal, da je Iran po pogovorih s predstavniki nekaterih jedrskih velesil pristal na dogovor, po katerem bi svoj nizko obogateni uran zamenjal za bolj predelano obliko, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v reaktorjih za civilno uporabo. Do izmenjave naj bi prišlo na iranskem ozemlju, nekaj urana pa naj bi Iran poslal tudi v tujino, je povedal. Iranski predsednik sicer ni pojasnil, s kom je bil Iran v stikih. Po mnenju poznavalcev pa naj bi do dogovora prišlo po nedavnem srečanju s predstavniki Rusije in Kitajske. Prva je včeraj sporočila, da pozdravljajo Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad ansa napoved Irana. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dodal, da informacije iz Teherana zaenkrat še preučujejo. Kitajski zunanji minister Yang Jiechi pa je v Parizu izjavil, da je nujno treba nadaljevati pogajanja o iranskem jedrskem programu. Dodal je, da potekajo pogovori o pošiljanju iranskega urana na dodatno bogatenje v tujino. Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je pripravljenost Irana pozitiven znak, da je pripravljen sodelovati z mednarodno skupnostjo glede jedrskega vprašanja. Tiskovni predstavnik nemške vlade pa je sporočil, da mora Iran, preden bodo lahko pre- PRIZIVNI SENAT - Sudanski predsednik Mednarodno kazensko mora ponovno presoditi, ali je al Bašir obtožen tudi genocida HAAG - Sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) morajo ponovno presoditi o svoji odločitvi, da v obtožnico proti sudanskemu predsedniku Omarju al Baširju ne bodo vključili genocida, je včeraj odločil prizivni senat sodišča v Haagu. Prizivni senat je odločal o zahtevi, ki jo je vložil tožilec sodišča Luis Moreno-Ocampo, potem ko sodišče v zaporni nalog za al Baširja ni vključilo genocida. Moreno-Ocampo trdi, da je sudanski voditelj vpleten v smrt 35.000 ljudi. ICC je zaporni nalog za al Ba-širja izdal marca lani zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v zahodnosudanski pokrajini Darfur. Po drugi strani pa je sodišče menilo, da ni dovolj razlogov za to, da bi su-danskega predsednika obtožili genocida. To je sicer prvi zaporni nalog, ki je bil izdan proti kakšnemu voditelju države, ko je ta še na oblasti. Sudan-ske oblasti so obtožbe od vsega za- ansa četka zavračale in napovedovale, da s sodiščem ne bodo sodelovale. Po objavi odločitve prizivnega senata pa je Kartum danes ICC obtožil, da skuša spodkopati mirovna pogajanja z darfurskimi uporniki ter zaustaviti politični razvoj Sudana. Samo sodišče nima sredstev za aretacijo al Baširja, temveč lahko to storijo države. Sudanski predsednik je po izdaji zapornega naloga obiskal že več držav, ki niso podpisnice Rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljen ICC. (STA) Ameriški predsednik Barack Obama ansa sojali o njegovi ponudbi, pristati na konkretne zaveze IAEA. Ameriški predstavnik Hammer pa je v torek še zatrdil, da se ZDA z Iranom ne pogajajo o izmenjavi zapornikov. Iranski predsednik je namreč dejal, da se Washington in Teheran pogovarjata o morebitni izmenjavi treh Američanov, ki so zaprti v Iranu, za Irance, zaprte v ZDA. V Iranu so od julija lani zaprti trije Američani, ki so jih aretirali v bližini meje z Irakom. Trojica, ki je bila na tre-kingu po Kurdistanu, je mejo prečkala nevede. V ZDA pa naj bi bilo po navedbah Teherana zaprtih 11 Irancev. (STA) RAZOROŽEVANJE ZDA in Rusija blizu dogovora o jedrskem orožju WASHINGTON - ZDA in Rusija so dosegle načelni dogovor o novem sporazumu o jedrskem razoroževanju, ki bo nasledil sporazum Start, je v torek poročal ameriški časnik Wall Street Journal. Dodaja, da je v Ženevo odpotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika Baracka Obame, ki naj bi se z rusko stranjo dogovoril še o zadnjih podrobnostih sporazuma. Po navedbah Wall Street Journala, ki se sklicuje na neimenovane vire v ameriški administraciji, bi lahko dogovor formalno sklenili "v roku enega tedna do dveh mesecev". Bela hiša je sicer že prejšnji teden sporočila, da se pogajanja z Moskvo bližajo koncu. Veljavnost sporazuma Start, ki je bil sklenjen leta 1991, se je iztekla 5. decembra lani. (STA) Georgieva se je v Evropskem parlamentu dobro odrezala BRUSELJ - Druga bolgarska kandidatka za evropsko komisarko za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva se je včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju po mnenju številnih evropskih poslancev odrezala odlično. "Odlično" in "zelo pozitivno" sta bila najpogostejša komentarja evropskih poslancev, ko so zapuščali zaslišanje bolgarske kandidatke. Georgieva je tudi že med samim zaslišanjem dobila številne pohvale za svoje znanje, intelektualne sposobnosti in politično koherentnost. Sporni kandidati bodo lahko sodelovali na volitvah v Iraku BAGDAD - Okoli 500 kandidatov, ki so jim iraške oblasti prepovedale sodelovanje na parlamentarnih volitvah 7. marca zaradi domnevnih povezav z režimom strmo-glavljenega predsednika Sadama Huseina in njegovo stranko Baas, bodo na volitvah lahko sodelovali, je včeraj odločilo iraško prizivno sodišče. Odločitev bi lahko omilila napetosti pred pomembnimi volitvami, a pušča odprto vprašanje političnega seznama s 511 imeni, ki so ga sunitski politični voditelji kritizirali kot politično orodje šiitske vlade za njihovo marginalizacijo. Zaradi te odločitve so se namreč znova okrepile napetosti med ši-itsko večino, ki trenutno vodi Irak, in sunitsko manjšino, ki je v času vladavine Huseina tvorila vladajočo elito. Potres na Haitiju zahteval več kot 200.000 življenj PORT-AU-PRINCE - Haitijski premier Jean-Max Bellerive je včeraj povedal, da je po uradnih podatkih katastrofalni potres 12. januarja zahteval več kot 200.000 življenj. Kljub dotoku mednarodne pomoči tri tedne po potresu prebivalci še vedno ne dobivajo dovolj hrane, zato jo je včeraj na protestu v Port-au-Priceu zahtevalo več kot 300 obupanih ljudi. Bellerive je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP še povedal, da je v bolnišnicah in zdravstvenih centrih 300.000 ranjenih. Okoli 4000 ljudem so morali opraviti amputacije. Potres je sicer pustil milijon Haitijcev brez strehe nad glavo. Uničenih je bilo 250.000 hiš in 30.000 podjetij. Uničenje je še označil kot najhujše v zadnjih dveh do treh desetletjih. (STA) ZGODOVINA - Obletnica konference na Jalti Mineva 65 let od Churchillove, Rooseveltove in Stalinove delitve sveta MOSKVA - Svet bo danes obeležil 65-le-tnico nove "delitve sveta" kot so si jo zamislili Stalin, Winston Churchill in Franklin Roosevelt na konferenci v Jalti leta 1945. Njihova ureditev je sicer uradno razpadla po koncu hladne vojne, a kljub temu po mnenju nekaterih še vedno kroji usodo sveta. Tedanji voditelji Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA so na konferenci določili smernice nove zavezniške povojne politike. Nemčijo so razdelili na okupacijske cone, določili so nove meje Poljske, ki je pridobila precej ozemlja na račun nemškega rajha. Kljub Stalinovemu nasprotovanju in Rooseveltovim pomislekom je bila Francija vključena v zavezniški nadzorni sistem v Nemčiji, poleg tega je dobila svojo okupacijsko cono v povojni Nemčiji. Stalin, Churchill in Roosevelt so se tudi dogovorili o demilitarizaciji in denacifikaciji nemškega rajha, tri velesile pa so se zavezale, da bodo pomagale državam, ki so bile pod nemško okupacijo, pri vzpostavitvi demokratičnih vlad. Med konferenco v Jalti se je razločno pokazala politična moč Sovjetske zveze. Od takrat so urejanje mednarodnih zadev vse bolj prevzemale Sovjetska zveza in ZDA, Velika Britanija pa je ostala ob strani. Rusko uradno zgodovinopisje o tem obdobju pravi, da so zahodni zavezniki morali sprejeti de facto vključitev srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki jih je osvobodila sovjetska armada, v območje sovjetskega vpliva. Zahodni zgodovinarji o razlogih za tak tihi pristanek zaveznikov pravijo, da je Sovjetska zveza takrat osvojila že vse, kar je želela, in da bi ji to lahko preprečili le s silo, česar pa zavezniki niso želeli. Po koncu hladne vojne, ki sta ga zaznamovala padec Berlinskega zidu leta 1989 in razpad Sovjetske zveze leta 1991, je v Evropi zavel svež veter. Z vstopom večine nekdanjih sovjetskih satelitov v Evropsko unijo in zvezo Nato pa je nato Moskva de facto izgubila tisto, kar je dobila na Jalti. Kot da to ne bi bilo dovolj, Moskva čedalje bolj izgublja tudi vpliv tudi v nekdanjih sovjetskih republikah. Tri baltske republike, Litva, Latvija in Estonija, so vstopile v EU in Nato, v Gruziji pa ima Rusija delni vpliv le še na območju separatističnih republik Abhazije in Južne Osetije, medtem ko se uradno gruzijsko vodstvo pod vodstvom Mihail Sakašvilija čedalje bolj obrača pro- ti Zahodu. Razhajanja med Moskvo in proza-hodnim vodstvom v Tbilisiju so se poleg tega z vojaškim konfliktom sredi leta 2008 le še povečala. Moskva je poraz v zadnjih letih doživela še v Ukrajini, kjer je po številnih zapletih na zadnjih predsedniških volitvah zmagal proevrop-ski kandidat Viktor Juščenko. Prav konec tega tedna pa bodo Ukrajinci v drugem krogu volitev odločali o novem predsedniku. Za položaj se tudi tokrat poteguje Juščenko, njegova pro-tikandidatka pa je dosedanja premierka, prav tako prozahodno usmerjena Julija Timošenko, s čimer večjih sprememb vsaj v tem pogledu Moskva ne more pričakovati. Rusko vodstvo je večkrat izrazilo nezadovoljstvo zaradi risanja novih meja v Evropi. V Rusiji je še vedno živ spomin na številna ozemeljska vprašanja, o katerih so razpravljali na Jalti leta 1945. Gre predvsem za vprašanje ek-sklave Kaliningrad, nekdanjega pruskega Ko-nigsberga, ujetega med Baltsko morje, Poljsko in Litvo, ki je po širitvi EU izoliran od Rusije. Na drugi strani celine pa so Kurilski otoki, ki jih je zasedla Rdeča armada, zaradi česar sta Rusija in Japonska formalno še vedno v vojni. (STA) GRČIJA - Papulias predsednik Bruselj podprl grški program stabilnosti ob strogem nadzoru ATENE - Grški parlament je sedanjega predsednika Karolosa Papuliasa včeraj z veliko večino izvolil za nov petletni mandat. Za 80-letnega Papuliasa, ki je bil edini kandidat, je glasovalo 266 od skupno 298 poslancev 300-članskega enodomnega parlamenta. Papulias naj bi za novi mandat prisegel 12. marca. Za Papuliasa, rojenega leta 1929 v severozahodnem grškem mestu Joanina, so glasovali tako poslanci vladajočih socialistov (Pasok), iz vrst katerih prihaja, kot tudi poslanci konservativne stranke Nova Demokracija in skrajno desničarskega Laosa. Po grški ustavi je za izvolitev predsednika države potrebna dvotretjinska parlamentarna večina. Papulias je bil za grškega predsednika izvoljen že leta 2005 in je šele šesti grški predsednik po padcu vojaške diktature, ki je vladala v Grčiji med letoma 1964 in 1974. Tudi njegov predhodnik Konstantinos Stefanopu-los je v predsedniški palači preživel dva petletna mandata. Evropska komisija pa je včeraj v Bruslju podprla grški program stabilnosti in predlagala strog nadzor njegovega izvajanja. Sprejela je tudi niz priporočil Grčiji za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja do konca leta 2012, izboljšanje konkurenčnosti s strukturnimi reformami in zagotavljanje zanesljivih statističnih podatkov. (STA) 1 4 Četrtek, 4. februarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Učinki uvajanja peš cone v zgodovinskih ulicah Raštel čaka na pešce in izgublja nekdanjo podobo Trgovino z železnino Krainer zapirajo - Usodni udarec so ji zadale težave z dostavo blaga Goriški Raštel izgublja nekdanjo podobo zaradi družbenih sprememb in zaradi uvajanja peš cone v starem mestnem središču. Že več let se v eni izmed najstarejših goriških ulicah zmanjšuje število kupcev iz Slovenije, ki so za časa nekdanje Jugoslavije s svojim obiskom in nakupi razveselili marsikaterega trgovca. V Raštel so prihajali po je-stvine, oblačila in drugo najrazličnejše blago, po osamosvojitvi Slovenije pa je njihova prisotnost počasi začela upadati. Večino artiklov, ki so jih slovenski odjemalci dotlej kupovali v Raštelu, so naposled začeli prodajati tudi v trgovinah v Sloveniji, v zadnjih letih pa še v veleblagovnicah in komercialnih središčih, ki so zrasli kot gobe po dežju v Novi Gorici in okolici. K izgubljanju nekdanje podobe Ra-štela je pripomogla tudi uvedba peš cone, k izpraznitvi ulice in zapiranju trgovin pa so prispevala še gradbena dela na Travniku in na Trgu Cavour. V zadnjem obdobju je Raštel v bistvu odrezan od mestnega središča, poleg tega pa v njegovi bližini ni niti enega večjega parkirišča. Negativne učinke uvajanja peš cone in novih prometnih omejitev je občutila tudi trgovina z železnino Krainer. Že deset let zanjo skrbi in jo vodi Silvia Omizzolo, ki je prav-nukinja prvega lastnika Osvalda Krainerja. »S težkim srcem smo se odločili za zaprtje trgovine, k naši odločitvi pa so botrovale tudi težave, ki jih imamo zaradi dostave blaga. Več dobaviteljev noče več dostavljati svojih artiklov do naše trgovine, ker je vožnja po Ra-štelu prepovedana. V zadnjih letih so poleg tega ukinili še zadnja parkirna mesta za dostavo blaga, tako da morajo naši dobavitelji parkirati zelo daleč, potem pa ni ravno enostavno prinesti težkih paketov z železnino do naše trgovine,« razlaga Silvia Omizzolo. Po njenih besedah je do pred nekaj leti še nekako šlo, saj so dobavitelji parkirali na Travniku ali na Trgu Cavour, zdaj pa je to nemogoče. »V Ulici Monache je peš cona, zaradi gradbenih del je zaprta Ulica Mazzini, tako da včasih ne vemo niti, kako pojasniti dobaviteljem, kako naj pridejo do naše trgovine,« pravi Om-izzolova. Zaradi tega so se odločili, da dejavnost odstopijo. »Do 30. marca bomo prodajali vse blago, ki ga imamo, po polovični ceni, potem pa bomo trgovino odstopili drugim. Ne vem, kaj bodo v njej prodajali, nikakor pa železnine,« pravi Omizzolova in pojasnjuje, da je trgovino odprl njen praded Osvaldo Krainer v začetku prejšnjega stoletja. »Praded je trgovino kupil z doto, ki jo je do- Pročelje trgovine Krainer krasi elegantni izvesek v secesijskem slogu, prava zgodovinska dragocenost foto pdk Secesijski slog v Raštelu Pročelje trgovine Krainer v goriškem Rašelu krasi izvesek v secesijskem slogu. Njemu in sploh trgovini z železni-no je v knjigi »Punti di vista« posvetil krajši zapis arhitekt Diego Kuzmin, ki je v njem opozoril, da na arhitekturne značilnosti hiše Sticsa. Po njegovem navajanju je arhitekt Girolamo Luzzato v poslopje vnesel celo vrsto secesijskih elementov, v prvi vrsti mezanin, ki zaznamuje celo vrsto dunajskih stavb iz začetka prejšnjega stoletja. V notranjosti trgovine je posebno zanimiva loža iz temnega hrastovega lesa, v kateri se nahaja blagajna, pri kateri je kupljeno blago plačevalo več generacij Goričanov. bil ob poroki z Giulio Klaus, ki je bila hči trgovca s šiviljskimi stroji Singer. Leta 1909 se je začela prenova trgovine, načrt sta podpisala arhitekta Max Fabiani in Girolamo Luzzato. Vse notranje leseno pohištvo so v Gorico pripeljali z Dunaja in trgovino odprli leta 1912. Leta 1933 je praded kupil vso palačo,« pravi Omizzolova in razlaga, da sta se njenemu pradedu in prababici rodila dva otroka. »Eden je umrl takoj po rojstvu, drugi pa je bil moj ded Giulio, ki je trgovino prevzel od očeta in jo uspešno vodil dolga leta. V povojnem obdobju je bilo v trgovini zaposlenih dvanajst uslužbencev, blago pa smo prodajali predvsem slovenskim kupcem, katerih število se je v zadnjih letih krepko znižalo,« pravi Omizzolova in nadaljuje: »Za obnovo trgovine smo si lani zagotovili deželni prispevek, ki so ga dali na razpolago za prenavljanje zgodovinskih lokalov. Denarja nam sicer še niso nakazali, zato je od prihodnjih upraviteljev trgovine odvisno, ali bodo hoteli prenovitveni poseg dejansko izpeljati.