Leto XV., štev. 52 Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, gelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica št. 11. — Telefon i L 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. R.ačuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, nedelja 4* marca 1934 Cena Z.— Din Po zaključku splošne razprave Mirno lahko rečemo, da še ni bilo proračunska razprave v naši Narodni skupščini, ki bi v toliki meri pritegnila na sebe pozornost vse javnosti, kakor ^vidimo to letos. Včeraj končana splošna razprava je trajala ves teden, a zanimanje za njo ni oslabelo niti v zbornični dvorani, niti v javnosti izven nje. Razumljivo je to in tudi v redu. Nikdar noben proračun v Jugoslaviji in prejšnji Srbiji še ni bil porojen v tako^ težkih razmerah in nikdar morda se še niso najširši sloji prebivalstva tako jasno in neposredno zavedali, da državni proračun ni nekaj, kar bi jih ne brigalo, marveč da so zelo, zelo interesirani na njem, da je prav za prav njihov lastni proračun. Razveseljiv bi bil ta napredek v pravilnem pojmovanju odnosa med državo in posameznikom, ako njegov vzrok ne bi bil tako nevesel, kakor je sedanja huda gospodarska in socialna kriza. Tolažimo se vsaj s tem, da bo pri tem spo-znanju ostalo tudi kasneje, ko se vrnejo boljši časi. Proračunska razprava je za državo nekako to, kar je za vsako resno društvo občni zbor: vsestranski pregled in pretres izvršenega dela ter doseženih uspehov in neuspehov, kritika storjenih napak ali nestorjenih ukrepov ter na tej kritiki temelječe iskanje najboljših poti za bodoče delo. Zato se proračunska razprava v nobenem parlamentu ne omejuje na številke, kd tvorijo postavke predloženega proračuna. Ona obsega marveč vse državno življenje in vse njegove pojave. Da je ravno v sedanji razpravi bila tako močno podčrtana pred vsem gospodarska stran, je pri današnjih razmerah pač naravno in tudi v redu. Dokaz je to, da se tako vlada kakor poslanci kot zastopniki naroda v polni meri zavedajo odgovornosti in velikih nalog, M jim jih nalaga sedanji časi. Včeraj je bila zaključena prva, s splošnega stališča važnejša polovica proračunske razprave, ker se bo druga polovica, podrobna debata, sukala v prvi vrsti okrog posameznih konkretnih panog državne uprave in morda tudi okrog posameznih postavk v tem ali onem resornem proračunu. Splošna razprava je na novo pokazala, kako veliko konstruktivno delo ii izvršila večina sedanje Narodne skupščine že v prvih dveh letih sto je ga poslovanja, ki pomeni harmonično nadaljevanje šestojanuarske periode v našem državnem življenju. Pokazala je, kako trajno in nezadržno napreduje naša notranja politična konsolidacija. S politično pa tudi gospodarska konsolidacija, ki nam je omogočila, da smo še vsaj tako dobro vzdržali v sedanji, ves svet majajoči gospodarski burji. Prinesla pa nam je splošna razprava tudi mnogo kritike. Res imamo v parlamentu tudi opozicijo, ki ji je proračunska razprava ena sama ugodna prilika, da kritično razčleni in obdela politiko vlade in njene večine. Toda naša parlamentarna opozicija je kljub svoji maloštevilnosti tako razcepliena in notranje tako neustali?na, da ni mogla ustvariti resne in tehtne kritike. Ni se znala in ni se mogla uveljaviti. Šk^a bi bilo to, ker kritika je nuino potrebna za vsak organizem, ki temelji na demokracija. Toda česar ni zmogla opozicija. to je dala vladna večina sama. Govorniki iz njenih vrst so odkrito opozarjali na vse. kar smatrajo za pogreš-no ali nedostatno v izvajanju državne politike. Njihova kritika je bila mestoma naravnost ostra, toda bila je skozi in skozi stvarna in pozitivna, vedno narekovana po želji, da se grajano popravi in izboljša Pokazala je obenem demokratični duh, ki preveva Jusrosloven-sko nacionalno stranko, in dokumentirala njeno veliko življenjsko silo, ki tudi na lastnem telesu brezobzirno razkriva vse, kar je na njem resnično ali vsa.j po govornikovem mnenju nezdravega. Uspešno so se v razpravi uveljavljali tudi slovenski poslanci, ki so poleg splošnim državnim zadevam posvečali posebno pozornost še razmeram in težnjam naše ožje domovine. Njihovi govori so bili prežeti globoko zasidrane nacionalne misli in so pričali o zavesti odgovornosti do države kot celote in posebej še do Slovenije. Kakor je razvidno iz poročil, so tudi vsi vzbudili veliko pozornost. Osvežujoče je vplival v proračunski rasspravi nastop ministrskega predsednika in šefa stranke g. Uzunoviča. Kljub svojim letom je z naravnost občudovanja vredno mladeniško agilnostjo sledil govorom in takoj na mestu reagiral na vsako stvar, ki se mu je zdela potrebna odgovora. Posebno resno besedo je nekajkrat spregovoril na račun opozicije. one v parlamentu in one izven njega. Njegove energične in jasne izjave so naredile konec marsikakšni intrigi in tudi marsikakšni naivni špekulaciji, ki se jih tudi pri nas ne manjka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. TeletoD 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Državni proračun je bil v načelu sprejet z ogromno večino Včerajšnji zadnji dan splošne razprave je bil v Narodni skupščini zelo viharen - Dramatično obračunavanje med ministrom Radivojevičem in poslancem Staničem Beograd, 3. marca. p. Narodna skupščina je danes po šestdnevni, skoro neprekinjeni razpravi zaključila načelno debato o proračunu za 1. 1934-35. Z manifestantno večino je v načelnem glasovanju odobrila proračun in s tem ob enem izrazila zaupnico vladi Ni-koie Uzunoviča. Ob zaključku debate je ministrski predsednik Uzunovič z zadovoljstvom ugotovil, da je bila debata, kar se tiče vladne večine, od kraja pa do konca na višku. Pokazala pa je ob enem 'klavrno sliko parlamentarne opozicije, ki nikdar ni imela bolj ugodne prilike, da se uveljavi, kakor jo ji je prožila proračunska razprava. Težko gospodarsko stanje in imperativne omejitve v državnem gospodarstvu so tvorile za opozicijo silen kapital, toda s strani opozicije ni bilo slišati niti enega stvarnega predloga, še manj pa stvarne in tehtne kritike, ki bi bila vsaki ladi in vsaki vladni večini dobrodošla. Po sprejetju proračuna v načelu je bil za danes popoldne odrejen kratek odmor, že jutri dopoldne pa se bo pričela podrobna razprava o proračunih posamezn:h resorov. Prvi pride na vrsto proračun vrhovne državne uprave. Inlster Makslmovic o prosvetni politiki UniSikacifa šolstva — Smernice v personalnih zadevah Stremljenje po duhovni Jugoslovenski uniSikaciji Na snočni seji Narodne skupščine se F oglasil k besedi tudi minister pravde g isp. Boža Maksirnovič. Kot bivši večletni minister prosvete ie reagiral na razne, v teku razprave iznešene očitke na naslov vladine prosvetne politike v zadniilh letih. Rekel je med drugim: Ugotoviti moram takoi v ačetku. da so netočne trditive. ki so bile iznešene. Za časa mojega ministrovanja so bili spreleti in unificirani vsi šolski zakoni, tudi zakon o univerzah. Izdan je bil zakon o glavn-m prosvetnem svetu in o jčilih. koiega čili :e bil. da šolstvo unificira baš v onem smislu, kakor se ie sedai v debati naglašalo, to ie v pravcu jugoslovenskega edinstva. Kakšni so ti zakoni in ali docela ustrezalo ali ne. to ie vprašanje. o katerem se^mor-> razpravljati. Toda na? bodo potrebne še tolike korektura, vendar se ne sme vsa krivda podtikati onemu, ki ie na tem delal. Ce s? mu že noče delati komplimentov. Minister prodate v pretežno personalnem resoru. kier ima okrog 30.r00 učitelicv. se mora hočeš nočeš baviti tudi s personalnimi vprašanji. V kolikor ie pod takimi prilikami in vol i vi tudi moie delo bilo v zvezi s personalnimi vprašanji, moram ugotoviti, da pri tem nikdar nisnm bil insoiriran od kakih strankarskih motivov. Vsa personalna vprašania so se reševala izkliučno po službeni notrebi. nikdar pa po kakih d~u-gih motivih. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, mornm reči. da je interes si.iz.be v pogledu personalne polivke dvojen. Prvič je treba gledati na red in disciplino, drugič pa oaziti na to, da «e strogo izvaia načelo duhovne jugoslovanske unif'kaeiie. Motivi, ki so na-crotove oersonalne izpremembe zaradi očuvanja reda v šoli in v vsem resoru. so znani. Šlo ie za to. da ae onemogočijo vsi oni nesrečni pojavi, ki so se pojavljali v posameznih institucijah na način, ki .se tem institucijam zelo škodoval. V kolikor je izpremembe nalagal interes duhovnega u*i-ficiranja, s?m si prizadeval, da se ne bi ponavljali več primeri, kakršni so bili poprej v prosvetnem ministrstvu, ko .16 dogajalo. da ie narodno zgodovino predaval na nekem učiteljišču Madžar. Prav tako ©eni tr.oral skrbeti za to. da se je naši nacionalni zgodovini in nacionalni geografiji zasl-guralo v učnem načrtu gimnazij dostojno m Jsto m da to ni več predmet, kojega ocena je bila postranskega pomena. Slišati je bilo tudi ugovore gk«d« profesionalnih organizacij učitelje* in profesorjev. V tem pogledu moram izjaviti, da se za časa mojega ministrovanja ni moglo_ <*o-gaiati. da bi se brez posledic atakiralo čleto jugoslovensko delovanje Učiteljskega udru-ženia ali Profesorskega društva. Dobro je znano, da ne spadam med e resorno delo ne sme nikdar negirati in podcenjevati. Jugoslovenstvo. jugosloven-ska ideologija in jugoslovenska misel se ne smejo osporavati nikemur, najmanj pa nam. ki smo na tako visokih in odgovornih mestih. češ. da nimamo volie in stremljenja v teim pravcu. da nismo prepričani Jugoslove-ni in da nas mora šele nekdo drugi na to opozoriti. Nikdar ne bom. kakor mnogi drugi. ko so morali zapustiti oblnst, preko noč' postal iz monarh ista republikanec, ali od jnitarista fed^ralist. še manj pa od jugoslovensko orientiranega nacionalista plemenski separatist. Z vso pravico zahtevam, da mi to verujete, da vzamete to na znanje in da to moje prepričanje spoštujete. [Inlster Radivojevič odgovarja Aitdri Staniču Razprava je postala tako burna, da je morala biti seja prekinjena in en poslanec izključen Današnja dopoldanska seja je bila proti pričakovanju viharna in burna tako da jo je moral predsednik enkrat celo prekiniti Povod za to so dali ponovni napadi nekaterih opozicionalnib govornik >v na pn.met nega ministra zaradi pogodb, o katerih je pred dvema dnevoma načel debato biv^i prometni minister g Andra Stanič. Prvi je na današnji seji povzel besedo eden izmed voditeljev opozicionalne narodne stranke po% Svetislav Hndžera. Kritiziral je finančno politiko in očital vladni ve čini. da ni solidarna. Zavzemal se je za čim strožjo štednjo in redukcijo vseh nameščencev. ki v službi niso vestni Govoreč o notranji politiki, je vpletel v svoja izva janja tudi takozvani bristolski pakt Preči-tal je izjavo, ki jo je podpisala skupina 170 poslancev in senatorjev, da nočejo nikdar več slediti starim strankarskim formacijam in grupam, marveč da hočejo dosledno bra niti in izvajati politiko jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva V zadnjem delu svojega govora je kritiziral volilni za kon in zahteval razne reforme, izjavljajoč da bo glasoval proti proračunu. Zaradi osebnega pojasnila je povzel besedo podpredsednik finanjnega odbora dr Slavko Šečerov, ki ie zavračal trditve pred-govornika o delu finančnega odbora in njegove očitke na račun vladne večine Med njegovim govorom so nastali med poslanci večine in opozicije čimdalje hujši prepiri, tako da je bilo govornika jedva slišati. Splošno prerekanje se je še stopnjevalo, ko je nato dobil besedo nar. posl Jovan Misirlič. do nedavna član narodne stranke, iz katere pa je izstopil in ne pripada sedaj nobeni stranki V svojem govoru je napadal prometnega ministra inž Ridivojevica, trdeč, da je vse to. kar je pred dnevi izne-sel v javnost bivši prometni minister Andra Stanič, že mnogo prej navedel on v svoji interpelaciji. Zahteval je. naj Narodna skupščina izvoli posebno anketno komisijo ki naj pregleda vse poslovanje prometnega ministrstva in poda Narodni skupščini svoje poročilo Med njegovim govorom je prišlo do tako viharnega prerekanja, da govornika ob koncu sploh ni bilo več slišati. Minister Radivojevič Ob splošni pozorn / vse zbornice je stopil nato na govorni>K oder prometni minister g. Lazar Radivojevič ter g'ede na iz-nešeno kritiko in obtožbe izjavil: »Čeprav sem o priliki raznrave o nujnosti interpelacije nar posl. Misirliča lojalno izjavil, da sem pripravljen podati Narodni skupščini najpodrobnejša pojasnila o celokupni gradbeni politiki prometnega ministr stva in o vseh pogodbah, ki so bile sklenjene v času mojega netletnega ministrovanja od 6 januarja 1920 dalje. sem... Miloš Dragovič: »Na sodišče, gospod mi nister!« MinisteT Radivojevid: »Da. na sodišče, go spod poslanec, če je treba, tudi sodišča se ne bojim Kot petletnemu ministru mi lah ko -'erjamete, da se izogibam odgovor nosti za posle, ki sem jih izvršil Loialno sem izjavil o priliki omenjene interpe'acije da bom dal vsa pojasnil* o vseh teh pogod bah. o njihovi zakonitosti in unravičenosti o značaju prioritetnega programa in o vsem tem, o čemer se je tu sedai razpravljalo in kar je važno za javnost. Narodna skupščina bo imela priliko, objektivno presoditi ali se je prometni minister pregrešil ili ne Toda predno bom dal končni odgovor predno obračunam s trditvami bivšega mi nistra g. Andre Staniča, sprejmem rokavi co. ki mi je bila vržena pred vami kot pred stavniki naroda N'mate pa pravice, da me obsojate, ali pa da mi daste prav, predno ste slišali moj odgovor /Clici: Anketo, anketo! Prometni minister nadaljuje v splošnem trušču in hrupu: Vem kot politik, da sem na potu. po katerem hodim izpostavljen nanadom in atentatom in da moram kot po litičen človek pričakovati vse n ipade m ne i lojalnosti, take. ki so očitne n javne in druge, ki jih ni videti, ki pa se čutijo. Kot minister, kot član vlade in kot član parlamenta smatram za svojo dolžnost in moralno obveznost, da glede na hrup in parole, ki so bile vržene v javnost, položim točen račun pred vami (Klici in pritrjevanje: Ta ko je prav!) Ni večjega ogorčenja, kakor je ogorčenje poštenega človeka, ki se zaveda, da je delal v interesu države in v interesu onih ciljev, ki jih mora imeti vsak javni delavec vedno pred očmi. Klici iz opozicije: Anketo, anketo! Minister Kadivojevič: Sprejmem odkrito debato in ponovno izjavljam, da sem pripravljen dati vsa pojasnila o vseh teh vprašanjih o priliki specialne razprave o proračunu prometnega ministrstva. Ta pojasnila sed dal tudi fin. odboru tako lani kakor letos. Vse, kar je bilo iznešeno tukaj, je fiaziianje s številkami in podpihovanje instinktov mase, ko pa se bo koncem koncev stvar razjasnila in razčistila, pa boste videli, da je vse to samo dogovorjena igra in ustvarjanje javnega razpoloženja še prej predno 6em imel priliko povedati svoje mnenje in dati zahtevana pojasnila. To je cilj kampanje, ki sta jo pokrenila gg. Misirlič in bivši prometni minister Andra Stanič. Kot prometni minister, kot inženjer in kot tehnični človek, ki kot tak računa na objektivnost javnega mnenja, pač zaslužim, da se mi da možnost avtoritativno in dostojanstveno odgovoriti na te napade Prosim gg. narodne poslance, da imajo vsaj toliko zaupanja in mi verujejo, da ne bežim pred odgovornostjo. Prepričan sem. da sem to ministrstvo upravljal v interesu države, in sem za svoje delo pripravljen vsak čas sprejeti javno pohvalo ali javno obflodto. Prekinjena seja Zaradi osebnega pojasnila je dobil nato besedo nar. posl. dr. Branko A v r a m o -v i č. Komaj je začel govoriti, je nastal med opozicijo in večino zopet nov prepir, ki se je stopnjeval tako, da je že izgledalo, da bo vsak čas prišlo do fizičnega spopada Predsedujoči podpredsednik Karlo Kovače-vič je zaman zvonil in pozival poslance k redu. Naposled je moral sejo prekiniti. Tudi med odmorom so se prepiri nadaljevali in ko je drugi podpredsednik dr. Avdo Hasanbegovič čez 10 minut zopet otvoril sejo, je komaj vzpostavil mir, da Je mogel poslanec Avramovič končati svoja izvajanja. Novi napadi poslanca Andre Staniča V svrho osebnega pojasnila Je nato zahteval besedo bivši prometni minister g Andra Stanič. V svojem odgovoru na izvajanja promet, minstra g. Radivojeviča je med drugim izjavil: Preden sem nastopil v proračunski debati s svojim govorom, sem obvestil g. prometnega ministra, da bom govoril o gradnji državnih železnic ln izrazil željo, da bi bil prometni minister sam navzoč. Minister Radlvojevič: Tega ml niste Javili! Andra Stanič: Kljub temu, da Je bil g Radivojevič o tem obveščen, ni prišel na sejo. Vsi drugi člani vlade so bili tu, le njega ni bilo. čeprav se je ta stvar tikal: predvsem nJega. G. predsednik Uzunovič je Izjavil, da bo prometni minister odgovoril v specialni debati o proračunu njegovega resora. Vsa javnost z veliko nestrpnostjo in zanimanjem pričakuje ta odgovor, ker hoče vedeti, kaj dela prometni minister Sedaj pa pride in spregovori samo par besed, kakor je to vedno delal tu di dosedaj. Tega je dovolj! Kaj nam je danes povedal? Nič Pojasnite že enkrat, gospod minister! Govorite o teh pogodbah, ki so angažirale našo državo, da plača narf 2 milijardi dinarjev v zlati valuti? O tem govorite g. minister! Toda g. prometni minister samo obljublja, a dosedaj o vsem tem ni ziril še nobene besede. On sam je brez vednosti kogarkoli podpisal dve pogodbi in obvezal državo. Ali je sploh kje na svetu mogoče, da se more s podpisom enega samega člana vlade angažirati država za milijardne vsote? G. prometni minister Lazar Radivojevič je imel že lansko leto o priliki proračunske debate priliko pojasniti te pogodbe. Po zakonu so te pogodbe sestavni del proračuna in on bi moral o tem obvestiti Narodno skupščino in vso javnost. Toda 17. marca 1933. o priliki lanskoletne proračunske razprave je izjavil samo to: Uspeli smo, skleniti gotove pogodbe glede izgraditve železniških prog. On to naziva uspeh, dočim je to ogromna škoda in težak udarec za vso našo državo. Medklici: Andrič, zakaj se takrat nisi javil k besedi in tega povedal? Stanič: Nisem vedel, kakšne so te pogodbe. Danes pa vem, da so te pogodbe zelo škodljive za državo, in zato tudi o tem govorim. Skrajni čas je, da da prometni minister javnosti potrebna pojasnila, že par dni čakamo na to famozno debato o prometnem ministrstvu, da bi slišali več o številkah, ki sem jih navedel. Te številke in ta dejstva se ne morejo kritizirati. Ničesar si nisem izmislil in prevzemam vso odgovornost za vsako svojo besedo in sem vedno pripravljen dokazati vse, kar sem oporekal. Potem se bo videlo, kdo govori resnico. Sodba o tem mora biti izrečena čim prej. Zahteval sem ostavko prometnega ministra, kar se mora takoj zgoditi. To je potrebno, da bo viden znak vsem onim, ki so državne interese smatrali za interese druge vrste. Odstop tega ministra pa mora biti tudi znak vsem onim. ki v tej težki borbi ne gredo po pravi poti. Govor poslanca Staniča je ves čas spremljalo bučno prerekanje. Odgovor ministra Radivojeviča V splošnem hrupu in trušču je ponovno povzel besedo prometni minister inž. Lazar Radivojevič in dejal: Slišali ste besede bivšega prometnega ministra g. Andre Staniča. Mislim, da bi bilo za starega parlamentarca, kakršen je g. Stanič, vendarle bolje, če bi bil opustil besede, ki jih je izrekel na mojo adreso, ker sem lojalno izjavil, da sprejmem vsako debato in da ne bežim pred odgovornostjo. V podrobni razpravi o proračunu prometnega ministrstva se bo o vseh teh vprašanjih podrobno razpravljalo. Kaj prav za prav zahteva g. Stanič? Zahteva mojo ostavko! Ali je moja ostavka dovoljna cena za toliko škodo, kakor jo je izračunal g. Stanič? če sem jaz oškodoval državo za 800 milijonov, kakor trdi on, potem pač ni dovoljna kazen, če podam ostavko. V starih predvojnih časih io se politični ljudje zaradi takih • uMjali. Ne bežim pred odgovornostjo, toda zahtevam vsaj toliko lojalnosti, da se mi da možnost, dati potrebna pojasnila dostojno, kakor to gre kraljevskega ministru. Zato čujte najprvo moj odgovor, a potem ceoite in sodite po svoji vesti, a preko vas vsa javnost in vsa država. Le to rečem, da se je treba vprašati tudi, kako se je vodila gradbena politika, dokler je bil prometri minister g. Andro Stanič. Kakšna je bila njegova ministrska reputacija, kaj se govori o njegovem ministrovanju, kakšen je bil takrat položaj na naših železnicah, kakšna točnost vlakov, kakšna morala osobja in kakšne finančne prilike ln kako so se vodila posamezna gradbena dela? Nov vihar Minister Radivojevič je zaključil svoja izvajanja v največjem hrupu in trušču. Med splošnim prerekanjem 6o zahtevali ponovno besedo Andra Stanič. Jovan Misirlič in Mirko Uroševič. Ker pa so vsi trije že ponovno govorili, jim je predsednik besedo odklonil. Opozicija je nato začela razbijati pc klopeh ter skušala s kričanjem onemogočiti vsako nadaljnjo razpravo. Zaradi tega je predsednik razgrajače najprvo opominjal, nato jim je dal pismeni ukor in naposled kaznoval poslanca Uroševiea z izključitvijo od treh sej. Konec splošne razprave Zadnja dva govornika — Poročevalec finančnega odbora odgovarja na kritike govornikov Sele čpz neka i časa. ko se je hruip nekoliko poWet. se je mogla nadaljevati proračunska razprava. V načelni debst' -la govorila samo še dva govornika Po^l Milan Stopannvi* ie v svojem govoru dejal, da ie danes lahko kritizirati ve? počez, lahko zali trvati. nai bodo izdatki manjši, dohodki manjši, toda Človek mora biti skregan z logiko. ako istočasno zahteva, nai se ob zmanj šanih dohodkih in izdatkih vrše velika javna dela. zanosi brezposelni itd Tako početje je nrazna demagogiia in zato naj via-da tekim zahtevam ne poklanja nobene oaž-nK marveč nai odločno koraka po začrtani noti. ki edina po prepričan iti vsega naroda voli iz sedanjih gospodarskih neiprilik v hoVSp čpse ZaU*?Tr?«« beseda poročevalca finančnega odbora Zadnji govornik H» bil nar. posl Vasilije Trbič. ki je iziavil. da ima polno zaunante v vlado z Uzunoviča ki pravilno zatona interes? ijnHMva in apelira na Narod no skupščino, naj odobri predloženi proračun. Z govorom posl. Trbiča ie bila načelna razprava zakliučena. V svojem zaključnem govoru je poročevalec večine finančnega odbora dr. Oton Gavrilovič jvodoma ugotovil, da je bila načelna razprava zMo obsežna, tako po številu govorov, kakor po ugovorih, predlogih in sugestijah. Vsa debata se lahko razdeli v diva d«da: na politični in na gospodarsko - finančni del. Kar se tiče političnega dela. ie situacija z govori, ki jih v'n«ki dogo dek n«ivečie v*»no«ti in po pravic' »o jo primerjal? * uvodom «r' a z Rusijo London, 3. marca. AA. Zunanji minister John Simon je danes podpisal angleško ratifikacijo trgovinske pogodbe med Veliko Britanijo ln Sovjetsko unijo. Ratifikacijske listine bodo izmenjane v Moskvi sredi marca, nakar bo pogodba stopila v veljavo.. Iz šolske službe Beograd, 3. marca, r- Napredovali so r višjo skupino naslednji učitelji odnosno učiteljice: Marija Vodopivec v Zg. Šiški, Regina Judnič v Vršecah (srez Črnomelj), Gojmir Aparnik v Vidmu pri Krškem, Milan Jereb v Letušu, Iva Mihelič v Selcih nad Škof j o Loko in Vinko Puntar v Radovljici. Upokojene pa so: Iva Pirjavec v Šmar-iu, Ade-la Martinec v Dobrepolju in Marija Minati na Studencu pri Ljubljani. Zagrebški nadškof okreval Zagreb. 3. marca. č. Zagrebški nadškof dr. Bauer. ki je bil zadnje čase hudo bo-an. se je danes v spremstvu svojega osebnega zdravnika in tajnika odpeljal na otok Hvar, da si nekoliko opomore. nannvpj Zagrebška vremenska napoved ta dane«: Precej vedro, le ponekod boli oblaSno. stalno, toplo. — Situaciia včerajšnjega dni: NTad Jadranom in Sred, finance Marraco, pravosodje Alvarez Valdes, prosveta Salvador Madariaga. Nova vlada šteje samo 3 nove osebnosti Vlado sestavljajo 8 radikalov, en rrogre-sist, en liberalec, 2 neodvisna republikanca in en agrarec. Obiski kraUa Borisa Sofija. 