« Trgovina Krainer je za obnovo zaprosila deželo 650.000 evrov prispevka, dela pa naj bi trajala približno dve leti, saj je med drugim predvidena tudi gradnja nove strehe. Naša sogovornica poudarja, da trgovino zapušča s težkim srcem, čeprav se zaveda, da prodaja železnine ne sodi v peš cono. »Zadnje čase smo prodajali zlasti vijake in druge manjše artikle, saj je za šest-metrske železne palice nujno potrebno parkirišče, ki ga novi Raštel ne prenese,« zaključuje Silvia Omizzolo. (dr) Lepaki na izložbah trgovine v Raštelu vabijo z zgovornim napisom: »Od leta 1912 prva in edina izredna promocijska prodaja« foto pdk GORICA Preiskave zoper Visintina še ni konec Kasacijsko sodišče se je v torek izreklo o prizivu goriške državne tožilke Annun-ziate Puglia proti razsodbi sodnice za predhodne obravnave Manuela Bigattin, ki je marca lani odredila zaustavitev sodnega postopka zoper bivšega pokrajinskega odbornika za delo Marina Visintina. Ta je bil osumljen nenamernega umora enajstih delavcev iz trži-ške ladjedelnice, ki so umrli zaradi posledic večletnega vdihovanja azbestnih vlaken; Vi-sintin je bil namreč pred leti odgovoren za varnost v ladjedelnici, isto funkcijo pa je za njim opravljal tudi Mario Bilucaglia, zoper katerega je sodnica ravno tako zaustavila postopek. Kasacijsko sodišče pa je deloma osvojilo argumente priziva in goriškemu sodniku za predhodne preiskave naročilo dodatno preiskavo, ki bo morala pojasniti, če so delavci, ki so kasneje umrli zaradi azbesto-ze, bili hierarhično podrejeni Visintinu in Bi-lucagli. Po oceni kasacijskega sodišča preiskava, na kateri je slonela razsodba Bigatti-nove, ni zadostno raziskala tega vidika. To pomeni, da se postopek vrača v Gorico, da je sedaj na potezi sodnik za predhodne preiskave, nazadnje pa se bo moral ponovno izreči sodnik za predhodne obravnave. Kot znano, je vpletenost Marina Vi-sintina v proces zaradi smrti delavcev spremljala politična polemika, ki ga je privedla do odstopa iz pokrajinskega odbora. Razočaranje nad razsodbo kasacijskega sodišča je izrazil Visintinov odvetnik Riccardo Catteri-ni, ki je obrambo utemeljeval s tezo, da Vi-sintin in Bilucaglia v podjetju nista bila nič več kot delavca. Bila sta sicer odgovorna za varnost, a nista imela ničesar opraviti z azbestom in nista mogla vplivati na izbiro uporabljenih materialov. Sodijo osumljencem zaradi Lipovsckove smrti Na goriškem sodišču se je včeraj začela sodna obravnava zoper osumljence za tragično smrt Maria Lipovscka iz Šlovrenca, ki se je januarja 2007 ponesrečil v tovarni iver-nih plošč Italsvenska v Marianu. Smrt je povzročila naprava, ki je delavcu zmečkala prsni koš ter predrla sedmo in osmo rebro. Na včerajšnji obravnavi je sodnik zavrnil predlog o sojenju po hitrem postopku zoper lastnika podjetja in predsednika družbe CRABO Roberta Lovata ter odložil nadaljevanje procesa na 28. april. GRGAR - Med izkopom jarka za kanalizacijo Topovska granata ranila delavca Stik z Goričani v tujini Občinski odbornik Sergio Cosma namerava vzpostaviti stik z Goričani, ki živijo v tujini, z izdajo priložnostnih publikacij in z obogatitvijo spletne strani goriške občine. »V tujini živi okrog 2.700 Goričanov oz. 1.500 družin. Številni izmed njih kličejo na občino ali na pošiljajo pisma po elektronski pošti, saj želijo izvedeti, kaj se pri nas pravzaprav dogaja. Mnogi sprašujejo po svojih sorodnikih in prednikih, zato pa v okviru služb matičnega urada pripravljamo projekt, v okviru katerega nameravamo izdati brošuro oz. časopis, ki bi ga brezplačno pošiljali vsem izseljencem. Poleg tega želimo izpopolniti spletno stran z novimi podatki o življenju v Gorici in okolici,« pojasnjuje Sergio Cosma. V torek malo pred 12. uro se je pri zemeljskih delih v bližini Grgarja nad Novo Gorico poškodoval 33-letni delavec, sicer državljan Bosne in Hercegovine. Eksplozija 135-milimetrske granate iz prve svetovne vojne, po vsej verjetnosti italijanske izdelave, je laže poškodovala mladeniča, ki je stal v bližini delovnega stroja. Delavci Cestnega podjetja Gorica so na cesti med Grgarjem in Ravnico izvajali izkop jarka za kanalizacijo. Strojnik je z delovnim strojem rezkarjem za zemeljske izkope kopal jarek globine okoli dveh metrov, ko je nenadoma prišlo do eksplozije. Delovni stroj je ob eksploziji nekoliko privzdignilo, udarni val pa je 33-letnega delavca, ki je stal v bližini stroja, vrgel s ceste tri do štiri metre daleč na travnik. K sreči je utrpel le lažje telesne poškodbe. Oskrbeli so ga na kraju nesreče, nakar so ga prepeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Policisti in kriminalisti so ob pomoči bombnih tehnikov specialne enote generalne policijske uprave opravili ogled. Ugotovili so, da je po vsej verjetnosti v jarku razneslo topovsko granato iz prve svetovne vojne. (nn) TRŽIČ - Tatvina Tokrat je bil ■ • v • plen manjši Igralni salon so obiskali že julija Nočni tatovi so ponovno vlomili v igralni salon v Ulici Grado v Tržiču. Lokal so obiskali že julija, ko so ukradli okrog 10.000 evrov, tokrat pa je bil plen veliko manjši. V noči med torkom in včerajšnjim dnem so iz igralnega salona ukradli zgolj denar -okrog 400 evrov - iz naprave za igranje videopokerja, drugega pa niso našli. Veliko večjo škodo so po drugi strani povzročili na dveh biljardnih mizah; namesto, da bi s plenom zapustili lokal, so se tatovi lotili igranja biljarda, pri čemer so s palicami poškodovali zeleni preprogi in povzročili več sto evrov škode. Zgleda, da so tatovi vlomili v igralni salon skozi okno stranišča, potem ko so neuspešno skušali odpreti stranska vrata s silo. Julija so v lokal vlomili iz sosednje trgovine La mela; s krampom so skušali predreti zid, potem pa so se zavedali, da je bila stranska stena iz gips plošč, ki so jih prerezali z nožem in vlomili v salon. GORICA - Brussa o centru za kostne bolezni »Razlogi za zaprtje niso utemeljeni« Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa ni nikakor zadovoljen z odgovorom, ki mu ga je glede zaprtja goriškega centra za kostne bolezni posredoval deželni odbornik Vladimir Kosic. Vzrok za zaprtje naj bi bilo prenehanje veljavnosti konvencije, ki jo je goriško zdravstveno podjetje podpisalo s Tržaško univerzo. Poleg tega je Kosic pojasnil, da goriško zdravstveno podjetje mora zahtevati od dežele dovoljenje za ponovno odprtje centra. Po Brussovem mnenju je Kosicevo razmišljanje povsem zgrešeno, saj bi treba najprej upoštevati potrebe bolnikov, le-teh pa je bilo v centru za kostne bolezni okrog dva tisoč. Brussa je poleg tega opozoril, da v tržiški in goriški bolnišnici ni nikakor sprejemljivo krčenje števila ležišč za onkološke bolnike, saj je goriška pokrajina območje, kjer je rakastih obolenj zelo veliko. Zaradi tega je Brus-sa prepričan, da dežela bi morala čim prej ponovno odpreti center za kostne bolezni v goriški bolnišnici Janega od Boga, sploh pa bi morala biti bolj dovzetna za problematike goriškega zdravstva. GRADISCE Serracchianijeva v CIE Evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani bo danes dopoldne obiskala center za identifikacijo priseljencev CIE v Gradišču. Med obiskom jo bosta spremljala goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu in deželni svetnik Franco Brussa. Ser-racchianijeva se v Gradišče odpravlja dan po objavi poročila o centrih za priseljence v Italiji, ki jo je pripravila humanitarna organizacija Medici senza frontiere. Iz poročila izhaja, da so številni centri za priseljence po Italiji v poraznem stanju; marsikje niso zagotovljene osnovne človekove pravice, zdravstvena oskrba pa je zelo slaba. Poročilo zdravniške organizacije je včeraj komentiral vodilni funkcionar na oddelku za priseljence notranjega ministrstva Mario Morcone, ki je poudaril, da dokument ne odgovarja resnici. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. februarja 2010 1 7 NOVA GORICA - Prehod na digitalno oddajanje televizijskih signalov Z decembrom v Italiji slovenski televizijski mrk Programi bodo vidni le tistim z MPEG-4 dekoderjem ali televizorjem, ki ima vgrajen MPEG-4 način kodiranja Direktorica TV Primorke, Nataša Nar-din, je že koncem lanskega leta kot prva opozorila na morebitne težave, ki jih prinaša prehod na digitalno oddajanje televizijskih signalov v Sloveniji za vse, ki na italijanski strani meje spremljajo slovenske televizijske programe preko zraka, t.j. s strešno ali sobno anteno. Kdor je že do zdaj sprejemal programe preko kabla, interneta ali satelita, spremembe ne bo občutil, vsi ostali - po zagotovilih Nardinove je teh v Italiji precej več kot v Sloveniji - pa znajo zaradi nekompatibilnosti načina kodiranja signalov čez noč ostati v slovenskem televizijskem mrku. O tem, kako mrk preprečiti, kaj pomeni digitalizacija in kaj prinaša, smo že pisali, zaradi teže in aktualnosti problematike pa smo se znova pogovorili z Nardinovo, ki težko razume, kako da ni bila RTV Slovenija tista, ki bi Slovence v Italiji prva opozorila na to, kar jih čaka. Slovenija s prvim decembrom letos dokončno prehaja z analognega na digitalno oddajanje televizijskih signalov, kar lahko pomeni za Slovence v Italiji problem. Zakaj? Trenutno smo v obdobju vzporednega oddajanja, ki velja od prvega decembra 2009 do prvega decembra 2010. Prehod na digitalizacijo signalov je bil pogojen z direktivo Evropske unije. Nekatere države so to že naredile in tiste, ki so se tega lotile že pred časom, med katerimi je tudi Italija, so za kodiranje digitalnega signala izbrale način MPEG-2. Slovenija se je odločila za novejši in naprednejši sistem kodiranja MPEG-4. Ko bodo s prvim decembrom analogni oddajniki ugasnili in bodo oddajali samo še digitalni, z dekoderji oziroma televizorji, opremljenimi z načinom MPEG-2, signalov, kodiranih v MPEG-4, ne bo mogoče videti, tako da bomo v Sloveniji lahko spremljali italijanske programe, obratno pa to ne bo mogoče. Kaj priporočate gledalcem slovenskih televizijskih programov onkraj meje? Če bodo hoteli videti programe s prvega slovenskega multipleksa, bodo morali imeti MPEG-4 dekoder ali televizor, ki ima že vgrajen MPEG-4 način kodiranja. Televizorje z oznako MPEG-4 je mogoče kupiti tudi v Italiji, poudariti pa je treba, da to še ne pomeni, da bo lovil naše programe, saj obstaja poleg osnovnega naziva MPEG-4 še kup drobnih podrobnosti oziroma nastavitev, prilagojenih posebej za slovensko tržišče, ki jih morajo imeti televizorji na slovenskem trgu že vgrajene. Še kakšen nasvet? Vsekakor je treba biti pri nakupu pozorni na oznake in prodajalcu jasno povedati, za kaj boste televizor potrebovali, saj je lahko za kabelsko omrežje povsem v redu, za pri-zemno pa ne. Še pred časom prodajalci o tem niso bili poučeni, danes pa ne bi smelo biti več težav.Več o tem si je mogoče prebrati na spletni strani RTV Slovenija in APEK (Agencija za pošto in elektronske komunikacije), kjer je vse zelo dobro opisano. Vredno je izpostaviti tudi to, da se bodo po napovedih strokovnjakov televizorji do prehoda na digitalno oddajanje pocenili tudi do 40 odsto- Nataša Nardin foto n.n. tkov, zato z nakupom novega televizorja ne gre hiteti. Kaj pa, če televizor že imamo in hočemo samo dekoder? Dekoderji stanejo od 80 evrov dalje, pri tem pa je treba opozoriti na nevarnost raznih prevarantov, ki bi preklop dekoderja še posebej računali, saj gre za povsem enostaven postopek, ki ga lahko izvede kdorkoli sam. Imate podatke o tem, kolikšen delež gledalcev spremlja televizijske programe preko zraka? V Sloveniji je s t.i. prizemnim signalom pokritih okrog 30 odstotkov gospodinjstev, ostali so na internetni, satelitski ali kabelski televiziji. Kolikor vem, je v Italiji slika ravno obratna. Za TV Primorko je bila uvrstitev na prvi slovenski multipleks zelo pomembna. Kaj to pomeni za vaš nadaljnji razvoj? Vidno polje se nam je zelo razširilo. Petnajst let smo se zaman trudili s signalom pokriti tudi območje Idrije, Cerknega in Obale, zdaj pa nam je uspelo, tako da pokrivamo območje obalno-kraške, notranjsko-kraške in goriške regije. Po izračunih se nam je doseg gledalcev povečal za 122 odstotkov. To seveda pomeni, da z oddajnimi točkami na vseh teh območjih skupaj z ostalimi osmimi programi multipleksa A pokrijemo tudi velik del ozemlja ob meji v sosednji Italiji. V naslednjih nekaj mesecih bodo vklopili tudi nove oddajnike na Kambreškem, na Golem Brdu in na Kaninu, ki bodo zelo pomembni za gledalce na omenjenih območjih onkraj meje. Zakaj je bila digitalizacija sploh potrebna in kaj prinaša? Digitalizacija je pomembna, ker se bodo frekvence sprostile in jih bodo namenili drugim brezžičnim in širokopasovnim povezavam, ki tečejo po zraku. Zrak je trenutno zelo onesnažen s temi frekvencami. Po novem so vsi slovenski programi zbrani na eni frekvenci oziroma prvem slovenskem mul-tipleksu. Z digitalizacijo smo tako dobili možnost pokrivanja širšega območja, po drugi strani pa so prenosi signalov dosti boljši, tako da bodo imeli ljudje boljšo sliko. Gledalci se že odzivajo. Oglasil se nam je gledalec iz Cerkljanskih hribov in povedal, da ne mo- re verjeti, da lahko danes z digitalnim sprejemnikom dobi devet programov, in to s čisto sliko, saj je imel do zdaj za vsak program svojo anteno, pa ojačevalce in ne vem še kaj. Kakšna bo po prvem decembru usoda ostalih slovenskih televizij, ki jih ni na prvem multipleksu? Mi smo imeli prednost, ker analogno oddajamo. Vsi trije programi nacionalke, TV Koper, TV3, Kanal A in Pop TV tudi analogno oddajajo. TV pika, ki je tudi na prvem multipleksu, sicer ne, a sodi v paket Pro plus. Na drugi multipleks, ki naj bi po predvidevanjih zaživel čez šest mesecev, čakajo vsi, ki so samo na kablih. To so Info TV, RTS plus, športni kanali ipd., ki že imajo dovoljenje za digitalno oddajanje. V kratkem naj bi bil zunaj tudi razpis za tretji multipleks, ki pa bo predvidoma namenjen oddajanju v visoki ločljivosti (HD). Potem se lahko zgodi, da bo prišlo na multipleksih tudi do plačljivih vsebin. Z razvojem se bodo najbrž spreminjali tudi sistemi kodiranja. Ali to dolgoročno pomeni nujno posodabljanje kot v računalništvu? Res je. Nikjer ne piše, da, če dela prvi multipleks na tej napravi, bo to veljalo tudi za drugega. Če hočete imeti mir vsaj za naslednja tri leta, je najbolje, da kupite sistem MPEG-4 z naprednim AAC kodiranjem zvoka in visoko ločljivostjo (HD). Nace Novak GORICA - Danes Ekonomistov recept za izhod iz krize V Tumovi dvorani KB centra na Verdijevem korzu v Gorici bo dre-vi prvo predavanje iz ciklusa seminarjev pod naslovom »Kriza: kako naprej«, ki ga Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Gorice. Z začetkom ob 19. uri bo na temo »Exit strategy« govoril Paolo Marizza iz podjetja Value Partners Management Consulting iz Milana; predavanje bo v italijanščini. Seminar je namenjen finančnim operaterjem, podjetnikom in študentom ekonomskih ved, a tudi vsem tistim, ki se zanimajo za omenjena področja. Marizza je član uprave podjetja Value Partners Management Consulting iz Milana in gostujoči profesor na ekonomski fakulteti Tržaške univerze. Ekonomist po izobrazbi -diplomiral je na Tržaški univerzi leta 1981 ter magistriral na SDA Boc-coni v Milanu - je na svoji službeni in profesionalni poti zasedal vodilna mesta v velikih italijanskih družbah (San Paolo IMI v Turinu, Gruppo Cardine v Padovi). Po kratkem pregledu dogodkov iz preteklega leta, ki ga je zaznamovala kriza, bo na današnjem seminarju analiziral učinke krize na bančni sistem in poslovanje finančnih posrednikov s poudarkom na možnostih za izhod iz krize in na scenarije, ki se obetajo spričo finančnih in socialnih reform. GORICA - Festival Komigo ob slovenskem kulturnem prazniku Na odru neznani Prešeren Še pred Andrejem Rozmanom - Rozo sta Karolina Černic in Robert Cotič postregla z odlomki Lepe Vide v različnih jezikih Trijezični festival Komigo se je v torek poklonil velikanu slovenske književnosti, Francetu Prešernu, in prazniku slovenske kulture. To je naredil na svojevrsten način, izven običajnega obredja. Uvodoma sta nastopila Karolina Černic in Robert Cotič, ki sta prebrala nekaj manj znanih odlomkov Lepe Vide v slovenščini, italijanščini, francoščini, nemščini, angleščini in švedščini. Občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano goriškega Kulturnega doma, je tako odkrivalo tudi manj znane plati življenja Lepe Vide in njenega nesrečnega zakonskega razmerja. Ravno tako poučna je bila komedija Andreja Rozmana - Roze z naslovom »Passion de Pressheren« v izvedbi Ro-zinteatra iz Ljubljane. Predstava je odstopala od običajnih komičnih kalupov, vseeno pa so jo gledalci nagradili z občutenimi aplavzi. Z upodobitvijo lika Franceta Prešerna in nekaterih njegovih sodobnikov je Rozman prisotne popeljal od začetkov Prešernovega pesništva preko njegovega sodelovanja z Matijem Čopom do narodnobudnih pesmi Jovana Vesela Koseskega, marčne revolucije leta 1848 in nazadnje smrti velikega slo- venskega pesnika. Izredno zanimiv, dobro uro trajajoč monolog, med katerim je Rozman uprizoril kar sedem likov, je med gledalci z dobršno mero ironije vzbudil še dodatno zanimanje za največjega slovenskega pesnika. »Želim si, da bi to predstavo videlo kar največ ljudi, da bi pripomogla k večjemu zanimanju za slovensko preteklost, da bi predvsem mladim ljudem na novo približala Prešerna. Še posebej si želim, da bi Jovan Vesel Koseski dobil v narodni zavesti mesto, ki mu gre. S svojimi pesmimi je namreč v tistem odločilnem času budil slovensko samozavest vsaj toliko kot Prešeren,« je povedal Rozman. Obdobje, v katerih je Prešeren živel in ustvarjal, je izrednega pomena za Slovence in za današnjo Slovenijo. Zato se velja zamisliti ob trmi in vztrajanju Prešerna in ostalih uprizorjenih likov pri uveljavljanju slovenske besede in zavesti. Festival Komigo se vrača v ponedeljek, 15. marca, z nastopom furlanskega kabaretista Tonija Merlota v spremstvu Gjelinda Titilitija, ki je po veliki uspešnici iz leta 1981 »Scarevente un taj - Born to be alive« pripravil predstavo »Scaravente doi tais«. (aw) Andrej Rozman - Roza med nastopom pred goriško publiko bumbaca DOBERDOB - Gibalno jezikovna vzgoja Ob teoriji praksa Pravkar se je na štandreški osnovni šoli zaključil tečaj za skupino jezikovno pomanjkljivih otrok Ruplov praktični prikaz s skupino otrok doberdobskega vrtca bumbaca V letošnjem februarju in marcu poteka in bo potekal tečaj z naslovom Gibalno jezikovna vzgoja za vzgojiteljice doberdobskega večstopenjskega izobraževanja. Tečaj, ki se je sicer začel že v januarju, vodi s sredstvi, ki jih je priskrbel Sindikat slovenske šole, Aldo Rupel v okviru nadaljevanja dejavnosti, ki se je pričela v lanskem šolskem letu v priredbi goriškega didaktičnega ravnateljstva. Po dveh začetnih teoretičnih pristopih v okviru frontalnih predavanj sledijo sedaj praktični prikazi najprej za celoten vzgojiteljski kader skupaj s skupino otrok doberdobskega vrtca, nato pa se bodo prikazi nadaljevali v stvarnih okoljih vseh osmih oddelkov v Doberdobu, Rupi, Sovodnjah in Romjanu. Skupaj dvaindvajset ur tečaja, ki se ga udeležuje osemnajst vzgojiteljic. Ker je informacija o gibalnem pristopu pri posredovanju besednega zaklada razširjena le med poznavalci, naj ponovimo, da gre za usvajanje in dojemanje besed in stavkov skozi telo, ki samostalnike, pridevnike, zlasti pa glagole »sprejema vase« z neposredno izkušnjo izvajanja ali psihomotoričnega »poslušanja«. O tej metodologiji obstaja pisna razlaga in tudi videokaseta. »Metodologija sloni na teoriji psihomotorike. Izhodišče je, da naše znanje izhaja iz telesa. To pomeni, da gredo jezikovne izkušnje skozi telo, da otroci osvajajo jezik skozi gibe telesa,« pojasnjuje Rupel. Priložnost pa je tudi za informacijo, da se je pravkar zaključil na štan-dreški osnovni šoli Frana Erjavca tečaj za manjšo skupino prvo in drugošolcev, ki so jezikovno pomanjkljivi v slovenskem ustnem izražanju. 1 6 Četrtek, 4. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR ŠTEVERJAN - Tudi v Brdih povišana stopnja potresne nevarnosti Fronta za odložitev strožjih gradbenih norm Jutri na županstvu srečanje z načrtovalcem novega trga - Julija obnovitvena dela v šoli bumbaca Tudi Števerjan je bil vključen med občine, ki jim dežela namerava povišati stopnjo potresne nevarnosti. Pismo s pristojnih deželnih uradov so pravkar prejeli tudi na števerjanskem županstvu, zdaj pa so že navezali stike s sosednjimi občinami, ki jih je prizadela podobna sprememba. »Županja občine Moš Elisabetta Fere-sin je pobudnica skupne akcije, v okviru katere bomo odposlali pismo deželi. Z njim bomo zahtevali, naj se za leto dni odloži začetek izvajanja določil, vezanih na povišano stopnjo potresne nevarnosti,« razlaga števerjanska županja Franka Padovan, ki opozarja, da bi povišanje stopnje potresne nevarnosti dodatno obremenjevalo delovanje občinskega tehničnega urada. Za vsako novogradnjo ali obnavljanje že obstoječih poslopij bi namreč njihovi lastniki morali predstaviti dodatno dokumentacijo, sploh pa bi bila gradnja hiš dražja zaradi večje količine uporabljenega železa. Med občinami, ki bodo podprle pobudo prve občanke iz Moša, so med drugim tudi Šlovrenc, Krmin, Koprivno in Dolenje, kar pomeni, da je bila stopnja potresne nevarnosti povišana domala vsem občinam v Brdih oz. ob njihovem vznožju. V Števerjanu se bodo jutri po drugi strani županja in odborniki srečali z arhitektom, ki pripravlja načrt za obnovo trga pred cerkvijo. Z njim bodo pregledali še zadnje malenkosti, potem pa se bo nadaljeval postopek za odobritev načrta in za posledični začetek gradbenih del. »Julija se bo pričel drugi del obnovitvenega posega na števerjanski osnovni šoli Alojza Gradnika. Dela naj bi trajala nekaj mesecev, poseg pa predvideva ureditev notranjosti poslopja, kateremu smo z lani zaključenim posegom zagotovili ustreznost novim varnostnim predpisom,« pravi Padovanova in pojasnjuje, da s posegom obnavljajo en del šole, ki je trenutno prazen. Števerjanska šola je namreč precej velika, tako da pouk nemoteno poteka v drugem delu poslopja. Obnovitveni poseg, s katerim bodo pridobili nove prostore, bo vsekakor vreden 250.000 evrov. Sredstva sta števerjanski občini zagotovili pokrajina in gorska skupnost za Brda, Nadiške in Terske doline. Ko bo obnova tega dela šole zaključena, bodo na občini skušali dobiti sredstva še za popravilo ostalega dela poslopja, vsekakor pa bodo v prihodnosti razmislili tudi o možnosti, da bi uvedli popoldanski pouk. »To smo vključili tudi v svoj volilni program, pred vsako odločitvijo pa se bo treba seveda pogovoriti s starši. Dejstvo je, da na Goriškem še nimamo celodnevne osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, v kateri bi se pouk zaključeval ob 16. uri. Na Tržaškem podobne šole že imajo,« zaključuje županja Franka Padovan. (dr) GORICA - V klepetalnici Goriškega loka Trije župani in izzivi medobčinskega sodelovanja V čitalnici goriškega KB centra bodo jutri, 5. februarja, ob 17.30 gostili župane Sovodenj Alenko Florenin, Števerjana Franko Padovan in Doberdoba Paola Vizintina, s katerimi se bodo v okviru Klepetalnic Goriškega loka pogovorili o skupnem goriškem prostoru in o novih perspektivah sodelovanja med slovenskimi občinami v Italiji. V zadnjem obdobju beležimo vrsto zgodovinskih dogodkov, ki v novi evropski perspektivi vračajo goriškemu prostoru njegov celoviti videz. Vedno manjša državna gospodarska pomoč sili krajevne upravitelje z obeh straneh meje, da ubirajo pot skupnega nastopanja, da krepijo moči in voljo po skupnih razvojnih projektih. Neizbežnosti skupnega čezmejnega sodelovanja se zavedajo prav vsi, dokaz tega je potrditev konvencije in statuta za ustanovitev goriškega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - EZTS. »Gospodarski, politični in družbeni razvoj Goriške potrebuje dvojno logiko sodelovanja. Potrebno je sodelovanje na dveh nivojih, ki sta nujno povezana in le skupaj lahko pripomoreta k celovitemu in uspešnemu doseganju zastavljenih ciljev: to sta čezmejni in lokalni nivo,« so prepričani pri Goriškem loku. Po njihovih besedah primarni akterji krajevnega sodelovanja so brez dvoma občine in njeni prebivalci. »Obstoj majhnih občin je dovolil, da so se Slovenci v Italiji večkrat izkazali kot uspešni upravitelji in akterji lokalnega razvoja. Na Goriškem se lahko tako ponašamo s tremi slovenskimi župani, ki upravljajo tri ključne slovenske občine Doberdob, So-vodnje in Števerjan. Radovedneži Goriškega loka bomo v okviru tokratne klepetalnice končno gostili vse tri župane in prisluhnili njihovi viziji medobčinskega sodelovanja. Od zadnjih občinskih volitev je minilo kar nekaj mesecev, v katerih so se župani lotili novih razvojnih projektov ali pa nadaljevali zastavljene pobude prejšnjih občinskih uprav. V teh dneh je v teku priprava lestvic za projekte, ki bodo deležni financiranja programa Italija-Slovenija. Trenutno je kar nekaj od- bumbaca prtih razpisov za ovrednotenje kulturne dediščine in za pripravo pobud t.i. "razpršenih hotelov" V okviru našega večera bomo zato poglobili te aktualne projekte in pobude, v katere so se vključile tudi naše slovenske občine. Skušali bomo predvsem preveriti, ali obstaja med občinami neka koordinacija, o smiselnosti katere imamo vedno večje dokaze, tudi če primerjamo podobne realnosti na drugih območjih dežele FJK ali na državni ravni,« pravijo pri Goriškem loku in nadaljujejo: »Posebno odgovornost imajo naše občinske uprave tudi pri uveljavljanju slovenskega jezika v javnosti in nasploh pri udejanjanju zaščitnega zakona. S katerimi težavami se torej soočajo naši župani pri tej posebno občuteni zadolžitvi in kje so možne sinergije med tremi občinskimi upravami, zato da slovenski občani lahko polnopravno koristijo pravice, ki so jim zagotovljene po zakonu?« V Tržiču o evroregiji / Evroregiji, njenim pesnikom, pisateljem in kulturnim izmenjavam bo posvečeno srečanje, ki bo potekalo jutri ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Tržič. Okroglo mizo prirejajo združenje Ini-ziativa europea, društvo Tržič, Fogolar Furlan in krožek Istria. Spregovorili bodo Augusto Debernardi, Franco Brai-da, Livio Dorigo, Fabio Scropetta, Ales-sandro Pietrelli in Fabio Del Bello. Pesmi bodo prebirale pesnice Marina Mo-retti, Liliana Visintin in Romina Floris. Nova banka v Gorici V Ulici Caprin v Svetogorski četrti v Gorici bodo danes ob 17. uri odprli novo podružnico bančnega zavoda Cassa di Risparmio del Friuli-Venezia Giu-lia. Proslava v Doberdobu Društvo Jezero iz Doberdoba prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. Slavnostna govornica bo Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski Dum iz Rezije, kulturni program bosta oblikovala narečna pesnica iz Rezije Silvana Paletti in folklorna skupina Stu Ledi iz Trsta. Ženski večer v Magmi X V športno-zabaviščnem centru Magma X v Kromberku bodo obiskovalke danes deležne posebne pozornosti. V okviru ženskega večera se bodo lahko od 17. do 19. ure brezplačno pomerile v bowlingu. Od 19. do 21. ure bo v Magma Beauty centru potekala predstavitev manikure. (nn) Na vrsti društvo Stanko Vuk V točki ZKD na ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici se bo jutri ob 20. uri kulturno društvo Stanko Vuk Miren -Orehovlje predstavilo z razstavo in li-terarno-glasbenim programom Primož Trubar - Rodoljub Ilirski, prireditvijo. V okviru razstave bo na ogled tudi eden izmed še ohranjenih izvodov Dalmatinove biblije, ki ga bo za to priložnost posodil Roman Gergolet, zbiratelj knjižnih raritet iz Doberdoba. (nn) Gradimo mir v Krminu V krminskem gledališču bo danes in jutri ob 9.30 uprizorjena gledališka predstava »Facciamo la pace« (Gradimo mir). Tekst grškega pisca Aristofana bodo postavili na oder Valentino Pagliei, Paola Saitta in Lorenzo Zuffi. Karabinjerji 13. regimenta FJK v goriški kasarni bumbaca GORICA 70 karabinjerjev na Haitiju Tudi goriški karabinjerji odhajajo na Haiti, ki ga je sredi januarja prizadel katastrofalen potres. Kot že mirovniki, ki so se na otok groze odpravili v okviru misije Združenih narodov, bodo vojaki 13. karabinjerskega regimenta FJK iz Gorice zadolženi za zagotavljanje varnostnih razmer, predvsem pa zato, da bodo humanitarnim delavcem pomagali pri razdeljevanju najnujnejših življenjskih potrebščin, zlasti seveda hrane in zdravil. Zaradi naravne katastrofe, ki je ena izmed najhujših vseh časov, je obup ljudi tolikšen, da je težko zagotavljati tudi varno razdeljevanje pomoči. V regimentu, ki ima sedež na Tržaški ulici v Gorici, včeraj niso povedali, kdaj je predviden odhod, vsekakor že v prihodnjih dneh, po razpoložljivih informacijah pa naj bi goriški kontingent na Haitiju štel kakih 70 karabinjerjev. ŠTEVERJAN - Damjan Hlede in Boris Peric v društvu FIPEF Združevanje ustanov pot do poenotenja manjšinske stvarnosti Hlede in Peric s sogovorniki v števerjanski kleti V lepo urejeni vinski kleti Matijaža Terčiča na Bukovju v Števerjanu je društvo FIPEF (Formacijsko Izobraževalni Projekt - Progetto Educativo Formativo) pred dnevi priredilo srečanje s podjetnikom Borisom Pericem in notarjem Damjanom Hledetom. Moderator srečanja Simon Koren se je uvodoma v imenu društva, ki mladim želi predstaviti dinamike slovenske narodne skupnosti v Italiji in da jim o njej posredovati čim več informacij«, zahvalil za množično prisotnost udeležencem, Ma-tijažu Terčiču pa za gostoljubnost. »Nočemo ponavljati že obstoječih kalupov, hočemo inovirati,« je pred začetkom srečanja povedal Koren in nato povabil gosta, naj komentirata že prej izbrane slike, naj opišeta svoje občutke in misli, ki so se jima porajale ob pogledu nanje. Fotografije, ki sta jih pre- davatelja komentirala, so predvsem otroštvo, družino, mladost in študij, kar je govornikoma obudilo številne osebne spomine in je posebno pritegnilo pozornost prisotnih. V nadaljevanju so predvajali tudi fotografije o slovenski narodni skupnosti v Italiji, pri čemer sta se gosta strinjala, da je poenotenje manjšinske stvarnosti povsem dosegljiv cilj. Po mnenju Perica in Hledeta bi se združevanje moralo začeti pri ustanovah, ki bi morale biti na razpolago vseh manjšincev ne glede na njihov svetovni nazor. Beseda je tekla tudi o meji, predvsem o tem, ali je ta še vedno prisotna v nas samih, potem ko so fizične pregrade odstranili. V nadaljevanju je Hlede spregovoril o svoji kariero v pravnem svetu, vse od univerze dalje. Služba mu ni bila takoj podeljena, sodeloval je na različnih državnih natečajih in tako po končani univerzi po- svetil študiju še devet let svojega življenja, dokler je leta 2004 postal samostojen notar. Hlede je prisotnim mladim pojasnil, da se je v težkih trenutkih opiral predvsem na svojo družino in vero; to mu je dajalo veliko oporo in sam meni, da njegove življenjske izkušnje niso le rezultat naključja, marveč, da je Bog vseskozi vodil njegovo pot. Zadnje vprašanje je bilo namenjeno Pericu, ki je mladim svetoval, kako naj mladi zastavijo svojo študijsko in poklicno pot. »Ciljajte visoko, ne postavljajte si banalnih ciljev; če želite nekaj doseči v svojem življenju, boste morali podobno kakor jaz in Damjan Hlede veliko garati in vsaj še nekaj let po univerzi preživeti na knjigah in izpopolnjeval-nih tečajih. Predvsem pa, ko se boste predstavili delodajalcu, bodite to, kar ste, in ne bodite domišljavi,« je povedal Boris Peric. (ip) GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 4. februarja 2010 1 7 / GORICA KINEMA - Danes V metaforo ujeti marsovci Kinoateljejev filmski niz Gorica Kinema bo danes postregel z znanstveno fantastiko posebne vrste. Ob 17.45 in 20.45 bodo v dvorani goriškega IKnemaxa vrteli film Neilla Blomkampa »Di-strict 9«, ki v soočanju med zemljani in marsovci metaforično obravnava družbene teme. V 80ih minulega stoletja so na Zemljo prišli marsovci. Niso bili sovražni, pa tudi prijateljski ne. Bili so umazani in sestradani begunci. Prišli so v Johannesburg in padli pod oblast družbe Multi-National United, ki jo je v vojne namene zanimal njihov DNK. Zaprli so jih v barake, v okrožje 9, kjer so preživeli dvajset let v kaosu in anarhiji. Njihovi pobegi in vpadi v mesto so povečali nejevoljo in ksenofobijo tamkajšnjih prebivalcev, dokler so zaradi poostritve razmerij odločili, da jih bodo preselili. Namigi so očitni tako v geografski postavitvi filma kot v izbiri krajevnih imen (distrikt 9 spominja na distrikt 6, središče apartheida v 70ih letih). Film, ki ga je produciral režiser Gospodarja prstanov Peter Jackson, se navdihuje pri grozljivkah Romera in Carpenterja ter združuje zabavo in poučnost. Zaradi funkcionalne uporabe posebnih učinkov je film požel