3 marca, k Bolgarski kralj Boris je nocoj odpotoval iz Berlina Na poti ▼ Bolgarijo se bo jutri ustavil v Pragi 'n po setil predsednika republike Masarvka ki mu bo osebno čestital k njegovemu 83 rojstnemu dnevu Tukajšnji politični krogi pripisujejo temu posetu večji pomen ter nanovedujejo da se bodo v Pragi vršili tudi politični razgovori. Bolezen Titnl^sca Bukarešta. 3. marca č Čeprav zatrjujejo poslednje vesti da se je zdravstveno sta nje zunanjega ministra T'tulesca znatno po pravilo je dunfiski sneciaHst dr Neumann odgndil svoj odhod iz Bukarešte KraM Ka rol ga je prosil, naj mu podrobno poroča o zdravstvenem stanju Titulesca. Italijansko povabilo DoilSussu in Gombosu Konferenca Dollfnssa, Gombosa In Mussolinija v Rimu bo od 14. do 16. marca Rim, 3. marca. g. Uradno objavljajo, da bosta madžarski ministrski predsednik Gombos ter avstrijski kancelar dr. Doll-fuss dne 14. marca oficielno posetila italijansko vlado in ostala v Rimu do 16 man I Dunaj, 3. marca. g. O povabilu Dolifus sa in Gombosa v Rim doznava vaš poročevalec od oficiozne strani: Se včeraj se je zdelo, da bo rimska vlada odgodila povabilo na 1 I icjši čas Ker pa je madžarska vlada sporočila, da so priprave za Gombosov poset končane, je Mussolini včeraj po italijanskem poslaniku povabil tudi dr. Dollfussa v R m. Rimska pogajanja bodo v prvi vrsti posvečena gospodarskemu sodelovanju Italije, Avstrije in Madžarske, priznavajo pa, da bodo razpravljali tudi o skupnem postopanju v političnih vprašanjih. Budimpešta, 3. marca. č. Ker bodo rimski razgovori zelo obsežni, ni izključeno, da bosta Gombosa spremljala v italijansko prestolnico tudi zunanji minister Kanva In šef političnega oddelka madžarskega zunanjega ministrstva Gabor Apor. Gospodarski krogi napovedujejo, da po šel v Rim tudi kmetijski minister Kallay Gospodarski razgovori v Rimu se bodo nanašali pred vsem na izvoz madžarske p?enice in drugih poljedelskih pridelkov v Italijo. Francija za avstrijsko neodvisnost Paril, 3. marca. d. V zborničnem zunanjepolitičnem odboru je podal včeraj zunanji minister Barthou obširen ekspoze o francoski zunanji politiki, v katerem se je podrobno bavil tudi z avstrijskim vprašanjem. Pri tem je poudarjal, da se vodi avstrijska politika Francije v tesnem soglasju z Malo antanto in Poljsko na eni ter Anglijo in Italijo na drugi strani. Anglija je v resnici izrazila svojo pripravljenost za podporo avstrijske demarše v 2enevi Tudi Italija traja očitno nemško propagando proti Avstriji, vendar pa se v razorožitvenem vprašanju kljub temu zavzema za enakopravnost Nemčije. Tri velesile so poaaie skupno izjavo o potrebi ohranitve avstrijske neodvisnosti. Francoska politika se ni iz-rremenila in temelji slej ko prej na načelu izpolnjevanja sklenjenih pogodb. S poudarkom je zunanji minister Barthou izjavil, da je Francija odločena skrbeti za neodvisnost Avstrije. Po njenem mnenju mora pri tj avstrijsko vprašanje v mednarodno razpravo. doč:m ga skuša Nemčija predstavljati kot notranjo politično zadevo. Francija Je proti restavraciji Habsburžanov, m v tem pogledu se strinjajo njena nazi-ranja z mnenjem Anglije, Male antante in podpisnikov balkanskega pakta. Zunanji minister Barthou se ie nato bavil z razorožltvenim vprašanjem, predvsem pa s svojimi razgovori z Edenom. Izjavil je, da bi imel angleški načrt za posledico premoč Nemčije v topovih in tankih, njeno oborožitev in razorožitev Francije. za primer oboroženega spora niso predvidena nobena sankcijska jamstva, zgolj možnost •konzultiranja pa ne zadostuje. Barthou je poudarjal, da je svaril tudi Edena pred nevarnostjo, ki bi jo pomenila oborožitev Nemčije za Anglijo. Angleški nasvet Habsburžanom Bruxelj, 3. marca d Iz krogov, ki imajo ! zveze z gradom v Steenockerzeelu, se čuje. ; da je bil habsburški nadvojvoda Oton pol-| uradno obveščen iz Londona, da Anglija i zaradi nevarnosti evropske vojne v seda ' njih okoliščinah ne bi mogla dopustiti obnove avstrijske monarhije. Amerika za svetovni pakt o nenapadanju Svetovna pogodba o nenapadanju naj bi se sklenila na posebni konferenci — Misija Normana Davisa v Evropi Naši kraji in Ifudje Spominu Josipa Jurčiča Ob devetdesetletnici njegovega rojstva Pisatelj Josip Jurčič, ki bi danes doživel redko, vendar pa še vedno mogočo starost devetdeset let, počiva že 53 let v grobu. Umrl je potemtakem kot »edem in tridesetleten mož. Kakšen izjemen primer ie glede tega med slovenskimi književniki Luka Svetec! Oglasil se je v našem slovstvu že dolgo pred Jurčičem, in vendar je smel, star kakor svetopisemski očak, blagosloviti Jugoslavijo. Tudi Josipu Stritarju, Jurčičevemu rojaku in literarnemu učitelju, je bila usoda milejša: spominjamo se še ganljivega prizora na mariborski postaji, ko se je ob vzklikanju množice, ves siv kakor patriarh, za večno vračal v svobodno domovino. Ah, če bi bil Jurčič notar kakor Svetec ali profesor kakor Stritar! Toda mož ni mogel in ne umel napraviti kariere. Se kot gimna-zijalec se je vzdrževal z Janižečevimi honorarji: Dotlej ie postal profesionalni Portret Josipa Jurčiča, delo pok. prof. Franketa, last uredništva »Jutra« časnikar. V sedemdesetih letih, na pri-mitivni stopnji našega tiska, ki se je tesnil v neprijaznih političnih razmerah in ob nizki nakladi samo životaril, je bila Jurčičeva odločitev vprav usodna zanj. Izčrpavajoče, nemirno, obenem pa slabo plačano žurnalistično delo, združeno z gostilniškim življenjem samca, ki s? ni mogel ustanoviti svojega doma, je zlomilo Jurčičevo že od narave nič kaj trdno zdravje. Za.o je moral tako zgodaj v grob. Za njim je ostalo sorazmerno obsežno delo, ki ie delno še dokaj mladostno, delno neodvisno in neopiljeno: plod naglice in preobloženosti s poklicnim garanjem. Vzlic temu pa so Jurčičevi spisi poleg nekaterih Levstikovih sestavkov najboljša slovenska proza, kar smo jih imeli do osemdesetih let. Ti spisi so oplodili Kersnika in vpMvali bol] ali manj na vso našo realistično prozo do Moderne. Četudi so celo njegovi največji spisi, kakon n. pr. roman »Deseti brat«, marsikje šibki in ne do gnani, so vendar tudi danes več kakor plast potiskanega papirja, ki po nji rijeio samo književni zgodovinarji. Ostali so duševna hrana širokih množic — »e tistih v mestih, ki hlastajo po najnovejšem knjižnem blagu, marveč ljudi, ki^ si izposojajo praznično štivo v podeželskih knjižnicah in ki še prebirajo knjige s srcem. Vendar pa je Jurčič več kot tako zvani ljudski pisatelj: njegovo delo je postalo za našo slovstveno umetnost klasično; k njemu se mora prej ali slej vrniti vsak prijatelj domačega slovstva, kakor da se vrača v svojo slovstveno domačijo. Nekateri njegovi spisi sodijo med najznačilnejše umotvore v naši književnosti. Ko je Jurčič pisal svoje romane m povesti, je ime! v slovenski književnosti za seboj samo Prešerna, ob strani pa Levstika in Josipa Stritarja. (Kaj so mu mogli nuditi ostali naši poizkusni pisatelji?). Njegovo pisateljevanje je sploh bilo izreden pojav. 2e kot gimnazijec je spisal ček) vrsto dobrih povesti, med njimi »Spomine na deda«, »Jesensko noč med slovenskimi polharji« m zgodovinsko povest »Jurij Kozjak«. Z »Desetim bratom« je kot devetnajstletni mladenič podaril Slovencem prvi tto- venski izvirni roman. Tudi v tujih slovstvih najdeš malo primerov tako resnega zgodnjega ustvarjanja. .Gustave Flaubert je skušal — po krivici — zatajiti literarne proizvode, ki jih je spisal približno v tej starosti, Jurčič pa je dal Slovencem roman, ki se ga ni mogel pozneje sramovati ne on ne naš narod. Njegovo zgodnje literarno delovanje je tem pomembnejše, če upoštevamo Macuula-yeve izkušene besede, da mladeniči pi-šeio samo dobro liriko, medtem ko je za dobro prozo treba zrelosti in življenjskih izkušenj. Umljivo je, da devetnajstletni avtor prvega slovenskega romana ni mogel pisati tako, kakor so ob tem času ustvarjali zrelejši pisatelji pri narodih z obilnejšo slovstveno tradicijo. Mladi Jurčič je imel svojega mentorja v Levstiku, epičnega vzornika pa v Walterju Scottu, izrazitem pripovedniku angleške romantike. Scottovi spisi so prav tedaj z običajno zamudo postajali priljubljeni v naši kulturni provinci, na obodu velikih duhovnih pojavov in gibanj tedanje dobe. Zato se je Seat t zdel nov in neprekosljiv vzor. Pod umetniškim vodstvom tega epika škotskih gora in starih gradov z njih srednjeveškimi legendami, ie Jurčič doživljal svojo Dolenjsko in skušal iz njene preteklosti in sedanjosti. posneti snov za izvirne slovenske romane in povesti. Kersnik se je že učil pri Tolstem in Turgenjevu, mladi Jurčič je še tičal pri Scottu. Takrat, ko smo Slovenci dobili po zaslugi mladeniča svoj prvi izvirni roman, so imeli Francozi že šest let modernejšo obliko romana v »Gospej Bovaryjevi«, delu starejšega Flauberta, da ne omenjamo tedaj že 23 let stare, vendar pa v sodobnem svetu neumeva-ne mojstrovine Fr. de Stendhala »Rdeče in črno«. Leto dni po prvem slovenskem romanu je Tolstoj pričel pisati svojo epopejo »Vojna in mir«, Dos to-jevskii pa je bil 1. 1863. že dve leti avtor romana »Ponižani in razžaljeni«. Največji prednosti, ki dajeta pisatelju Jurčiču še danes posebno mesto med slovenskimi pripovedniki, sta njegova povezanost s kmečkim ljudstvom in njegov jezik. Kakor Levstik, je -bil tudi Jurčič pristen Dolenjec, ki je vzlic vsem vplivom podajal v svojih spisih pravo bitje in žitje dolenjskega človeka in risal preproste, a učinkovite podobe dolenjske pokrajine. Njegovi najznačilnejši spisi, pa naj gre za »Jesensko noč med slovenskimi polharji«, za »Domna«, za » Desetega brata« ali za kaj drugega, iz puh te vajo še danes prijetni vonj domačnosti, ki ga občutimo kdaj pa kdaj kakor iz šopka ovenelega rožmarina v starem družinskem albumu. Jurčič je ustvaril nekoliko resnično naših tijvov tudi tam. kjer je bil epigon tujih mojstrov, jn ti tipi in značaji so vsi po vrsti posneti iz kmečkega življenja in daždv-ljeni v svoiskem pokrajinskem okviru Dolenjske. Zato je bil Jurčič naroden pisatelj v najboljšem pomenu in ta častni vzdevek mu ostane trajno. Njegov jezik se ni bogatil in krasil iz slovarjev, marveč naravnost, brez posredovalcev, iz ljudskega besedišča. Tedanjemu slovenskemu pisatelju je bilo to lažje kakor današnjemu, saj v Jurčičevem času Slovenci skoraj nismo imeli svojega narodnega meščanstva in se je moral slovenski izobraženec naj-? pogosteje stikati s kmetom. Posledice tega stalnega in neposrednega sožitja s kmečkim ljudstvom so bile blagodejne, in samo tako je mogla slovenska literatura pripraviti tla poznejši Moderni, ki je izpilila besedno bogastvo našega jezika in mu dala oni blesk, kakor ga razodevajo spisi odnosno prevodi O. Župančiča, Vlad. Levstika in drugih. Kajpak, iurnaMstika, ki ni nikdar posebno ugodna za razvoj dobrih stilistov in za jezikovno izpiljenost, je tudi Jurčiču neizprosno kvarila slog in jezik. Nekaj so Dri vsem še doprinesli vplivi njegovega bivanja na Hrvaškem. Vzlic temu pa ima Jurčičev jezik tudi za današnjega čitatelia toliko barve in soka. da lahko še vedno zajemamo iz zakladnice njegovih besed in metafor. (Glej o tem razprave dr. Breznika v »Domu in svetu« in članka dr. A, Debeljaka in prof. St. Bunca v najnovejšem 2isu). Josip Jurčič je svetlo ime iz naše slovstvene tradicije, napol romantik, napol realist, kakor morda vsak korenit in pomemben duhovni stvarjalec z naše narodne njive. — Ce se spominjamo devetdesetletnice njegovega rojstva, ni to samo zaradi tega, da bi hoteli v tej težki dobi prižgati spominsko svečo na grobu enega izmed naših nadarjenih in poštenih kulturnih delavcev 19. stoletja. Devetdesetletnica je veža stoletnice, in kakor smo dcs'oino oočastili stoletnico Levstikovega rojstva, se moramo pripraviti tudi na Jurčičevo stoletnico. Ne dvomimo, da se bo dotlej kompletirala in dovršila končna, kritična izdaja Jurčičevega zbranega dela (Tiskovna zadruga). Morda bo Jurčič, pisatelj prvega slovenskega romana, dobil vsaj za to priliko na reprezentativnem mestu spomenik, dasi je ž njimi naš narod dokaj skop: iz previdnosti bolj kakor zaradi nerazumevanja. Jurčičev kraj je že ob devetdesetletnica dal hvalevredno izpodbudo in razveseljiv primer pie-tete do avtorja »Desetega brata«. V današnjih dneh, ko se zdi, da so ljudje prisiljeni misliti samo na zadeve materialnega življenja in odlagati vsako idealno prizadevanje v »boljše čase«, ima volja Dolenjske, da časti svoje in naše pisatelje, še večjo vrednost, kakor bi jo bila imela v časih, ki o njih samo še sanjarimo. —" Z ZlZlZlZ Pogled na Muljavo (Foto Dušan Ribnikar, vzeto iz revije »življenje in svet«) stvom tvojega dirigenta g. Sultgoja v kratkih letih opravili ogromno umetniško delo. Njim gTe zasluga, da je slovenska in jugoslovenska mladinska vokalna kultura prodrla daleč preko naših meja, oni so v inozemstvu pred glasbenim občinstvom, kakršno imajo češkoslovaška mesta in Dunaj, priborili nam in naši pesmi častno ime Se večja zasluga trboveljskih pevcev in njihovega dirigenta pa je, da so njihova žilava delavnost in njihovi zmagoviti uspehi oživili gibanje mladinskih pevskih zborov pri nas in sprožili plodovito produktivnost v mladinski glasbeni literaturi. Njihova neposredna zasluga je tudi, da je dolgo pričakovana mladinska glasbena revija »Grlica« zagledala luč sveta in »Grlica« se že na začetku svojega izhajanja po kvaliteti lahko meri z vsako slično revijo v tujini. hran Skusek - 801etnik Ljubljana, 3. marca. Jubilantov je mnogo in smo vajeni, da jih tudi javno pohvalimo. Mnoge po zaslugi dela, nekatere pa-zaradi častitljive starosti, ki so jo doživeli. Med prve moramo šteti g. Ivana Skuška. znano ljubljansko korenino, ki to nedeljo dapolni svoje 80 leto, še vedno čil in veder. Rodil se je v Rade- SMEMU SE BOSTE NflŠIM CENAM FOTO: Kaseta 6.— fotoalbum . . „ 3.— Sok za stojalo „ 3.— Zahtevajte flnnes IzlSM brezplačni: »PRTLOZNOSTNI FOTOCFNIK« DROGERPA „ GREGORIC LJubljana Pie&ecuora i. im Pisateljeva rojstna hi&a na gfiča nad Muljavo (Foto Dušan Ribnikar) Iz »žiSa« Prodava rojstnega dne prezidenta Masaryka Ljubljana, 3. marca Kakor vsako leto, i merava tukajšnja Jugoslov.-češkoslovaška liga tudi letos dostojno proslaviti rojstni dan prezidenta bratske češkoslovaške republike, dr. T. G. Masaryka. Letos je proslava tem pomembnejša, ker slavimo 84 letnico častitljivega prezidenta in se obenem spominjamo 15 letnice njegovega izvrševanja prezidentske funkcije. Letos je JC-liga pripravljala proslavo skupno x Narodnim gledališčem. Na programu je bila premiera Smetanove »Libu-še«. Zal da so glede te opere nastopile v zadnjem trenutku neke ovire, zaradi česar so premiero odgodili. V sredo, dne 7. t. m. < zvečer, bo v operi slavnostna predstava i Janačkove »Jenufe«, ki bo veljala kot pro- j slava 841etnice prezidenta Masaryka. Upa- . mo, da se bodo te<»a dne zbrali v gledali- I šču vsi, ki se zavedajo, da moramo v tem ! času bolj kakor kdaj poprej manifestirati j jugoslov. češkoslovaško vzajemnost ln ; bratstvo. i Občinstvo opozarjamo, da si ob pravem času rezervira sedeže. Manifestativna revija mladinskih pevskih zborov Ljubljana, 1. marca V kratkem času »o Trboveljski slavčki preživeli toliko plodnega življenja, da so si že izvojevali pravico do jubilejnega slavja. Ob priliki letošnjega velesejma bo prvak slovenskih mladinskih zborov imel v Ljubljani svoj stoti koncertni nastop. Po »Učiteljskem tovarišu« je vodstvo trboveljskega zbora povabilo na sodelovanje vse druge mladinske zbore v dravski banovini in vabilu se jih je odzvalo okrog 20. Vsak zbor bo na koncertu nastopil z dvema točkama, vsi skupaj prav tako z dvema. Ta velika prireditev, ki bo nekakšna manifestativna revija slovenske mladinske vokalne glasbe, za katere živahen razmah v zadnjih letih je dal pobudo predvsem pojav Trboveljskih slavčkov, in ki bo pri nas prva te vrste, se bo vršila v nedeljo dne 3. junija v veliki unionski dvorani. Sodelovanje 20 mladinskih zborov na enem koncertu je za naše glasbeno življenje dogodek, kakršnega ie nismo bili deležni. Tako številen odziv na vabilo Trboveljskih slavčkov priča o tem, da zbor iz Trbovelj ne uživa najlepših simpatij samo pri glasbenem in pri najširšem našem občinstvu, temveč da mu tudi vsi slovenski tovariški zbori priznavajo ceno, ki mu gre. Saj pa so Trboveljski slavčki pod vod- naše pravne fakultete. V preteklem letu se je tiskalo 800 izvodov Zbornika, a od teh je bilo predanih 410; 80 do 90 izvodov je bilo razposlanih v zamenjavo. Državna podpora za Zbornik je znašala preteklo leto le 2000 Din, od društva pa je prej-a fakulteta za Zbornik okroglo 12000 Din. Stroški za Zbornik so pa znašafi 22.300 Din (tiskarna 16.300 Din. honorarji 6000 Din). Tozadevni uspeh društva je torej precejšen, ker se je prejšnja leta prodalo le pičlo število Zbornikov, od letnika VI. n. pr. le 58, od letnika VII. pa le 42 izvodov. Kakor je videti, je našlo društvo že prvo leto precej odziva med pravniki To kaže, da se pravniki zavedajo dolžnosti, ki jo imajo do lastnega naroda in do svojega najvišjega kulturnega zavoda. Vendar smo v tem pogledu še da'c\ za beograjsko univerzo ki šteje veliko število mecenov in ki je postala ravno zaradi njih velika in bogata. Pri volitvah je bil izvoljen stari cdbor. Za predsednika je bil vnovič izvoljen Ivan Vrančič. predsednik apelacijskega sodišča; za podpredsednike: dr. Janko Zirovnik, predsednik odvetniške zbornice; dr. Otmar Pirkmajer pomočnik b | a: dr. Andrej Ku-nar, predsednik notarske zbornice; dr. Ivan Slokar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke; za tajnika: dr. Avgust Mun-da namestnik višjega državnega tožilca; za blagajnika: dr. Rudolf Sajovic, sodnik apelacijskega sodišča, ter dekan pravne fakultete dr Milan Škerlj. R->zen tega so bili izvoljeni vsi ostali odbe f liki in drugi funkcionarji. Društvo Je sklenilo na predlog g. poPolitika« začela svoje poročilo o tem nenavadnem občnem zboru: »Nekaj preko 50 žena se je zbralo v neki visoki zgradbi na Zelenem vencu. Bile so sk-oraj vse lepe žene, skrbno našminkane in ondulirane, elegantno oblečene. To je bilo pred 6. uro zvečer. Ponoči po 10. uri pa so iz poslopja prihajale iste žene, a jih je bilo težko spoznati. Videio se je, da so v tej hiši nekaj hudega doživele. V poslopju na Zelenem vencu je zdravniška zbornica in zdravniško društvo. Vse te žene, ki so se v tej hiši mudile polne štiri ure, so zdravnice. V hiši v tej dobi ni bilo nobenega bolnika, žene zdravnice se torej niso mudile in mučile v svoji poklicni dolžnosti. Bilo je samo zborovanje — društva zdravnic.« ♦ Z delovanjsm češkoslov-Jugoslovenske lige v Brnu, ki je ena najdeiavnejših lig v vsej republiki, nas seznanja pravkar izi-šlo četrto letno poročilo (Vyročni zprava). Brnska liga namreč poroča o svojem delovanju v posebnih lično opremljenih brošurah. Letopis braskih prijateljev Jugoslavije vestno beleži vse tisto drobno, vendar pa za ureditev stikov med čehoslovaki in Jugosloveni pomembno delo, ki so ga izvršili v letu 1933. članek našega dobrega znanca g. Balatke »Brnsko deželno gledališče in njegovi stiki z jugoslovensko kulturo« priobčimo ob prvi priliki v izvlečku, letno poročilo tajnika lige g. Janka govori ined drugimi o izletu naših braskih prijateljev v Jugoslavijo, o koncertu »Trboveljskega slavčka«, o obisku elektrotehnikov iz Ljubljane, o tečajih iz srbohrvaščine itd. Brnska liga je vzdrževala prijateljske stike tudi z moravskimi Hrvati, šteje 622 članov, kar je zelo lepo število; naj bi si ga vzela k srcu Ljubljana, ki bi lahko dala tukajšnji ligi najmanj 500 članov. Predsednik čj-lige v Brnu je honorarni ju-goslovenski konzul g. inž. Vladimir Filku-ka, em. redini profesor tehnične fakultete v Zagrebu. Prejšnji dolgoletni predsednik brnske lige g. inž. V.Hlavinka je bil izvoljen za častnega člana. »Vyročnl zprava« pričuje o živahnem in mnogostran-skem delovanju brnske ČJ lige •— delovanju, b kateremu ji lahko samo čestitamo. V kavarni se obvarujete najlažje nahoda, influence in bolezni grla, če uporabljate redno okusne ANACOT PA-STILE. ♦ Jugoslove.nsko-bolgarski »Balkan-film«. Jugoslovenski prosvetni film je z bolgarsko kulturno skupino »Raketa film« sklenil dogovor o proizvajanju filmov, ki bodo propagirali lepoto in kulturo jugoslo-venskih in bolgarskih krajev. Po dogovoru je osnovan »Balkan film« s sedežem v Beogradu. To ustanovo vodi petčlanski odbor. Dva člana delegira naš prosvetni film, dva člana pa bolgarski »Raketa film« in si potem ta četvorica izbere petega člana, ki predseduje odboru. Ta odbor bo dajal ustanovi idejno smer, brigal pa se bo tudi za stroške, ki bodo sporazumno razdeljeni. Filmska ustanova bo v kratkem pričela poslovati ter bo izbirala •motive iz naših in bolgarskih krajev, sestavljala filme s pomočjo naših in bolgarskih umetnikov, tako da bodo prišli do izraza bolgarski ln jugoslovenski kraji ter narodni živelj od Črnega do Jadranskega morja. Da! pritvrdklj. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška in dečja oblačila. ♦ 25 letnica akademskega društva »Jugoslavija« v Brnu. Dne 7. t. m. bo Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu praznovalo 25 letnico otstoja Ob tej priliki priredi v dvorani češke tehnične visoke šole slavnostno zborovanje, zvečer pa koncert s sodelovanjem gdč. Anite Mezetove, Josipa Križaja, Moravskega kvarteta in pevskega zbora »Jugoslavije«. Pokroviteljstvo te slavnosti sta prevzela Nj. Vel. kralj Aleksander in prezident Masaryk. »Jugoslavija« bo proslavila svoj jubilej tudi z izdajo almanaha. • Predavanja ZKD iz Ljubljane. Sokol Ponoviče - Sava priredi 4. t. m. ob 8.3o predavanja profesorja 2. Stepišnika o kmetu v boju za ol«tanek. — Ljudska univerza v Kočevju priredi v nedeljo ob 11. dopoldn? pod okriljem ZKD predavanje o borbi za umetniško književnost. Predaval bo profesor e Ivan Kolar. Po predavanju ee bo predvajal kulturni film. — Vajenski dom prire- Razproiafa pohištva Hrastova jedilnica, damska spalnica, razne omare, kuh. kredenca, sveti, telesa, plin. štedilnik, hladilna omara, šivalni stroj, gramofoni. zastori. moderne preproge, razna oprema. Zelo ugodne cene. Ogled dnevno od 4.