velik uspeh pri publiko v ZDA. Tudi kritika je pozitivno ocenila delo, ki je med drugim prejelo nomination za scenarij pri podelitvi Golden Globes. ŠEMPETER-VRTOJBA Z razstavo se začenja kulturni praznik Sledili bodo proslava, koncert in gledališka predstava V občini Šempeter-Vrtojba se danes začenja program prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Drevi ob 18.30 uri bo odprtje tradicionalne skupinske razstave ustvarjalcev društva Coronini; razstava, ki jo organizira Likovno društvo Šempeter-Vrtojba, bo v avli Coroninijevega dvorca na ogled tri tedne. Jutri, 5. februarja, ob 19. uri bo v kulturni dvorani v Šempetru proslava, ki jo bodo s pesmijo in razmišljanjem o kulturi mladih oblikovali učenci tamkajšnje osnovne šole Ivana Roba. V nedeljo, 7. februarja, se bo v kulturni dvorani v Vrtojbi ob 18. uri začel dobrodelni koncert, na katerem bo nastopilo več različnih zborov iz Šempetra in Vrtojbe, solistka Anja Šinigoj, učenci podružnične glasbene šole Šempeter in varovanci novogoriškega Varstveno-delov-nega centra v Stari Gori; izkupiček bo namenjen nakupu elek-trostimulatorja za potrebe varstveno-delovnega centra. Prireditve v počastitev kulturnega praznika se bodo sklenile v petek, 12. februarja, ko bo ob 19. uri v kulturni dvorani v Vrtojbi uprizorjena gledališča predstava Vaja zbora -komedija v treh dejanjih, ki jo je napisal Vinko Moderndorfer. V organizaciji društva Tojva A.D. 1200 jo je v sodelovanju z amatersko gledališko skupino KUD Šempeter na oder postavil oziroma režiral Radoš Bolčina. (nn) p ■ S5 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ • ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE |f iskrivi smeh, ima ustih vseh BOlč Niz veseloiger ljubiteljskih odrov PROGRAM DANES, 4. FEBRUARJA 2010, OB 20. URI Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Otroška dramska skupina SKD HRAST iz Doberdoba Vik Grabovšek ^ KAJ SE SKRIVA ZA i VELIKIM TREBUHOM?; Režija: Mateja Cernic in Marta Ferletič j NEDEUA, 7. FEBRUARJA 2010, OB 17. URI Dramski odsek _ Prosvetnega društva Štandrež Novak Novak GUGALNIK Režija: Jože Hrovat Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici V zimski dan je prikukala kot sončni žarek Eva in osrečila našega predsednika Marina in mamico Mašo. Z novo družinico se veselimo in iz srca čestitamo vsi pri Zvezi slovenskih kulturnih društev [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 »Al-vin superstar 2«; 20.10 - 22.10 »La prima cosa bella«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »District 9«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.20 »Baciami ancora«. Dvorana 2: 15.45 - 18.45 - 21.45 »Ava-tar« (digital 3D). Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.00 »Alvin Superstar 2«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. Dvorana 5: 17.00 »Avatar; 20.00 - 22.10 »Nine«. fi Razstave V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi ulici v Novi Gorici bo danes, 4. februarja, ob 18. uri odprtje razstave slik Ivana Jelinčiča z naslovom V objemu gora in Soče; na ogled bo do 26. februarja. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 5. februarja, ob 19. uri odprtje razstave »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici, bo potekalo v petek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih ravna- teljstva večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici v ul. dei Gra-bizio, 38 v Gorici. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Pevmi danes, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Štever-janu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Pevmi danes, 4. februarja, ob 15.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in seznanja udeležence s pravnimi vidiki in predpisi informacijske varnosti, z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti. Potekal bo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, info@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega je- zika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org,info@slovik.org in tel. 0481-530412. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, enodnevni izlet na grad Brdo pri Kranju za ogled gradu in kongresnega centra Evropske zveze. Sledil bo odhod v Begunje k Avseniku. Prijave sprejemajo Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 048121361), Dragica V. (0481-882183), Marija Č. (0481-390697), Rozina F. (347-1042156), Saverij R. (0481390688). Na račun 20 evrov. REKREACIJSKO DRUŠTVO CALVARIO prireja avtobusno potovanje v Francijo od 21. do 28. aprila; informacije v večernih urah po tel. 335-5653815. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) SPDG obvešča, da bo snežna tura na Snežnik (1796 m), primerna za vse planince s primerno opremo, v nedeljo 7. februarja. Okvirni čas hoje je 4-5 ur. Zborno mesto je pri Rdeči hiši ob 7. uri, do Sviščakov gredo z lastnim prevozom; informacije na boris@kinoa-telje.it ali po tel. 339-7047196. NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481533177 in 040-365473. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. 13 Obvestila DRUŽBA ROGOS že drugo leto organizira tečaj vrtnarjenja »Wildlife garde-ning« o cepljenju, ekološkem ter so-naravnem vrtnarstvu in o strategijah za povečanje življenjske raznolikosti na lasten vrtu. Tečaj predvideva 5 predavanj, ki bodo vključila tudi nove tematike in poglabljanja ter ekskurzijo v tržaški botanični vrt. Potekala bodo od 19. ure dalje ob petkih v sprejemnem centru Gradina 19. in 26. februarja, ter 5., 12. in 19. marca. Ekskurzija bo v soboto 20. marca; informacije in vpisovanje po tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com in www.riservanatu-ralegradina.com. POSOŠKI PUST: v Gorici bo sprevod vozov startal s Verdijevega korza v nedeljo, 7. februarja, ob 14. uri; v So-vodnjah v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30, sledil bo od 17.30 dalje ples s skupino The Maff; v Tržiču bo »poročni« pustni sprevod startal ob 9. uri iz Rojstvo hčerkice Eve je osrečilo mamico Mašo in očka Marina Marsiča. Ob tem nepozabnem veselju jima iskreno čestita, novorojenki pa želi vse najlepše v življenju Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ul. Mazzini s prihodom na trg Republike ob 12. uri in sprevodom vozov od 14. ure dalje. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 7. februarja, ob 13. uri. RIBIŠKI ZAVOD FJK - GORIŠKI OKOLIŠ ŠT. 1 obvešča, da bo čistilna akcija na levem bregu reke Soče (od državne meje do pevmskega mosta) v nedeljo, 7. februarja, z zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. NA SEDEŽU FURLANSKEGA FILOLO-ŠKEGA DRUŠTVA v Ul. Bellini 3 v Gorici prirejajo brezplačni tečaj furlanskega jezika in kulture s ponedeljkom, 8. februarja, med 18. in 20. uro (skupno 24 ur); informacije po tel. 0481533849, gorizia@filologicafriulana.it. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE vabi na lutkovno pravljico Olgica in mavrica - poetična lutkovna igra o iskanju sreče v produkciji SSG, ki bo v prostorih knjižnice v Sovodnjah, Prvomajska 81 v ponedeljek, 8. februarja, ob 17. uri; prost vstop, zaželjena je predhodna najava po tel. 0481-882001 ali 0481-882721. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za srečanje ob Valentinovem prazniku v soboto, 13. februarja, peljal avtobus v vas Slap pri Vipavi ob 16.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz Sovodenj, Štandreža, Podgore pri športni palači, nato izpred vage pri pevmskem mostu in s trga Medalje d'oro. Priporoča se točnost. 10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah (re-vijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice najkasneje do 10. marca po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmihae-la@yahoo.it; informacije po tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. NAVTIČNO DRUŠTVO SIDRO iz Doberdoba bo na goriški Kras prineslo prvi sejem rabljene navtične in ribiške opreme. Priprave na sejem so v polnem teku, potekal pa bo 10. in 11. aprila v prostorih doberdobskega župniš-ča, kjer bodo tudi spremljevalne pobude. Pri društvu pozivajo vse, ki bi radi ponudili na sejmu navtično, ribiško ali katero koli drugo opremo, ki zadeva vodne športe, da se zglasi do 15. marca pri organizatorjih na tel. 3394867466 (Marko Frandolič). 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 4. februarja, ob 18. uri bo Michela Raz-za predstavila svojo zbirko poezij »Giorno e notte«. DRUŽBA ROGOS v sodelovanju z društvom Hrast in s krožkom Anton Gregorčič organizira v petek, 5. februarja, ob 18. uri v centru Gradina v Doberdobu predstavitev knjige Martin Krpan: diplomat in vojščak. Prisoten bo avtor Milan Jazbec, moderator ve- čera bo Žiga Novak, ustanovitelj Zavoda Martin Krpan. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 5. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »Gorizia nascosta« Barbare Sturmar. Z avtorico se bo pogovarjal Roberto Covaz. OSREDNJA PROSLAVA Dneva slovenske kulture, ki jo že vrsto let skupno prirejajo organizacije Slovencev v Italiji, bo 6. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Umetniški program bo oblikovala gledališka šola Studio Art; pokrovitelja sta krovni organizaciji SSO in SKGZ, izvajalec pa bo gledališka šola StudioArt. Novost letošnje proslave bo izročitev priznanj posameznikom in skupinam za pomembne umetniško-kulturne dosežke. Vstop bo z zastonjskimi vabili, ki so na voljo v Katoliški knjigarni v Gorici, v Tržaški knjigarni v Trstu in na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. Slavnostna govornica bo Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski Dum iz Rezije, kulturni program bosta izpeljala narečna pesnica iz Rezije Silvana Paletti in folklorna skupina »Stu Ledi« iz Trsta. SLAVNOSTNI KONCERT ob slovenskem kulturnem prazniku in 30. obletnici Kulturnega doma Nova Gorica bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Slavnostni govornik bo Milan Kučan, program bosta oblikovala Komorni orkester Slovenske filharmonije in violinistka Mihela Brecelj. GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev zbornika Ljudem. Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti v torek, 9. februarja, ob 20. uri na gradu Kromberk. Zbornik bodo predstavili avtorji prispevkov. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Mali oglasi IŠČEM stare kraške kamnite stopnice; tel. 0481-882592 (v večernih urah). Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.00, Virginia Bon vd. Gazzetta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Doni-no Piemonte (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Maria Fabbro vd. Cumini (iz Vidma) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 4. februarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prva polfinalna tekma državnega pokala Napaka v obrambi usodna za Fiorentino Zmagoviti zadetek za Inter je dosegel Milito - Povratna tekma šele aprila Inter - Fiorentina 1:0 (1:0) STRELEC: Milito v 34. min. INTER (4-3-1-2): Toldo, Maicon, Lucio, Materazzi, Santon, Zanetti, Cam-biasso, Muntari (Mariga), Sneijder (Pan-dev), Balotelli (Motta). Trener: Mou-rinho. FIORENTINA (4-3-2-1): Frey, Co-motto, Gamberini, Natali, Pasqual (Marchionni), Bolatti, Gobbi (Jovetic), Santana (Ljajic), Vargas, Gilardino. Trener: Prandelli. MILAN - V prvi polfinalni tekmi državnega pokala je Inter z golom Milita v prvem polčasu tesno premagal Fiorentino. Za moštvo iz Firenc je bila usodna napaka v obrambi Natalija, ki je slabo posredoval. Balotelli je prestregel žogo, podal v sredino malega kazenskega prostora do Milita, ki je žogo brez večjih težav preusmeril v mrežo. Fio-rentina ni stala križem rok in je reagirala. Gostje so se večkrat nevarno predstavili pred Toldovimi vrati (dvakrat z Gilardinom). Ampak neuspešno. Inter bi lahko še drugič zatresel gostujočo mrežo. Najbliže zadetku je bil Sneijder. Povratna tekma bo v Firencah šele 14. aprila. Nocoj Udinese v Rimu Videmski Udinese bo nocoj (20.45) na rimskem Olimpicu na prvi Na milanskem San Siru je bil Argentinec Diego Milito znova odločilen ansa polfinalni tekmi državnega pokala igral proti Romi. Tako de Biasi kot Ranieri bosta poslala na igrišče najboljšo postavo. LESTVICA FIFA Italija 4., Slovenija zdaj 33. ZÜRICH - Slovenska nogometna reprezentanca na najnovejši jakostni lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) zaseda 33. mesto, s čimer je nazadovala za dve mesti. Z 31. mestom se je Slovenija približala najboljši uvrstitvi, ko je bila decembra 2001 petindvajseto moštvo na svetu. Na vrhu ni sprememb. Španija vodi pred Brazilijo, Nizozemsko in Italijo. PORAZ KALČEVEGA HITA -Odbojkarski pokal challenge (prva tekma osmine finala): Mladost Zagreb - Marchiol Prvačina 2:3. 1. DOL, ženske: Hit Nova Gorica - Calcit Volleyball 1:3. ZOI 2010 V slovenski odpravi dva športnika več LJUBLJANA - Izvršni odbor (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je dokončno oblikoval seznam potnikov na olimpijske igre v Vancouver, reprezentanci sta se z «zadnjim vlakom» pridružila še smučarka prostega sloga Nina Bendarik in alpski smučar Matic Sku-be, ekipa pa tako zdaj šteje 47 članov. SKOKI - Švicar Simon Ammann (263,9 70 točke/ 133, 134 m) je zmagovalec tekme smučarjev skakalcev za svetovni pokal v nemškem Klingenthalu. Drugo mesto je osvojil Poljak Adam Malysz (257,2/ 130,5, 134), tret'e pa Avstrijec Gregor Schlierenzauer (145,4/129, 129,5). Najboljši med Slovenci je bil vnovič Robert Kranjec na osmem mestu (223,3/121,5, 127), Jernej Damjan pa je bil 14. (209,8/126, 119,5 ). VODI - Idrijčan Borut Božič je zmagal v prvi etapi kolesarske dirke Zvezda Bessegesa v Franciji, ki je potekala od Aigues Mortesa do Le Graua du Roija (146 km). Božič je prvi tudi v skupnem seštevku. SIENA KO - V 2. krogu drugega dela košarkarske evrolige je sienski Montepaschi v Istanbulu izgubil proti turškemu Efesu z 88:78 (Kasun 17; Sato 19). Ostali izidi: Žalgiris - CSKA Moskva 68:83, Olympiacos - Khimki 87:69, Unicaja - Prokom 50:70, Partizan - Barcelona 67:66 (61:61). NAŠ POGOVOR - Sebastian Colloredo iz Žabnic pred odhodom na zimske olimpijske igre v Vancouver v Kanado Zmotila ga ne bi niti bomba Pogled proti ciljni areni, kjer so navijači majhni kot mravljice, koncentracija, spust, odriv, polet in ... pristanek. Smučarske skakalce bi lahko prekrstili v moderne Ikare. Smučarski skoki so atraktivna in pri nas malo poznana športna disciplina. Starši ponavadi otroka sprva usmerijo v tradicionalne športne discipline (nogomet, košarka, odbojka) ali pa še prej k otroški telovadbi oziroma mini-motoriki, kot se temu dandanes pravi. Smučarski skakalec Sebastian Colloredo iz Žabnic pri Trbižu pa se je že zelo mlad spustil s skakalnice. »Pravzaprav sem tudi jaz začel igrati nogomet. Predsednik kluba Sci CAI Monte Lussari me je nato prepričal, naj se preizkusim v smučarskih skokih. V klubu sta namreč delovali dve sekciji, nogometna in smučarski skoki. Takrat sem dejansko vzljubil ta šport,« nam je prvi stik s to nordijsko smučarsko disciplino razkril 22-letni Sebastian Colloredo (letnik 1987), ki je dres državne reprezentance oblekel že pri 15-letih (leta 2001). Leta 2006, star 19 let, je nastopil na zimskih olimpijskih igrah v Turinu. Na zadnji tekmi svetovnega pokala v poljskih Zakopanah se je uvrstil na 21. mesto. Kako mladega športnika uvajajo v ta šport? Seveda te ne pošljejo takoj na skakalnico, drugače bi skoraj vsi takoj odnehali. Najprej se s starimi smučmi spuščaš po strmini pod skakalnico. Ko se otrok privadi na te posebne, nekoliko bolj široke in daljše smučke, se preizkusi na skakalnici. Najprej na manjši 15-metrski, nato na 20-metrski in tako naprej. Najbrž se še zelo dobro spominjaš svojega prvega skoka? Absolutno. Vsak skakalec se dobro spomni svojega prvega skoka. Moj je bil tragičen. Sploh nisem hotel skočiti, preveč sem se bal. Končno je šlo. Videl sem, da sploh ni tako hudo in sem nadaljeval. V tej disciplini je tehnika zelo pomembna. V našem športu je treba tehniko vaditi in piliti skozi vso kariero. Stalno je treba ponavljati določene gibe in jih je treba naštudirati do potankosti. Če skakalec malenkostno zgreši gib, lahko hitro skoči 10 do 15 metrov manj. Primerjajo te z nekdanjim slavnim skakalcem Robertom Ceconom, ki je zdaj tvoj trener. Roberto je bil res vrhunski skakalec. Vsi so ga spoštovali. Zmagal je na nekaterih tekmah svetovnega pokala. Žal je po njem nastala velika vrzel, Italijani nismo več zmagali. Zdaj skušava vrzel zapolniti jaz in kolega Andrea Morassi. Naloga je vse prej kot lahka, saj je konkurenca izjemno ostra. Italija nima velike tradicije v tej športni disciplini. Žal ne. V nekaterih evropskih državah pa je drugače. Mediji posvečajo precej pozornosti našemu športu in nasploh vsem zimskim športom. Tudi v Sloveniji. V Italiji pa so vse oči uprte le v nogomet. Kje pa treniraš? Kako je s športnimi objekti v Italiji? Z reprezentanco v glavnem treniramo v Predazzu, na Tridentinskem. Do pred kratkim smo trenirali tudi v Prage-latu, kjer so bile pred štirimi leti olimpijske igre. Lani in letos pa tam nismo trenirali. V dnevniku Repubblica je bila pred kratkim reportaža o propadajočih športnih infrastrukturah v Pragelatu. Na skakalnici naj bi, sodeč po poročanju novinarja, že rasla trava. Vem. Članka sicer nisem prebral, prav zaradi tega pa najbrž ne hodimo več tja. Če je res tako, je vse skupaj zelo žalostno, saj so dobesedno vrgli skozi okno milijone evrov. Pragelato bi lahko bil moderen športni center za vse zimske discipline. Najbrž je stroškov za vzdrževanje preveč. Ampak na to bi morali misliti že prej. Blizu Trbiža imate Planico. Ali treniraš tudi tam? Na Planici treniram le pozimi, čeprav letos nisem še preizkusil planiške velikanke. Poleti pa se večkrat odpeljem na trening v Kranj ali v Beljak. Na Planici bo tudi letos zadnja etapa svetovnega pokala. Ali te bomo letos videli v akciji? Gotovo. Na Planici rad skačem, saj je blizu doma in na tekmo pride veliko navijačev in prijateljev. Po nastopu pa se tam veselimo pod šotorom. Organizatorji poskrbijo za lepo žurko. Sebastian Colloredo med lanskim skoke Najbrž zelo dobro poznaš slovenske in avstrijske skakalce. Ali imate včasih tudi skupne treninge? Ne. Se pa srečujemo na skakalnicah in takrat skupaj treniramo. Čez dobra dva tedna se bodo v Vancouvru v Kanadi začele zimske olimpijske igre. V kvalifikacijah na srednji skakalnici boš nastopil 13. februarja, na velikanki pa 19. Ali so te tvoj glavni letošnji cilj? Ne, čeprav so zelo pomembne in sem ponosen, da bom tam lahko sploh nastopal. Pred začetkom sezone sem si kot cilj zadal čim več dobrih uvrstitev na vseh posameznih tekmah. Olimpijske igre so zelo pomembne. Nič manj pomembne pa niso posamezne etape svetovnega pokala. Na vsaki tekmi skušam doseči največ kar zmorem. Ali se počutiš pred odhodom v Kanado v dobri formi? V zelo dobri formi. Nasploh sem že celo sezono v dobri formi. Poleti sem dobro treniral in ves trud je bil doslej poplačan. Skakalci ste sploh zelo občutljivi na fizično formo. Že pol kilograma več in skoki so slabši. Velja. Treba je biti zelo pozorni na prehrano. Ker veliko potujemo je naš način prehranjevanja včasih nereden. Že pol kilograma več je lahko za skakalca velika ovira. Sam sem visok 176 centimetrov in tehtam približno 70 kilogramov. Moje telo je občutljivo, hitro se zredim. Prav zaradi tega moram vedno paziti, kaj in kdaj jem. Odvečno težo odpravljam še z dodatnim anaerobnim treningom, to se pravi s tekom. Nekateri pa nimajo teh težav in so že po naravi zelo suhi, tako da lahko jejo karkoli. Anoreksija je v tem športu velik problem. Leta 2004, po primeru nemškega skakalca Hannawalda, je mednarodna smučarska zveza sestavila poseben pravilnik ... Nekateri atleti so namreč postali skoraj anoreksični in so tako dejansko škodili samim sebi. Zveza se je tako odločila za pravilnik, po katerem so morali prelahki skakalci uporabljati krajše smuči. S krajšimi smučmi pa si dejansko oškodovan. Pred samo tekmo ste najbrž vsi zelo napeti. Kako se sprostite? Pred kratkim sem začel sodelovati s psihologom Fulviom Quizzo in moram priznati, da so rezultati zelo dobri. Pred tekmami sem veliko bolj sproščen. Pred leti sem bil zelo živčen in to je negativno vplivalo na moje nastope. Pred tekmo vsi poslušajo glasbo in se sprostijo na najrazličnejše načine. Pomembno je, da skakalec ne misli na rezultat, temveč na tehniko skoka. Pravijo, da mora biti skakalec malo »nor«. Nekateri so res (smeh)! Za večino pa to ne velja. Vsak skakalec ima namreč za seboj dolgo pripravo, tako da ga višina skakalnice sploh ne straši. O čem razmišlja skakalec med nekaj sekundnim letenjem? Razmišlja le o tem, da skoči čim dlje. V tistem trenutku smo tako koncentrirani, da nas ne bi zmotila niti bomba. Pogled s skakalnic velikank je za čisto normalne osebe straha vzbujajoč. Skakalci pa se v glavnem bojimo le, da bi skočili premalo, da bil polet prekratek. Prijetno pa ni, ko ti piha veter v hrbtu. Katera je tvoja najljubša skakalnica? Lillehamer na Norveškem, kjer sem dosegel svojo najboljšo uvrstitev (8. mesto leta 2006) ter vse ostale skakalnice, ki so ji podobne (Pragelato, Vancouver, Garmisch). Kdo pa je tvoj zgled? Nedvomno Finec Janne Ahonen, ki je zelo korekten športnik. Pravi zgled za vse ostale. Pri smučarskih skokih je večkrat zelo tvegano napovedati zmagovalca. To je karakteristika naše športne discipline. Nekdo lahko zmaga na eni tekmi, na naslednji pa že izpade v kvalifikacijah. Na sam nastop vpliva več faktorjev: le 40% je odvisno od fizične priprave posameznika. S čim pa se Sebastian ukvarja v prostem času? Pozimi doma v glavnem počivam. Včasih si privoščim malo smučanja. Moj velik konjiček pa je glasba in v prostem času sem tudi DJ. Katero glasbo bi si želel na zmagovalnem odru? Obožujem reggae glasbo. Jan Grgič / ŠPORT Četrtek, 4. februarja 2010 19 TANJA ROMANO V ODDAJI GIGIJA MARZULLA »SOTTO VOCE« Ona o kotalkanju, on o njeni zasebnosti »Nerada govorim o sebi,« nato pa je povedala marsikaj »Imate resen pogled, trd, sicer pa sladek nasmeh.« Gigi Marzullo je v svoji znani nočni oddaji Sotto voce na prvi državni televizijski mreži Raiuno potreboval nekaj časa, da je omehčal torkovega gosta. »Nerada govorim o sebi,« mu je odgovorila kotalkarska šampionka Tanja Romano, v nadaljevanju pa kljub temu o sebi razrkila marsikaj, na primer to, da razmerje z zaročencem traja že osem let, točno toliko let, kolikor je trdno zasidrana v svetovnem vrhu svojega športa, pa še to, da je »kotalkati tako kot ljubiti, saj je v kotalkanju polno čustvovanja« ali pa to, da ji kotalkanje »daje občutek letenje, čeprav je v življenju boljše biti na realnih tleh.« Elegantno pa se je izognila tudi bolj žgočim vprašanjem, na primer temu, ali bi pozira-la gola. »Ne morem odgovoriti na takšno vprašanje, ker se pred takšno ponudbo nisem nikoli znašla,« je bila spretno izmikajoča Tanja, premeteni Marzullo, ki ga sicer komik Maurizio Crozza v svoji oddaji Crozzaltalia redno oponaša in osmeši, pa je iz tega odgovora potegnil zaključek, da možnosti, da bi se slekla pred fotografom Tanja ne izključuje. Pod reflektorji je morala Poletova šampionka kljubovati svojemu izpraševalcu celih 34 minut, na splošno pa se je odrezala suvereno kot na kotal-kališču. Najbrž ji je šlo kakšno vpraša- nje na živce, vendar tega ni pokazala. Snemalci v studiu so skozi objektiv kamer »ponujali« gledalcem v presojo vsak centimeter Tanjinega telesa, ki pa je bilo skrbno ovito v elegantno obleko, s črnimi najlonkami in visokimi petami. »Pred oddajo ste bili videti živčna,« je mimogrede navrgel Marzullo, Tanja pa je odgovorila, da ni res. »Morate biti značajsko kar težka,« jo je še vprašal. »Sem trmasta, predvsem pa odločna,« se je glasil odgovor Tanje. Najraje je, kajpak, govorila o svojih ko-talkarskih nastopih, čeprav je bilo vsako drugo vprašanje usmerjeno v njeno zasebno življenje in čutenje. »V kotalkanje sem se zaljubila na prvi pogled, po koncu kariere pa bi rada svoje znanje in izkušnje kot trener posredovala drugim,« je povedala študentka gibalnih ved v Pizi. »Možnosti, da bi se kot nekatere druge vrhunske športnice preizkusila v svetu spektakla ni izključila. Všeč so ji igralke, peti pa ne zna, je priznala. Marzullo jo je pozabil vprašati, ali bi se kot njena so-meščanka Margherita Granbassi rada preizkusila v plesu. V oddaji je morala izbrati priljubljeno pesem, ki jo je v studiu interpretirala pianistka in pevka (izbrala je pesem Briana Adamsa Everything I do, I do for you, ki je tudi glasbena kulisa filma Robin Hood s Kevinom Kost- Tanja Romano v oddaji Sotto voce nerjem v glavni vlogi). Psihologinji, s katero je bil Marzullo telefonsko povezan, pa je morala povedati, katere so njene najpogostejše sanje. »Sanjam malo, včasih morda to, da letim,« je ne preveč prepričano povedala poletovka, psihologinja pa je razložila, da so to najpogostejše sanje, ki nas obvarujejo pred dnevnimi napori. Škoda le, da Tanja ni omenila svo- jega matičnega društva in tudi tega ne, da pripada naši narodnostni skupnosti, kot je to na primer lepo naredila pred nekaj tedni v intervjuju za tržaški dnevnik v italijanskem jeziku. Po podatkih auditela je v torek med 23. uro in 2. ponoči, ko je bila poleg drugih na sporedu oddaja Sotto Voce, spremljalo program Raiuna 1,3 milijona gledalcev. (ak) ATLETIKA Ekipa Marathona na EP v Bilbao Mladinska ekipa tržaškega društva ASD Marathon bo v nedeljo v baskovski prestolnici Bilbao nastopila na evropskem klubskem pokalu v krosu. Po lanskem 6. mestu v Istanbulu računajo letos na še boljšo uvrstitev. Marathon bo v Španiji edini italijanski predstavnik, saj so fantje osvojili letos državni naslov. Jedro moštva sestavljajo Federico Viviani, Luca Sponza, dvojčka Giovanni in Francesco Limoncin, ki so nastopili cže lani v Turčji, njim pa se bosta letos pridružila še Andrea Micaliz-zi in Daniele Torrico, Matteo Smilovich zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti, Andrea Wruss pa je prestopil v starejšo kategorijo. Na pot se bosta odpravila tudi predsednik kluba Claudio Sterpin in trener Roberto Furlanic, ki je vzgojil že mnogo reprezentantov, kot so Andrea Seppi, Patrick Nasti, Riccardo Sterni, sam Vivia-ni in Federico Bevilacqua. Ekipo so včeraj predstavili na sedežu Fundacije CRT. Ob tej priliki je podpredsednik upravnega odbora Renzo Piccini pojasnil tudi, da Fundacija CRT ni ravnodušna do finančnih težav zgodovinskega društva Ginnastica Triestina, ki bo čez dve leti praznovala 150-letnico obstoja. »Preden se odločimo za pomoč društvu, pa moramo natančno preučiti bilanco in načrte,« je dejal Piccini. Nagrade Atleti Azzurri Na tržaški Občini bodo v soboto (ob 11. uri) podelili tradicionalne nagrade Premi Atleti Azzurri športnikom, ki so v lanskem letu oblekli dres državne reprezentance. Hkrati bodo podelili nagrade za literarni natečaj v spomin na novinarja Ezia Lippota. Častni gost bo veslač-samotar Alex Bellini. NOGOMET - Izidi zaostale tekme D-lige: Montecchio - Sanvitese 0:1 KOŠARKA - Turnir Alpe Jadran Ekipa ZSSDI letnikov 1997 zmagala na turnirju v Pazinu Pred kratkim je združena ekipa ZSŠDI letnikov 1997 nastopila na turnirju Alpe Jadran v istrskem Pazinu na Hrvaškem. Fantje so se brez treninga prvič srečali na turnirju. Pričakovali so neuigranost. Vendar ni bilo tako. Na prvi tekmi so premagali ekipo Pazina in se tako uvrstili v finale, kjer so se srečali z ekipo iz Reke. S kolektivno igro v obrambi in napadu so brez težav visoko premagali Rečane in zasedli prvo mesto. Priložnost za igro so dobili vsi in se tudi vpisali med strelce. Ekipo je spremljalo tudi lepo število staršev, ki so lepo navijali za naše košarkarje. Končni vrstni red: 1. ZSŠDI, 2. Rijeka, 3. Azzurra, 4.Pazin. POSTAVA ZSŠDI: Luka Gelleni, Luka Giacomini, Lenard Zobec, Daniele Fonda (Breg), Ivo Ušaj, Patrik Krevatin (Sokol), Alex Bole (Bor), Tomaž Daneu, Erik Geletti (Polet/ Kon-tovel). Trenerja: Borut Sila in Andrej Vremec. TURNIR 3:3 V ZAVLJAH Sokol v deželnem finalu, Breg in Bor izločena Na tradicionalnem košarkarskem turnirju 3:3 Join the Game v Žavljah so barve naših društev predstavljali Breg, Bor in Sokol. Breg je na turnir poslal tri ekipe in sicer dve v starostni kategoriji U13 in eno v U14. Ekipa Breg 13, v sestavi Luka Giacomini, Lenard Zobec, Luca Gelleni in Daniele Fonda, se je uvrstila na odlično 2. mesto. Dobro se je tudi odrezala ekipa Breg boys-ov, ki se sicer niso uvrstili v finalno skupino zaradi enega samega koša. Ekipo so sestavljali Matej Stefančič, Matteo Sema, Kiljan Tul in Thomas Vascotto. Ekipa U14, katero so sestavljali Erik Grego-ri, Wiliam Matarrese in Mattia Coret-ti, se je tudi dobro odrezala. S kančkom sreče bi se lahko uvrstili v finalno skupino. Zmagali so dve tekmi, eno pa izgubili za en sam koš. Vse tri ekipe je spremljal trener Klemen Kladnik. Bo- Reprezentanca ZSŠDI v Pazinu rovci so nastopili v kategoriji U13. Sve-toivansko trojko so sestavljali Alek-sandar Mandic, Nejc Kravos in Tomaž Križmančič. V deželni finale se je uvrstil Sokol v kategoriji U14. Košarkarji nabrežin-skega društva so sicer turnir končali na 2. mestu. V finalu so izgubili proti Az-zurri B 10:9. Sokolovo moštvo so sestavljali Martin Ridolfi, Simon Regent, Patrik Kojanec in Francesco Peric. □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 7. februarja v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do sobote, 6. februarja. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme v nedeljo, 7. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info: 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - smučarski odsek obvešča člane, da se lahko še danes vpišejo na smučarsko tekmo »Miškotov pokal«, veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 7. februarja, na Starem vrhu (Slo). Tel. št.: 040-220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). SO-SPDT organizira 5.,6. In 7. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. BALINANJE Naj gre mimo pust Balinarska komisija pri ZSŠDI je bila primorana ponovno prenesti tekmovanje trojk, ki bi moralo biti na programu ta teden. Organizator skuša vedno ugoditi željam in potrebam svojih članov, ki se zadnjih tekmovanj udeležujejo v veliko manjšem številu, kot bi se lahko. Pomanjkljive so udeležbe predvsem naših boljših ba-linarjev. Komisija se je odločila naj gre še pust mimo, nato bosta kar dve tekmovanji v majhnem časovnem presledku. Medtem na balinišču Ervat-ti vsako nedeljo redno potekajo turnirji. Zadnjič je bil na sporedu kvalitetnejši, ki je omogočal nastop tudi B-kategornikom. Končno prvo mesto sta drugič zapored spet osvojila Max Kovac in Zdravko Skupek pred dvojico Palmisciano - Battain. Na 3. mestu so pristali Guštin - A. Stoco-vaz in Žužič - L. Stocovaz. Portuale bo v soboto gostil finalni obračun za prestop v B-ligo. Ob 15. uri se bodo v domu pristaniških delavcev pomerili Villaraspa iz Štarancana in Lat-terie Cividale iz Krmina. (Z.S.) PLANINSKI SVET Križem kražem po Primorski Radio Trst A pošilja v eter niz pripovedi o planinskih pohodih po primorskem ozemlju. Štiri oddaje so se že odvrtele, sledi pa jim še drugih devet. O svojih samotarskih in skupinskih pohodih pripoveduje Aldo Rupel, ki se je tokrat omejil zgolj na Primorsko. Gre za izhode v naravo, ki niso nikoli krajši od 40 km v enem samem dnevu v smereh, ki niso običajno zaporedne po sledi markacij, temveč gredo največkrat 'počez', ker izvirajo zamisli iz svojstvenih razmišljanj povezanih z medvojnimi kurirji, nočnimi medvedjevimi sledmi, srednjeveškimi gradovi, Staro in Sve-togorskimi romanji, rečnimi izviri in izlivi... Izjema je opis spusta po Vipavi v kajakih od izvira do izliva (52 km), ki pa so ga opravili v glavnem prav planinsko 'okuženi' veslači, skratka celostni ljubitelji narave. Oddaje, ki jih ureja in glasbeno opremlja Alenka Florenin in katerih vsebina sploh ni zgolj tehnično potopisna temveč marsikdaj refleksivna, so na sporedu vsak torek ob 18.00 in trajajo obilne pol ure. Prilika so za poslušalčeve domišljijske premike od Glinščice čez Kras do Timave, od Predjamskega do Rubij-skega gradu, od kurirske postaje P8 nad Čepovanom do P15 na Vrhu nad So-vodnjami, od Matajurja v pollcrogu do Stare gore, od izvira Vipave do izvira Soče v dokaj ravni črti, od prvega do tretjega primorskega jumbo napisa Tito, od Medje vasi ponoči do Jazbin v Brdih, od Dola do Trstelja in nazaj prav tako z nočnim samohodniškim hitrim premikom in seveda kar nekaj prečkanj Velikega gozda (Trnovskega namreč) v zimskih razmerah in z bivaki v snegu. Vertikale 2010 oziroma teci z volkovi Konec januarja se je ob polni luni odvijala že tradicionalna osma izvedba Vertikal. To je skupek treh kratkih gorskih tekov in kot običajno dva večerna na petek in soboto, s čelnimi svetilkami, ter nedeljski zaključni dnevni, kateremu sledi nagrajevanje in umestitev »gospoda in gospe« Vertikal leta. Proge so vsakič različne: od Miramara na Kontovel, Milje -Čampore, proga openskega tramvaja, Kokoš in podobno. Zadnja leta se teki odvijajo na M.Krasu in Beki in od takrat Vertikale nosijo podnaslov »teci z volkovi«, kajti večkrat smo opazili sledi le teh v snegu in blatu. Letos je bil prvi večerni tek speljan od Križpota pri bivšem mejnem prehodu za Osp, do Socerbskega gradu. Kar 80 tekačev iz Trsta, dolinske občine, Krasa in Slovenije se je pognalo v strmino.