—6. pop. M. š. Gorupova 4-1., levo. 2770 di pod okriljem ZKD v nedeljo ob 10. predavanje o konservativnosti bosanskih muslimanov v izvrševanj j svojih verskih dolžnosti. Predaval bo g. Humbert Marjanovid. — Sokol v Tržiču priredi v ponedeljek ob 20. v Sokolski dvorani predavanje profceorja g. Kolarja o borbi za umetniško književnost. * OUZD razglaša r »Službenem lista banske uprave«, da je zaradi nerednega plačevanja zavarovalnih premij zašel v silne denarne težkoče. Ogrožena likvidnost OUZD ima neposreden vpliv na zdravstvene ustanove, zlasti na bolnišnice, ki eo danes bolj kakor kdaj prej odvisne od oskrbnin zavarovanju zavezanih bolnikov. Pa di ostalo gospodarstvo trpi zaradi tega, zlasti razni dobavitelji, kar povzroča še večji zastoj. V dobi največje socialne stiske ne sinemo na to zadevo eledati brezbrižno. Zavedati se moramo svojih dolaiosti nasproti so jinim ustanovami, ki so poklicane, da vršijo važne humanitarne naloge. Z rednim plačevanjem prepevkov ne bo samo omt>gc-o-mo dobro poslovanje urada in zdravstvenih ustanov, temveč se morajo tudi upravni stroški znatno znižati. ♦ Iz rudarske službe. Na lastno prošnjo Je bil po dovršenih službenih letih upokojen g. inž. Vinko Strgar, rudarski glavar v Ljubljani ♦ Pisatelj Jože Kostanjevec nas prost, da objavimo na tem mestu njegovo iskreno zahvalo vsem, ki so se ga spomnili ob njegovi sedemdesetletnici. ♦ Plače učiteljstvu za marc. Glede na vprašanja učiteljstva zaradi izplačila mesečnih prejemkov za marc Javlja sekcija JUU, da je intervenirala ter dobila pojasnilo, da bodo prejemki učiteljstvu do 10. t. m. izplačani. JUU sekcija za dravsko banovino. ♦ Pilotska šola »Aerokluba«. Aeroklub »Naša krila« v Ljubljani bo letos otvoril pilotsko šolo, in sicer za učence, ki imajo pri služenju v kadru pravico do dijaškega roka (to je s srednjo šolo, odnosno njim enako vredno šolo ali pa fakultetsko izobrazbo) in ki bodo v letu 1935. služili avia-cijo v vojski, brezplačno, za ostale učence in učenke pa proti nizki šolnini. Interesenti in interesentke naj se Javijo do 10. t. m. in zahtevajo razpis s pogoji in prijavni for-mular v tajništvu Aerokluba, Gradišče 7-1, Ljubljana. ♦ Velikodušni dar drnStvu slepih. G. Andrej Kovač iz Domžal je daroval Podpornemu društvu slepih v Ljubljani Kleinov aparat za slepe ter mnogo dobro ohranjenih not za klavir, zapuščino svojega ponesrečenega sina Janka, Društvo se darovalcu iskreno zahvaljuje. ♦ Iz naših mladinskih revij. »Nal rod«, ki mu je priložena poizkusna številka »Mlade Jugoslavije«, priobčuje v peti številki med drugim nadaljevanje povesti Kriste Hafnerjeve »šimnov Lipe« (z Ilustracijami M. Gasparija, Angela Cerkveolka vojne zapiske »Osias« (z ilustracijami Tineta Kosa), Franja čička domoznansko črtico iPukše in Pukšani«, H. Marjanovlča potopis »S podmladkom Jadranske straže na Krk«. Jadranskega »Kotorski upor«, Adama Milkoviča povest »Medved Markec« (z ilustracijami Janeza Trpina), Joža Herfor-ta »Pojoče nebo« ln razne krajše prispevke iz peresa Fr. Ločnikarja, fFr. Milčinskega i. dr. številka je obilno ilustrovana. — »Zvonček« prinaša v šesti številki Gustava Strniše povest »Kurent se je izgubil«, Vinka Bitenca pravljico »Ugrabljeni kTaljevič« 2ivojina Cvetkoviča črtico »Mati«, Lojza Zupanca »Mlinarja in šivavca«, prof. D. Volavška črtico »Kako je neznaten hro-šček pregnal prebivalce cele hiše«. Cvetka Golarja prireditev ruske narodne pravljice »Brat Ivan«, Viktorja Pirnata zbor »Mi smo čuvarji«, Arnošta Adamiča »Dečka iz sirotišnice«, Franja čička »Zgodbe o Tije-ku Kijeku« in mnogo drugega gradiva. Vsebino izpopolnjujejo slike. ♦ Kriza avtobusnih podjetnikov primorske banovine. Združenje avtobusnih podjetnikov za primorsko banovino je zborovalo v Splitu ter so funkcionarji ugotovili, da pomenijo nova davčna bremena propast vseh avtobusnih podjetij, ki so v primorski banovini še posebno potrebna. Ob zaključku zborovanja so izvolili šestčlansko depu-tacijo, ki bo položaj avtobusnih podjetnikov razložila najprej banski upravi in potem še na drugih merodajnih mestih. ♦ V Sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: okrajno sodišče na Brdu 90 Din, sre-sko načelstvo Prevalje 100, nameščenci sreskega načelstva v Kamniku 215, tvor-nica »Mirim« 500, sreski odbor RK v Svr-ljigu 200, načelstvo sreza dravograjske, ga v Prevalju 30, sresko načelstvo v Lju-boviji 103, občinska uprava Podravske Slatine 353, občina Gerovo 30, uprava »Ve-černika« v Mariboru 700 in ameriški Slovenci preko »Ameriške Domovine« v Cle-velandu 2500 Din. Srčna hvala!, ♦ Poučna razstava o reklami in propagandi bo v okviru letošnjega pomladnega velesejma od 30. maja do 10. junija v Ljubljani. Ta razstava bo prikazala način me-derne propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi pa bo priključena še specialna razstava jugoslovenskih plakatov. Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vsa podjetja, da čim prej pošljejo svoje plakate in reklamni material sploh. Plakati, vsaj po 2 izvoda od vsake vrste, naj bodo kaširani na kartonu, ostali reklamni material pa po možnosti že pripravljen v razstavni namen. Sodelovanje tvrdk na obeh razstavah bo brezplačno. ♦ Naseljevanje v južne kraje In dodelitev zemlje izseljencem. Od leta 1919. pa do konca leta 1930, je zaprosilo ogromno število ljudi in družin za dodelitev zemlje v južnih krajih naše države. Ker je zdaj še nad 15.000 prošenj nerešenih, je kmetijsko ministrstvo ukinilo rok za vlaganje prošenj in se te ne sprejemajo Tisti, ki so prošnje že vložili, se opozarjajo, naj počakajo do rešitve svojih prošenj in dodelitve zemlje doma in naj se nikar brez rešitve svojih prošenj ne priselijo v južne kraje, ker s tem motijo agrarne operacije V primeru samovoljne priselitve se bo prlselje nec izgnal domov brez pravice na pridobitev zemlje. Kdaj se bodo prošnje spet sprejemale, se bo uradno razglasilo Tisti, ki jim bo zemlia dodeljena, bodo točno obveščeni od agrarnega urada. ODDMEUA DO DNEVA SE BOLJE POČUTIM Od nas treh je najstarejša ROGAŠKA SLATINA, pa tudi midva nisva več mlada, dasi najina lica kažejo mnogo manj kakor pa izgledava. Temu mladostnemu izrazu se morava zahvaliti edinole temu, ker redno vsak dan pijeva Rogaško Slatino, ki skrbi za dobro presnovo ter za gorko in mladostno kri, kar se kaže tudi v gladki koži obraza in živih očeh. 1990 ♦ Smučarji, kam? Koča pod Bogatinom je stalno odprta in dobro oskrbovana, cene so najzmernejše. Na razpolago 25 postelj in sicer sta spodaj dve sobi, vsaka s štirimi posteljami, v jedilnici štiri postelje in v podstrešju skupno ležišče z 10 posteljami ter sobica za oskrbnika a tremi posteljami. Vsak obiskovalec koče pod Boga tinom uživa na želcznici po najmanj petdnevnem bivanju primerne ugodnosti. Zato voznih listkov ne oddajte. Vse potrebne informacije dobe obiskovalci v koči pod Bogatinom. Kar se tiče smučanja, pa Komna nudi vsem športnikom najboljše terene, tako za začetnike kakor tudi za najbolj ,drzne. Vsak si lahko v kraljestvu Zlatoro-ga izbere smuko po želji in znanju. Od hotela Zlatoroga si v štirih urah pod Bogatinom, .pot je lahka. Vsi obiskovalci, ki želijo noBače ali pa voz od pestaje Bistrice do hotela Zlatoroga, naj prej sporočijo na naslov Alojzij Stros, Stara FuZlna, Sv. Janez ob Boh. Jezeru, ki je oskrbnik in bo lahko vse preskrbel. V koči je tudi dober vodnik, ki vas povede v poljubne smeri Komne. Zakaj zapravljate brez potrebe? Oglejte si cene in kvalitete dežnikov in nogavic v prodajalnah tovarne VIDMAR, Ljubljana Pred Škofijo 19 in Prešernova ulica 20. 2763 ♦ Struga reke Zrmanje Je v spodnjem delu še vedno skoraj brez vode. Kakor znano, so strokovnjaki že pred tedni ugotavljali vzroke nenavadnega pojava, da je voda sredi zime prenehala teči, kar ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Tedaj se je ugotovilo, da so vrelci tako močno obdani z ledom, da prihajajo v strugo vedno manjše vodne količine, ki Jih potem struga popije. Led so sicer odstranili, vode pa je vendarle vedno manj v spodnjem delu struge na področju Mokrega polja ki Ber-venika. To je gotovo zaradi tega, ker je struga polna peska in ker najbrž vdira voda tudi v kake kotline pod strugo. V tem primeru bo pomagala edino le temeljita poglobitev struge. URAH - KREMA == ZA LICE Vas napravi lepšo in mlajšo. Dobiva se povsod. ♦ Poplave v Bosni. V četrtek Je reka Sa-na že tretjič letos Izšla iz struge ter poplavila velik del Prijedora. Pod vodo so bila vsa pota, v nevarnosti pa je bila na nekaterih mestih tudi železniška proga Prijedor-Bosanski Novi. Pri Brodu pa naglo narašča Sava in se Je na bosanski strani med Dubočcem in Brodom že razlila preko bregov. Jelas .polje je tudi večinoma poplavljeno ter so poplavo povzročili močno narasli potoki iz DilJ gore. Pri boleznih ledvic, seči, mehuria in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. ♦ Zastoj velikega lesnega podjetja zaradi zime. Velika žaga v Do4 uri Cene 4.—, 6.— in 8.— Din u— Ogromno zanimanje vlada za jutrišnji koncert Glasbene Matice, na katerem se bo izvajala obsežna Berliozova dramatična legenda za soli, zbor In orkester »Faustovo pogubljenje«. Zato naj oni, ki nameravajo posetiti koncert, kupijo vstopnice že v predprodaji. Na razpolago so še sedeži raznih vrst, predvsem pa je na razpolago dovolj stojišč. Berliozovo delo Izvaja preko 200 sodelujočih pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča Kot solisti sodelujejo Vera Majdičeva, Josip Gostič. Marjan Rus namesto obolelega Roberta Primožiča in Anton Petrovčič Orkestralni part izvaja združeni ljubljanski orkester Opozarjamo tudi na tekst »Faustovega pogubljenja«. ki je izšel v drobni knjižici ter se obiva v knjigarni Glasbene Matice In zve čer pri biljeterjih Resnici na ljubo moramo povedati tudi to. na nam ,1e odstopilo dvorano za ponedeljkovo izvedbo koncerta zaradi ljubeznive naklonjenosti vodstvo med-ia;odnlh rokoborb, ki jih aranžira ASK Primorje u— Drevl ob 20. v Sokolskem domu na Viču koncert pevskega društva LjublJan skega Zvona. RADENSKA MINERALNA VODA JE: 1. Najmočnejša natron-litijska voda Jugoslavije. Litij je glavni mineral za raztapljanje in izločanje sečne kisline iz telesa. 2. Najobilnejša voda Jugoslavije po količini vsebujoče ogljikove kisline, katera je panhormon krvi. 3. Edina min. voda Jugoslavije v kateri so najdeni in določeni težki metali, katere ima telo v krvi in so važni za zdravje. 4. Kadi o-aktivna. 5. Nenadkriljiva po svojem okusu ln kot krepčilo. 6. Zato je Radenska slatina tako dobra za zdravje in tako pitna! u— Fotopredaranje Karola Koraneka Vse fotoamaterjj bo gotovo razveselila vest, da priredi oo daljšem presledku znani odlični amater g. Koranek z Dunaja 7. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. Perutzovo !o-topredavanje. Predavatelj, ki je zadnja leta bival izključno v Švici, nam bo na podlagi 150 diapozitivov govoril o najnovejših fotografskih postopkih s pankromatičnim nega-tivskim materialom s posebnim ozirom na izdelke svetovno znane tvornice Perutz. Vsem so še v najlepšem spominu številni večeri, ki nam jih je pripravil g. Koranek s svojimi krasnimi slikami, bodisi z alpinističnimi predavanji pod okriljem T. K. Skale, ali pa e strokovnimi poučnimi večeri za amaterje. Opozarjamo že danes vse ljubitelje fotografije na to zanimivo prireditev, ki bo zopet pod okriljem T. K. Skale. Brezplačne vstopnice bodo na razpolago v vseh fototrgovinah. Modni atelje WV E1 A" ne dela od 5.—10. marca vsled poslovnega potovanja v Pariz Umrla je nad vse marljiva, delavna ln požrtvovalna, dolgoletna odbornica Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani ga. Ana Počkarjeva. Vabijo se vse sestre odbornice Ln članice društva, da se udeleže polnoštevilno pogreba, ki bo danes ob 16. iz hiše žalosti Sp. šiška, Podjunska ul. St 26. n— If krajevne organizacije JNS m. V. mestni okraj. Jutri bo ob 20. v Golobov} gostilni »Pri lokomotivi« v Frankopanski ulici skupna seja krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj in propagandnega odseka. Seja je nujno obvezna za vse odbornike in Člane propagandnega odseka. a— Ruska Matica sklicruie za nedeljo 11. t. m. ob 14. v prostorih ruske dijaške menze (Sentpetreka vojašnica) svoj redni letni občni zbor z obicainim sporedom. V primeru nezadostne udeležbe se bo vršil istega dne in istotam ob 15. pri vsakem številu navzočih sklepčni redni l^tni občni zbor. u— Združenje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana naznanja, da ima svoj 15, redni letni občni zbor v soboto 24. t. m. ob pol 20. v lastnem lokalu na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). u— Mornarska sekcija krajevnega odbora JS v Ljubljani priredi 6. t. m. ob 20. v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta, predavanje šefa meteorološkega zavoda v Ljubljani g. dr. Oskarja Reye o snovi »Moja pot na Spitzberge« s skioptičnimi slikami Vljudno naprošamo javnost, posebno člane JS, da se zanimivega predavanja našega uglednega znanstvenika v čim večjem številu udeleže. u— Trgovci iz ljubljanske okolice bodo Imeli redni letni občni zbor v sredo 7. marca ob 8. zjutraj v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva 27. Vabljeni so" vsi gg. trgovci, da posetijo zbor, u— Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani otvori trimesečni risarski ln praktični tečaj v torek 6. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Tečaj risanja bosta vodila znana strokovnjaka profesor Saša šan-tel in inž. Herman Hus, aranžiranje pa usposobljeni araažerji društva Kljub velikim stroškom je znižana šolnina in velja za oba tečaja skupaj 300 Din Informacije v trgovini pri »Soncu«, Pogačarjev trg. u —Predavanje za vajence. Danes ob 9.30 bo predaval v Vajenskem domu prof Mar-jaaovič o bosanskih muslimanih V torek ob 18.30 bomo pa slišali besede našega odličnega nacionalnega pobornika, prvega podstaroste SKJ Engelberta Gangla . Pridite VSi! Pučnikovi DAMSKI PLAŠČI SO POSEBNOST Nasproti kavarne Zvezda v Selenburgovi ulici Gospodom najelegantnejše obleke, površniki, trenchcoatl itd. po meri. 2780-a u— Akademija Pomladka JS na mestni ženski realni gimnaziji bo danes ob pol 18 ▼ Kazini. Prireditev je pod pokroviteljstvom župana g. dr. Puca in častnega da.mskega komiteja. u— Klub Primork. Mariji Veri, ki je živela kot mlado dekle na Tržaškem krasu, v počastitev njenega praznika namesto cvetja 300 Din revnemu kraškemu akademiku. u— »Ne poznam, — a ljubim Te« je moto marsikaterega, ki se zaljubi v dekle, ne da bi ga poznal. To se lahko zgodi še posebno, če je dekle tako fletkano kakor je Magda Schneider. Tokrat se je zaljubil naš znanec Willy Forst In še kako se je zaljubil! Tako, da sta na kraju prav zares vzela. Kako je vse to bilo, vam pokaže veleopereta, ki se predvaja v Elitnem kinu Matici u— »SOS — ledena gora« je gigantsko filmsko delo, ki nam pokaže boj človeka z naravo. Razkrije nam bajno lepoto Severnega morja in trpljenje, ki ga mora prestati polarna ekspedicija To delo je himna človeške volje, tovarištva ter ljubezni. u— »Champ«. Dolgo že nismo videli tako ljubkega filmskega dela, kakor je baš film »Champ«, ki ga predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici. Jackie Cooper je tako ljubek in možat, da ga more vzljubiti vsak- do. Ta film je malemu junaku ustvaril svetovno slavo. Naši malčki zro t njem imenitnega vrstnika. Predstava bo danes ob 11. u— železničarska sekcija krajevnega odbora JS v Ljubljani priredi 5. L m. ob 20. v bivših prostorih direkcije državnih železnic v Ljubljani članski sestanek, ki bo zvezan s predavanjem člana sekcije g. Rudolfa Strusa o mornariškem uporu v Boki Kotorski 1. 1918. Vstopnine ne bo. člani in prijatelji JS se vabijo, da se predavanja udeleže. u— Zveza gospodinj priredi ta mesec svoj drugi popoldanski šivalni tečaj za začetnice in za praktična ročna dela, (kvačkane rokavice, pletene bluze, otroške oblekce srajčke itd). Priredila bo tudi večerne ln dopoldanske šivalne tečaje za obleke. »Informacije v društveni pisarni na Bregu 8, vsak dan od 15. do 17. u— ženska sekcija krajevnega odbora JS v Ljubljani javlja članicam, da bo to pot seja izjemno v sredo 7. t. m. ln ne kakor običajno v četrtek. Vljudno vabljene, da se seje udeležite v čim večjem številu. Restavracija »Zvezda" Današnja specialiteta: Fini perutninski raguot v masleni pašteti. 2769 u— podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva na Viču priredi danes popoldne predavanje na prostem s praktičnim prikazovanjem obrezovanja in precepljenja drevja. Sestanek ob 15. pred šolo. Predaval bo g. Humek. u— Loterija na tramvajskih listkih. V preteklem tednu so zadeli vsak po 25 velikih steklenic rogaške slatine: ljubljanski zdravnik dr. D. š., Smerdelj Ivan, operater kina Kodeljevega, Blanc Jože, železniški uradnik, Poljanski nasip 32. u— Vlom v stanovanje. V stanovanje Matilde S. Za gradom 1 je vlomil te dni neki pohajač Odnesel Je zlato zapestno uro z zlato zapestnico, črno žensko obleko ter nekaj perila v skupini vrednosti 2000 dinarjev. Oglejte si pravkar došle, najnovejše OTROŠKE VOZIČKE pri S. REBOLJ & DRUG, Vošnjakova 4 (preje Cesta na Gorenjsko železnico) 2775-a u— Pobegla tatica školastika K. po poklicu šivilja, je že zgodaj zašla na kriva pota. Vdajala se je prostituciji in je tudi zbolela. Te dni je bila na zdravljenju v obči bolnici, pa je tudi tam našla priliko za tatvino. Vdrla, je v omaro strežnice Frančiške Kamnikove ter ukradla par visokih ženskih čevljev, vrednih 200 Din, nakar je iz bolnice pobegnila, školastika je bila že 12 krat kaznovana. u— Izsleden grešnik. Jože Benčan, bivši krojaški pomočnik, doma iz Preske pri Medvodah, je že v mladosti star, hud grešnik. Trinajstkrat je že sedel v zaporu, vendar ni imel nikoli volje poboljšati se. Njegova specialiteta so vlomi v stanova- PRIDE! S. 0. S. - ledena gora PRIDE! nja, ki jih pa v poslednjem času ni več izvajal v Ljubljani in okolici, kakor prej, marveč se je podal v Zagreb. Tam je rogo-vilil skoro leto dni in so ga varnostni organi izsledili šele sedaj. Včeraj so Beča-na pripeljali iz Zagreba v Ljubljano, kjer so ga izročili sodišču, da se pogovore o starih grehih, ki jih je zagrešil v Ljubljani. u— Aretacije vlomilske družbe. Beležili smo že, da je prišla policija na sled večji tatinski družbi, ki je vlamljala in kradla največ v ljubljanski okolici. Varnostni organi so aretirali doslej že 10 oseb, ki imajo vse na vesti težje grehe. V Rožni dolini je bilo izvršenih v preteklih tednih veliko vlomov v stanovanja. Kakor je ugotavljeno so bili na delu baš člani imenovane družbe. Udejstvovali pa se niso samo v Rožni dolini, marveč so posečali tudi Vič, šiško. Dravlje in pa vasi v širši okolici. Policija aretirance zaslišuje in je pričakovati, da bodo prišle na dan še razne zanimivosti. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo mazilo EN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah ln drogerijah po 10 Din. Samo te nekaj izvodov znamenitega romana »Prokletstvo je ostalo in se dobe pri upravi »Slovanskega Naroda« po znižani ceni Din 20.—. ve»za- no Din 40_ (s poštnino Din 3.— več). — Požurite se in obogatite svojo domačo knjižnico b pretresljivo himno materinske ljj-bezni. Danes popoldanski ples s poukom v Jenkovi šoli v Kazini od pol 4. do pol 8. Posebne plesne vaje vsak dan do 17. t. m. u— Dne 1. marca se je našel šal na Dunajski cesti. Dobi se v upravi »Jutra«. I ZVOČNI KINO MOSTE. Danes in jutri ob 8. dva sporeda Matura ljubezni Ramon Novarro in DOBRI VOJAK ŠVEJK — Saša RašUov Danes ob 3. samo * ŠVEJK«, ob pol 6. samo »MATURA LJUBEZNI« u— I. mednarodni pl<«ni turnir priredi Plesno športni klub dne 17. t. m. v Kazini. Vse informacije pri mojstru Jenku in v torek zvečei pri PSK v Kazini. u— Ensemble artistov, ki so bili v velemestnih večernih zabaviščih prava atrakcija in se je časopisje o njih izražalo nad vse laskavo, gostuje že nekaj časa v baru Odeon na Poljanski cesti. Atrakcijam, zlasti živahni lepi in ritmično tako sigurni Gerdi Fringsovi gre nedeljeno priznanje. Vse atrakcije so prvorazredne. Bravurozna je muzikalna dvojica, ki žanje sleherni večer od številne publike vso pohvalo. Ljubljana je, vsaj ponoči, samo na Poljanski cesti res velikomestna. Da bi bar Odeon imel le malo večje prostore. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: i. čas opazovanja 2 stanje barometra 3 temperatura. 4 relativna vlaga r %. 6 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1_10 7 padavine v mm. 8 vrsta padavin Temperatura: prve Številke pomeni> najvišjo druge najnižjo temperaturo 3. marca Ljubljana 7, 763.2, 1.4, 96, mirno, megla, 10 1.0, dež; Ljubljana 13, 762.0, 9.0 74, WSW1, 1, —, —; Maribor 7, 761.1, 2.2, 90, SW1, 0, 2.0, dež; Zagreb 7, 762.3, 3.0, 90, SSE1, 3, — —; Beograd 7, 762.9, 4.0, 80, SE4, 5, —, —■; Sarajevo 7, 765.2, —2.0, 90, mirno, 3, — —; Skoplje 7, 762.0, 8.0, 90, mirno 10, dež; Split 7, 760.5, 7.0, 80, ENE2, 0, 4.0, dež; Kumbor 7, 759.9, 7.0, 90, N2, 3, —, —; Rab 7, 764.2, 6.0, 90, NNE2. 3, —, —. Temperatura: Ljubljana —, 1.2; 12.0, —; Maribor 11.8, 2.0; Zagreb 14.0, 3.0; Beograd 16.0, 3.0; Sarajevo 13.0, —0.3; Skoplje 17.0, 6.0; Solit 15.0, 6.0; Kumbor 15.0, 6.0; Rab —, 6.0. Solnce vzhaja ob 6.87, zahaja ob 17.48. I Iz Celja e— NJ. Vel. kralj je poklonil celjski so-kolskl župni prapor. Celjska sokolska žu-pa je prejela obvestilo maršalata dvora, da je Nj. Vel. kralj poklonil celjski sokol-ski župi prapor. Slovesno razvitje novega prapora bo ob priliki župnega zleta 10. Junija v Celju. e— Danes ob 15. vsi v Mestno gledališč? kjer bodo celjski igralci pod vodstvom režiserja g. Kosiča uprizorili Golievo pravljično igro z godbo in petjem »Princeska in pastirček«. Orkester dirigira g. Segula. Obisk predstave priporočamo mladini pa tudi odraslim. Vstopnice se še dobijo danes pri gledališki blagajni. Predstava je izven abonmana. e— Troje zanimivih predavanj. Na Ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. univ. prof. dr. Lj. Hauptmann in Zagreba o podunavskih problemih. V okviru Savinjske podružnice SPD bo predaval v četrtek 8. t. m. ob 20. v risalnici deške meščanske šole g. dr. Brilej iz Ljubljane o bolgarskih gorah in bo predvajal lepe skioptične slike. Celjska podružnica Društva absolventov Jrž. trgovskih šol bo priredila pod okriljem ZKD v četrtek 8. t. m. ob 20. v predavalnici drž. trgovske šole skioptično predavanje o Franciji in njeni kulturi. Predaval bo g. prof. Prezelj iz Ljubljane. e— člani Vodnikove družbe naj poravnajo članarino za tekoče leto takoj v TuJ-skoprometnl pisarni pred kolodvorom. e— »Desetega brata« bodo uprizorili osmošolci danes ob 20. v Roblekovi dvorani v Žalcu, v petek 9. t. m. ob 20. pa v Mestnem gledališču. e— Socialno skrbstvo v okoliški občini. Socialni odsek občine Celje-okolica Je imel v sredo zvečer sejo, na kateri je razpravljal pereče vprašanje preskrbe brezposelna Največ preglavic povzročajo odseku brezposelni iz drugih občin. Dočim na kmetih primanjkuje delovnih moči, sili mnogo ljudi s kmetov v predmestne občine, kjer pričakujejo izdatnejše pomoči. Socialni odsek je sklenil, da ne bo izdajal legitimacij za brezposelne In podpor nobenemu brezposelnemu, ki ne živi vsaj že pet let v okoliški občini. Ta sklep je povzročilo dejstvo, da odsek ne dobi dovolj sredstev za podpiranje in zaposlitev brezposelnih Na predlog socialnega referenta g. Fr Wltavskega je bil osnovan pododsek, ki bo pregledoval nehegienična stanovanja v okoliški občini in prosil sresko načelstvo, da imenuje sreskega zdravstvenega referenta v ta odsek, ki prične takoj prepotrebno delo za očuvanje zdravja občanov. Javnost je naprošena, da sporoči temu pododseku higienično nedostatna stanovanja. e— Umrla je v petek v Celju (Kovaška ulica 3) v starosti 70 let zasebnica ga Katarina Skrinjarjeva, tašča odvetnika g dr. Fortunata Mikuletiča v Celju; pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V bolnišnici je umrla v petek 55 letna rudarjeva žena Marija Jakobova z Zg. Hudinje pri Celju. e— Splav se je razbil ob brvi pri parku. Včeraj okrog pol 10. dopoldne je zadel neki splav, na katerem so se vozili trije spla-varji, z vso silo v srednje polje brvi pri mestnem parku. Splav se je razbil ln se za-gvozdil pod brvjo, ki je ostala k sreči nepoškodovana. Splavarji so se rešili. Ostanke splava so pozneje potegnili iz vode. Nesrečo je zakrivila izredno gosta megla, zaradi katere splavarji niso pravočasno opazili brvi pred seboj. e— Dve nesreči. V petek je padlo pri delu v gozdu pri Jurkloštru drevo na 381et-nega delavca Andreja Stopinška in mu zlomilo desno nogo. V Višnji vasi je padla leto dni stara žagarjeva hčerka Stanislava 61-bančeva v spanju na vročo peč in se močno opekla po desni nogi. Ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 14.15 ln 16.15 ruski zvočni velefilm »Pot v življenje« ln dve zvočni predigri ob 18.30 in 20.30 ter Jutri ob 16.30 in 20.30 pa zvočna opereta »Dekle z dežele« in zvočni tednik. Iz Maribora a— V počastitev spomina dr. Jankoviča. Mariborsko zdravniško društvo je imelo v petek zvečer žalno odborovo sejo za pokojnim predsednikom g. dr. Jankovičem Seje so se udeležili skoro vsi odborniki in je navzočim podpredsednik primarij dr. černič orisal pokojnikovo delovanje in zasluge pri ustanovitvi mariborskega zdravniškega društva. Odbor je soglasno sklenil, udeležiti se polnoštevilno pogreba, ki bo danes ob pol 15 iz moške kaznilnice na Tržaški cesti na pobreško pokopališče V počastitev pokojnikovega spomina pa je odbor sklenil darovati po 500 Din mariborski dijaški kuhinji, Rdečemu križu. Društvu za proučavanje in za zatiranje raka ter Protituberkulozni Kgu Znesek se bo nabral med članstvom, primanjkljaj pa se bo kril iz društvene blagajne. a— Občni zbor mariborske protituber-kulozne liee. V petek zvečer je bil v dvorani OUZD občni zbor mariborske protl-tuberkulozne lige, ki ga je namesto odsotnega predsednika vodil poslevodeči podpredsednik prvi državni pravdnik g. dr Jančič lz poročil društvenih funkcionarjev je bila razvidna velika požrtvovalnost odbora in vsega članstva Zlasti kleno pa je bilo poročilo o akciji za azil za 'uber kulozne bolnike, ki ga je podal upravitelj okrožnega urada g Stenovec. Le malen kostni znesek še manjka do prvih 100 000 Din Pri raznoterostih so v stvarno debato posegli podpredsednik dr. Jančič, docent dr. Matko, občinski svetnik Grčar, predsednik društva hišnih posestnikov Meglič in drugi. Sklenjeno je bilo, da bo šel odbor v novem poslovnem letu s podvojeno požrtvovalnostjo na delo za čimprejšnjo realizacijo načrta azila, ki ni samo nujno potreben za mesto, marveč tudi za vso mariborsko okolico. a— Jadranska noč bo drevi ▼ vseh prostorih dvorane Uniona. Začetek točno ob 8.30. Spored bo zelo pester in bo med številnimi drugimi točkami tudi tekmovanje narodnihnoš. Vstopnina 10 Din, obleka promenadna. Drevi vsi na Jadransko noč! a— Včerajšnji živilski trg je bil zaradi lepega vremena dobro založen in obiskan. Kupčija je bila vse dopoldne zelo živahna Slaninarji so pripeljali 36 voz zaklanih prašičev, okoliški kmetje pa 18 voz poljskih pridelkov in 4 voze sadja. Živahna in dobra kupčija je bila tudi na kokošjem trgu kamor so prinesle kmetice okrog 2000 piščancev, kokoši, puranov, gosi in rac. Bogato založene so bile vse mesarske stojnice, na mizah pa se je Mariborčankam nudila bogata izbira razne zelenjave in sočivja. Cene blagu se niso spremenile izza zadnjega trga. Precej je bilo na trgu tudi mladih drevesc, ki so jih prodajali po 5 do 12 Din. a— Rojstva In umrljivost. V februarju je •bilo v Mariboru rojenih 72 otrok, in sicer 36 dečkov in 36 deklic. Umrlo je 99 oseb, od teh 50 moških Ln 49 iensk Pred oltar je stopilo 41 parov. a— Tujski promet. V mesecu februarju je bilo pri mariborski policaji prijavljenih 1315 oseb. Od teh ie bilo 3134 tujcev, in sicer 92 z Dunaja. 32 iz Gradca, 200 pa iz drugih mect. a— Dohodki mariborske carinarnice so znašali v februarju 4.690.884 Din, in sicer dohodki uvoza 4,671.643, dohodki izvoza pa 19.241 Din. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden kr. dvorna lekarna g. Vidmarja pri »A shu« na Glavnem trgu. a— Cerkveni rop. V petek zvečer staf se splazila v ruško cerkev dva neznana zli-kovca in odnesla iz tabernaklja dragoceni, 2000 Din vredni kelih. Tatvino je opazil včeraj zjutraj župnik in je prijavil zadevo orožnikom. Iz Loke $1— Krajevni odbor za zaščito zemlje priredi vrsto predavanj o plinski vojni, o obrambnih in zaščitnih sredstvih In o obrambi proti posledicam vojne. Prvo predavanje bo 11. t m. ob 9.30 v škofjeloški šoli. Omenjeni odbor pravi, da je nujno potrebno, da se široki sloji prebivalstva po-uče o grozotah vojne In o vsem, kar jim lahko služi, da se izognejo žrtvam v primeru nenadnega neprijateljskega napada. Ves svet se sicer trudi za mir. toda pripravljeni moramo biti že v mirnem času. Zavedati se moramo, da bo zaradi izrednega napredka v tehniki tudi civilno prebivalstvo izpostavljeno grozotam vojne. V korist prebivalstva samega je. da se tega predavanja udeleži v čim lepšem številu. Iz Tržiča e— Kopico nesreč je v zadnjem časni povzročil raz strehe padajoči sneg. Potrgal je električne žice, da so bili cedi predeli mesta dalj časa brez luči ln pogonske sile. Tudi kino ni mogel imeti vseh napovedanih predstav in trpi občutno škodo. Sneg je pobil dosti opeke in vse strehe brez izjeme bo treba temeljito popraviti. V Tržiču so hiše kar na kupu. Občinska uprava bo morala ukreniti, da bodo gospodarji napravili branilce na strehah, da se tako preprečijo strešni plazovi Iz Kamnika ka— Jubilej gospe Marije Vere navdaja tudi kamniško javnost z vsem ponosom in spoštovanjem do velike umetnice, ki je naša kamniška rojakinja. Kamničani jo imamo v hvaležnem spominu še izza njenega uspelega recitacijskega večera, ki ga je Imela kmalu po vojni v Čitalnici. Ob 25 letnici umetniškega delovanja gospe Marije Vere se pridružujejo številnim čestitkam tudi rojaki Kamničani z iskreno željo, da bi Jo mogli po dolgem času spet enkrat pozdraviti t svoji sredi! ka^— Z občinske »eje. Po proračunski razpravi te dni je občinski odbor razpravljal še o nekaterih drugih tekočih zadevah. Tako je izglasoval gostilniško koncesijo vdovi Mariji Lorbekovi, ki bo obratovala v nekdanjem Richterjevem lokalu na Grabnu. Neki siromašni družini je podelil podporo iz dr. Volkarjeve ustanove za ubožne porodnice. Stud. phil. gdč. Gabrijeli Man-kočevi Je zagotovil sprejem v občinsko zvezo v primeru, da si pridobi jugoslovansko državljanstvo. ka— K regulaciji Kamniške Bl*trtee. Sreski odbor za javna dela je postavil na prvo mesto izv/ršitev regulacije Kamniške Bistrice. 2e jeseni smo poudarjali, da preti velika nevarnost pred divjanjem Bistrice vsem industrijskim obratom, ki dobivajo vodni pogon iz bistriške struge. Ker je Bistrica na tolikih krajih porušila obrežje ln prestavila strugo. Je res nujino potrebno, da pričnemo resno »razmišljati o pametni regulaciji. Vsekakor pa so nujna ona dela, ki naj pomagajo vzdržati obrat v najbolj ogroženih industrijisklh podjetjih, ki so brez dvoma največji vir dohodkov za ubožno prebivalstvo kamniškega sreza. v vseh obratih, ki so navezani na vodno moč 1z struge Kamniške Bistrice, je bilo še v začetku februarja zaposlenih nad 2000 delavcev. Ti dobivajo letno nad 19 milijonov dinarjev Izplačanih delavskih mezd. Ker se z odlašanjem regulacije čedalje bolj bližamo nevarnosti, da bo to aH ono podjetje ob bodočih poplavah doletela huda nesreča, moramo zastaviti vse sile. da se zagotovi vsaj nekal sredstev za nekatera nahiuinej-ša dela. Flkupnl stroški regulacije Bistrice so preračunani na 15 milijonov, za prvo silo pa bi bil dobro došel vsak zmenek. Kakor smo že zadnjič poročali, so podjetja z veliko naerlioo pričela popravljati povzročeno .«kodo na svojih vodnih napravah, kolikor pač kdo more žrtvovati v tem hudem času. ka— Kino Kamnik bo predvajal danes ln lutri film Maratonski tekmeci CV zname-nlu Huberti O Predstave danes ob 16. ln 20 Predigra rvrJVii tednik. Iz Noveea mesta n— Obsodba babice. Pred dnevi se Je morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem babica M K. zaradi odprave plodu Že lansko leto Je bPa obsojena pred okrožnim sodiščem zaradi dveh sllčnih deliktov na eno leto zapora. Nastop kazni pa ti Je bil odložen neizvestno dobo Ta občutna kazen pa ni zaleeia in 1e M. K pretekli mesec ponovno Izvrgla tak čin pri neki mladi natakarici. Na talni rajjprnvi Je bila M- K. spet obsojena na eno leto ječe. Iz Litije i— Praktični pouk za naše sadjarje. Sreski kmetijski odbor, ki mu predseduje zagorski učitelj g. Lojze Kolenc, je sklenil, da bodo kmetijski strokovnjaki poučevali naše kmetovalce tudi s praktičnimi vajami. Te dneve bo obšel sreski kmetijski referent g. šušteršič kraje v litijskera <*coli-šb in bo v sadovnjakih poučeval saditev sadnega drevja, škropljenje, rez, gnojenje in vse ostalo, kar zanima naše sadjarje. Poučne ekskurzije se bodo vršile po naslednjem redu: jutri 5. t. m. ob 9. v drevesnici g. Načeta Strmljana v Tenetišah, ob 14. pa na vrtu g. Lambergarja Alojzija na Gradišču; v torek 6. t. m. ob 9. na vrtu g. Franceta Kržana v Gradcu, ob 14. pri g. Andreju Zupančiču v Hotiču; v »redo 8. t. m. ob 9.30 pri g. Koviču v Kresnicah, ob 13. pri g. Babniku Francu v Verneku; 10. t. m. ob 9. na vrtu pri g. učitelju Kolencu v Zagorju, istega dne ob 13. pri g. v o rte ju Ivanu v Potoški vasi; 11. t. m. ob 11. na vrtu g. župana v št. Lambertu. Praktični pouk bo odpadel v primeru slabega vremena. Ekskurzije bo marljivi sreski kmetijski referent g. šušteršič nadaljeval po vsem srezu. i— Ocenitev škode v Svibnem. Škodo, ki Jo je povročila prejšnjo nedeljo iskra lz lokomotive v Svibaem, je ocenila komisija pod vodstvom sreskega gospodarskega referenta g. Burnika. Posestniku g. Preglju Je pogorelo 4 ha gozda, na banovinskem veleposestvu Ponoviče pa 1 ha mladega gozdnega nasada. Iz ZaeartB s— Praznovanje pri rudniku se je spet pričelo. Prvo polovioo tega meseca bodo delali samo šest šihtov. z— Poslužite se nakaznic za miloščine, ki Jih je občinska uprava založila. Ob enem poziva občinska uprava trgovce in obrtnike, ki dajejo na te nakaznice blago, da nakaznice zamenjajo vsak mesec pri občinriki blagajni za denar. z— Pred razčiščenjem dražbene prodaje pod desetino vrednosti. Članek o tem, ki je bil priobčen predzadnjo nedeljo, je vzbudil tudi izven kraja pozornost Vložen je protest od strani lastnika. Dostavljamo še, da je bila neka stvar, vredna 1800 Din, izdražena zaradi nizke cenitve za 84 Din, kočija za 100 Din, težak voz za 50 Din, okrog 500 kg sena za 35 Din, pa še razne druge stvari prav za smešno ceno. Nedeljska »izjava« nekega obrtnika, da se ni okoristil, se bo sodno pojasnila. Iz Trbovel) t— Nova kajevna organizacija JNS. Ker Je ozemlje občine Trbovelj zelo obsežno, je organizacijsko delo močno otežkočeno. Da se temu odpomore, so se sestali pristaši JNS iz Retja in Bevškega in se dogovorili, da se ustanovi krajevna organizacija za ti dve naselji. Sestanek je bil v Sušnikovi gostilni v Retju. Poročali so gg. Mrnuh in Kušar lz Zagorja in Pleskovič iz Trbovelj. Po izčrpnem poročilu teh je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo gg.: Jurjevec Franc, Markovič Aloja, šmid Miloš, Goršek Avgust, Koren Miha, Črtane Franc, Tominšek Jože, Kačič Kari, Purkart Franc, Panko Jože, Kosmač Jože in Brinek Ivan. V odboru so zastopani vsi stanovi, najbolj pa delavstvo. t— Trboveljski slavčld bodo zapeli domačemu občinstvu danes 4. t. m. ob 16. v Sokolskem domu. Pridite! Prodaja vstopnic v naprej v podružnici »Jutra«. Strah pred boleznimi v ušesih Vsako Jesen ln tudi na pomlad pričnejo po mestih in deželi razsajati različni prehladi in epidemije, kakor angina, influenca, posebno pogoste so pa otroške bolezni ošpic«, difterija, škrlatica in druge, a najbolj se starši boje bolezni v ušesih, ki jih vedno smatrajo za smrtne. Zadnje čase je nastala prava panika in zato je prav, da je vodstvo Radia Ljubljane naprosilo prvega ljubljanskega kliničnega specialista za te bolezni dr. Janka Hafnerja, ki naj o teh boleznih s kli- ničnega stališča kot strokovnjak prav po domače pove, kaj je prav za prav na tej reči in v koliko je strah pred temi boleznimi v resnici ptemeljen Prav hvaležni smo, da se ie dr. Janko Hafner tej želji vse javnosti odzv&! sj\ bo predaval v radiu v sredo ob 18., ko bo «*idi povedal, da se nevarnost ušesnih bolezni po navadi mnogo preveč pretirava. Te bolezni so navadno posledica že zgoraj navedenih otroških bolezni in prehladov. a ljudje mislijo, da jih sploh ni mogoče odpraviti, češ. da bolniku zavre od bolečin kri v glavi Taka nesmiselna ugibanja bo predavatelj ovrgel, ko bo opisal, koiikor je za laika potrebno, sestavo ušesa in njegove funkcije, seveda pa tudi. kako obolenja nastanejo, kako se nam javljajo in kako jih spoznamo zlasti pa. kako pravi zdravnik te »bolezni uspešno zdravi in kako jih zdraviti ne smemo V duhu bomo videl, najrazličnejše operacije, ki so pri pravem zdravniku brez nevarnosti za življenje bolnika To potrebno predavanje bo gotovo potolažilo marsikatero preplašeno mamico in sploh vso našo javnost Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA—ČAJ—BAHOVEC. Pristen Je le, če nosi: 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC. LJUBLJANA 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijah, zavojček za Din 20.—. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: »PLANINKA — ČAJ - BAHOVEC" iz LJUBLJANE Reg. pod Sp. br. 76 od 5. H. 1932 Iz Hrastnika h— Občnega zbora NSZ se je udeležilo prošlo nedeljo v Sokolskem domu nad 200 članov, kar je zelo razveseljivo za naš kraj, kjer je bila NSZ pred letom dni še maloštevilna Zasluge pri tem razvoju imajo v prvi vrsti novi odborniki iz vseh treh industrijskih podjetij ter njihov duševni vodja g. Kušar. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen z malimi izpremembami prejšnji odbor. Ob zaključku so poročali o pokretu NSZ delegati iz Ljubljane in Maribora h— podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo danes ob pol 15. v deški šoli priredila predavanje g. Josipa štrek-lja, vrtnarskega nadzornika iz LJubljane o ureditvi domačih vrtov, o pridelovanju ze-lenjadi in o zatiranju vrtnega mrčesa. Predavanje bo zelo zanimivo in posebno poučno za delavske žene, ki imajo svoje male vrtičke. Podružnica je dobila pošiljko arbo-rina, ki bo razdeljena članom in tudi nečlanom v deški šoli. h— Ob slovesu odličnega javnega delavca. Na lastno prošnjo je bil premeščen v Ljubljano železniški uradnik g Janez Kušar. Med svojim službovanjem v Hrastniku se je odlikoval kot vnet sokolski delavec in je tudi ostalo nacionalno delo v dobi dveh let njega sodelovanja zelo poži-velo. Po njegovi iniciativi sta bili ustanovljeni krajevni organizaciji strelske družine in Narodne odbrane. Tudi NSZ je po njegovi zaslugi nenavadno napredovala. Vzornega delavca in iniciatorja bodo narodni krogi zelo pogrešali. Hudo je slovo od njega, želijo pa mu vsi na novem službenem mestu vsestranske uspehe. h— Občni zbor Narodne knjižnice (poprej Narodne čitalnice) s sedežem v Sokol-skem domu se je vršil v petek v društvenem prostoru. Po ugodnih poročilih posameznih funkcionarjev so bile volitve odbora. Ker je dosedanja predsednica šolska upraviteljica ga. Hermina Lunderjeva zaradi težke obolelosti odložila to mesto. Je bil izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik g. Ferdo Roš, za podpredsednico pa učiteljica gdč. Ema Zamejičeva, v nadzorni odbor pa učiteljica gdč. Polda Logarjeva. Ostale funkcije so pa obdržali prejšnji odborniki. Med drugim je bilo sklenjeno poslati odstopivši predsednici ge. Lundrovi zahvalo za njeno plodonosno dolgoletno delovanje. h— Kino Sokol oo predvajal danes opereto »Velikanska ljubezen« in tednik Iz Laškega 1— Proračun sreskega cestnega odbora. Načelstvo ereskega cestnega odbora ie pripravilo proračun za 1. 1934—1935. Celotne potrebščini eo določene na 2,926.568 Din. K temu bo ceetni odbor prispeval iz svojih rednih dohodkov na podlagi 43odstotnih do-klad k državnim neposrednim davkom 1,292.202 Din, ostanek pa se bo kril iz ba-novinskib dotacij. Bodoči proračun je višji od tekočega za okroglo 1,100.000 Din. Do-klade so lani znašal3 15 °/o. V>e<č razlogov je. da ie načelst.vo bilo primorano k takemu povišanju proračuna Velike poplave v 1. 1933. so napravile škode za preko 200.000 Din, banovina pa že dv> lati ne da niti polovice onih prispevkov, ki so bili določani v preteklih proračunih in s katerimi je sreski odbor računal. Na dolgu je okrog 900.000 Din. Načelstvo je moralo zaradi t»-ga vnesti vse neplačane račune iz preteklih let na nov proračun, prav tako pa še neko staro posojilo v znesku 250.000 Din. Vrhu tjga se ie cestni odbor pri proračunu za 1. 1933—1934 ravnal po dobljenih navodilih ter upošteval skrajno štednjo, navzlic temu pa še ni počival rdeči svinčnik. Ako ee bo tudi letos predlagani proračun reduciral zaradi nepoznavanja naših terensko tako težavnih prilik, bodo naše ceste še nadalje propadale. Nima zavidanja vrednega mesta načelstvo cestnega odbora, na drugi strani pa se tudi delavcem in doba vitel iefichuji«, ki se najlepše odražajo od temnih oblek (srednja skica zgoraj). Svilena garnituira ima često obliko nabrane »vratne rute po bidermajerskem vzorcu. K ruti spada šopek umetnih cvetlic ln v s-redi prevezani balonasti rokavi (zadnja sikica zgoraj). Jako moderni so tudi široki ovratniki iz trdega pralnega tvoriva. Ovratnik ima spredaj dve vrsti luknjic, ki jih preveže-mo z barvastim trakom. Enako so napravljeni široki manšeti (1. skica v sredi). Jako učinkoviti so nabrani ali nagubani plastroni z enako izdelanimi deli na rokavih (srednja skica). Iz pokončnih gub sestavljeni »kajpticln-sfci« ovratnik z odgovarjajočimi manšeta-mi je originalna novost, vredna mnogo pozornosti (1. skica spodaj). Velikega uspeha je deležen mali »Jahalni fiehu« z nizom malih gumbkov te ljubko pentljo pod vratom. K garnituri spaifi zvončast volan, ki ga privijemo od komolca do zapestja (predzadnja skica). Izredno fino in dostojanstveno učinkujejo široki beli ovratniki, ki jih obrobija-. Jo temne proge. Zamisel se ponavlja na "belih, temno obrobljenih manšetih (zadaja sikica).__ Danisko krof« risanle poučuje modni salon ROZMAN, LJubljana, Dvorni trg 3. Naučite se garantirano v 8 dneh. Istotam se izdelujejo kroji po meri. Informacije dobite pismeno. 2025 Trakovi in cvetlice imajo važno vlogo v novi modi klobukov. Predvsem nas zanimajo taftasti ali laka-sti trakovi, ki jih bo moda uporabila na originalen način, in sicer v obliki pentlje iftosti, kajti rabi nam prav tako v športne kakor v" promenadne svrhe. Zanimivi so iSiroki reverji, vrezani žepki in gube na krilu, ki izhajajo iz prešitih prog. Lepa barva kostuma in pisan šal ob vratu dopolnita ostalo! na oglavju klobuka. Konec te pentlje bodo dame prevlekle skozi okrajce klobuka, kakor vidimo na naši skici. Šopek umetnih cvetlic bodo dame nosile na malem slamnatem klobučku, često pa tudi ob vratnem izrezu. --------n .................. Dr. P. Strmšek: Pokrajina mojih sanj Iz povesti: »Izgubljeni rod« Kakor da bi bile vezene v pajčevino, hite moje misli v onj sveti del naše zemlje, ki visi pripet na Boč in Dona-čko goro ter Rudenico in Planino. Pa ga pogledaš od severa, ko prideš preko Pečice, ali od zahoda tam od svetega Vida, ga pogledaš v mladem jutru ali ob solnčnem poldnevu, ga pogledaš pozimi ali poleti: vedno je enako čudovit in prekrasen, da mu ni kmalu primere. V ta svet je postavljen moi dom Čudovito povita je tukaj pokrajina Grebeni gredo od juga. pa ti hrib kaže proti zahodu, da se ti zdi vse ko globel. zavarovana na vse strani; le na jug se ti odDira. pa tudi tam so gore. In vse je zmota, kajti kako bo tu globel. ko oa pritečeta ootoka od severa in zahnda. združila strugi in tečeta naorei proti jugu. Čudovito povita je pokrajina: ni dolina, ni globel. Ob Dotoku so zeleni travniki, nad njimi niive. no vrheh vinogradi in gozdovi. Med vsem Da hiše in hišice, da ie vse podobno miru božiemu; odkod bi Dač nrišla hudobna misel! Dela je za vse in še celo preveč, od Od leta 181) odličen bel Sifon« Zdravniška posvetovalnica B. M. Nočno potenje nmo po sebi ie n! absolutni znak kake pljučne bolezni, vendar pa »vari k previdnosti. Potrebno je merjenje večerne temperature in če ta presega 37 stopinj, posebno pa. če še nastopi suhi kašelj, je treba takoj k zdravniku. Zaenkrat vam priporočamo umivanje a kisikom, pred spanjem pa izpijte skodelico mleka s konjakom. Ker ne vemo, kakSne injekcije dobivate, vam tudi ne moremo dati nobenega nasveta; najboljšega boste dobili pri zdravniku, ki vas zdravi. — L. M. Ce se v mladosti roke tresejo, Je to znak živčnega obolenja. Poskusite s pomirjevalnimi sredstvi (baldri-jan, brom), sicer morate pa k zdravniku. H. J. v L. Normalna temperatura človeka je med 36 in 37 stopinjami. Po obedu in proti večeru Je nekoliko večja kot zjutraj. Ni torej nobenega povoda, da bi se vznemirjali. — Z. P. Odvaditi koga kroničnega alkoholizma Je Skoraj nemogoče, če n1emw samemu manjka dobre volje, poskusi se lahko v kakem zavodu. V skrajnem primeru ga Je treba dati ped kura-telo. — F. S. U. Pri maJ5h dojkah p^ku-site z masažo ln krepko hrano. — Niko-Iina. Mislimo, da bi prišla za vas v poštev Dobra«, če si pri česanju l?hko ranite kožo. morate paziti, da glavnik ni preveč oster in go*t. Bolje bo t"di. če naiprej uirHiete glavo ir> se šele nato če-Sete. — Hčerka I. T. Otroka, kateremu vsled joka zastane sapa, bi bilo seveda r.««*ramebno pretenavati. z malo ostre^o besedo boste dosesrli isti ust>eh, poex>sto rane pomladi tja do jeseni ni počitka, in vsako zimo zapade sneg vse prezgodaj. Komaj pa zazvonijo ob potoku prvi zvončki, že je delo na travnikih in njivah; komaj se posuši zemlja, že je treba v gozd in vinograd. In nad vso pokrajino je blagoslov. Iz gozda kuka kukavica, žvižga kos, svira slavček, nad poljem pa sili škrjanček v nebo._ Otroci čuvajo čredo na paši možje orjejo na polju, žene sejejo in žanjejo; vse dela in se znoji in nad njimi se vzpema čisto nebo. Ln ko je nedelja, takrat se zberejo m premodrujejo, kar so zvedeli novega od soseske, saj so se bili razkropili že na vse zgodaj k raznim mašam. Ni je pokrajine. ki bi bila tako posejana s cerkvicami: saj ti zvoni tam na Tinski gori v zvonikih sv. Marije in sv. Ane. odgovarja jima št. Janž. sv. Ema. tam sv. Urban in zadaj sv. Katarina, proti vzhodu sv. Trojica, pred njo sv. Mohor na Rodnah in sv. Rok in sv. Tomaž, iz dolin pa se kakor iz pritajenih duš oglašajo sv. Barbara in sv. Marija na Jezeru, sv. Jernej v Zibiki, sv. Peter in sv. Marija pod Sladko goro, sv. Jakob pod Bočem in sv. Nikolaj, sv. Rozalija ter sv Benedikt, varuhi ob cestnih soteskah. Skozi vso to pobožno krajino vodijo Urejuje dr. Milan Vidmar Danes 3e vrši semifinalna tekma Zagreb-Ljubljana. Zanjo je ljubljanski klub pridobil prostore v »Zvezdi«. Nehote se vzbujajo spomini na savezni turnir, ki je pred leti združeval v istih prostorih jugoslo-veneke šahiste. Zagrebški šahisti so T LJutoljani doma. VSi smo prepričani, da se tega zavedajo. Vsi pa tudi upamo, da ee bodo Zagrebčani dobro počutili v LJubljani. Stara pri-jatetj&tva bodo oživela. LJuta borba jim ne more škodovati. Poglavitna stvar Je, da lah pri nas živi. Tekmovanje vodilnih klubov more le koristiti. Beograjski kl-ub Je med tem v se-mifinalnJ tekmi že porazil Subotico. Z izredno ugodnim rezultatom 6:2 celo. Zmagovalec v današnji ljubljanski tekmi bo tedaj v aadnoi borti imel opravka s Beogradom. Ljubljansko rnoSfcvo bo na prvi deski vodil mojster Pire. Najbrž bodo Zagrebčani hoteli na prvo desko postaviti mojstra Vu-ko viča. Ta dvoboj obeta zanimivo partijo. Vsi smo radovedni, kaj bo prinesla. Savez Je mene postavil za razsodnika. Nisem se mogel odločiti, da sprejmem to častno nalogo. Zadelo me je vrhu vsega še v zadnjem trenutku neodložljivo potovanje. Pa saj ne bo sporov. Ljubljančani in Zagrebčani smo tako dobri prijatelji, da bomo opravili tudi brez sodnika. * Švicarji obetajjo zopet šahovskemu svetu mojstrski turnir. Deset svojih mojstrov bi radi spravili v boj s šestimi velemojstri. To se jim je 1. 1932. že prvič posrečilo. To pot so menda že pridobili Aljehina, Njem-coviča, Flohra in Bemstelna. Presenetilo pa jih je zanimanje starega Laskerja za njihov turnir. To bi bila senzacija! Laskerju Je sedaj 65 let. Vsi smo že mislili, da se je šahu dokončno odrekel. Pa menda vendarle še ni konec. Stara ljubezen Je le živa. Lasker sam pa je za svoja leta tudi nenavadno živ. Sredi maja bo nemSka šahovska zveza priredila svoj turnir, ki naj določi letošnjega nemškega prvaka. Zdraviliški dom v Aacherau bo arena tega pomembnega turnirja. Bogoljubov, dosedanji prvak, bo igral in branil svoj naslov. + >Wiener Sctoachzedtung« prinaša v svoji zadnji številki naslednji dve miniaturi: Bell; A. Becker Črni: J. Fuss 1. di2—d4 e7—e6 2. Sgl—f3 Sg8—f6 S. c2—c4 Lf8—b4 + 4. Lcl—d2 Lb4Xd2+ precej postranska stvar je, kdaj v indijski obrambi črni zamenja lovca, Ce le pa tudi z dobroto. Pri dečku, ki ta» tako nemirno spanje, pazite da ne bo zvečer užival težkih jedi in da je spalnica dobro prezračena. V koliko bi mogoče bili potrebni vitamini in kalcij, naj odloči zdravniška preiskava — Miha 99. Iz opisa nI jasno, aa-li je srbenje, ki je ostalo po gar-jah, posledica istih ali pa posebno obolenje (ekcem). Obrnite se na zdravnika, ki vas je zdravil. — M. C. v L če hočete za umetno svetlejše barvane lase dobiti zopet naravno barvo, je naj enostavnejše, da si jih z vašo barvo zopet pobarvate, dokler vam vaši normalni zopet ne zrase Jo. — I. R. šumenje v ušesih in pritisk v glavo je v vaših letih najbrž arterios-I klerotičen pojav. Pernica v splošnem ni i priporočljiva. Klimatične razmere so v tem ! primeru skoraj gotovo brez pomena. — ! N. St. Vid. Vzrok bolečin v križu se da ugotoviti samo potom zdravniške preiskave. Zdi se, da pri vas povzroča spremenjena lega maternice opisane težave. Ker tnpite tudi na zaprtju, morate pred vsem sk-beti za redno stolico, kar dosežete s ] pretežno vegetabilno hrano. — M. H. Da j se tako hitro prestrašite, da se naglo razburite. da imate občutek, kakor da bi morali nekaj pogoltniti, vse to so znaki, da ste živčno bolni. Svetujemo vam pomirjevalna sredstva (baldriian, brom), če mogoče tudi spremembo zraka in okolice. Za hemoroide je najbolrTa operacija. — J. V. S. Pri zablodi, katero opisujete, bolj škodule streh p^ed pos1edicami kakor pa zabloda sama. Sčasoma preide ta navada sama, potem se tudi živci umiri .Jo. Srečen zakon je v takem pHmeru na.^bo^iše sredstvo. Gibajte se veliko na svežem zraku, zvečer se ogibajte težkih Jedi ln alkoholnih pilač. sp'te v hladni sobi. zjutraj pa tako i, ko se zbudite, iz postelje! — G. A. Bohiiete na revmatizmu ir^ičevja in vara priporočamo to^Ve obkTa^ke, poleti pa zdrevlienje v kakem termalnem kopališftu. Podolutbe. naspale pri fnmr»5au?u, ie bolje, da n» ma^rate; konajte rr*ero vsp.k večer v tooli vodi ln bo1<^ne bodo same ob sebi krrn'u p-e*'e. — K. S. Orrleane tvorbe r.a vhMh odNttrsni Iph.ko vek soreten kirurg in ie onersHIa brez vrniva na oreanizem. ne zamudi trenutka, ko beli rokira. 5. DdlXd2 b7—b6 6. g2—g3 Lc8—«b7 7. Lfl—g2 d7—d6 8. Lbl—c3! --- Običajno igra beli to potezo nerad, ker omogoča črnemu likvidacijo s Sf6—ei. Tu pa je drugače. 8 .------Sf6—e4? 9. Dd2—f4! Se4Xc3 Cmi bi moral skesano odgovoriti Se4— f6. 10. Sf3—g51 —-- Grozi mat. 10 .------f7—f6 11. Li6eve. — 22: čas, poročila, radio jazz. Ponedeljek. 5. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Gospodinjska ura: Nekaj za g»>^x>dinie in dekleta (gdč, Ilamekova). — 13.30: Nemčija v dobi konjunkture (Ivan Kreft). — 19: Reprodu-cirani odlomki iz zvočnih filmov. — 19.30: ZdravniSka posvetovalnica (dr. Mac^jna). — 20: Cajkovskjga Patetična simfonija na ploščah. — 20.45: Vokalni solistični konoert gdč. Dragice Sokove. 21.15: Doiinžkov Sra-mel-kvartet. — 22: Čas. poročila, radio jaze. ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20-20: Prenos opere iz Beograda. - Lahka glasba. - PRAGA 19.20: Vojaška godba. — 20.20: Prenos pjvsk^a koncerta iz Moravske Ostra ve. — 20.55: Mešan program. — 22.30: Plošče. — BRNO 20.30: Simfoničen koncert. _ 21.30: Klavirske skladbe. — VARŠAVA 20.02: Orkestralen in pevski koncert. - 21.15: Vedra glasba. — 22: Plošč*. — 22.30: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Lahka godba orkestra. — 16.30: Mladinski koncert na ploščah. — 10: Jazz. — 20: Mešan program. — 21.45: Arije in pjemi. — 22.30: Pi sna glasba na ploščah. — BERLDf 20.10: Brahmsova serena-da v D-duru. — 20.45: Mešan program. — 21.15: Lahka godba orkestra. — 22.20: šasn glasbeni program. — KONTGSBERG 20.10: Zabaven program. — 21: Zborovski koncert. — 23: Nočni koncert iz Hamburga. — M0HLACKER 20.10: P?emi. — 22.45: Plošče. — 23: Lahka grodba orkestra. — 24: Nočni konoert — BUDIMPEŠTA 17: Popoldanski koncert — 18.30: Griegove pesmi. — 19.30: Orkestralen koncert. — 21.10: Klavirske skladbe. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Prenos pevskega koncerta z glasbene akademije. — 20.45: Pester progTam. — 21.45: Lahka glasba. Torek, 6. marca. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Češkoslovaška (Viljem Kus). _ 12.15: Plošče*. — 12.45: Poročita. - 13: Čas, plofiče. — 18.30: Otroški kotiček (Mamca Romanova). — 18.30: Reprodjcirana lahka glasba. — 19: Francoščina. — 19.30: 0 državljanski vajoji (prof. Marinko). — 2(}: Prenoe akademije slepcev iz Kočevja. — 20.45: Radio orkeerter. — 22: Čas. poročila. — 22.30: Angleške plošč?. „ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Konoert godalnega tria. — 20.15: Klavirski konoert Kore Patakr. — 21.15: Pevski konesrt — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.20: Prenoe iz Brna. — 20.05: Trio gozdnih rogov — 20.35: Prem« iz Brna. — 21: Koncert bolgarske glasbe. — 22.30: Prenoe i« Brna. — BRNO 19.20: Predpomlad na Mo-ravskem. — 20.05: Konoert na flavto. — 2020: Prenos iz Prage. — 20.35: Srbska poezija. — 21: Prsnoe koncerta iz Prage. — VARŠAVA 20.02: Prenos Puccinijeve opere >Manonc iz gledališča. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 12: Koncert na ploščah. — 17.20: Pevski in klavirski konoert. — 19.30: Doba Riharda Wagneria. — 35.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.10: Večer Lahke glasbe- — 21: Glasbeno življenje ▼ starem Berlinu. — 23: Lahka glasha. — KONTGSBERG 20.10: Glasbeniki nase dobe. — 21.05: Vojaška eodba. — 23: Lahka glasba. _ MCRLACKER 20.10: Mešan program. — 21.10: Pevski koncert. — 23: Lahka in plesna muzika. - BUDIMPEŠTA 17: Lahka godba orkestra. — 18.15: Konoert na Mo. — 19.30: Operni večer. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert — 19.20: Plošče. _ 20.43: Prenos opere iz gledališča.__ 2 Din — Jurčičeva številka »ŽIVLJENJA IN SVETA" ljudi. Enega pa niso poznali in niso hoteli poznati. Naj je bila sila še tako velika, stanje še tako brezupno, da je postal hlev prazen, da so odpeljali zadnjo kapljo vina iz kleti, da je morala tudi hči v mesto ali sin v Belgijo, — da bi prodali samo en meter svoje zemlje, na to ni pomislil nihče. Preobračali bi se očetje v- blagoslovljeni zemlji, če bi sinovi prodajali njihov svet. Pa tudi res, kaj bi prodajali zemljo, ko bi njiva, ki redi vse leto človeka, zadoščala komaj za trenutne potrebe. Trenutnih potreb je veliko, njiv pa ni nič preveč. Tako je bilo od roda v rod in tako je ostalo, posestva se niso manjšala, na njih pa je ostal zvesti rod njihovih čuvarjev; gorje, če bi jih kdo preganjal z grožnjo ali preslepil z goljufivo vabo! Samo enkrat bi se jim spodrsnilo in ne bi znal živeti; vsa preteklost rodu bi se pogreznila in ga potegnila s seboj. Zato bodi nebo zahvaljeno za to veliko ljubezen do domače grude, ki nas je rodila, nas hranila in ki nas bo poklicala k večnemu počitku, ko dotečejo naši dnev: in ure! Pod domačo grudo bo večni sen pač lepši, na domači njivi bo svet ves naš m naši ljudje, sami znanci, prijatelji, sam* dobri ljudje brez hudobije in hinavstva. Albreht Waldštejn Po 300 letih pojasnjena vloga velikega češkega vojskovodje v tridesetletni vojni - Habsburško izdajstvo Slavni eeneralissimus habsburških cesarskih armad v tridesetletni vojni, stokratni rešitelj habsburškega prestola, premogočni, bogati vojvoda friedlanski, vel emož, ki so mj pripadale tretjina češkega kraljestva, obsežna veleposestva na Moravskem in v Šleziji, v Praffi pa palača pod kraljevim gradom, lepža in bogatejša od kraljeve. Mož, ki si je na severnem Češkem, v Jičinu, postavil pravo kraljevsko rezidenco. To je bil Albreht pl. Waldštein (tudi Wallenatein), friedland-ski vojvoda, ki eo ga na pustni torek, dne 25. februarja 1634 umorili v Chebu sporazumno s cesarjem in c-esarekim dvorom zarotniki iz nieeove lastne vojske: Italijani. Irci, Škoti. Španci. Doslej js bilo marsikaj temnega v tako zvanem waldštejnskem vprašanju. Čeprav je literatura vseh narodov o Waldštejnu neprimerno obilnejša kakor o marsikaterem drugem zgodovinskem problemu, vendarle ni bilo vse jasno, dokler so bili nedostopno zaprti cesarski arhivi na Dunaju. In ti eo bili stalno nedostopni, zakaj Habsburgom je bilo mnogo do tega, da \valdštejnsko vprašanji ostane nejasno. Pred prevratom se re e to zadevo največ ha vil prof. Pekar, pa tudi Francoz Derns. Po prevratu eo se dunaiski cesarski arhivi odprli in češki zgodovinarji so dobili vpogled v listine iz Waldštejnove dob?. Tako zvani waldštejnski arhiv si je na Dunaju izposlovala češkoslovaška repiblika. Precej važnih dokumentov so odkrili tudi v Vatikanu. Prvi je dokumente preiskal mladi češki zgodovinar dr. Fr. Roubik (svak prof. dr. Pivka). Vrsta dokumentov je izšla tudi v tisku. Resnica o Waldštejnu, ki je bila tri 6to let zastrta z lesreTidami, strastmi, do-bičkaželjnostjo. stopa počasi na plan. Wald-štejn se kaže svetu v dokaj dragačni podobi, kakor jo ima kot Schillerjev Walle.n-stein. Doslej eo bila mp-nja o Walemš*e1nu deljena. Nekateri — profesor Pekaf — so stali na stališču, da je bil Waldštejn navaden izdajalec. Izdal je 1. 1618. češko obrambo, pridružil se ie kot poveljnik armade v vojski čeških stanov habsburškemu cesarju, 1. 1634. pa je izdal cesarja, se pridružil čsškl emigraciji in nasprotnikom Habsburžanov ter se je postavil zoper ti, ki jim je bil poprej vrhovni vojvoda. Pravijo, da ji morda celo jemal od sovražnikov Habsburržanov denar in da bi bil pozneje prav tako izdal češko emigracijo, kakor jo je izdal 1. 1618. Izdajalec. nič drusesa. Počasi pa se ie pričelo to mnenji majati. Videti je. da Waldštejnova največja krivda ni v tem. da je izdal, marveč v tem. da ni uspel. Če bi se njesova stvar posrečila, tedaj bi Waldštejn postal utemeljitelj slavnega vladarskega rodu. češki kralj. Tridesetletna vojna bi se v tem primeru končala štirinajst let prej. Habsburžani bi bfli poraženi in pregnani z Dunaia, nastopil bi splošen mir in strašna brezpravnost, v katero eo padli Cehi po Bitki na Beli gori. bi bfa odpravljena. Ni bilo dovolj, da so bili Cehi na Beli gori poraženi; za popolno zasužnje-nje naroda, ki bo traialo tri stoletja, se je moral zgoditi še zverski, cinični umor v Ch^bu dni 25. februarja 1634. Šele sedanje bila usoda naroda zapečatena. Do teea časa so bile šanee cesarja Ferdinanda II. na Češkem in v Nemčiji dokaj neznatne. Slava-ta, sicer najvdanejši Ferdinandov sluga, pravi o tej dobi. da »gospod cesar ima vsč sovražnikov med katoliki, kakor je protestantov« in omenja na dragem mestu, da je cesarjev položaj obupen, da 6tvar stoji slabo :n da Ferdinanda marsikdo zapušča. Po 25. februarju 1634 se ji zadeva obrnila in Habsburžani so prebili tridesetletno vojno kot zmagovalci. Albrecht NValdštejn je potekal iz stare češke plemiške rodbin?, slavne po tradiciji, toda obubožane. Oč* je bil strog protestant. Albrecht, ki se ie šolal v Nemčiji in Italiji, je bil izprva vensko ravnodušen, po^ej pa so ga dobili v pest jezuit je, mu našli bogato nevesto, vdovo po gospodu z Landecka (češko plemstvo na Moravskem). Da ne bi nje neizmerno imetje prešlo v roke protestantov. so že priletno vdovo omožili z mladim Albrecbtom Waldštejnom. Ni dosti manjkalo, pa bi temperamentna vdova zastrupila mladega soproga: nalila m j ie preveč idjub^enskega napoja«. L. 1614. ie umrla in Waldštein se ie kmalu oženil z grofico Harrachovo iz odlične č>=ške aristokratske hiše. Brat WaldšHnove soproge je nedolgo potem postal praški nadškof. Bogati Wald-štejn se ie nenadno znašel v vrstah naiod-ličnejše in najbolj vodilne aristokracije češkega kraljestva Že izza mladih lit je bil izvrsten gospodar in trgovec in predvsem neprekosljiv organizator Po Beli gori je. n" od zaplenjenih vel eposestev čeških plemičev. marveč s spretnimi prodajami, zamenami, denarnimi špekulacijami in z dedovanjem po izumrli rodbini najbogatejših čeških plemičev Smiricki. postal gospodar tretjine češkega kraljestva. V Pragi si je postavil hišo. ki i>? še danes kras Male strani, v Jičinu je zgradil središče svojeea gospodarstva; tam in tu vidimo dokaze, kakšen izbor-m gospodar in organizator je bil, pač neprimerno boljši vladar kakor cesaT Ferdinand II., ki se je odlikoval samo po» spletkaretvu. Waldštejn je zdai — docela v duhu časa — postal vojni podjetnik. Finansiral je armadi, dobavljal vojake, vodil vojne na evo-iih mejah, in njegovo imetje ie še boli raslo. Narodnostno ni bil Nemec, marveč Ceh. Njegova pisma so spisana v nemškem in češkem jeziku. Tudi v verskem pogledu ni bil fanatik. Po katastrofi, ki ie zadela Češko, ie VValdštejn radodarno podpiral mnoge češke plemiče v emigraciji in vzdrževal stalne stike z njimi. V njegovi vojski je bilo mnogo, včasi celo večina protestantskih časnikov vseh narodnosti. Tudi s podložniki ni bil krut. V niegovi friedlandsfci kneževini na severnem Češkem, povsod, kamor je segala Waldšternova moč, je vladalo v teh strašnih vojnih časih sorazmerno blagostanje. Jezuiti, ki so Waldštejnu pripomogli do moči in slave, so povzročili tudi njegov padec. Ko so spoznali, da Waldš>tein dela po svoji glavi in da ni brezpogojno instrument njihov? politike, so pričeli spletkariti zooer njega na dunajskem dvoru in so pridobili za sebe Nemce, ki so v Waldšteinu videli Ceha in zato nasprotnika. Tako je bil Wald-štejn 1. 1629. odstavljen kot vrhovni poveljnik cesarskih vojsk. Waldštejn i? dobro videl, v kakšnem položaju so češke dežele: Videl ie tisoči in tisoče rodbin v tuiini. ki eo prišle na bera-ške palico, doma na Češkem pa je bilo ljudstvo olen neusmiljenih zatiralcev in izkoriščevalcev. Ne on sam. marveč večina čeških katoličanov je z grozo gledala položaj, v Dr. Joža Bohinjec: katerega fe padel Če5kl narod po kateartrofl na Beli gori. Waldštejn fe spoznal, da bo cesar izdal tudi njega, kadar mu bo to kazalo. Navezal ie stike s švedskim kraljem Gustavom Adolfom, e češko emigracijo. 6 Francozi. Nastopila so dolga pogajanja; \Valdštcjn je pri tem pridobil poveljnika saških vojsk Armina. Medtem je bila cesarska vojska tik pred popolnim razsulom in cesar se je obrnil do Waldštejna. da bi prevzel vrhovno poveljstvo. Oprt ob švedskega kralja, ki je bil takrat skoraj že goepodaT Nemčije, h? hotel izrabiti priliko in ustvariti pogoie za splošen mir. Med drjgim je zahteval amnestijo za vse Cehe, njih proeto vrnitev v domovino in proglasitev 6vobode prepričanja in veroizpovedi ne le v Avstriij. marveč povsod v Evropi. V drugi vrsti je zahteval izgon Habsburžanov z Dunaja, ker bi samo to bilo trdno jamstvo trajnejšega miru. Pogajanja so potekala naglo in uspešno. Waldšteijn se je med tem na bojiščih kar moči izogibal bitkam in štedil sovražnike, Švedi in Saksonce. Saksonci so pod Armi-novim povelistvom najbolj izkoristili Wald-steinovo kolebanje. Armin je dobro doumel položaj in je na skrivaj rovaril zoper \Yald-št-ejna. Spoznal je. da bi na Waldšte.jnovi strani samo utrjeval gospodstvo Švedov na Nemškem in da bi bila Nemčija srečneje združena pod Habsburžani, ki so Nemci, kakor pa pod Švedi. Arminu in Saksoncem ni bilo mar za usodo Cehov in njih emigracije; narobe, kjer so le mogli, so jim škodovali. Vse kaže, da ie baš Armin izdal cesarji Firdinandu Wal d štej nove načrte, hoteč teko omejiti gospodstvo Švedov na Nemškem. Ko bi bil Waldštejn takrat nastopil bre-z oklevania in odločno, kakor so želeli Švedi in Francozi, bi usT>el. V tem primeru bi se Evropa že pred 300 leti iznebila Habs-bnržanov. Toda Waldštein se ie obotavljal. >Ko napoči pravi trenutek!« »Se ni pravi čas!« Zgodovinarjem ee zdi njegovo oklevanje zagonetno, da. celo sumljivo. Vindar zavarovanje arodno skupščino članek je bil napisan že za zadnjo nedeljsko številko, pa ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Ker je zaradi svoje vsebine še vedno aktualen, ga prinašamo danes. Delavsko socialno zavarovanje }* ečaten za tri sfi dolgih, težkih let. H. (Praga). Narodni poslanec za svoja Izvajanja uJl-va imuniteto. Toda javnost je dolžna, da brani delavstvo pred takimi »prijatelji Zal iz časopisja ni razvidno, kako je bil g. poslanec radi svojih izpadov proti zavarovanju zavrnjen. Zavrnjen bi pa moral biti in sicer kar najkrepkeje, ker so podobni napadi stalna ovira, da naše delavsko zavarovanje pred Narodno skupščino ne stoji kot sveta veličina, katero Je treba ščititi in negovati. Taki in sličnl neutemeljeni napadi ovirajo, da naše delavsko zavarovanje ne more biti izpopolnjeno s starostnim in Invalidnim zavarovanjem. Oni dajejo sovražnikom zavarovanja moralno in stvarno potuho, da se pred ničemur ne ustrašijo, kar je zavarovanju v škodo! Tužna nam majka, da imamo v skupščini poslanca, ki trdi, da imajo zdravniki prepovedano pisati draga zdravila! Zdravniki imajo nasprotno od Okrožnih uradov In od svoje vesti zapovedano, da pišejo najdražja zdravila, ako so ista tudi po učinku dobra! Draga in slaba zdravila pa predpisujejo samo brezvestni zdravniki. Brezvestno je, ako kdo reveža-bolnika s takimi »simpatijami« nase priklepa! Tisočkrat in večkrat je bilo prikazano, da podpore zavarovancem v naravi in v denarju presegajo 70 odst. predpisanih (ne prejetih) dohodkov, pa pride še poslanec, ki javno trdi, da so režijski stroški dvakrat večji od vseh podpor. Torej znašajo režijski stroški nad 140 odst.! Komu koristijo taki nestvarni opozicionalni govori?/ Pri tem položaju je seveda razumljivo, da prijatelji zavarovanja oklevajo z res potrebnimi reformami zakona, če vidijo, kako vihti poslanec v Narodni skupščini sekiro nad ustanovo, ki je vredna vsega uvaževanja. Kmetijski vestnik Mlekarski punt na Hrvatskem in njegovi odmevi Na Hrvatskem zavzema mlekarska stav ka vedno večji obseg in bo kmalu vsa banovina organizirana v borbi proti prekup-cem Saj tudi ni čudno, da so se kmetje naposled vendarle dvignili proti takšnemu izkoriščanju. Vsa javnost, posebno dnevno asopisje in, mirno lahko trdimo, vsi za-jrebški konsumenti so na kmetovi strani ker vedo, da gre piav tako tukaj tudi za njihovo korist, da ne bodo kakpr doslej tudi še nadalje slabo blago drago plačevali Na raznih velikih zborovanjih se Je izbral akcijski odbor, pri katerem sodeluje tudi slovenska Zveza mlekarskih zadrug, ki je čutila svojo dolžnost pomagati tovarišem v borbi. Pred nekaj dnevi smo se pa nemalo začudili. ko smo dobili v roke zadnjo številko zagrebškega »Mlekarskega lista«, ki je last velemlekarne »Samopomoči«. Nadeva tt hne strokovni Ust, dasi Je ▼ tem pogledu zelo medel. Vsa zadnja številka tega lista je posvečena izključno borbi proti težnjam kmeta živinorejca, ki so ga obupne razmere na mlečnem trgu pognale v stavko. Ne bi pisali o tem listu, če bi se ne dotikal tudi našega slovenskega zadružništva. — »Mlekarski list« se namreč huduje, da »o Slovenci že od začetka nodpihovali hrvatske tovariše na stavko. Trdi. da so Slovenci zato sodelovali, ker so potisnjeni s hrvatskim blagom z lastnega trga. Kako smešna je ta trditev, saj Slovenci ne lastimo le slovenskega, temveč ves jugoslovenski trg. saj oddajamo svoje izdelke v najjužnejše kraje naše države. Nas kar nič ne moti dovoz hrvatskega blaga na naš trg, ker dobro vemo. da je trg dovolj velik za vse. Gospodje okoli »Mlekarskega lista« nam grozijo, da bodo poleg masla in trapista pričeli skoraj prodajati tudi ementalski sir. Popolnoma smo uverjeni, da bo spretnosti gospode okoli »Samopomoči« prav gotovo ne. pač pa edino s pomočjo Slovencev. Med mnogimi netočnostmi v članku je zlasti očitna trditev, da je pri nas vse preveč mleka. Nasprotno vemo vsi. da je v naši državi tako majhna produkcija mleka, da bi ne prišlo, če ostanemo pri nas le tako navdušeni pivci mleka. kakor smo sedaj, na osebo niti četrt litra dnevno. Vemo tudi, da bo konsum stalno naraščal in da bo treba zato vzgojiti dobre krave molznice, slabe na pokla-ti. 2e zato. da ustrežemo piscu »Mlekarskega lista«, ki pravi, da pri nas stavkamo, ko drugod (na primer na Dinskeml krave koljejo zaradi preobilice mleka. Tudi mi smo za klanje slabih krav, ker staro je treba poklati povsod kjer se noče samo po sebi umakniti. Na Danskem je res cena mleka samo 70 par za l«ter. kakor piše »Mlekarski list«, zato pa da dan«ka krava tudi preko trikrat več mleka k | or na?a krava. Mimo tega pride na Danskem na kvadratni kilometer 60, pri nas pa komaj 15 krav. Popolnoma razumljivo je, da mora Danska, ki je kot mlekarska dežela navezana na izvoz, dati poceni svoje izdelke. Zanimivo pa je. da prav v tej deželi vlada naravnost vzgledno razmerje med oe-nami kmetijskih pridelkov in cenami industrijskih izdelkov. »Mlekarski list« je od nekod privlekel primerjavo s škatlico vžigalic, češ, da plača kmet razliko med današnjo ceno in predvojno ceno državi. Nas to prav nič ne zanima. komu to plačamo, samo to vemo, da toliko stanejo. Organizacija hrvatskih mlekarn mora biti zelo slaba, če pomislimo, da zaposljujejo pri dnevnih 10.000 litrih mleka 150 ljudi in 100 konj. Potem seveda ni čudno, če se mleko toliko podraži. Primerjava z Dan«ko. kjer naj ima vsaka vas po 30.000 do 50.000 iitrov mleka, ne drži, kaiti tamošnje vaške mlekarne imajo le po 5000 do 10.000 litrov mleka Kaj so gledali ti gosnodje na Danskem z zaprtimi očmi pred dvema letoma, ko so se tamkaj izpre-hajali. Pri letošnjem potovanju v Italijo na mlekarski kongres bi jih prosili, da odprejo oči. sicer bodo morda sami verjeli svoji bajki, da se zalaga Milan iz naib'ižje okolice Čemu vmešavati v to dr Sulimana. ki nima s pokretom naših mlekarskih organizacij nikake skupnosti, razen, da bi rad prodal neke mlekarske stroje. Ker n; mogoče najti madeža na članih akcijskega odbora, zato pa naj ta ruski rojak prevzame to breme. Mar sta kmet in konsument kriva, če so propadle neke zagrebške mlekarne! Nujna potreba narodnega gospodarstva je, da čimprej propade vse. kar se neupravičeno skriva pod zadružništvo. Gorje kmetu v savski banovini, pravi »Mlekarski list«, ker ne bodo tam, kjer stavkajo, več prejemail njegovega mleka, nego bodo izkušali dobiti mleko v bolj zaostalih krajih. Ali je prav. da se grozi kmetu na tak način? Kljub napadom na slovenske mlekarne groziio hrvatskim kmetom da bodo hodili k Slovencem po mleko. To je navadna hujskarija drugega na drugega! Kaj je v teh ljudeh sploh Se iskra zadružnega čuta? Oblastva naj vendar preprečijo takšno izrabljanje vzvišene zadružne misli po posameznikih, ki jim je zadružna pot le najprikladnejši in najučinkovitejši način prekomernega zaslužka Kmetijte, kako — Samo Je danes življenje težko — — —c In Je izprožli v slovo prazno roko — — — Na cestah so za nami »ljudje« kričali: »Glej, narod! RobijaSeva družina!« In: »Robijaš! — Robijaš! — RobljaA!« Pa so kamenje 'n blato v na« metali — MI pa nismo tilnika u po gnili _ — mi, robija&eva lastnina — temveč smo jim iz oči v oči govorili: »Je! Robijaš! Toda je--oče naš!« 4. Tam — na zadnji postaji Je vhod bfl nastežaj odprt Vhod na božjo njivo — na božji vrt — In smo po široki stezi zavili med zadnje domove dobrih tn zlih — Med tihe grobore — Tja smo krenili, kjer vrbe žalujke, pušpan j ln ciprese sodnike in obsojence enako objokujejo — tja, kjer nad kostmi ln kitami obsojencev ln sodnikov črvi enako obsodbo Izvršujejo — — Iz zlate zarje, orelivajoče od zahoda do vzhoda, od Smrti do Prero.ienja večerno nebo, je na črnem križu 8redi pokopališča cvetelo obličje Obsojenca v Neskončni ljubezni in Večnpm nsmiljpnju. Raznelo, z železom na Ips prikovano naročje Njegovo se nI zrnnilo. Izpod trnfeve krone na glavi ln Iz petero ran Nieeovfh so kakor rabini rd*če karale kaplje krvi. In so se premaknila OHsolenčeva usta In slišali smo Njegov irtas. ki na« le klical In vabil; »O, vi vsi, ki ste trudni In ubogi, pridite in Jaz vas bom poživil — — —« Gospodarstvo Pomen in zasnova zasavske ceste (Iz referata projektanta inž. Pavlina) Preteklo nedeljo se je vršil v Zidanem mostu »estaneu interesentov za zgraditev zat»avsk» ceste, ki ga ie sklicala sreeka organizacija JNS v Litiji. 