Časprihoda si na tekih meri vsakdo zase, za lestvico pa velja vrstni red, ki se točkuje. Drugi večerni tek je bil v soboto in sicer preko Bukovca na M.Kras. Startali smo na Mandrji v Gornjem Koncu ob 19.00, po dolinski poti do Valce, kjer smo krenili po stmih meliščih preko Po-čivence proti Bukovcu. Močna burja nas je precej ovirala,od Bukovca dalje pa je začelo snežiti. Na Vrhu, sta nas v zavetju ruševin kasarne pričakala topel čaj in plinska peč, pri kateri smo se malo ogreli in nato po različnih poteh vrnili v Gornji Konec, kjer smo se okrepčali in dolgo v noč komentirali izpeljan tek. Kot napovedano je pričelo snežiti tudi v nižini in obetal se nam je res zimski kros.Zbra-li smo se v nedeljskem jutru na zasneženi Beki. Trasa je bila dobro zaznamovana in 90 tekačev je startalo po Tigrovski poti proti Korošci in Ocizli ter po strminah in grapah ponovno na Beko. Cilj je bil na širnem dvoričšu Valenčičeve kmetije, po domače pri Sužnjevih, ki so nam dali na razpolago tudi velik skedenj, kjer se je vršilo nagrajevanje, kateremu je sledilo okrepčilo za tekače in družinske člane, ki so jih spremljali. Treba je omeniti, da sta organizatorja Vertikal, društvi Cai Cim in Le Vie del Carso-Kraške poti, podelile nagrade prav vsem. Prvim petim moškim,prvim trem ženskam,priznanja so dobili najmlajši,najstarejši in mladinci. Vsi ostali so pri žrebanju dobili praktična darila. Za letošnje leto 2010, sta bilapro-glašena za gospoda in gospo Vertikal, Gianni Sclip in Giulia Della Zonca. Veliko tekmovalcev iz dolinske občine je zasedlo solidna mesta na skupni lestvici. Prihodnje tekmovanje bo v maju in sicer »12 ur Malega Krassa«. O tem pa kdaj drugič. (GS) 2 0 Četrtek, 4. februarja 2010 ŠPORT / ODBOJKA - Deželna ženska prvenstva po 1. delu Nad pričakovanji doslej le Kontovelke v Ce bi se prvenstvo že končalo, bi Bor Breg in Govolley izpadla - Neuigranost slogašic V ženskih deželnih odbojkarskih prvenstvih so naše ekipe na splošno dosegle slabše rezultate od moških. Če bi se sezona zaključila po prvem delu, bi dve (polovica) tudi izpadli, rezultate nad pričakovanji pa je dosegel samo Konto-vel v D-ligi. V ženski C-ligi bi lahko tako Sloga List kot združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka osvojili nekaj točk več. Na boljšem so vsekakor slogašice, ki trenutno zasedajo deseto mesto, tako da imajo precej večje možnosti v boju za obstanek kot pla-ve. Pred sezono smo sicer pričakovali, da bodo glede na okrepitve v igralskem kadru brez večjih težav dosegle uvrstitev v zgornjem delu lestvice, a so imele med prvenstvom precej težav zaradi odsotnosti standardnih igralk in neuigranosti. Ocena prvega dela je zato vsekakor pozitivna, kot nam je povedal trener Peter de Walderstein: »Dekleta trenirajo zelo dobro, tako da sem s tega vidika zadovoljen. Realno gledano bi lahko sicer imeli šest do devet točk več, vendar je naše rezultate gotovo pogojevala določena neuigranost zaradi številnih sprememb postave, ki so jim botrovali novi prihodi in poškodba Cvelbarjeve ter službene obveznosti Spaniove. Težav s centri sicer nismo še rešili, upam pa, da bomo vseeno v povratnem delu igrali boljše, saj bo treba za obstanek osvojiti razmeroma visoko število točk.« Slabše vzdušje vlada po prvem delu v taboru združene ekipe Bora in Brega, kjer so pred začetkom prvenstva pričakovali, da bo konkurenca v ligi nekoliko bolj ostra, a se je na koncu izkazalo, da so igralke po ne- potrebnem same zapravile precej točk. »Namesto da bi delali z večjo vnemo, da bi se izkazali v višji ligi, treniramo slabše. Mogoče so začetni porazi negativno vplivali na motivacijo. Z naivnimi napakami smo konkurentom v boju za obstanek prepustili preveč točk, res pa je, da smo na nekaterih tekmah imeli precej smole. Poznalo se je tudi to, da smo na začetku nekaj časa iskali najboljšo postavo. S tega vidika je bila zelo pozitivna vključitev enaindvajsetletne Anje Grgič. Upam, da bodo v nadaljevanju prvenstva mlajše igralke prevzele vse večjo vlogo, kar zadeva obstanek, pa moramo nujno takoj začeti osvajati točke, da nadoknadimo zamujeno,« je dejal trener Saša Smotlak. V D-ligi so doslej najbolj presenetile Kontovelke, ki so po prvem delu celo na četrtem mestu, premagale pa so tudi dru-gouvrščeni Trivignano in tretjeuvrščeni Cordenons. Obstanek, ki je bil pred sezono njihov edini cilj, imajo tako rekoč že v žepu, dobro izhodišče (4 točke prednosti) pa imajo tudi v boju za uvrstitev v končnico za napredovanje. Trenerka Tanja Cerne je seveda z dosedanjimi nastopi svoje ekipe zelo zadovoljna: »Izgubili smo le tri tekme, prvi dve zaradi okrnjene postave in neuigra-nosti, na tekmi z Buio pa smo po seriji zelo dobrih nastopov naleteli na črn dan. Pozitivno je, da v primerjavi s sezono 2007/2008 grešimo precej manj. Zato smo tudi veliko bolj uspešni, našo željo po zmagi pa smo dokazali tudi v tie-brea-kih, ko nikoli nismo bili poraženi. Kljub temu pa še vedno igramo nihajoče, saj se Tretjeligaši derbi v Repnu so osvojile slogašice kroma pozna, da smo navsezadnje dokaj mlada ekipa in da smo lani igrali samo v 1. diviziji, ki ni bila zahtevno prvenstvo. Upam, da nam bo v drugem delu uspelo igrati zbrano od začetka do konca, prepričani pa moramo tudi biti, da se da premagati kateregakoli nasprotnika.« Najmanj točk med našimi ekipami pa je doslej osvojil predzadnjeuvrščeni goriški Govolley Kmečka banka, ki bo moral v boju za obstanek v povratnem delu nadoknaditi vsaj osem točk zaostanka. Predsednik Govolleya David Grinovero je pre- TOČKE POSAMEZNIC BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 153, Felgo 113, Spetič 103, Grgič 91, Della Mea 89, Gruden 29, Sancin 18, Pučnik 14, Zerjul 10, Colsani 2, Kneipp 1. SLOGA LIST: Fazarinc 165, Babudri 153, Spanio 106, La Bianca 94, Gregori 63, Crissani 48, Cvel-bar 39, Ciocchi 29, Spangaro 20, Starec 3, Gantar 1. GOVOLLEY: Mania 143, Danielis 73, Cella 70, Bressan 65, I. Černic 61, Petejan in Antonič 48, Valentinsig 11, Giuntoli 2, M. Čer-nic 1. KONTOVEL: Bukavec 235, Verša 159, Micussi 73, Lisjak 71, Balzano 57, Starc 56, Pertot 33, Zu-zic 31, Cassanelli 17, Antognolli 8. pričan, da se lahko igralke precej boljše odrežejo: »Že pred prvenstvom smo vedeli, da ne moremo ciljati v zgornji del lestvice, vseeno pa bi lahko dosegli več, če ne bi imeli težav s poškodbami in odsotnostimi. Na žalost smo večino tekem proti neposrednim konkurentom odigrali v močno okrnjeni postavi, sicer bi bila naša uvrstitev precej boljša. Zato upam, da bomo v drugem delu uspešnejši. Po drugi strani pa je bilo doslej zelo pozitivno to, da so v bistvu stalno igrale tri do štiri odbojkarice, ki sodijo še v kategorijo U16.« (T.G.) »Tie-break« leži ekipam naših društev Pregled prvega dela ponuja nekaj zanimivih statističnih podatkov. Največ setov je odigrala Sloga (54), največ jih je osvojil Kontovel (31), ki je tudi edini s pozitivnim razmerjem med dobljenimi in izgubljenimi seti (+13), ostali pa so negativni: Sloga -9, Bor Breg -17, Govolley -22. Kontovel je seveda dosegel tudi največ zmag, to je deset, sledijo Sloga (5) ter Bor Breg in Govolley s po tremi. Kontovel je tudi ekipa z največjim številom osvojenih zmag s 3:0, s tem izidom je namreč zmagal štirikrat, Govolley pa je osemkrat izgubil, Slogi List pa v »zbirki« možnih izidov ta izid manjka. Bor in Govolley nikoli nista zmagala s 3:1, Kontovel pa nikoli ni izgubil s 3:2, čeprav je trikrat igral tie-break. Največ skrajšanih nizov je vsekakor odigrala Sloga, to je štiri, zmagala pa je kar trikrat. Na splošno velja, da »tie-break« leži našim ekipam, skupno so jih namreč odigrale 12, osvojile pa devet. Kar zadeva posamezne sete je z največjo razliko zmagala Sloga (25:8 proti ekipi S.Andrea v 1. krogu), najmanj točk v posameznem setu pa je osvojil Bor Breg (le 7 proti ekipi Millenium). Skupno so naše ekipe osvojile dobro tretjino razpoložljivih točk (59 na 156), največ seveda Kontovel, ki jih je osvojil 27, sledijo pa Sloga 15, Bor Breg 9 in Govolley 8. Največ točk na eni tekmi - 29 - je dosegla Tanja Babudri (Sloga), Sabrina Bukavec 25 za Kontovel, Katja Vodopivec 23 za Bor Breg, Isabel Mania in Martina Cella po 20 za Govolley. (T.G.) NAMIZNI TENIS Odličen nastop Tjaše Kralj Ta konec tedna je bil za vse mladinske kategorije pingpon-gašev na sporedu tretji kvalifikacijski državni turnir. Za severno Italijo je bil v kraju v Ser-mide blizu Mantove, ostala dva sta bila v Firencah in v Messini. Skoraj vsi najboljši so obiskali lombardsko mesto z izjemo nekaterih zvezdnic, ki so na državnih lestvicah na najvišjih mestih. Tokrat gre pohvaliti obe Tjaši, Doliakovo in Kraljevo, ki sta dali vse od sebe, da bi pokazali česa sta vredni. Mlajša Tjaša Do-liak ni imela možnosti boljše uvrstitve, ker je naletela na res hudo skupino, je pa pokazala borbenost (kar se dogaja bolj poredkoma) in lep tehnični napredek. Presenetljivo dobro pa je zaigrala Tjaša Kralj, ki se je uvrstila na končno četrto mesto. V boju za kolajno je položila orožje pred boljšo nasprotnico Vivarelli, naša dobra znanka iz A2 lige. Med igro je bila venomer zbrana in precizna, polovi-la je veliko napadov in se dobro premikala. Trener Feng je bil z njeno igro zadovoljen. Miličeva je med tem časom sledila nebogljeni Claudii Mico-laucich, kateri ni šlo kot ponavadi, saj je zmagala le eno tekmo. Roka ji je bila trda in ni imela pravega občutka za rotacijo. Na obrazu se ji je razbralo, da se boji in to jo je oviralo, ko je zbirala žoge pri napadu. Proti dobrim je odigrala dobro, proti slabim slabo in se ni prebila iz kvalifikacij. Under 21 posamezno: 1. Vivarelli Deborah (Eppan - Bz), 2. Inzolli (Alto Sebino), 3. Eheim (Auer - Ora), 4. DOLIAK Tjaša (AŠK Kras). (M.M.) ODBOJKA - Pokrajinska prvenstva Fantje Olympie prepustili Tržičanom le set Uspešni nastopi in zmagi Sloginih ženskih ekip 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia - Fincantieri 3:1 (19:25, 25:18, 25:20, 28:26) OLYMPIA: Mucci R. 8, Terpin A. 3, Dorni D. 16, Blasig F. 5, Dorni R. 0, Hlede J. 0, Frandoli M. libero, Culot S. 0, Gatta A. 11, Komjanc I. 11, Gomiscech M. 0 Ekipi iz Trziča je Olympia dovolila, da osvoji samo prvi niz. V nadaljevanju je zaigrala boljše, predvsem na centru in osvojila naslednja dva seta. V končnici so se nasprotniki približali, a več niso mogli, tako da je domača ekipa slavila set in osvojila nove tri prvenstvene točke. 1.ŽENSKA DIVIZIJA Virtus - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:12, 25:16, 25:23) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 0, Go-ruppi 2, Kralj 1, Malalan, Maurovich 8, Milkovič 0, Katerina Pertot 0, Tamara Pertot 0, Michela Spangaro 7, Teresa Spangaro 3, Zerjal 6, Barbieri (libero). Trener Martin Maver V zadnjem kolu 1. dela prvenstva so Slogašice gladko izgubile proti Virtusu. Čeprav je nasprotnik na lestvici bolje uvrščen, lahko zatrdimo, da je šlo pravzaprav za zamujeno priložnost, saj bi lahko na- ša ekipa iztržila veliko več, če bi le igralke bile bolj odločne in prepričane v svoje sposobnosti. Žal pa so v prvih dveh setih odpovedale predvsem v sprejemu, ko jim je pa ta šel od rok, so grešile v ostalih elementih. Tretji set je bil neprimerno boljši in se je našim igralkam izmuznil prav v končnici. Kljub gladkemu porazu ekipe si za svoj nastop in požrtvovalnost tokrat zasluži pohvalo Veronika Žerjal. UNDER 16 MOŠKI Sloga Tabor - Futura Cordenons 3:1 (25:21, 26:28, 28:26, 25:22) SLOGA TABOR: Cettolo 4, Fiorelli 14, Kovic 13, Krečič 3, Michelli 1, Milkovič 5, Taučer 12, Tomasini 0, Trento 3. Trener Ivan Peterlin Naša mlajša združena ekipa se je v torek zvečer pošteno oddolžila Futuri za poraz iz prvega dela prvenstva, zmaga pa je še toliko pomembnejša, če vemo, da je naša ekipa nastopila okrnjena. Naši od-bojkarji so odigrali dobro tekmo, bili so zbrani in so si zmage res želeli. Prvi set so bili stalno v vodstvu, v drugem so vodili vse do izida 24:23, ko je prišlo do ogorčenih bojev za vsako žogo. Gostje so jim izničili eno set žogo, pri vodstvu 26:25 za našo ekipo in po uspešni akciji pa je sodnik dosodil napačen dotik žoge Slogi Tabor (napake niso videli ne domačini ne gostje), in jim s tem dejansko preprečil osvojitev seta. To je naše odbojkarje precej potrlo, v tretjem so tako povedli igralci Future in Slogaši zamujenega niso več zmogli nadoknaditi. V četrtem je kazalo vse na najbolje, saj so naši odbojkarji vodili že z 22:7, ko so gostje odločno reagirali, začeli nižati zaostanek, do presenečenja pa seveda ni moglo priti. S to zmago je Sloga Tabor svoje nasprotnike prehitela na lestvici. UNDER14 ŽENSKE Sloga Dvigala Barich - Ricreatorio Lucchini 3:1 (24:26, 25:21, 25:23, 25:12) SLOGA DVIGALA BARICH: de Walderstein, Goruppi, Grgič, Ilic, Košuta, Kralj, Vitez. Trener Franko Drasič V ponedeljek zvečer so najmlajše Slogašice prišle do zaslužene zmage, saj so brez večjih težav odpravile Ricreatorio Lucchini. Na začetku so sicer zaigrale nekoliko negotovo, saj je zaradi odsotnosti po-dajačice Jasne Gornik trener moral nekoliko spremeniti začetno postavo in se je zato v ekipi poznala rahla neuigranost. Od drugega seta dalje so se stvari odvijala neprimerno bolje, borbenost pa je našim igralkam omogočila, da so izvedle veliko lepih akcij. Vse so se izkazale, najboljša pa je bila tokrat Petra Grgič. Najmlajši Soče v pustnem vzdušju Mini in mikro odbojkarji ŠZ Soča so se v nedeljo, 31. januarja uspešno pomerili na pokrajinskem turnirju za najmlajše, ki ga je v Gradišču organiziralo na goriškem dobro poznano društvo Torriana. V pustnem vzdušju, igralci so namreč nastopali našemljeni, so se Sočani predstavili z ekipo minivolleya, ki so jo sestavljali Jana Juren, Iris in Jasmin Petruz ter Daniel Černic in pa z ekipo mikrovolleya, v kateri so nastopali Nikolaj Černic, Vida in Julija Co-tič ter Sara Piva. Obe ekipi sta se dokaj dobro odrezali. Mi-niodbojkarji so pod vodstvom trenerja Roberta Stublja zmagali vse tri tekme in sicer proti Mossi s 35:7 proti Farri z 28:25 in pa proti Gra-dežu z 29:19. Najmlajši, varovanci trenerja Matije Cotiča pa so slavili tri zmage in sicer proti Gradežu z 14:10, proti Ronkam z 16:8 in pa proti Koprivnem z 21:9 in en poraz proti Pie-risu z 3:12. Naslednji nastop je predviden v Vilešu konec meseca februarja. (Peter Černic) /— GLEDALIŠČE PIRAN - Galerija Herman Pečarič V soboto odprtje razstave del štirinajstih članov društva KONS V Galeriji Herman Pečarič v Piranu bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v soboto ob 19. uri odprli tematsko razstavo Rdeča nit, ustvarjalcev Kulturnega društva za umetnost KONS. Svoja dela bodo do 17. marca razstavljali Janina Cotič, Matjaž Hmeljak, Pa- vel Hrovatin, Rado Jagodic, Zvonimir Kalc, Klavdija Ma-rušič, Jasna Merku, Živa Pahor,Deziderij Švara, Štefan Turk, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago, Helena Vol-pi in Ivan Žerjal Gre za tematsko razstavo s predstavitvijo likovne produkcije ustvarjalcev tržaškega in goriškega prostora, ki so od leta 2005 organizirani v društvu KONS. Izbrana likovna dela 14 članov