0 tem sestanki je >Jutro« že poročalo. Iz zanimivega tehničnega poročila projektanta inž. Josipa Pavlina, ki se je že ponovno zavzel za stvar, tako v ljubljanskem občinskem svetu kakor tudi na merodainih mestih v Beograd j. navajamo v naslednjem nekai podrobnosti: Javna dela v borbi proti brezposelnosti. Brezdvomno so javna cestna, železniška in vodogradbena dela, pri katerih pridejo v največji meri do izraza delavske mezdi, najuspešnejši sredstvo v borbi proti gospodarski krizi in brezposelnosti. Druge državo eo v tem pogled.i že mnogo 6torile. Češkoslovaška ie že leta 1931. oddala za 3.9 milijarde Kč javnih d-l in naročil, s čemer je zaposlila okrog 160.000 delavcev. Leta 1932 ie s posojili in raznimi prispevki angažirala nov izreden kredit v višini 2 milijard Kč, lani pa je razpisala v ta namen posojilo z uspehom okrog 1.7 miliiarde Kč. Skupaj re v treh letih angažirala okrog 7S.'< miliiarde Kč (14 miliiard Din). Avstrija ie za kivna dela votirala 1. 1932. 60 milijonov šilingov. Za leto 1933 34 pa je določila v svrho izrednih investicij v obliki javnih del 112 milijonov šilingov (1 milijardo Din). Italija pa ie samo v teku zadnjega po6lovneea leta investirala 2-5 milijarde lir. Naravnost brez primere oa je investicijski program Zedinjenih držav za omiljeni e krize. Investicije v naši državi. Tudi naša država re zadnja leta investirala v javna dela še dokai znatne vsote, ori &raer pa so bila ta gradbena dela izvršena po večini v vzhodnem in južnem delu države. Izvršenih je bilo mnogo železniških prog. druge pa se še gradijo: skupna dolžina teh prog znaša 283 km. gradbena vsota pa 782 milijonov dinariev. (Požareivac— Kučevo. Veles—-Pri lep, Priština—Peč in druci tir na progi šabac—Klemak ter Beograd—Reenik). V Kratkem bodo prič-ii graditi še dve nadaljnji pro^i (Bihač—Knin. Kur§amli'a—Priština) v dolžini 150 km s stroški 430 milijonov dinarjev. V tem grod-benem programu žal niso bile upoštevane projektirane železniške pro^e v naši banovini. to ie železniška zv^za Slovenije_ z morr-im Kooevie - Vrbovsko in železnica Št. Janž—Sevnica, čtprav sta bili obe progi že pred leti zakonito urejeni. Poleg železniških del pa se izvršujejo tudi razna cestna in mostna dela (cesta Beograd—Zemun z ve pred leti se ie pomaknilo vprašanje zgraditve te ceste toliko naprej, da bi skoro prišlo do realizacije; vendar so nastoni-le nepričakovane ovire v zvezi z gospodarsko krizo, ki so to preprečile. Ker pa namerava naša vlada eedai prisloniti k grad-nii važnejših avtomobilskih cest v zvezi z akcijo za zaposlitev brezposelnih, zato je treba v tem važnem trenutku opo7oriti n;-"odajne kroge na važnosti zasavske cest". Tehnična pripravljalna dela so v glavnem izvršena in ie bila cesta kom ision vrana žJ v marcu 1927.. ko je bilo komisiisko določeno, nai cesta teče skozi na desnem bregu Save. Tzvr5ene so tudi podrobne kalkulacija crlede utrditve cestišča s posebn:m ozirom na omenjene finančne možnosti. Vsa cestna nroga od LiubHane do Radeč bi bila dolga 68 km. Del oeste od Ljubljane do Lfiiz (15 km) nai bi se korigiral in izboljšal. Ostali del pa se bo moral nanovo zgTaditi, in sicer tako. da maksimalni vznon n-e bo presegal 4°'o: nrnimalni rad" zna^a 125 m in le v dveh primerih (30—60 m. Za del oro-ge, ki se bo nanovo gradil ''Laze - Radeče), bi znašali aradbe.ni stroški 65 milijonov Dh;-od tega odoade na odsek Lane - Litii% 25 mil i ionov in na odsek Litija - Radeče 40 tni-li ionov. Cesta je rasnovana kot glavna avtomobilska cesta. V gotovih odsekih bi se_ morala zgraditi kot gorska cesta s tuneli in galerijami. okornimi in obloženimi zidovi cer oropueti. Trasia ceste ie konstruirana tako. da bo zadoščala vsem zahtevam moderne avtomobilske ceste, da bo varna pred plazovi in ored povodplio. da .promet ne bo ov' ran zaradi železniških prehodov in da cesta ne bo i7x>eliana skozi. marveč mimo pas?1-bin. Imela bo tjdi zveze s kolodvori. Najtežja bo izvedba v soteski >Ces?rski graben« in »Cesarska kamra«, kier bo šla cesta znatno dvi članstva nasproti Memu mesi^cu lanskega Ma znašal 731. v februarju na so je ta razlika povzpela že na 2221 Za^im'-™ ie ugo-tov"ti. dn smo liani v riniiu beležili še za pr>Vo 4000 mani ww5lenih delavcev, nego v istem mesec? orejSnjega leta. Prvi? no dolfj vrsti let zaz -.muje statistika tudi rv>veČR.nie sknnne dne^n zavaro vnne m-^zde v nHmer? ? islim mesecem pTv.;5nje7flD v *i»l>rn»irin le znašala temno T*in tn iP T}t 97 5/1(1 TUn ve? nei»o v fe^rnarin lan sknM leta. Pnvišanie celotpo^a m^Tdnerrp Za^abi^Vn rj el P 1'sKra fe s'cer ?e malenVns^r iri ma^a V'*9U. vendar je to r*7ves»M!v T>r>hx. k! daie •jnante. da živ jioji.p ne crr» ve? nn^dol kniti 7« rmsmodar pfvo ie r»reHTT/crp(m vnrno da se dvi^rne rrio? dalavstva Stavilo zarvvtlpn'^ de laveev v or'?5niili mesecih 5e ni 5m«>lo v rvvr-oSi-no «V"T>nft rfppvrie mdpn« n? m-^zde. ki»r l<* nazadovala novoro^na dnevna 7a varovan a mezda na nn^m »rneg.i člana. V februarju je znašala 22.69 Din. t. j. za 033 Dir. manj nego toni v februarju in za skorai 1 Din manj nego pred dvema letoma. Dočim smo v prejšnjih mesecih beležili prirastek predvsem pri ženskih članih, ie v februarju zabeležiti tudi večje število moških članov nego lani v februarju, in sicer 212. Odstotek bolnikov je bil v febrjarj-j orecej vešji nego lani v februarju, namreč 2.89 °/o nasproti 2.5"/« v lanskem februarju. Rekomtstrafcelfa zagrebških bank Beograjska >Zolitika« j>e predvčerajšnjim objavila obširen članek o rekonstrikciji zagrebških bank, odnosno o načrtih razčiščenih bilanc v zvezi z uredbo o zaščiti denarnih zavodov. Zagrebški >J igoslovenski Llo7d« se je v tem pogledu informiral pri merodainih krogih zagrebških vet^bink, kier je ugotovil, da so navedbe v »Politiki« •telonia neločne. deloma v>a preuranif>ne. Po informacijah » J.i gosi o vensk^a Lloyda« je stanie glede zagrebških velebank naslednje: Jneoslovenska ndrnžena banka bo najprej odnica1?. 157 milijonov d< miške glavnice. tako da bo r«i prf>i5nie rrfevnire ostalo vsega še 18.5 miliiona D'n. Nadalje bo uporabila za cflnise okrog 57 miliionov '"zr rv. Dosegla 5e tudi snorazum z zunanjimi nnni-ki. r>red\Tsem z Ancrlo - Tnternat.;ona1 Bank v Londonu, kateri dol^iie okrog S^O.OOO angleških fiintov. Po teim ^orazimu bt ^naii"in del dolgov nasproti ino/emstvM pretvorila v d^lniiko glavnico, in sicer 50 mi-"ionov Din. Tako bo imela banka •vlslsj 6S.5 mniiona deln'5ke flavrnVe. namesto ore^pjih 185 milijonov. V celot? bo odpisala 214 mili ionov D?n. Os-tnk' oodrobno-''ti sanacije še niso znane in drže v tajnosti. predvsem zaradi inozemskih !n domačih delničarjev, ki se s to eanaciio ne strinjajo ^rn«ka banka v Zazrebu stoji na stališču, da so bile niene bilance vedno realne, ker je sproti odpisovala vse. kar ie bilo sumlji- vo, tako da danes ne bi Imela kaj olpisati. Ne bo se poslužila možnosti, da terjatve upnikov pretvori v delniško glavnico. Kader njenih dolžnikov tvorijo v znatni meri kmet; je, vendar stoji banka na stališču, da ni treba odpisa M niti enega dinarja kmečkega dolga. Vse. kar je banka storila v cilju rekonstrukcij bilance, je valorizacija nepremičnin, tako da se bodo aktive banke zaradi te valorizacije banke povečale za nekaj desetin milijonov Din. Tudi Jugoslovenska banka, za katero stoji močna Živnostcnska banka, ni napravila večjih sprememb v dosedanji strukturi. Stari kapital v višini lflO milijonov bo zmanjšala na 50 mili ionov in ne liamera-va emitirati novih delnic. Redukcijo kanitala pa bo porabila za okreioit^v svojih rezerv. Tudi pri Prvi hrvatski štodion;ci debo menda vse rekonstrukcije izvedene le s transakcijami v knjigovodstvu. Neumestna sprememba pri zaračunavanju prometnega davka Kaikor smo že včerai kratko poročali, se z novelo k d^-^Tmu zakonu spreminja tjdi 3. točka § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet, tako da se mora pri zaračunavanju skupnega davka pri uvozu vzeti v osnovo, odročno dodati tudi nrevoz-ni stroški v oni višini, kolikor znaša prevoz od kra'a izročitve do kraia naroč Mia. Oddelek za carine pri finančnem m:n'str-stvu jie m podla-ri te spremembe zakona, ki ie ston'1a 20. febr iaria v veliavo. poslal vsem carinarnicam ra7.p;s. ki daje instrnk-oi^, kako se mora sedaj računati pri_ cari-nienm bla^n skmpni d.avek na poslovni promet. Ta raznis pravi, da js treba v primerih. če hl.a.go ni naslovit1 eno z direktnim to-ivorrim listom do kraia stanovania o-'no«po do kraja, kier se nahaja obrat naročitelh. dodati znesku stroškov po tovornem listu tudi znoseV prevodnih stroškov domačna tovomee»ra bla^a do domicila naslovnika. čeprav dotično bla?o morda n;ti ne bo poslsmo v ta kraj ali pa samo deloma. S to sinn-im°mbo pa se bo tudi znatno otežkočilo roslovis.nie carinskih in železniških obkastev. Carinarnice bodo morale zahtevati od železnice podatke o tem, koliko znaša'o prevozni stroški do kraja, kier stanuje lastnik, odnosno k?eT ima svoj obrat, kar bo seveda precei kompliciralo vso administracijo. Na drugi strani pa tudi železnice ne bodo mogle dajati predhodnih potrdil za prevoz blaga, ki ga niso niti prejele. S to spremembo zakona ne bo prav za prav dosežen nikakčen pozitiven in koristen efekt, pač pa bo ta sprememba povzročila mnogo preglavic trgovini. ki se itak nahaia v težavnem polo-žaiu. kakor tjdi carinski in železniški administraciji. ki v številnih primerih ne bosta v stanju točno izvajati zakona. Potrebno bi bilo. da se ta sprememba drugače formulira. ali pa da se izdajo drugačni izvršilni predpisi. _ Nafeavfi^ne zadruge in davčna prostost V zvezi s poostritvijo pogojev za davčno prostost zadrug, ki je bila omejena z novelo k zakonu o neposrednih davkih, so se v zadnjih dneh raznesle vesti, da se nabav-ljalne zadruge državnih in železni-kih uslužbencev ne bodo poslužile ugodnosti davčne zaščite in se ji bodo odrekle, češ da se nočejo držati novih predpisov, da ne poslujejo z nečlani, da ne točijo vina in da ne prodajajo luksuznih predmetov. In formirali smo se v tej zadevi pri Nabav ljalni zadrugi uslužbencev državnih že'ez nic v Ljubljani, kjer smo dobili naslednje informacije: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic se bo v celoti držala pogojev, ki jih določa zakon za davčno prostost Poslovanje te zadruge je bilo že pred uveljav Ijenjem poostrenih pogojev za davčno pro stost urejeno tako, da se je prodajalo bla go izključno članom, in sicer proti članski izkaznici. Pretežni del prodaje se vrši itak na nabavne knjižice, pri ostalih manjših na kupih proti gotovini pa se Je vedno zahtevala predložitev članske knjižice. V tem 6ogledu bo sedaj poslovanje še poostreno. ta" se onemogoči nakup za nečlane preko članov zadruge na njihove knjižice, je bilo že doslej urejeno tako, da so bile maksimirane količine blaga, ki si ga lahko nabav vsak član. Tudi v tem pogledu bo sedaj kontrola poostrena. Vinski oddelek je za druga že opustila, luksuzno blago pa bo skušala v smislu novega pravilnika k zako nu o neposrednih davkih prodati do kon ca leta. Takega luksuznega blaga ima ta zadruga za okrog ^00 000 Din Prizadevanj zadruge gre za tem. da se omili pojm luk suznega blaga in da se omogočijo nekatere olajšave pri blagu, ki je sicer podvrženo luksuznemu davku, ki pa dejansko ni luk suzno blago. Pri tej priliki smo dobili od Nabavljal-ne zadruge uslužbencev državnih železnic naslednje zanimive informacije o razvoju in obsegu poslov te zadruge, ki menda med vsemi nabavljalnimi zadrugami v naši državi izkazuje največje uspehe. Zadrugo je leta 1921 ustanovil g. Srečko Cer-ček, ki je bil dolgo vrsto let predsednik in je še danes v načelstvu. Sedaj predseduje zadrugi g. Punčuh. Število članov že- lezničarjev in železniških uradnikov znaša sedaj okrog 7700. Zadruga ima 4 velike poslovalnice, dve v Ljubljani (na Masary-kovi cesti in v Šiški) in 2 v Mariboru (na obeh kolodvorih). Poslovalnica na Masa-rvkovi cesti je najmoderneje urejena ter obsega poseben specerijski oddelek, manu-fakturni oddelek, oddelek za galanterijo, čevlje, porcelan in steklo, lastno izdeloval-nico perila, mesnico in izdelovaln co mesnih izdelkov ter oddelek za prodajo premoga in drv. Zadruga je leta 1932. prodala za 50 milijonov Din blaga, lani pa za 46 milijonov Din. Rezervni fond znaša sedaj 7 milijonov Din, to je skoro 1UOO Din na člana. Vsega ima zadruga 170 nameščencev. Posebno velik promet ima zadruga v moki, ki jo proda okrog 22 vagonov mesečno. Moko dobavlja izključno mlin Sa-veza nabavljalnih zadrug, ki uživa prostost glede plačevanja skupnega davka na poslovni promet (ki znaša sicer 6 odst.). Poleg tega ima zadruga ugodnost, da plača le polovico redne voznine za prevoz blaga od producenta do skladišča. Te ugodnosti pa gredo le v prid članstvu. Zadruga žrtvuje vsako leto znatne zneske za prosvetne namene, za t:sk, za podpore bolnikom in zlasti za posmrtnine. Nadalje vzdržuje gospod:njsko šolo menzo v Ljubljani ter razna kulturna društva železničarjev. XV. milanski velesejem Mednarodni velesejem v Milanu deta velike priprave za otvoritev 15. prireditve, ki bo let03 v aprilu. Ob tej priiiki hoče milanski velesejem znova dokazati, da je najpopolnejša in najvažnejša prireditev te vrste v Italiji. Pričakovati je, da bodo letošnjo prireditev obiskali milijoni posetnikov. Med drugimi prireditvami, ki so v zvezi s tem velesejmom, je tr^ba omeniti, da bo letos prvikrat prirejena razstava predmetov, ki se uporabljajo pri opremi in pakovanju trgovskega blaga. Ta panoga je danes postala tako mnogostransJta in popolna, da se je uprava odločila prirediti tozadevnim tvrd-kam skupno razstavo. Se dve nadaljnji razstavi je treba v tej zvezi omeniti, in sicer razstavo športnih predmetov in razstavo in lakov, ki sta f.° lani pokarali velik uspeh. Vodstvo velesejma je vse preskrbelo, da interesentom in posetnikom olajša potovanje in bivanje v Milanu. Po-setniki uživajo dalekosežne ugodnosti pri voznih cenah na železnicah in ladjah. Zastopstva v inozemstvu kakor tudi poto\al-ne pisarne dajejo vsem interesentom potrebne informacije. Seur.^ka le^itirraciia vsebuje posebne kupone, ki dajejo posetnikom možnost za razna ootovsnja po vsej Italiji s 50-odstotnim popustom na železnici. * 222 Gospodarske vesti — Kreditni zavod za trgovino In Industrijo v Ljubljani je imel včeraj, dne 3. nurca t 1. dopoldne pod predsedstvom predsednika gospoda Andreja Šarabona bilančno sejo upravnega odbora. Upravni odbor je odobril soglasno od ravnateljstva predložene letne račune za leto 1933. in soglasno sklenil predlagati občnemu zboru 10-odstotno dividendo proti lanski 9 odstotni. — Olajšave za plačilo taks od službenih pogodb. Davčnemu oddelku finančnega ministrstva prihajajo mnoge prošnje za razne olajšave glede plačila taks na službene odnošaje med službojemalci in službo-dajalci. Ker te takse niso bile v redu plačane, so nastali veiikl zaostanki, ki jih prizadeti taksni obvezanci ne morejo naenkrat plačati brez škode za svoj gmotni položaj. V zvezi s temi prošnjami je zdaj finančno ministrstvo pooblastilo finančna ravnateljstva, naj dovolijo primerne olajšave glede plačila teh taks v obliki, plačilnega odloga oziroma v obliki obročnega odplačevanja, če po ocenitvi vseh konkretnih dejstev ugotove. da so te olajšave primerne trez škode, oziroma nevarnosti za državno blagajno. To pooblastilo velja samo za primere, kjer gre za relativno znatne zneske in je taksna dolžnost nastala pred 16. avgustom 1933. — K prepovedi uvoza starih strojev. Finančni minister ie na podlagi čl. 23 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi izdal tole pojasnilo: Uvoz starih strojev, kakor jih predvideva pogodba z Anglijo, je prost carine vse dotlej, dokler se predvidena notifikacija ne opravi in še leto dni fo opravljeni notifikaciji, ki se bo objav;1a v S'užben:h novinah = V trgovinski reci-ter so se vpisale nastopne tvrdke: Rudisk. rudarska koman iit-na družba inž. Domladiš v Ljubljani: Meinel & Herold. zaloga tovarne glasbil, družba r o. z. v Mariboru (osnovna glavnica 210.00f' Din; poslovodia Franjo Goleč, trgovski na-stavljenec v Mariboru): Barvarna in aprr-t.ira, družba z o. z.. Zbelovo pri Poljčantih (a-oretura. barvanje in beljenje tujih tekstil nih izdelkov; osnovna gla%-niea 120 000 Din: poslovodji: inž. Alfred Baader in inž. Emil Br?gar. oba iz Maribora): Lovro Rozman. trgovina z lesom v Spodnji Lipnici pri Kamni gorici. = V zadružni register se re vpisala Go spodanska zadruga mvoMaščenih graditelje*, dravske banovine v Ljubliani. r. z. z o. z. =r V |jkvidaci'o ie predla tvrdka »Jadran«, industrija dežnikov, družba z o. z. v Dolr.ii Lendavi. — Likridariia zadrug. V likvidacijo t-o prešle n,asledn;e zadruge: Splošna gospodarska poslovalnica r. z. z o. z. v Li ibljani: Stanovanjska zadruga jslnžbeno^v d^ravnih železnic v Ljubl\ani r. z. z o. z. in Splošno gospodarsko društvo r. z. z o. z. v Mariboni = poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Ferda Smr^karia posestn;ka in Izdelovalca pletenin v Meniti (poravnalni upravnik dr. Tvo Potokar. odvetnik v Kamniku: poravnalni narok nr? s"«esk<"im sodišču v Kamniku 26. marca ob 10.. prijavni ok do 20 ma-va). — »So1i''nrnncf«. registrirana nomoJna hlaraina v LinbHanf. le skVcala za 16. t. m ob 18. v proo*orp na Aleksandrovi re^t; 5 r,vlni oVni zbor. na kat*rem se bo ekleoab o nada'in'em poslovanj), odnosno o rardri' žitvi blj>«a?ne. = Dohave. Gradbeni oddelek direkcije državn;h že'e7n?c v Liub'iani snreiema do t. m ponudbe e'edp dobave že'e7i;ne in fbra. do 9. t m na sr'ede dobave fioo komadov ve7;c. — Vrš"e se bodo nas'ednie "c;tac!ie: Dne 5. t. m pri komandi drav-cke d!vVske os'asti v LiubMani glede dobave 50.000 kg masti, dne 22. t. m. pa pri dravski delavnici v Ljubljani glede dobave 53 kub. metrov lesa. Položaj na naših borzah Ljubljana. 3. marca. Ia ljubljanski borzi je znašal prettVU teden devizni promet le 1.80 milijona Din nasproti 2.60. 2.09. 2.34 in 2.04 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na deviznem t-gu ni bilo znatnejših sprememb. Devizi New-york in London sta bili razmeroma ■selo mirni. Pozornost je vzbudilo nenadno popuščanje devize Milan, ki je sredni tedna nazadovala v Curih j na 26.40 nasproti zlati pariteti, ki znaša 27.2770: zadnje dni se je [oTr^ za malenkost popravil in znaša danes 26 60. tako da ie lira sedaj za okrog 21/*B'o pod pariteto. Avetr'^ki šiling se je ustalil na višini okrog 8.90. Na svobodnem deviznem trgu se opaža nekoliko manjši dotok svobodnih deviz (to je deviz, ki ne izviram od izvoza). Beograjsko >Ni?irodno b^gostanie« navaja v svoji včerajšnji številki nas1edn;e tečaj?: Curih 1fi05 do 16.10 Din za 1 frank. Pariz 3.26 do 3.28 Din za 1 frank. M51.au 4.27 do 4.30 Din za 1 liro. London 252 do 253 Din za 1 funt. Ne\vyork 49 50 do 50 Din za 1 dolar. Na efHktnem tržišču je bila tendenca y prrteklem tednu precej mirna in so proti koncu tedna tečavi nekoliko popustili. V)j-na škoda se je vverai trgovala po -508 do 315. Nekoliko ie rHWFt:V> inv^iciisko posojilo. do^m so 6°/o begluške obveznic? nadalje prilično čvrst« ter se trgujejo po 54. Devize. Curih. Pariz 20.3775. London 15.70. Nevr-v0rk 300.75 Brrseli 72.2n. M;lan 26.60. Madrid 42 15 Amsterdam 20^39. Berlin 122.80. Dunaj 56 99 Pt~>kho!m 81. Oslo 78.90. Ko-benhavn 70 tO Praga 12.S4, Varšava 58.3250 Bukarešta 3.05. Pi:T?ai (T-č.ai? v nriv klirinmi.) Beograd 1151 London 27.50. Milan 46.25. NVveTork 540.06. Pariz 35.58. Prcrra 21.74, Curih 174.28. 10n S v zlatu 128 5 rao. Efekti. Pnnai. Drž-rne želeTnice 18.75, TVbovel}-ska 13.30, Alpine-Montan. 12.70. Blagovna tržišča 2IT0. + Chicago. 3. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 88, za jul;i 87, za eept:embe-r 88: koruza: za maj 51.625. za julij 53.75. za september 55 625. /0 . . + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi sad. okolica Sombor 100 _ 102: srednjebaška in srem-ska 101 - 103: gornjebaška 102 - 104. baška ootiska in slavonska 104 — 106; gor; njebanatska 98 - 100: j ižnobanatska 96 do 9S Oves; ba^ki. eremski. slavonski 52—54 Je?men: baški in sremski. 64/65 kg 70 - 72- pomladanski 67'68 kg 78 — 82 — Koruza: ba?ka in «remska stara 80 do 81. baška stara. okoVra Sombor 81—82: baška in sremska nova 63 — 65; nova »a-5ena 73 — 75 banatska nova sušena 70 do 71 _ Moka: baška banatska >0g« in M>ire< 177.50 - 197 50- >2« 1n7 50 — 177.50: 137 50 - 157 50. .6« 107.50 _ 117o0: ,7< 75 - 85: >8« 72.50 - 75; sremska slavonska »0s< in .Ogg. 172 50 - 187.50; .2« 152 50 - 167 50 >5« 132 50 - 147 >0: *«« 102 50 . 1^50 »7« 75 «5-7250 — 75. Otrobi: baški, sremski 68—70: banatski 66 — 6S. Fižol: baški, sremski i 20 - 122.50. Vremenski pregled S prehodom iz zadnjega zimskega v prvi pomladanski mesec se je vremenska situacija pri nas močno spremenila. Prav za prav že nekoliko poprej; že ob zaključku prejšnjega tedna je po dolgem času vendarle zopet enkrat zagospodoval pravi jug ter preplavil tudi na^e kraje s pravim južnim zrakom, ki je izviral iznad toplega- Sredozemskega morja. Temperatura se je naglo dvigala, zlasti čez nedeljo, in ta teden je postalo kar že spomladansko toplo. Sneg je jemalo, da se je kar videlo, po ravninah m dolinah ter v nižjih in prisojnih legah po hribih je izginil popolnoma. Po dolgih. SKraj-no suhih tednih smo dobili zopet dez m sicer prav primerno množino. Vremenska sprememba je bila tedaj temeljita. Povzročila jo je seveda a^antska depie-sija Britansko-francoski anticiklon, ki nas je ščitil tako dolgo, se je moral končno umakniti zobu časa, to se pravi napadom atlantskih depresij, ki so ga odrinile proti jugovzhodu, kjer smo ga mogli nazadnje videti v ponedeljek zjutraj nad Črnim morjem. ko na nase vTeme že davno ni imel vec vpliva. Njegovo mesto je zavzela zmagovita oceanska depresija, ki je naglo razširila svoje gospostvo čez vso srednjo in zapadno Evropo, potem pa še na Sredozemsko morje. V ponedeljek zjutraj je bilo središče glavnega ciklona nad Skandinavijo, centrum stranske depresije pa nad južno Francijo. In tako je mogel depresijski vetrovni vrtinec poganjati iznad južnih morij tople zračne mase čez Balkanski polotok ter srednjo Evropo, daleč proti severu. Tudi na Poljskem. v baltiških državah ter v Ukrajini se je temperatura vzdignila nad ničlo, celo v znatne dele Rusije je prodrla toplota od ju*a; Moskva, ki je imela v ponedeljek zjutraj še —20 stop C, je sporočila za torek jutro le še —6 stopinj C. V srednji Evropi se je segrelo seveda še bolj, a najtemeljiteje — na Balkanskem polotoku, ki je t>i 1 ta teden najtoplejši predel Evrope in se je mogel z njim meriti le grški ter južnoitali-janski svet. Življenjski poklic depresije pa je tak, da ne vleče nase le topli zrak od juga in od-ceja iz njega vodo. marveč da vleče nase tudi mrzli zrak od severa in vzhoda. Naša depresija je na svoji zapadni strani potegnila na jug mrzle zračne mase iznad severnih oceanskih predelov ter z njimi že v prvi polovici tedna preplavila Britansko otočje, kjer je pričelo snežiti potem pa tudi Francijo in ostalo zapadno Evropo z večino Nemčije vred. Tudi v Avstrijo in v Aipe s Švico je že prodiral mrzli tok in tudi tamkaj je dež prešel v sneg. ta čas. ko smo se mi še vedno veselili zgodnje pom'adi Ni pa mogel dalje, zakaj glavna denresi;a je oslabela in ni mogla prodirati dalje v Ru*'-jo. kakor je usmerjena njena normalna pow sredozemska depresija na je mog'a sprožiti nri nas le slabotnejšo burjo, ki ie nričeb južni zrak puhati nazaj na morje Tako se ie zgodilo, da je atlantska depresija povsem obnemofrla in so njen? zračni tokovi islabeli: nad Rusijo se ie mraz obnovil ter »ačel prodirat' nroti srednji Evropi kar Je fpdi na^m kra?em obetalo novo ohlad?tev Toda Atlantski ocean ie ta čas pripravil novo depresijo ter jo poonal na pot proti Evropi: njen top'i vetrovni sektor že pro dira na kontinent pač v nameri, da ga ščit: pred zimsko reakcijo. Domovina domačih živali O psu, najstarejši domači živali in še kaj Kot lovski plen naletimo rut divjega konja, prabivola in divjo kozo že na jamskih slikarijah stare kamenite dobe, najstarejša domača žival pa je pes, ki je postal to bolj sam po sebi nego po človeški pomoči. Njegova prednika volk in šakal stičeta še danes za odpadki okrog nomad-* skih taborišč in človeških bivališč ter svarita človeka s svojim tulenjem pred nevarnostjo. To je bil tudi vzrok, da se je začel človek zanimati zanju in vzredil iz njiju prve pasme psa, ki jih najdemo v Evropi že 7000 do 5000 let pred Kr. Ena izmed teh pasem, volku podobna doga, se je razširila preko Evrope in Sprednje Azije (Mezopotamije) do Egipta in je v prvotni obliki izumrla, živi pa še danes v neki podobi bernardinca in turkestanskega ovčarja; druga pasma, neka vrsta špica, se je razširila do Južne Afrike in jo dobimo še danes. Iz šakala je v Egiptu nastala neka pasma hrta, ki živi že danes v podobi ibiza na Kanarih. Sem po wbi m )« udomačil tudi praSič, ki je v staromezopotamskih mestih imel vlooo čistilca cest. Najstarejšo upodobitev najdemo na slikah skrivnostne kulture Mohendža Dara ob Indusu iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Udomačenega prabivola najdemo upodobljenega že na mozaičnem fr.ra svetišča E1 Ubaid pri Uru (4000 let pred n Sr.) in sicer v sveži s pravilnim mlekarstvom, zebuja pa najdemo že ▼ Mohendžu Daru. Ovco naletimo ▼ močno različnih pasmah že 3000 in več let pred n. št. Udomačili so najprvo ovco brez volne, ki je imela obsežno pradavnino med Sredozemskim morjem, Bajkalskim jezerom in Tndom. Nordijski mostiščarji so udomačili tudi že pasmo z volno. Kozo, ki je nastopala vedno v zvezi z ovco, najdemo upodobljeno kot domačo žival že v Uru (3000 let pred n. št.). Konj izvira !t srednjeazijskm step, kjer rabita njegovo meso ln mleko nomadskim evernega morja Deset let v samoti med galebi ist divjimi kunei gre Lege pogostoma na lov na kunce ali pa med svoje galebe, ki mu zaupljivo sedajo na rame nT na roke, dočim skrbi njegova žena za hišne posle m daje sinu šolski pouk. Enkrat na mest c, a tudi to ne redno, zabrnijo nizko nad otokom motorji letala, ki prinaša družini živež, časnike, pisma in druge dobrote iz velikega sveta, ki jih odmeče na otok in spet odleti. Dnevi tega obiska so za družino Robinzonov na Mem-mertu veliki dnevi. Kakor rečeno jih včasi, a zelo poredkoma obišče kakšen ribič, včasi pa dobi Lege na svojih obhodih po otoku na bregu kakšen razbit čoln, kakšno vrečo z bornimi ostanki imetja kakšnega utopljenca, tu pa tam tudi kakšno človeško truplo, ki so ga priplavili valovi. Nekoč je našel velik zavoj najboljše svile, drugič zaboj s kolonialnim blagom. Vsi takšni dogodki prinašajo v vsakdanje življenje nekaj spremembe, da vendarle ni preveč enolično. V dnevih nevarnosti, ko divjajo viharji preko otoka, se morajo memmertski Robinzoni z vsemi svojimi živalmi preseliti v stolp, ki se dviga nad streho njihove hiše. Od tu bi v potrebi z majhno brezžično postajo lahko poslali klice na pomoč proti celinskemu obrežju. Toda v desetih letih, odkar živijo na otoku, niso še nikoli uporabili tega zadnjega pripomočka. Bili so iicer že neštetokrat pripravljeni na vse, a ljudje, ki so popolnoma zrasli v eno z morjem, slanim zrakom in nebom, s svojim delom, s svojo samoto in bornim kosom zemlje, ne morejo biti strahopetni hi imajo svoj ponos t tem, da ne kličejo niti v skrajni nemarnosti nobenega drugega človeka na pomoč. V Severnem morju, med otokoma Borkam hi Juist, a daleč od njiju, je neznaten otok, nekaj skale in sipine sredi morja, katerega valovi ga skušajo razjesti in pogoltniti. To je otok Memmert, nemška fcat. Velikanske jate galebov imajo na njem svoja zavetišča in veliki tropi divjih kun-oev. Ljudi je pa samo za eno družino: gospod Lege, njegova žena, ki je bivša učiteljica, njegov devetletni sin. Nikoli ne prihajajo sem kopališki gostje s sosednih otokov, drugi ljudje pa tu nimajo kaj iskati. Kvečjemu da pride kakšen ribič s svojim čolnom na obisk, a še ta zelo, zelo redko. Lege sam otoka nikoli ne ostavi in niti ne misli na to, da bi ga kdaj ostavil. Pred desetimi leti je vlada proglasila Memmert za zaščiten naravni park in je dovolila samo Legeju, da se naseli nanj, pod pogojem, da bi skrbel za rast na njegovih sipinah, za rast, ki sipine utrjuje, da ne postanejo žrtev viharjev in valov. Deset let opravlja Lege ta posel, skrbi z« travne barikade, gradi jezove, zabija kole v zemljo, ki bi sicer postala plen morja. Deset let živi s svojo družinico življenje pravega Robinzona in si ne želi prav nič, da bi se vrnil na celino. Ima ženo in sina, trdno »grajeno hišo na najvišjem delu otoka, kozo, prašiča, trop kokoši. V zimskem ča" sn, ko divjajo in tulijo neprestani vihar-j! čez otok in preti vsak hip nevarnost, da sja odnesejo v morje, je življenje sicer težko tn marsikakšen človek ne bi zdržal. Lege tn njegova družina pa vzdržijo, ker vedo. da pride po tem času letna doba. ko )e otok podoben majhnem* raju. Takrat Prvt kip kraljice Astrfd« Pierre de Soete je zgotovil prvi kip belgijske kraljice Urejeno in zdravo kri dosežemo x vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« gTenčioe, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokrepi pre-snavljanje in pospeši kri. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Žeio&ČRi sok Sluznica, ki pokriva notranje stene želodca, vsebuje mnogo krvi in neštete iHeze, med katerimi so takšne, ki izločujejo želodčni sok. Ta sok je brezbarven in njegova količina znaša na dan 6 do 6.5 kg. Najvažnejši sestavini želodčnega soka sta pepsin in solna kislina. Pepsin ima to lastnost, da spreminja živalsko in rastlinsko beljakovino v prisotnosti solne kisline v topljivo obliko, ki jo imenujemo pepton. Z drugimi besedami pravimo temu, da želodec prebavlja. želodec prebavlja torej samo beljakovine, in sicer po njihovi obliki in pripravi različno hitro, škrobaste snovi in maščobe pa se v želodcu le malo ali nič ne spremenijo. Glavna prebava se izvrši potem v črevesju pod vplivom soka trebušne slinavke, žolča in črevesnega soka. 50.000 upepelitev v ČSR Češkoslovaška republika ima danes 11 krematorijev. V njih so od 1. 1918. do danes sežgali 50.000 mrličev. Polovico upepelitev odpade na prago ostali del pa na druga večja mesta Brno, Plzenj, Rudjejo-vice, Moravska Ostrava, Olomouc, Karlove Vary itd. X Dlsa Jurčičeva Številka »ŽIVLJENJA IN SVETA44 Tehnika proti vremenskim škodam Učitelj Kricfcl iz Froniedtna ▼ Avstriji Je dal patentirati nor fasum, ki mu je namen ščititi čkrveka in njegovo fciovino pred neui$L Ta izum sestoji ▼ gtavnem hi Stavftath bakrenih osti, ki so razvrščene ▼ obMki piramide in fcmajjo beje sposobnost, da odvajajo elefktrfflco te oblakov ter omejujejo nastajanje toče. Pripravo je pritrditi na kolikor mogoče visok jam/bor, a čimer se omogoči prehajanje negativne zemeljske elektrike v oblake in parali zdranje Oblačne pozitivne elektrike. Število bakrenih osti se ravna po velikosti površine, ki jo j® zaščititi, in znaša 2000 do 4000. V zadnjem čaeu so izvedli r Avstriji na več mestih veliko število poskusov, ki so imeli po strokovn^ažkem mnenju baje prav lep uspeh. Priprava še ni popolna, predstavlja pa velik ko: * * v' v r dM* Franklin Roosevelt, predsednik ameriških Zedinjenlh držav, ki dosledno izvaja svoj program v boju proti industrijskemu, trgovinskemu in finančnemu fevdalizmu (Glej članek na drugem mestu.) ZORA VODA proti sivim lasem! He harrt.,. teaiT«i Tre?« »ivim la^t-m prejšnjo D*r«v- no ba rv o. 0d'>h-?Ti« od higijeiifkepa zavoda t Ljubljani pod H. kot m idr«vja pofi'.'nam» neWtN ebejapalta^ztl Iz organizacij JNS Tudi v tem tednu zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli sproti objavljati poročil, ki smo jih prejeli od organizacij JNS. Nekaj jih objavljamo danes, ostale pridejo na vrsto v prihodnjih številkah. Kolodvorski okraj v Ljubljani I)ne 28. februarja je imela svoj občni zbor organizacija JNS za kolodvorski okraj. Poleg poročil funkcionarjev je poročal tudi podpredsednik ljubljanske sreske organizacije JNS dr. Cepuder. Pri volitvah je bil skoro nespremenjen izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Pestotnikom Na novo je bil izvolien v odbor tudi železniški direktor g Cugmus. Obširneje je o krasno uspelem občnem zboru te velike in konsolidirane organizacije poročal že »Slovenski Narod« Dopisi za organizacijo naj se odslej naslavljajo na tajnika Inž. V. Rovšek. Kolodvorska ul. 35. Obči*! zbor v Medvodah V ndeljo. 25 t. m. so se sestali številni člani naše občinske organizacije JNS v prostorih tov. Tometa k letnemu občnemu zboru. Predsednik tov. Jos. šušteršič je pozdravil banovinskega tajnika dr. Zajca, nakar so sledila poročila funkcionarjev Organizacija je dokazala, da je neumorno delovala: pridobila je tudi 110 članov. Pač pa je bilo iz poročila tainika in podpredsednika razvidno, da so bile nekatere upravičene in utemeljene prošnje ostale brez uspeha. Zato je bila izrečena nujna zahteva. da se v večji meri vpoštevaio želje in predlogi strankinih organizacij. Sprejeta je bila resolucija podpredsednika tov. Val. Janharja. ki izraža želje po procentuelnem enakomernem zastopanju kmetijsko-delav-skega stanu v Narodni skupščini Nato je banovinski t /v.k tov. dr. Zajec obrazložil splošni napredek stranke v minulem letu. Pri volitvah v novi odbor so bili izvoljeni za predsednika Valentin .Tanhar. za nodr>rer sednika Ivan Kožuh, za tajnika Vilko Tome, za blagainika Alojzij Rebolj; za odbornike Jos. šušteršič, Fr. Bergant. Matija Sušnik. Ivan Cvajnar. Al. Stare. Martin Kozjek. Fr Fertin, Andrej Bohinc. Ivan Knific, Fr Jenke in Al. Gabrovc. V nadzornem odboru so Jos. Šušteršič, Alojzij Kržišnik in Miroslav Trampuš. Hotedršisa v logaškem srezu Občnega zbora naše občinske organizacije se na žalost ni mo«*el udeležiti naš priljubljeni noslanec dr. Rape. ker je bil zadržan v Beogradu Pozdravil pa je zbo-rovalce z brzojavko in obljubil, da pride čim prej med nas. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor Med slučajnostmi Je prišla na razpravo banovin«ka cesta, ki vodi iz Logatca proti Tdriji Cesta je v neznosnem, skoro neuporabnem staniu. Pozimi so sneg s plugom orali samo enkrat, dočim so ga po drugi, manj važni cesti dvakrat. Tudi kredita ie za to cesto več na razpolago, kakor za našo. čeprav je naša označena kot cesta T. reda. ona pa le TI reda. Kie je vzrok tei dvojni meri? Na občnem zboru so se slišali zaradi zanemarjanja ceste Lo-gatec-Tdriia zelo ogorčene besede. Apeliramo na merodajne oblasti, da stvar urede. če že ne zaradi nas. pa vsaj zato. ker je to važna obmejna cesta, ki nam dela sra moto pred tujci. Sofiiahio delo litijske občinske ©rgamsassje Oblastna organizacija JNS v Litiji pod vodstvom g. Tine Kunstlerja si je osnovala prosvetni, finančni, kmetijski in socialni odsek. Vodja socialnega odseka podravna-telj predilnice g. Gjaja je sklical sestanek brezposelnih litijske občine. Zbralo se je čez 100 delavcev, ki jim je g. Gjaja obrazložil pomen sestanka in poudaril: »Naša naloga je pomagati vsakemu, ki je v resnici potreben, brez razlike ali je pri zadnjih volitvah izkazal naši stranki zaupanje ali ne, to pa zaradi tega. ker so bili mnogi zapeljani. Nato je prečital seznam brezposelnih. o katerem se hoče prepričati v koliko je kdo verodostojen ter razdeliti brezposelne v dve kategoriji, v najbednejše, ki sploh ničesar nimajo, in v one, ki imajo kako majhno imetje. Socialni odsek bo storil vse. da najprej vsaj najbednejšim najde kakršnokoli zaposlitev. Zborovalci so si izvolili dva posrednika, ki bosta v stalnem stiku s strankino organizacijo, odnos-no njenim socialnim odsekom. Gospodarsko zborovanje JNS v Novem mestu Sreska organizacija JNS v Novem mestu je imela 28. pr. m. dopoldne velik javen shod, na katerem so govorniki obravnavali pereča gospodarska in finančna vprašanja. Izredno dobro obiskano zborovanje je v dvorani Sokolskega doma otvoril predsednik sreske organizacije in novomeški župan dr. Josip Režek. V otvoritvenem na" govoru je rekel, naj zborovanja nihče napačno ne tolmači, ker se člani JNS, kakor tudi vse prebivalstvo Novega mesta in vsega sreza zavedajo svojih dolžnosti. Prav zaradi tega se bo zbor vršil in zaključil disciplinirano. Nato je razpravljal o našem gospodarstvu, posebno pa o davčnih vprašanjih. Dokazal je, da je v največjo škodo narodnemu gospodarstvu in državi, če se ne obdavčijo samo dohodki, marveč se zahteva tudi oddaja narodnega premo ženja. Taka davčna praksa bi privedla do popolnega obubožanja vsega naroda. Novomeški srez spada med pasivne kraje Prav v tem srezu presegajo davčna bremena dohodke prebivalstva Prebivalci so pripravljeni dat^ vse. kar je v danih prilikah mogoče, kaj več pa se od njih ne sme zahtevati Vsaka večja obremenitev bi izzva" la obup. Delegat Zbornice za TOI Franjo Žagar je s sistematičnimi podatki obrazložil in označil davčno prakso pri nas in v drugih banovinah ter opozoril na napake, ki jih tudi v drugih državah izvršujejo davčne uprave in ki so v nasprotju s finančnimi zakoni in zdravimi gospodarskimi načeli. Govorili so še odvetnik dr. Davorin Gros, ki je obravnaval nekatere posebno kričeče primere, dentist FiJip Ogrič in trgovec Fran io Mura. Ob zaključku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da davčna bremena v novomeškem srezu že presega io višino dohodkov in pomen ja-jo že oddajo premoženja Taka davčna praksa lahko uniči vire davčnih dohodkov, Zato se mora v interesu same države spremeniti. Resolucija vsebuje nato več konkretnih zahtev, med drugimi zahtevo, da se davki kontingentirajo po banovinah. Končno zahteva resolucija zakon proti korupciji in najstrožjo kazen za vse korup-cioniste. V celjski okoliški občini in v Braslovčah Občinska organizacija JNS za Celje-okolico je imela v soboto, 24. t. m. zvečer dobro obiskan redni občni zbor v rermo-zerjevi gostilni v Gaberju. Predsednik gospod inž. Krulc je pozdravil vse udeležence zlasti narodnega poslanca g. Ivana Prekor-ška in predsednika sreske organizacije JNS g dr. Kalana, ter poročal, da je imela organizacija pred letom 267 članov in da je to število do občnega zbora naraslo na 310 Mnogo državnih nameščencev, ki stanujejo v okoliški občini, pa je organiziranih v mestni organizaciji. V zadnjem času zlasti delavstvo v lepem številu vstopa v Narodno strokovno zvezo in bo imela celjska podružnica v kratkem svoj ustanovni občni zbor. Predsednik je ob koncu omenil sijajni uspeh, ki ga je dosegla občinska organizacija JNS lani pri občinskih volitvah v celjski okolici. Tajnik g. Fr. Wltavsky je poročal, da je imel odbor lani 15 sej in da je organizacija priredila v okoliški občini šest uspelih gospodarskih predavanj. Predaval je sreski veterinar gospod M. Šribar. Organizacija je izvršila več intervencij z lepimi uspehi. S sodelovanjem gg. poslanca Prekorška in sreskega načelnika dr. Vidmarja je izposlovala znatne zneske za zaposlitev brezposelnih in za po-.jlavljence. Po poročilu blagajnika g. Gamsa je prejel odbor razrešnico na predlog člana nadzornega odb #a g. župana Ku-kovca. V novi odbor so bili soglasno izvoljen5 člani iz vseh vasi okoliške občine z gg predsednikom inž. Krulcem, podpredsednikom Gamsom, tajnikom Četino in Fr. Wl-tavskim ter blagajnikom Bervarjem. Izvoljenih je bilo tudi 20 delegatov za sresko skupščino. Članarina za leto 1934. znaša 1 Din; kdor more. naj plača tudi več. Narodni poslanec g. Ivan Prekorsek se je zahvalil vodstvu organizacije in županu za veliko delo in uspeh pri občinskih volitvah. Nato je v zanimivem govoru poročal o Mali antanti, balkanskem paktu, zbliža-nju z Bolgarijo, o naši gospodarski politiki, o zaščiti kmetov, zakonu o javnih delih, o bližnjem pričetku regulacije Savinje, ki jo je klerikalna politika prej, v neprimerno ugodnejših gospodarskih prilikah zanemarjala, o snovanju nove socialno demokratske stranke, o novem državnem proračunu itd. Njegova izvajanja so bila sprejeta z navdušenim odobravanjem. Na predlog predsednika g. inž, Krulca je občni zbor soglasno izrekel g. poslancu popolno zaupanje. Tudi predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Kal ari je izrekel občipski organizaciji zahvalo in priznanje za uspeh pri zadnjih občinskih volitvah. Podčrtal je potrebo narodne sloge in solidarnosti vseh stanov, če hočemo, da bo naša država močna na znotraj in zunaj. G dr. Kalan je nato govoril še o raznih aktua'nih političnih in organi-zatoričnih vprašanjih. Tudi njegov govor je izzval enodu^no pritrjevanje. V debati je govoril strokovni tajnik gospod Žabkar o škodljivosti marksizma ln razrednega boja. Soglasno je bil sprejet njegov predlog, da se pošlje poslanskemu klubu JNS in stranki zahvala za uspešno delo s prošnjo za nadaljne delo v dosedanjem pravcu. Zupan g. Kukovec je izrazil željo, da bi se za okoliško občino, ki mnogo prispeva v bednostni sklad, izposlo-vali čim večji zneski iz tega sklada. Zahvalil se je gg. poslancu Prekoršku, dr. Kalanu in sreskemu načelniku dr. Vidmarju za velike usluge, ki so jih storili okoliški občini Govorili so še gg. Fric, Gams in Čerenjak, nato pa je predsednik zaključil zelo lepo uspeli občni zbor, ki je trajal skoro tri ure. V nedeljo 25. t. m. dopoldne sta imeli občinski organizaciji JNS za občini Bra-slovče in Gomilsko v slavnostno okrašeni dvorani ponosnega Sokolskega doma v Braslovčah skupno redni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Predsednik braslov-ške organizacije g. župan Josip OmlaSič je iskreno pozdravil narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in predsednika sreske organizacije JNS dr. Kalan a. Sledilo je lepo predsedniško poročilo. Tajniško in blagajniško poročilo za braslovško organizacijo je poda! g Lušin. za gomilsko organizacijo pa g. Šega. Z majhnimi izpremembami sta bila izvoljena dosedania dva odbora. Občinski organizaciji za Braslovče predseduje g. Josip Omladič ml., občinski organizaciji za Gomilsko pa g. župan Hočevar. Gg. narodni poslanec Prekoršek in dr. Kalan sta izčrpno poročala o delu Narodne skupščine ter o gospodarskih, političnih in organizacijskih vprašanjih. Njuna izvajanja so zborovalci večkrat prekinili z burnim odobravanjem. Šolski upravitelj g. Lušin se je v imenu vsega članstva iskreno zahvalil obema za njuno delo in jima izrekel zaupanje. Občinska organizacija v Braslovčah Šteje 367 članov, v novem odboru pa so med drugimi tajnik Lojze Lušin, Miklavžina, Kreft, Omladič Tone itd. Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke predsedniku stranke in vlade Nikoli Uzunoviču ter slovenskima ministroma dr. Kramerju in Ivanu Puclju. Gibanje JNS v Smarskem srezu Šmarje, 3. marca Zadnjo nedeljo v mesecu januarju je Imela krajevna organizacija pri Sv. Vidu pri Grobelnem v šoli zborovanje, na katerem je poročal narodni poslanec g. Spind-ler o vseh dogodkih zadnjega časa na gospodarskem in vseh drugih popriščih. Zlasti se je dotaknil ukrepov, ki sta jih storila vladp in narodno predstavništvo kot ofenzivne akcije prori posledicam krize. Zborovalci so po govoru še dalje časa ostali s poslancem v razgovoru o raznih perečih vprašanjih, zlasti glede obveznega šolskega obiska preko 14. leta in glede samostojnosti bivše občine Sv Vida. V nedeljo 18. februarja je imela občni zbor občinska organizacija JNS v Šmarju pri Jelšah po maši z jutra i v Habjanovih prostorih Ob leni udeležbi članstva Je zborovanje otvoril predsednik organizacije g Miha Skale Poročilo o poslovanju organizacije je poda' tainik g. Drobne. Na rodni poslanec g. Snindter ie v obzirnem govoru poročal o dogodkih minilega leta. o zakonih, sklenjenih v narodnem predstav- Stedite — kriza! „K a r b o paket41 aH najboljši trb©r«!jaki preoog T M bojih nndi L POGAČNIK trg. • knrtvom, Bohoričeva 5. Telefon »-59 Zaboji* le Din 31-M-AoetarlJ« t hiš® 19 Dia VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 Golaž ekstrakt za smučarje, izletnike zahtevajte po trgovinah »Ekstrakt družba« Ljubljana DIREKTNO if u tVORNICE: odno&no tvor. skladišča iirwJno poceni n. pr.: Violine od . . 60 Mn Mandoline od . „ Gitare od ... 138 „ Ročne harmonike 60 „ Kromatiine barmo^mke Havajske gvtare U J. Zahtevajte brezplačni tvornSkl | CENIK* | MEiNEUHEROLD MAP8BCB** M" Med cnesfom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Tlctdcdjttji ukrepi §a pocenitev oGCačiC ZA ŽENSKE - NAJBOLJŠE: lepi, najfinejše Izdelani damski Din 190.—, 240.—, 290.—, 340.—, 390.—, 490.—, 590.— Moške obleke Din 180—790 Za dečke . Din 160—590 Moderne hlače Din 70—160 Nepreinočljivi Hubert us-plašči Din 270—320 Cene strovtnam so na svetovnem tržišču občutno porasle, toda to ne vpliva na naše namere. S podvojenimi silami delamo na to, da vse sloje naroda dobro ln poceni oblečemo. Letni plaščki Din 120—140 Obleke za dečke Din 60—150 Mornarske obleke za otroke Din 90—170 Hiibertus-plašči za otroke Din 160,- NAŠ PONOS TE SEZONE: Kompletna volnena obleka za gospoda že za Din 180.- 60.