tega društva bodo prvič v Sloveniji predstavljena na pričujoči razstavi Rdeča nit v piranski Galeriji Hermana Pečariča. Društvo KONS - kons pomeni konstrukcija, ki sloni na tradiciji in zgodovini, obenem pa je nosilka novih sodobnih trendov - združuje ustvarjalce vizualne umetnosti v najširšem smislu besede. Likovnikom se pridružujejo še oblikovalci, režiserji, arhitekti in drugi, so različnih generacij in različnih smeri, tako profesionalci kot tudi ljubitelji. Od leta 2006 dejavnost društva, zlasti razstavna, poteka še v Galeriji v Narodnem domu v Trstu. V Obalnih galerijah Piran permanentno spremljajo delo slovenskih ustvarjalcev v obmejnem prostoru sosednje Italije. Nekateri njegovi člani se redno udeležujejo Ex-tempora Piran, ob več samostojnih razstavah del posamezni- kov so v zadnjem desetletju organizirali že dve skupinski razstavi (leta 2001 in 2003). Tokratna skupinska razstava, vsebinsko in simbolično izzivalno poimenovana Rdeča nit, predstavlja raznoliko in večplastno likovno ustvarjanje specifičnega slovenskega zamejskega prostora. Natečaj, ki ga je na to temo razpisalo Kulturno društvo za umetnost KONS, je navdihnil slikarje, kiparja, fotografinjo, ustvarjalce s področja računalniške umetnosti, novih medijev in prostorskih postavitev (več info na: www.obalne-galerije.si). So iz goriškega in tržaškega prostora, so različnih starosti in različnih poklicev, zato so tudi razstavljena dela različna v tehnoloških in formalno-oblikotvornih opredelitvah. Stereogramska okna Ljuba Radovca od jutri v Pulju V sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Istra v Pulju bodo jutri ob 19. uri v njihovi nedavno odprti galeriji v centru mesta (v ulici Hermana Dalmatina 3) in v počastitev slovenskega kulturnega praznika gostili razstavo Stereogramska okna koprskega ustvarjalca Ljuba Radovca. Fotograf in slikar (rojen leta 1948 v Celju, mladost preživel v Slovenski Istri) je svojo kreativno pot začel kot fotograf in se kasneje, leta 1982, odločil še za študij slikarstva. Osnovna znanja s področja fotografije si je pridobil v Kanadi (na School of Modern photografy), iz slikarstva pa na beneški akademiji pri znanemu profesorju Carmelu Zottiju (diplomiral leta 1986). Ljubo Radovac se je šele leta 2003 popolnoma posvetil slikarstvu in odtlej je že prepoznaven po izvirnih interpretacijah krajinskih motivov, po stereogramih, za kar je prejel že več nagrad. Tudi slike (akrili na platnu) Ste-reogramska okna, prvič predstavljena lanskega decembra v piranski Galeriji H. Pečarič, so svojske simbioze tradicionalnega in sodobnega, tudi inovativnega. Njegove upodobitve Piranskih solin pa gledalca dodatno angažirajo še z meditativnim doživljanjem in videnjem posebne tridi-menzionalnosti, torej prostorskih globin. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Jutri, 5. februarja ob 20.30 / Vinko Mö-derndorfer: »Lep dan za umret«. V ponedeljek, 8. februarja ob 10.00 / Milica Piletic: »Tom Sawyer in vražji posli«. V petek, 19. februarja ob 20.30 / Fausto Paravidino: »Bolezen familije M«, (Red A) z italijanskimi podnapisi. / Ponovitve: V soboto, 20. ob 20.30 (Red B), v četrtek, 25. ob 20.30 (Red K) in v petek, 26. februarja ob 20.30 (Red F). V nedeljo, 21. februarja ob 16.00 / Rob Becker: »Jamski človek«. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 4. februarja ob 16.00 in ob 20.30 / Carlo Goldoni: »L'impresario delle Smirne«. / Ponovitve: v petek, 5. in soboto, 6. ob 20.30, v nedeljo, 7. ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada V petek, 29. januarja ob 20.30 / »Dona Flor e i suoi due mariti«. Nastopajo: Caterina Murino, Pietro Sermonti, Paolo Calabresi. Jutri, 5. februarja ob 20.30 / Neil Simon: »Un giardino di aranci fatto in casa«. Režija: Patrick rossi Gastoldi. Nastopajo: Gianfranco D'Angelo in Ivana Monti. / Ponovitve: v soboto, 6. ob 20.30, v nedeljo, 7. in v torek, 9. ob 16.30, od srede, 10. do sobote, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. februarja ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V ponedeljek, 8. februarja / »Prešerno lep dan« s predstavo »Presneto lep dan«. v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Stoka s Proseka in Kon-tovela. / Ponovitve: v petek, 19. februarja ob 20.30. BAZOVICA Dvorana Športnega centra AŠD Zarja V soboto, 20. februarja ob 20.30 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. COL Kulturni dom V nedeljo, 21. februarja ob 17.00 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. GROPADA Zadružni dom Skala V četrtek, 25. februarja ob 20.00 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. TRŽIČ V soboto, 6. februarja ob 20.30 / »Dan slovenke kulture«, nastopa gledališka skupina Studio Art iz Trsta. V torek, 9. in v sredo, 10. februarja ob 20.45 / »Italiani si nasce e noi lo nac-quimo«. Režija: Marcello Cutugno. Nastopata: Maurizio Micheli in Tullio Solenghi. GORICA Kulturni dom V petek, 12. februarja ob 17.00 / »Mala Prešernovaproslava«. Nastopajo: Dijaški dom Simon Gregorčič, Večsto-penska šola in Kulturni dom. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 4. februarja ob 20.00 / »Duoh-tar pod mus«. V ponedeljek, 8. februarja ob 20.00 / KSD Sator Storje - skupina Kraški komedijanti: slovenska premiera komedije: »Beži zlodej, baba gre«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 4. februarja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v petek, 5. in v soboto 6. ob 19.30 ter v torek, 9. februarja ob 11.00. V sredo, 10. februarja ob 17.00 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 4. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmeniki«. V petek, 5. februarja ob 20.00 / Julijan Barnes: »Prerakanja«. V soboto, 6. februarja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V torek, 9. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmeniki«. V sredo, 10. februarja ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželjskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 4. februarja ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. V soboto, 6. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V torek, 9. februarja ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v sredo, 10. ob 19.30, v četrtek, 11. ob 20.00 in v petek, 12. februarja ob 19.30. V soboto, 13. februarja ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Mala scena V torek, 9. februarja ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. Danes, 4. februarja ob 18.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. Jutri, 5. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v sredo, 10. in v petek, 12. februarja ob 20.00. Jutri, 5. februarja ob 11.00 in ob 17.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Gledališče Verdi V četrtek, 18. februarja ob 20.30 / »Romeo et Juliette«. Glasba: C. Gaunod. / Ponovitve: v petek, 19. ob 20.30, v soboto, 20. in v nedeljo, 21. ob 16.00, od torka, 23. do četrteka, 25. ob 20.30 ter v soboto, 27. februarja ob 17.00. Slovensko Stalno Gledališče V soboto, 13. februarja ob 20.30 / Big Band RTV Ljubljana: »Poklon Jožetu Privšku«. Stalno Gledališče FJK Rossetti. Danes, 4. februarja ob 21.00 / Gianni Gori: »Un giorno in arancione«. Nastopajo: Mario Valdemarin in Anna Maria Castelli - vokali; Simone Giu-ducci - kitara in Marco Cremaschini -klaviature. / Ponovitve: do sobote, 6. ob 21.00 ter v nedeljo, 7. februarja ob 17.00 TREBČE Ljudski Dom Danes, 4. februarja ob 20.30 / »Prešeren pevski pozdrav«. Nastopajo: Čez-mejni dekliški pevski zbor Krasje, vodi Matjaž Šček. nastopa še trio: Martina Feri - glas; Marko Čepak - kitara in Tomaž Nedoh - saksofon. GROČANA Srenjska Hiša V nedeljo, 7. februarja ob 17.00 / »Na gori je moj dom«. nastopata: Zbor Podeželskih Žena in pesnica Alojzija Bratina z Gore v Vipavski Dolini. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev Dom V sredo, 10. februarja ob 19.30 / »Zvoki šestih strun«, nastopa Sanja Piohl - kitara. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od po-nedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. OPČINE Bambičeva galerija: ob Prešernovem dnevu, v soboto, 6. februarja ob 20.30 bo odprtje razstave akverelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«.Predstavil ju bo umetnosti kritik prof. dr. Mirko Jutersek. Glasbeni utrinki: na tubo bo zaigral Rok Viulhar ob spremljavi prof. Vesne Zupin, nastopil bo Mačkoljanski MePZ pod vodstvom Samuele Bandi. Beseda ob prazniku: Jelka Cvelbar. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. PRIREDITVE ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): do 6. marca je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Predstavil ga bo arhitekt Marianna Ac-cerboni. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00, zaprto ob ponedeljekih ob jutranjih urah. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Dante Fornasir, ingegnere. Cervignano del Friuli 1882-1958«; do 30. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 18.30, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah zaprto. Kulturni dom: v četrtek, 18. februarja bo otvoritev razstave goriškega slikarja Ivana Rutarjan iz Kopra. ■ Goriške razstave o futurizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. Pilonova galerija: je na ogled fotografska razstava natečaja na temah »Letenje« in »Prosta«. Po otvoritvi razstave in podelitvi nagrad bo projekcija najboljših fotografij v dvorani 1. slovenske vlade. Razstava bo na ogled do 10. februarja. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): v petek, 5. februarja, ob 19. uri bo odprtje razstave Četrtek, 4. februarja 2010 »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Bernik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Go-razd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Pu-ma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija Frnaža (Erjačeva ulica): danes, 4. februarja, ob 18. uri bo odprtje razstave slik Ivana Jelinčiča z naslovom »V objemu gora in Soče«. Na ogled bo do 26. februarja. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Mala galerija): Do nedelje, 14. februarja bo na ogled fotografska razstava Petara Dabaca pod naslovom: »Pisma Maji«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: je na ogled fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Europe)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. 2 2 Četrtek 4. februarja 2010__AVTOMOBILI OPEL - Povsem spremenjen mali enoprostorec iz Russelsheima Po sedmih letih prihaja na trg prenovljena meriva Naprodaj sredi letošnjega leta, a motorji so za sedaj še neznanka Prenovitev Oplovih modelov, ki se je začela z insignio, nadaljevala z astro, se sedaj nadaljuje z malim enoprostorcem merivo. Leta 2003 je opel predstavil prvo generacijo merive in z njeno uporabnostjo krepko pospešil priljubljenost majhnih, cenovno dosegljivih enoprostorcev. Po več kot milijon prodanih primerkih je bil čas za nekaj novega. Nova meriva je podedovala preizkušene dobre lastnosti in jim dodala lepo, dinamično in originalno obliko, ki ne pušča dvoma o poreklu. Pri novi merivi poudarjajo predvsem kakovost notranjosti in zunanjosti. Inovacije v novem Oplovem enoprostorcu zadevajo FlexDoor, FlexSpace, FlexRail in FlexFix. Kaj pomenijo ti izrazi? Meriva je z vrati FlexDoors, ki imajo tečaje na zadnji strani, prva v segmentu odprla novo razsežnost dostopa do zadnjih sedežev. Oblika omogoča največjo možno velikost odprtine vrat tako, da izrablja prostor, ki ga pri vratih s tečaji na sprednji strani zavzameta zadnja kolesna oboka. Namestitev tečajev zadnjih vrat na zadnji stebriček razširi prostor za vstopanje in izstopanje. Odprtina je tudi višja, saj je dostop bližji srednjemu stebričku, kjer je razdalja med streho in dnom največja. Vrata FlexDoors so izboljšala tudi er-gonomijo oblike. Starši lahko stojijo na mestu, ki bi ga sicer zasedla odprta vrata, kar jim omogoča preprosto namestitev varnostnih pasov za dojenčke in malčke. Odrasli lahko pri vstopanju in izstopanju z zadnjih sedežev preprosto stopijo naprej, ne da bi se morali pri tem umikati koles- bi. nemu oboku. Merivina vrata FlexDoors se odprejo skoraj do kota 90 stopinj, kar je bistveno več od običajnih vrat. Dostop do zadnjih sedežev je preprostejši tudi na mestih, kjer je ob avtomobilu malo prostora. Poudariti je treba tudi, da hkrati odprta sprednja in zadnja vrata FlexDoors ustvarijo varno območje - starši lahko izstopijo hkrati z otroki, ne da bi jih ločevala vrata, in jih tako ves čas nadzirajo. Edini pomislek pri vratih, ki imajo tečaje na zadnjem stebričku zadeva možnost, da se v ostrih ovinkih odprejo, kot se je dogajalo nekoč, ko je ta sistem bil v veljavi in ko so ga prav zaradi tega dolgo let opustili. Varnostni sistemi pri me-rivi pa to možnost praktično izključujejo. Merivina zasnova sredinske konzole FlexRail je še ena od inovativnih značilnosti. Omogoča priročen in prilag- odljiv prostor za shranjevanje raznovrstnih vsakdanjih predmetov - od ročnih torbic in revij do iPodov, zgoščenk in papirnatih robčkov. Dodani prostor med sprednjima sedežema je bil pridobljen z dvigom prestavne ročice in namestitvijo električne parkirne zavore kot standardne opreme v vseh različicah. Negativna plat pa je ta, da ima nesrečni peti potnik na zadnjih sedežih, tisti, ki sedi na sredi, bore malo prostora za noge. Zasnova zadnjih sedežev FlexSpace, ki je najnaprednejša v razredu, omogoča prilagodljivost razporeditve potniške kabine, ne da bi bilo treba odstraniti sedeže. Sistem je izboljšan in omogoča bolj intuitivno upravljanje s preprostim enkratnim gibom pri premiku blazin zadnjega sedeža ali spuščanju hrbtišča. To omogoča hitro preoblikovanje Merive iz petsedežne-ga vozila v dvosedežno in obratno. Ostaja še FlexFix, kar je zelo preprosto nosilec za kolesa. Gre za nosilec, ki ga je mogoče povleči ven in potisniti nazaj v zadnji odbijač kot predal, kar omogoča preprost in priročen prevoz kolesa. Novo merivo naj bi začeli prodajati sredi letošnjega leta, čeprav o motorizaci-ji na predstavitvi niso črhnili niti besede. Šlo naj bi za paleto šestih okolju prijaznih motorjev, ki jo bodo sestavljale izvedbe od 75 do 140 KM, kombinirane s 5- ali 6-sto-penjskimi ročnimi ter 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Na voljo bo tudi izrazito varčna izvedba ecoFLEX. ZZ—/ TOYOTA Tudi v Evropi bodo umaknili več modelov japonske hiše Pred kratkim so objavil novico o začasni ustavitvi prodaje in tudi proizvodnje v nekaterih Toyotinih tovarnah, ki zadeva osem severnoameriških modelov. Sedaj pa smo dočakali tudi uradno najavo britanskega vpoklica nekaterih evropskih modelov, ker v nekaterih okoliščinah lahko pride do blokiranja pedala za plin (mehanizem pedala se zaradi izrabe lahko v najslabšem slučaju celo zaskoči v kateremkoli položaju in se ne vrne v izhodiščno pozicijo) in posledične izgube kontrole nad vozilom. V ZDA bodo vpoklicali približno 2,3 milijona avtomobilov, v Evropi pa naj bi po nemških ocenah vpoklicali približno 2 milijona toyot. Nemci med potencialnimi severnoameriškimi in evropskimi 'kamika-zami' omenjajo naslednje modele: RAV4, corolla in matrix (letnik 2009-2010), avalon (letnik 2005-2010), del proizvedenih primerkov modela camry (2007- 2010) ter terenske modele highlander in tundra (2010) ter sequoia (2008-2010), med akterji Toyotine globalne nočne more pa najdemo tudi Pontiacov model vibe, ki je plod skupnega razvoja koncernov Toyota in General Motors. Točne številke in serijske številke prizadetih vozil v Evropi bodo lastnikom takšnih toyot razkrili v kratkem, ker Japonci trenutno raziskujejo zadevo, ki pa ni v nobenem primeru povezana s katerimkoli izdelkom znamke Lexus. Najbolj varni v letu 2009 Organizacija EuroNcap je objavila lestvico najbolj varnih avtomobilov v letu 2009. To je omogočil nov način točkovanja, ki je veliko bolj podroben od prejšnjega in daje bolj jasno sliko o varnosti posameznega avtomobila. Lani so tako testirali 33 avtomobilov, med njimi tudi nekatere, ki so bili testirani že konec leta 2008 po starem sistemu, a so test zaradi novega načina točkovanja ponovili. In rezultati? Največ točk od vseh je dosegel najbolj prodajani evropski avtomobil - VW golf (šeste generacije). Najslabše pa sta se odrezala dva japonska predstavnika - toyota urban cruiser in suzuki alto. Lestvica je naslednja: 1. VW golf VI ; 2. Honda insight ; 3. Toyota prius ; 4. Hyundai i20 ; 5. Toyota avensis, Volvo XC60, Opel astra. Na petem mestu se nahajajo trije avtomobili z enakim številom točk. Marca letos bodo avtomobile začeli ocenjevati po še strožjih merilih, kot doslej. Za skupno oceno pet zvezdic bo treba doseči vsaj 80 odstotkov (prej 75) pri varnosti odraslih potnikov in 75 odstotkov pri varnosti otrok (prej 70). GREAT WALL - Na italijanskem tržišču bodo letos prodajali tri modele Kitajski juriš na trg nizkocenovnih vozil SUV hover in pick up steed na voljo z zanesljivim Mitsubishijevim motorjem - Kmalu tudi majhno električno vozilo Eurasia Motor Company, ki uvaža v Italijo vozila kitajske firme Great Wall, je pred kratkim predstavila vrsto novih modelov. Med številnimi avti, ki naj bi jih uvozili v letošnjem letu, naj se omejimo le na SUV hover in na pick up steed, ki sta se že nekako uveljavila na italijanskem tržišču, saj so jih v prejšnjem letu registrirali kar 1700. Dopadljiva oblika, okolju prijazni motorji in ugodna cena so glavni dejavniki tega uspeha. Novi model hover M ecodual in pick up steed poganja preizkušeni Mitsubishijev motor, ki je v skladu z evropskim normativom Euro4. Gre za 2400 kubični bencinski 4-valjnik, ki zmore 126 KM in največji navor 200 Nm. Imenovali so da ecodual, ker lahko požira tako bencin kot utekočinjeni plin, kar pomeni, da je ne samo prijazen okolju, temveč da je prijazen tudi žepu voznika, saj je plin mnogo cenejši od bencina. Hover ima petstopenjski menjalnik, pogon pa je lahko samo dvo-, ali pa štirikolesni, ki ga lahko vključimo po potrebi z elektroniko, katero lahko vključimo tudi reduktor. V letošnjem letu naj bi Eurasia uvozila tri kitajske modele: poleg hoverja M in steeda, še phenom (majhno vozilo za mestni promet), ki ga bosta poganjala 1300 ali 1500 kubična motorja in bo na voljo tudi s samodejnim menjalnikom. Steed obstaja tako v različici s 4 kot v različici z dvemi vrati. V bolj ali manj bližnji bodočnosti pa je predvideno tudi majhno električno vozilo kulla, ki je za sedaj le koncept. Kulla naj bi imela približno 80 KM, doseg pa naj bi bil med 140 in 160 km. Baterije bi polnili kar v domači garaži, za kar bi bilo potrebno približno 7 ur. Če ste se ogreli za hoverja ali za stee-da, vedite, da vas bo prvi stal od 19,6 do 23,6 tisoč evrov, drugi pa od 15 do 19 tisoč. To seveda samo za bencinske izvedbe. Če hočete tudi plin, vas to velja nadaljnjih 1.900 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. februarja 2010 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu - »Nevidna deklica: Medalja« Deželni Tv dnevnik Lynx: Dokumentarec »Kaj za prijavit?« »Nič!«, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Nogomet: Inter - Juventus, italijanski pokal, četrtine finala 21.10 Nan.: Don Matteo 6 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.35 Dok.: Borneo, nella terra dei ta- gliatori di testa 6.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 L'albero azzurro 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 23.20 Dnevnik 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 Dok.: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.35 Proza: Palco e retropalco 1.10 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.40 Melevisione 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Medium 22.40 Nan.: La 25" ora 23.30 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Ultime dal cielo 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Lord Brummel (biog., ZDA, '54, i. S. Granger, E.Taylor) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Il Collezionista (triler, ZDA, '97, i. M. Freeman) 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: A proposito di Schmidt (dram., ZDA, '02, r. A. Payne, i. J. Nicholson) 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 16.40 19.35 20.30 21.10 21.50 23.40 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnosti show: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Film: Ti va di ballare? (dram., ZDA '05, r. L. Friedlander, i. A. Banderas) 23.40 Aktualno: Terra! 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.30 13.40, 17.25 Risanke 8.55 Nan.: Un genio sul divano 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 19.00 Studio Sport 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: I maghi di Waverly 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Variete: Matricole e Meterore (v. N. Savino, J. Moreira) 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Rotocalco ADNkronos 12.50 Aktualno: La provincia ti informa 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 14.40 Šport: Volley Time 15.10 Dokumentarci o naravi 17.00 Risanke 19.00 Variete: Colori di montagna 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: La citta dello sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Cold Squad 22.45 Aktualno: Il Rossetti 23.35 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 23.40 Glasb.: Si racconta - Prosa LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 0.20 1.20 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Cannoni a Batasi (vojna, V.B., '64, i. F. Robson) Nan.: Stargate SG - 1 Dok.: La7 Doc - In the wild Nan.: Relic Hunter Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: S.O.S. Adolescenti: istruzioni per l'uso Nan.: The L World Nočni dnevnik, sledi Otto e mezzo (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Telebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Nan.: Berlin, Berlin 11.40 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Cofko Cof 16.05 Kratki dok. film: Mala baktistka 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Poučno-razved. nan.: Gremo na smuči 18.00 Otr. nan.: Kot ata in mama 18.25 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka 19.55 Tednik 20.50 Dok. oddaja: Mari Carmen Espana 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Globus (pon.) 0.05 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 04.02.1992 (pon.) 0.25 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.25 Zabavni infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.25 Globus (pon.) 10.55 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 04.02.1992 (pon.) 11.20 Dok. serija: Zemlja - Moč naravnih sil 13.35 Dok. serija: Oče Rek 14.25 Na lepše (pon.) 14.55 Slovenska jazz scena 16.00 Evropski magazin, oddaja Tv Maribor 16.30 Lynx Magazin 17.00 Mostovi - Hidak 17.30 To bo moj poklic - Izobraževalna serija (pon.) 18.00 Dok. nan.: Potepanja (pon.) 18.25 Izobr. nan.: Mi znamo (pon.) 19.00 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Film: Primer Ranucci 21.30 Tranzistor, 13. oddaja 22.05 Nad.: Branilke zakona 22.50 Dok. film: Benny in Joon (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.50 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 20.00 20.30 22.30 23.55 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.45 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Dok. odd.: K2 City folk Srečanje z... Slovenski magazin Srečanja v skupnosti Italijanov Lynx magazin 23.50 Vremenska napoved 23.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasb. odd.: In orbita Film: Kako rešiš zakon in uničiš svoje življenje Osebnost Primorske 2009 Čezmejna Tv - TDD i Tv Primorka Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mladinska odd.: Mladi upi Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Pod drobnogledom Glasb. odd.: Naj vža Monitor RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 4. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1030 .OSLO STOCKHOLI -11/-1(p ,4/.1 o - ^ ^ v K0BENHAVN — ,-1/0/* 0 — - .. . - Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r danes bodo nad našo deželo pritekali zahodni tokovi, ki bodo bolj suhi v višjih plasteh ozračja, vlažnejši v nižjih. Jutri nas bo dosegla atlantska fronta; v noči na soboto bo nad severnim Jadranom nastalo ciklonsko območje. O GRADEC -3/4 TRBIŽ O -8/4 O -9/6 KRANJSKA G. CELOVEC O -5/6 tRŽič -7/6 O KRANJ O-6/3 S. GRADEC CELJE -6/8 O r MARIBOR O-5/7 PTUJ O M. SOBOTA O-3/8 O <-3 LJUBLJANA -5/4 POSTOJNA O 0/4 KOČEVJE _ O ' ČRNOMELJ N. MESTO -5/6 O ____ ZAGREB -2/7 O iN NAPOVED ZA DANES 1 \ . Hr^ „„ATENE "» S „2/10 ^ >------~ -v» Dopoldne bo po nižinah in v hribih prevladovalo zmerno oblačno vreme; v Julijski Benečiji bo bo v glavnem pretežno oblačno. Tekom dneva bo oblačnost naraščala tudi v hribih in po nižinah, zlasti v osrednjem in vzhodnem pasu, ter v Julijskih Predalpah. V Alpah in na zahodu bo lahko še delno jasno. Zmerno do pretežno oblačno bo, več sonca bo v vzhodnih krajih. Ponekod v hribovitem svetu jugozahodne Slovenije bo rahlo deževalo, nad okoli 800 metri pa snežilo Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 3 do 8 stopinj C. J Območje visokega zračnega pritiska nad Balkanom slabi. Nad zahodno Evropo se poglablja ciklonsko območje, ki se širi tudi proti zahodnemu Sredozemlju. V višinah priteka k nam od jugozahoda toplejši in postopnoj bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 Dolžina dneva 9.52 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone „ ob 9.30 BIOPROGNOZA Danes bodo manjše vremensko pogojene težave sprva imeli le najbolj občutljivi ljudje, popoldne in proti večeru se bo vremenska obremenitev krepila in z vremenom povezane težave bodo pogostejše. Moteno bo spanje v noči na petek. Priporočamo večjo previdnost. rchz^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 7,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.00 najvišje 36 cm, ob 9.00 najnižje -18 cm, ob 14.14 najvišje 1 cm, ob 19.36 najnižje -18 cm. Jutri: ob 3.01 najvišje 32 cm, ob 10.53 najnižje -22 cm, ob 17.16 najvišje -2 cm, ob 20.53 najnižje -6 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................250 Vogel..................90 Kranjska Gora.........90 Krvavec................85 Cerkno...............120 Rogla..................85 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............70 Trbiž...................70 Na Žlebeh ...........210 Mokrine..............160 Podklošter ............75 Bad Kleinkirchheim . . 90 O -3/0 KRANJSKA G. c^b CELOVEC O -4/1 O TRŽIČ 0/4 O GRADEC -4/6 o 0/3 S. GRADEC KR°NJ LJUBLJANA 0/6 POSTOJNA O 1/5 KOČEVJE O CELJE 0/4 O MARIBOR O 0/4 PTUJ O M. SOBOTA 01/5 N. MESTO -1/6 O ZAGREB -1/6 O Ú. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo oblačno, po nižinah in ob morju se bodo pojavljale močne padavine, ki bodo na zahodu kar obilne. V hribih bo močno snežilo nad 700m nadmorske višine, zjutraj pa bo meja sneženja precej nižja na okoli 300m. Na celotnem hribovitem območju bo možnost poledice. Ob morju pa bo pihal okrepljen jugovzhodnik, pozno zvečer pa bo zapihala močna burja. NAPOVED ZA JUTRI V petek bo pretežno oblačno. V zahodni in osrednji Sloveniji bodo občasne padavine, meja sneženja bo med 700 in 900 m. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. V noči na soboto se bo dež okrepil in zajel vso Slovenijo, meja sneženja se bo spuščala. VREME - Tudi letos veliko zanimanje za »napoved« malega kosmatinca Pensilvanijski svizec napovedal še šest tednov zime PITTSBURGH - V kraju Punx-sutawney v ameriški zvezni državi Pensilvaniji so se tudi tokrat zbrali radovedneži, ki jih je zanimalo, kaj bo slavni svizec po imenu Phil napovedal glede vremena v bližnji prihodnosti. Ker je videl svojo senco, je po običaju napovedal še šest tednov zime. Gre za stari nemški običaj, iz katerega so v ZDA naredili spet veliko uspešnico. Če svizec ne bi videl sence, bi to menda pomenilo, da bo pomlad prišla zgodaj. Svizec Phil se je sicer letos posodobil in je svojo napoved poslal tudi po "twitterju", pri čemer naj bi mu po nepotrjenih po- datkih pomagali člani kluba svizca iz Punxsutawneyja, ki vsako leto za svečnico svojemu kraju priskrbijo nekaj turističnih dolarjev. Svizca je namreč nestrpno opazovalo 12.000 ljudi iz različnih delov sveta, ki so spremljali 124-letno tradicijo v mrazu pri osmih stopinjah Celzija pod ničlo. Potem, ko je svizec prišel iz svoje škatlice v drevesnem deblu, je v njegovem imenu govoril predsednik organizatorjev dogodka Bill Deeley, ki menda govori jezik majhnih kosmatincev. Ti pa, kot kaže v Pensilvaniji govorijo drug jezik, kot v New Yorku in v državi Ohio. Na Staten Islandu imajo pod- obno tradicijo in tamkajšnji svizec "Chuck" je napovedal, da bo letos zima kratka, ker ni videl svoje sence. Podobnega mnenja je bil tudi svizec iz Ohia "Buckeye Chuck". Zabavne običaje so tudi letos skušali pokvariti člani organizacije za zaščito živali Peta, ki so sporočili, da je menda napovedovanje vremena preveč stresno za ubogo žival in bi bilo zatorej potrebno najti robotsko zamenjavo. Zamisel pa bi verjetno razveselila televizijske meteorologe, ki jih v primeru napačne napovedi čaka večji stres, kot je vrnitev v kletko in počivanje do naslednje naporne napovedi. (STA) INTEL IN MICRON - Novost 25-nanometrska tehnologija NAND SAN JOSE - Podjetji Intel in Micron Technology sta predstavili 25-nanometrsko tehnologijo NAND, najmanjšo polprevodniško proizvodno tehnologijo na svetu, so sporočili iz omenjenih ameriških računalniških podjetij. Kot pojasnjujejo v podjetjih, je 25-nanometrska tehnologija proizvodnje pomnilnika NAND tehnološki dosežek, ki bo omogočil shranjevanje več glasbe, videa in drugih podatkov na napravah zabavne elektronike in računalniških aplikacijah. Pomnilnik NAND flash se sicer v elektronskih napravah uporablja za shranjevanje podatkov, ki se ohranijo tudi, ko se naprava ugasne. V IM Flash Technologies (IMFT), skupnem podjetju družbe Intel in Micron Technology, s pomočjo 25-nanometrskega proizvodnega procesa proizvajajo naprave NAND z zmogljivostjo 8 GB. Naprava meri samo 167 kvadratnih milimetrov, kar je približno enako kot odprtina na sredini diska CD. Kljub temu je mogoče nanjo shraniti več kot 10-krat več podatkov kot na standardni disk CD. Z neprestanimi raziskavami in vlaganji Intel in Micron podvojita gostoto pomnilnika NAND vsakih 18 mesecev, kar omogoča manjše, bolj stroškovno učinkovite in bolj zmogljive pomnilniške izdelke. V podjetju IMFT so 50-nanometrsko proizvodno tehnologijo uvedli leta 2006, tej pa je leta 2008 sledila 34-nanometrska. Na voljo so že vzorčni primerki 25-nanometrske 8 GB naprave, serijska proizvodnja pa je predvidena za drugo četrtletje 2010. Za proizvajalce zabavne elektronike nudi naprava najvišjo pomnilniško gostoto na eni rezini, ki je sestavljena iz večnivojskih celic, vsaka z zmogljivostjo dveh bitov. Iran v vesolje uspešno izstrelil novo raketo TEHERAN - Iran je včeraj v vesolje izstrelil novo raketo, ki je s seboj ponesla miš, želvo in črve, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot je sporočilo iransko obrambno ministrstvo, gre za izključno raziskovalno misijo, sicer pa je to v zadnjih dveh letih že tretja raketa, ki jo je Iran izstrelil v vesolje. Teheran zavrača vse očitke, da imajo njegovi vesoljski projekti vojaško ozadje. ZDA in Izrael namreč trdijo, da so projekti le krinka za preizkušanje tehnologije, ki se lahko uporabi za balistične rakete. Iran je z včerajšnjo izstrelitvijo obeležil tudi 31. obletnico islamske revolucije. Z zaledenelega morja ga je rešila kamera BERLIN - Nemca, ki se je ponoči izgubil na zaledenelem morju na severu države, je rešila ženska, ki je 500 kilometrov stran opazovala posnetke kamere. Ko je opazila tavajočega moškega, je takoj obvestila policijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moški je šel na morje slikat sončni zahod, nato pa ga je zajela noč in ni našel poti na obalo, ki je bila prekrita s snegom. Ko je policija prejela obvestilo, je odšla na pomoč moškemu in mu s svetilko kazala, kam naj gre, da bo prišel do obale. Kot je povedal tiskovni predstavnik policije, jo je moški dobro odnesel. V hudem mrazu bi namreč prav lahko zmrznil ali utopil, če bi se led prelomil. (STA)