- Kompletna obleka za otroka že za Din Za vso družino dobite lepo obleko poceni pri LAC ništvu, o uredbah vlade, namenjenih ubla-ženju krize in o načrtih bodočega dela v narodni skupščini. Po njegovih izvajanjih ki so jih zborovalci z zahvalo vzeli na zna-aje, se je izvršila izvolitev novega odbora, kateremu je spet na čelu g. Skale. Izredno zanimivo je bilo 18. februarja popoldne zborovanje v šoli v Kostrivnici. Dasi je bil sklican samo občni zbor krajevne organizacije JNS z vabili, se je največji šolski razred napolnil z zborovalci, ki so bili delno od gotove strani poslani, da bi delali neprilike. To se jim je seveda temeljito ponesrečilo. Razen nekaj medklicev, ki niso prav nič učink^jali, ni bilo drugih nevšečnosti. Poslanec gTUpindler je v skoro triurnem govoru nele pojasnil vsa pereča vprašanja, ampak tudi razkrinkal gotove mahinacije ljudi, ki se še vedno niso mogli otresti poprejšnje strankarske zaslepljenosti. Stvarnim izvajanjem so živahno pritrjevali vsi oni zborovalci, ki se ne dajo več zastrupljati od partizanskih zagri-zencev. V nedeljo 25. februarja zjutraj se je vršil v šoli v Podčetrtku občni zbor tamo-šnje občinske organizacije JNS ob veliki udeležbi članov in ob prisotnosti tudi mnogih nečlanov. Po poročilu poslanca gospoda Spindlerja, ki so ga zborovalci z odobravanjem sprejeli, se je razpravljalo o vprašanju davkov, o agrarni reformi, zlasti o reviziji agrarnih objektov in subjektov, in o raznih drugih perečih zadevah. Po podanih poročilih je bil izvoljen odbor za celotno občinsko organizacijo. Istega dne popoldne ob 14. se je vršil v sokolski dvorani v Kozjem občni zbor občinske organizacije JNS za to občino, obenem pa tudi občni zbor okrajnega pododbora JNS za kozjanski okraj Poročili za obe organizaciji je podal predsednik župan g. dr. Kloar Razvila se je živahna razprava, zlasti o vprašanju uredbe o odplačevanju kmečkih dolgov in o zaščiti denarnih zavodov, o poživljenju poslovanja posojilnic in hranilnic in o prometnem delu med narodom. Med zborovanjem je prispel tudi narodni poslanec g. Spindler, ki je podal obširno poročilo o splošni finančni in gospodarski politiki vlade in narodne skupščine in o razvoju političnih prilik v državi. Poslančeva izvajanja so bila z odobravanjem sprejeta. Sledila je živahna razprava, ki je trajala skoro do noči. Istega dne sta imeli občna zbora občinski organizaciji JNS v Pilitanju in na Planini. Prvega se je udeležil tudi predsednik okrajnega pododbora JNŠ g. dr. Kloar. Občni zbori v dravograjskem srezu Občni zbori v tem obmejnem srezu so bili, razen ene izjeme (Ribnica na Pohorju) povsod izredno dobro posečeni. Povsod se opaža veliko zanimanje in pristopanje novih članov. Prvi občni zbor je bil v G u š t a n j u, kjer so napolnili člani, po pretežni večini delavci ln obrtniki, dvorano pri Miloniku do zadnjega kotička Izvoljeni so bili večinoma stari odborniki; predsednik je Janko Gačnik. šol. uprav., podpredsednika pa g. Franjo Mrkva za delavce in uradnike v jeklami ter Pokeržnik-Straser Jurij za obrtnike. Dobro Je bil obiskan tudi občni zbor JNS v Dravogradu, kjer se je poka-sala obč. org. JNS. Zlasti delavna in uvi- devna za časa občinskih volitev in po volitvah. Novemu odboru načeluje novi dravograjski župan g. J. Mori, ugleden kmetovalec iz okolice. Ena glavnih nalog novega odbora bo, da ustvari prepotrebno harmonijo za skupno delovanje trga z okolico. Proti vsakemu pričakovanju dobro obiskan in sijajno uspel je bil občni zbor JNS v Črni in to kljub temu, da je tukaj JNS pri občinskih volitvah bolj slabo odrezala, ker se je morala boriti proti demagogiji klerikalcev in marksistov. Člani JNS niso klonili. Kljub izključitvi članov, ki so se za časa obč. volitev stranki izneverili, je število članstva naraslo; še na dan občnega zbora je pristopil dvanajst novih. Za predsednika obč. organizacije je bil v tajnih volitvah z listki z ogromno večino, skoraj soglasno, izvoljen g. inž. Viktor Fettich, za podpredsednika delavec Knežar Jakob in obrtnik Geršak Ivan, za tajnika pa Govejšek Tone. uradnik. Vzorno delovanje obč. org. JNS v Orni, kot najboljše v srezu, je posebej naglasil sreski tajnik JNS, g. Janko Gačnik, ki je mogel z veseljem konstatirati, da pristopajo v JNS kljub ustanovitvi socialno demokratske stranke v pretežni večini delavci in da naj bo prva skrb vodstva JNS, da izvrši socialni program stranke tudi in predvsem napram našim industrijskim delavcem in rudarjem; prvo bi naj bilo za-siguranje eksistence delavcev za slučaj, če podjetje obrat ustavi in si delavec kljub najboljši volji ne more sam najti ZEslužks Občni zbor JNS na Preval j ah Je bil obiskan tako dobro, da je bil lokal premajhen za toliko število obiskovalcev. Zbor je vodil g. dr. Davorin Flis, banovinski zdravnik. Kljub temu, da je odbor obč org JNS s člani, ki se za časa občinskih volitev niso držali strankine Jiscipli-ne, postopal zelo rigorozno in jih izključil nad 30, je obč. organizacija glede članstva narasla. Ganljivo je, kako se je zvesto oklepajo zlasti delavski^ sloji Največ zas'ug za tako lep razvoj JNS imata g. notar dr. D Senčar in g. Joško Pernuš, k? sta delavcem priskočila na pomoč, ko so odrekle marksistične in klerikalne prazne fraze. Navzoči sreski tajnik Janko Gačnik je prav posebej naglasil socialno delovanje g. notarja Senčarja ter ga stavil vsem stanovskim kolegom za vzgled. V krizi, v kateri živimo je potreba ubrati socialni nacionalizem, zlasti v krajih, kjer revladujejo delavski sloji. Pretežno ve- vino članstva JNS v Mežiški dolini (pje_ valjskem okraiu) tvori delavstvo tn JNS ima v teh krajih značaj delavske stranke. Zato je treba da se funkcionarji JNS brigajo za zaščito delavstva, zlasti za slučaj brezposelnosti Treba je res zakona o minimalnih delavskih plačah ki pa ne smejo biti premin:malne. V tem pogledu je bila sog'asno sprejeta primerna resolucija. Tudi v Mežici JNS lepo napreduje. V zadnjem času se je ustanovila tudi NSZ O občnem zboru v Vuzenici je »Jutro« že poročalo. Vseh zborov obč. org. JNS v srezu se je udeležil marljivi in priljubiieni narodni poslanec inž Franjo Pahernik. katerega ranimiva in stvarna izvajanja o političnem. gospodarskem in socialnem položaju v državi, pa tudi uven nje ter o delu Narodne skupščine v Beogradu ao povsod zborovalci iskreno odobravali. Meseca marca se še vrše občni zbori JNS v Breznem in Marenbergu, po vsej priliki 11. marca, pozneje še v Vuhredu in na Muti. o k o 1 Sokol Ljubljana II. sklicuje v torek 6. t m. ob pol 20. na realki članski sestanek v svrho organizacije priprav za društveno 25 letnico. Dolžnost vsega članstva zlasti starejšega, je, da se sestanka zanesljivo udeleži. Sokol Vič ponovno opozarja vse članstvo ln ostalo občinstvo na današnjo popoldansko lutkovno predstavo in večerni koncert »Ljubljanskega Zvona«. Sok. društvo Dobrava - Podnart priredi danes 4. t. m. ob pol 16. dramo »Nepošteni«. Obiščite predstavo polnožtevilno! Sokolsko društvo Vojnik je poslalo v začetku leta na vse občinske uprave in tudi mnogim privatnikom tiskano prošnjo s poštnimi položnicami za prispevke za gradnjo telovadnice. Tej prošnji se je odzvalo prav malo občin, akoravno smo stavili v to akcijo veliko upanje. Ker bi radi pričeli čim preje z gradbo telovadnice, prosimo občinske uprave in tudi privatnike, da bi se odzvali prošnji ter prispevali vsaj po 10 dinarjev. Društvo ima mnogo telo vadeče mladine in članstva, a v zimskih mesecih ne more gojiti telovadbe zaradi pomanjkanja primerne telovadnice. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Nedjlfa, 4. ob 15.; Kultjrna prireditev v Črni mlaki Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20: Char-leyava teta. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 5.: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 4. ob 15.: Ti?ar. Izvsn. Znižane ce-n) od 6 do % Din. — Ob 20.: Ples ▼ Savoju. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 5.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob'20.15. Nedrje, 4.: Radio tenor. ★ Posetite današnjo predstavo veseloigre s petjem »Radio tenor« v Šentjakobskem dališfu. Izredna komika dviga razipoložmfi pri wwe«nikih. tako, da ee dve uri zelo dobro zabavajo. Lapa ecenerija, kupleti m operne arije poživliaio zabavno dejanje- — Vstoonie* ee dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blaeaini v I. nadstropju Mestirjga doma. Režija je v rokah ee. Metke Bučar-i^ve. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Nedelja. 4. ob 15.: Okence. Globoko mifa-ne eenri od 15 Din navzdol. Po&ledotfč. Ob 20.: fitambutefca roža Znižanj ceno. CELJSKO GLEDALIŠČE. Ne-dMia, 4. ob 15.: Princesk« in pastirjek. Uprizoritev celjskih igralcev. Izven, Razpis poletnega abonmaja Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigial v času od 10. marca do 28. junija 1934. Po-letni abonma velja za 8 dramskih in 8 opernih predstav. Uvrsti se v že obstoječi celoletni abonma rada C. Priglase sprejema cd danes dalje blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča, ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. Repertoar bo obsegal dela: \ drami: Tavčar - Marija Vera: Visoška kronika. Nu-šič: BeogTad nekdaj in sedaj Dostojeveki-D-ebevec: Bratje Karamazovi. Koetov - Go-Ijemanov. Sherriff: Konec poti. Galsworthy: Družba. Lichtenbe-rg: Kariera kanclista Vinciga, Ortner: Čevljar Hit. — V open: Janafffc-i. Kae bil premeščen dolgoletni predsednik društva general g. Po-povič, komandant mesta Ljubljane Z njim je društvo izgubilo zaslužnega, za prosi>Ph našega športa zelo vnetega d<*ls-7ca in voditelja. Umrli so člani: Kosler, Malenšek in Krušič. Njih spomin so zborujoči stoje počastili. Blagajnik g. Janušič jie poročal o drjštve-nih financah. Kolo je kljub hudim čas->m, dragemj vzdrževanju konj in malenkostnim prispevkom zmerom aktivno. Na predlog revizorja g. Kocjana, ki je sporočil, da so pregledniki našli knjige v najlepšem redu, je bila blagajniku soglasno izrečena raz-rešnica. Pri volitvah, ki so sledile, bil za nowga predsednika izvoljen artiljerijski general g. Pedij ter so se dopolnila še nekatera druga izpraznjena, mesta v upravnem odboru, ki šteje skunai 21 članov. Ker so na vojaškem vežbališču zgradili aerodrom, i© kolo e tem izgubilo svoie tamkajšnje plirkališče. Zato se bodo letošnje kasaške dirke vršile na Bledu, skakalne t^k-me pa na kakem prostoru v bližini Ljubljane. Občni zbor društva bolničarjev Ljubljana, 3. marca Društvo bolničarjev NSZ v Ljubljani je imelo svoj letni občni zbor pri »Majaron-čku« in je prisostvovalo nad 100 članov. Predsednik Rožanc je v nagovoru prečital pozdrav Nj. Vel. kralju, kar je zbor sprejel stoje z navdušenim vzklikanjem. Poslal je tudi brzojavni pozdrav resornemu ministru g. Ivanu Puclju. Nadalje je predsednik očrtal stremljenje društva ^o dvigu članstva z uvedbo strokovne vzgoje in specialne priprave za težavni poklic. Poudarjal je pa tudi stremljenje po izboljšanem gmotnem stanju, ki ga zasluži odgovorna služba, ter ureditev službene pragmatike, bi stanu zagotovila bodočnost. Omenil je še razne podrobnosti, ki se tičejo reforme stanu in ki so razvidne iz soglasno sprejete resolucije. Pozval je tudi vse člane, da si- organizacije oklenejo z vso vnemo ter da posvetijo vse moči vigu in pro-spehu svojega stanu. Predsednik JNS za vodmatski okraj g. Adamič se je zahvalil za pozdrav ter pozval zborovJce k čim večjemu pristopu k državni stranki JNS. Nato je sledilo tajniško poročilo, ki navaja, ca je društvo imelo "0 sej, na katerih so se obravnavale društvene zadeve. K društvu je pristopilo 40 novih članov: lep prirastek! Poročal je tudi oukrepih, ki jih je odbor zastavil v znani aferi sedmih članov; trije člani so bili rehabilitirani, za 4 člane pa je društvo poskrbelo službo drugje. Društvo je imelo v minulem poslovnem letu dve prireditvi v prid revnim družinam organiziranih članov. Uspeh je bil povoljen. Iz blagajniškega poročila pa izhaja, da je imelo di .štvo 300 Din prebitka, članstvo naj točno plačuje članarino, ker le to omogoča uspešno poslovanje. Revizorji so ugotovili red. Po poročilih so bili izvoljeni za predsednika Galjot Franc, za tajnika šmalc Ivan, za blagajnika Rožanc ViKtor in 8 novih odbornikov. Resolucija se glasi: Uvidevamo, da je naša dosedanja izobrazba preborna, zato moramo stremeti po moderni strokovni vzgoji in smotreni pripravi za naš odgovorni poklic. Uredi naj se naša službena prasmatika, po kateri naj se vse režijsKO in strežniško osobie definitivno namesti s pravico do pokojnine. Do ureditve službene prasrmatike naj se nakažejo poročenim z 10 leti službe službene dokladp v i.=ti izmeri kakor definitivnim Za vse provizo-rične uslužbence nai se eksistenčni minimum izboljša že z novim proračunom, ker dosedanji nikakor ne odgovarja naborni službi. Službeni pravilnik ki je bil izdan od ministrstva za socialno nolitiko in narodno zdravje 12. junija 1933. naj se dostavi članstvu, da slednjič spozna svoje dolžnosti in pravice Za vse ostaio osobje. ki ne pride v poštev pri službeni nragma-tiki, nai se ustanovi perzijski fond, v katerega prispeva polovico država, polovico pa prizadeti. Javna de'a v Krajini Metlika. 4. marca. Konec februarja se je pri sreskem načel-stvu v Metliki vršila prva seja sreskega odbora za javna dela, ki je z vso skrbnostjo zbral potrebne podatke o najnujnejših javnih izvedbah v Beli Krajini. Prvi je metliški župan g. Malešič naštel potrebna javna dela na področju metliške mestne občine. Najpotrebnejša je cesta od državne ceste do pokopališča v dolžini 400 metrov. Dalje je potrebna regulacija Roji-ce tudi v dolžini 400 m. Veljale bi 30.000 dinarjev, cesta pa le 20.000 Din. Nujno je znižanje klanca na občinski cesti Metlika —Grabrovec v dolžini 100 m, dalje zgradba vodovoda ali vsaj izvrženje potrebnih priprav za polaganje že pripravljenih cevi v dolžini 1800 m in rekonstrukcija občinske ceste Metlika—Križevska vas z napravo betonskega mostu čez Sušico. Mnogo večje potrebe ima metliška okoliška občina, ki je teritorialno tudi največja. O njih je govoril župan g. Bajuk. Za izvedbo vseh potrebnih javnih del bi zadoščala vsota 2,225.000 Din. Najnujnejša je preložitev klancev na želebeju in pri Boža-kovem. Za želebejski klanec so načrti že izdelani in tudi krediti odobreni, tako da se bo z delom pričelo še letos. Na banovin-ski cesti Metlika—Vivodina bi bilo potrebno preložiti klance v Drašičih, Repici, Kr-mačini in na Krvoškem vrhu. Na cesti Črnomelj—Jugorje bi bilo potrebno preložiti klanec na Luži, cesto Bušinja vas—Rado-vica je treba razširiti in izboljšati v dolžini 1.4 km itd. župan Bajuk je podrobno naštel še vsa druga nujna, deloma že pripravljena cestna dela v okoliški občini. Med potrebami gradačke občine je župan g. Pezdirc med drugim predlagal, da se zniža klanec pri Strugarju v Gradacu ter se izboljšajo in razširijo občinske poti Kra-sinec—Cerkvišče ter Podzemelj—Giršiči. Vsa ta dela bi veljala 240.000 Din. Občutne potrebe ima tudi naš žumberak in je župan iz Radatovičev g. Smiljanič predložil znižanje klancev, izboljšavo in razširitve na cestah Brezovica—Radatovi-či—Sekuliči, Radatoviči—Dragoševci—Le-šče, od Bajte do Popovičev, ter na cesti Kuljaji—Gudalji, končno zgradbo betonskega mostu na cesti šiljki—Malinci čez Sušico. Vsa dela bi veljala 950.000 Din. Slednjič je načelnik sreskega cestnega, odbora g. Golia predložil preložitev klancev na banovinski cesti Metlika—Črnomelj na Gavgenhribu, v Primostku in v Gradacu, a enako tudi zgradbo betonskega mostu na Primostku, kar bi vse skupaj veljalo 550.000 Din. Zmajeva dopisnica Novi Sad, 28. februarja., že nekaj let se vodi debata, kdo ima največ zaslug, da je bila v pošt.ni promet uvedena tudi dopisnica. Najbolj se debatira o zaslugah Nemca veti Stephana in Avstrijca dr. Emanuela Hermanna. Debate pa še niso zaključene in še ni odločeno, kdo od teh dveh naj bi bil »oče« dopisnice. Na konferenci o poštnem prometu 1. 1865., ki se je vršila v Karlsruhe, je predložil nemški delegat von Stephan, naj se uvede v promet dopisnica, ki jo je on imenoval »poštna karta«. Njegov predlog pa ni napravil pravega vtisa na me-rodajne kroge in je tako Steohanova poštna karta propadla že nri svojem osnutku, ne da bi se javnost za njo soloh brigala Več usoeha pa je imel Avstrijec dr Hermanu, profesor dunaiske politehnike ki je 26 januaria 1. 1869 v »Neue Freie Presse« objavil članek, v katerem je ra? laeal koristi in praktičnost dopisnice. Dr Hermann ni vedel, da so že nekaj let po prej o taki dopisnici brez vsakega uspeha razpravljali na konferenci o poštnem prometu. Avstrijski poštni krogi so se zanimali za njegova izvajanja ln že 22. septembra istega leta so prišle v promet.prve poštne dopisnice. Po knjigi »Nova knjiga o svetovni pošti«, ki jo je pisal Nemec Schweiger-Lerchenfeld, pa so se uveljavile dopisnice v poštnem prometu šele 1. 1875. In po navedbi tega zgodovinarja poštnega prometa je »oče« poštne dopisnice knjigarnar Schwarz iz Oldenburga. Vsi ti »očetje« poštne dopisnice lz Nemčije in Avstrije pa niso idejni začetniki dopisnice. To začetništvo pripada Joči M a n o j 1 o v i č u iz Srbobrana, ki Je na Dunaju izdajal satirično glasilo »Zmaj« kot prijatelj čike Jove Zmaja. List »Zmaj« se je ukvarjal s politično satiro in je po-vročil marsikatero neprijetnost tedanjim madžarskim oblastnikom, ki so ukrenili sicer vse mogoče, da bi list zatrli. To pa ni bilo tako lahko, ker se je uredništvo neprestano selilo in naposled za dalje časa našlo zavetje na Dunaju, kjer je bilo oblasti marsikdaj celo všeč, če je kdo povedal kako pikro na račun madžarskih mogotcev. Urednik in izdajatelj »Zmaja« Joca Manojlovič Je že 1. 1871. začel razpošiljati originalne dopisnice, ki so bile celo ilustrirane. V sredini te dopisnice je bil narisan grozovit zmaj, ki je držal v krempljih list, kamor je Joca vpisoval naslove. Pod zmajem pa je bila na dopisni-ei risba, ki je v levom kotu predstavljala del Carigrada, v desnem Moskvo, v sredini pa ladjo s srbsko zastavo. Eno tako dopisnico je poslal Joca tudi svojemu stricu Dimitriju Manojloviču v Som bor. Ta dopisnica je shranjena v neki privatni novosa^ski biblioteki. »Zmajeva« dopisnica je prišla na svoj naslov, Jocov stric, ki je bil odvetnik, pa jo je takoj poslal nazaj s pripisom: »Ja sa »Zmajem« ni-kakva posla neču da imam. — Ne prima se!« Takrat je bilo namreč silno nevarno, imeti kake zveze z listom, ki je napadal madžarske veljake Istočasno pa Je stric Dimitrije svojemu nečaku pisal tudi pismo, v katerem je dejal med drugim: To je neokusna in nevarna šala. Tvoja teta je omedlela, ko je od poštarja dobila tvojo karto in zaeledala ono zmajsko strahoto. Povem ti, da tudi meni ni bilo prijetno. ko sem vzel karto v roke. Sicer pa ti sam dobro veš, kaj pomeni danes zveza z »Zmajem«. Ali morda hočeš, da bi me zaradi tvoie vražje karte spravili v ječo kakor kai-esa veleizdajnika? Prer>ovedu-iem ti. da bi mi ooslal še kako podobno karto, ali da bi me soloh spravljal v kako zvezo z »Zmajem«, o katerem nočem ničesar slišati. Prfjtopnjtfi h „Voef*«rh<>vi družbi" Pri upravi graJSMne Vurberg m od sedaj naprej oddaja sadno drevje naših dobrih jabolčnih vrst za pomladansko sajenje. Vpraša se: Uprava grajščine Zgornji Ptuj. 2732 Pomaranče vseh vrst po ugodnih cenah nudi GOSPODARSKA ZVEZA ▼ LJUBLJANI, Tvrševa 29 2939 — t Potrti globoke žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena žena, mati, sestra ln svakinja, gospa DORA JUTRA2 POR. LAPORNIK učiteljica v Ljubečni danes, dne 3. marca 1934 ob pol 17. uri po kratkem muke polnem trpljenju kot žrtev materinstva, previdena s sv. zakramenti, v novomeški banovinski ženski bolnici preminila. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 5. marca ob 10. na farno pokopališče v Trebnjem. TrebnJe-Celje-Sušak, 3. marca 1934. Žalujoči rodbini Jutraž, Lapornik in ostalo sorodstvo. Kurje perje nečohano kg po Din 4.— lz skladišča Maribor razpošilja po povzetju VILJEM ABT., EKSPORT MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kg. 2017 ■ jfo -;' jf "V ^ <'■.- UMETNE OČI izgotavljamo točno po naravi za svoje pacijente F. Ad. Muller Sobne \VIESBADEN in v Ljubljani: Splošna bolnica, očesni oddelek od 12. do 14. marca 1934. 2072 ETERNA specljalno Izdelovanje pogTebolh potrebščin Ljubljana, Mestni trg 17 Izdeluje: mrvv. prevrtaj*:*, tgla-mlk* in n»-ličja. tipke in okraje za knste, opremo 7» mrtv. o-dre, pogrebe itd. 2773-* 2 Din — Jurčičeva številka »ŽIVLJENJA IN SVETA" Nekoliko marljivih usnjarskih pomočnikov ki so dobro Izvežbani za delo v curihtu, sprejme večja tovarna. Ponudbe je poslati pod značko »Usnjar« na oglasni oddelek »Jutra«. 2752 SPOLNE BOLEZNI BELI SIFILIS, KAPAVICO, BELI TOK zamorete Izlečltl brez strupenih lnjekcl t vLrizgavanj), brez živega srebra ln saivarz&na, tisoči žen ln moških se imajo zahvaliti za Bvoje ozdravljenje (trajno) na prlroden način preparatu »EROS — G. 5« BREZ OVIRE V IZVRŠEVANJU POKLICA Sijajna priznanja; tisoči zahvalnic. »Vlgi-ia 1« deluje zajamčeno zanesljivo in zelo naglo. Učinek Je v lstini presenetljiv. Prol. Herry se Je Izjavil o nJem. da »dela pravo čudo« Uporaba Je za zdravje neškodljiva. Cena Din 120.—, za posebno m o-1: ne ln zastarele slučaje Din 200.—. Uspeh zajamčen. V nasprotnem slučaju vrnemo denar. Razpošilja diskretno -samo F»av>lkrwa L^bi-at"?. Priti i 65—Nrsle. Bo^etechova ul. 10 1. L. ČSR. Strolnotebnična pisarna CJG. BOKŠTNAR OGNJESLAV, LJUBLJANA VII, ZG. ŠIŠKA 210 prevzema projektiranje ln opremo turbinskih, mlinskih, transportnih, sušilnih i. dr. naprav, izvršuje načrte in proračune, nadzira in vodi montaže, posreduje pri nakupu ln prodaji strojev ter vrši i vse ostale strojnotehnične posle. 2715 Veletrgovina v Ljubljani sprejme ore&pondentinj@ P,iti mora popolnoma perfektna v slovenski, srbohrvaški in nemški korespondenci. Nastop službe 1. maja t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč«. 2716 DFB DAMSKE KONFEKCIJE POD LASTNO CENO AVGUST IGLIČ, Tavčarjeva ulica 3 ——i nai—W KONJSKA STRUNA rjf |T A (( (Rosshaar) J} A ^ « 21mo za žlmnlce (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! INDUSTRIJE S OBRTNIKI J Svetovno znani Krautzbergerjevi lipskl aparati za brizganje lakov ln barv se dobivajo pri jugoslov. skladišču FRANJO FORGAČ, Zagreb Masarjkova 18 Telefon 26-20 Zahtevajte specljelne ponudbe! 2080 LEPE GRUDI čvrste ln normalne polnosti dosežete v 4 do 5 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa usahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof dr. med. Bieru. Pri tem se ne okrepe telo ln boki. Naraven, popolnoma uspešen ln zalamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priDoročllu dr. med. Funkeja ln dr. med. H. Maverja) zopet elastičnost ln čvrstost. Garnitura 70 Din. — OrMnale SCHRODER-SOHEN KE razpošilja j>OMNIA«. oddelek 13, Zagreb. Gundullčeva 8 T. PoStnlna pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Din. 1995 Zahvala. Povodom bridke Izgube našega nepozabnega nam očeta FERDINANDA FERJANČIČA se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob bolezni in smrti blagopokojnega prijateljsko na strani. Posebno zahvalo smo dolžni vsem osebnim prijateljem dragega nam pokojnika, njegovim bivšim g. starešinam in kolegom, vsem gg. uradnikom drž. uradov in vsemu ostalemu občinstvu, ki so nam izrazili svoje sožalje v dnevih bolesti, kakor tudi spremili dragega nam papana tako polnoštevilno na njegovi poslednji poti. Nadalje naša najtoplejša zahvala za poklonjeno cvetje na krsto blagopokojnega. Vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali v težki boli prisrčna hvala. 2850 žalujoče rodbine: Ferjančič, ing. Teply, Jeremič. k.V ■t pogrebrti »rod Obilna Liju.b jana. Zapustila nas Je za vedno naša nad vse ljubljena mati, hčerka, sestra, teta, svakinja, gosp. Tončka Taranan trgovka v Hrušici prt Jesenicah dne 3. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 5. marca 1934 ob uri popoldne izpred mrtvaške veže drž. splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Jesenice-Hrušica, dne 3. marca 1934. 2767 Globoko žalujoči osteth PERJE Kokošje, purje. gosje, račjo, navadno, s strojem čiščeno ln čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Botri in botrce Za Vaše blrmance in birmanke Vam nudimo letos posebno veliko izbiro v gotovih fantovskih oblekah kakor tudi v blagu po posebno nizkih cenah. Da Vam omogočimo nakup, sprejmemo tudi hran. knjižice Mestne hranilnice Maribor v račun in to brez vsakega odbitka. OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO! Se priporoča 2749 J. PREAC, mamgfaktuffa MARIBOR .. t. / ■ ""v , ' \ . Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo žalostno vest, da se je po kratkem muka-polnem trpljenju preselila v večnost, gospa Ana Počkar VDOVA PO POŠTNEM P. URADNIKU Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 5. marca 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Pod-junska ulica št. 26 (Ljubljana VH) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Maribor, dne 3. marca 1934. PAVLIHA ANTON, DR. ANTON LEVEČ, nečaka in ostalo sorodstvo. 2778-a C E N E M ALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Did 2.— davfca za vaaK oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka .Jut«. J, v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Politehnični institut v Parizu J uy »slovenska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za v«ia pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 Izurjeno pletiljo Trgovski sotrudnlk Službo dobi Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na aiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Službo občinskega tajnika-pripraviinva adruzmuo z ra.zp.tuj? oprava občine Hiaj« v aovirtiiešktim sre-tsu- Plača po uredbi. Pogoji: i razrede gimnazije aid meščansi« Sova. f:: ostali na c-esti v tujini brez službe, kakor so že ostali mnogi, ker niso bili zadost.no previdni. Za stroške pošljite 21 Din. »Tr glav> rotarioni umnoža-vajuči aparat Justin Dolin-šek. Beograd, Knez M'hai-lova 17. 7066-1 Stalno službo ' takoj dob oseb«. vešč« v manufakturni in modni stroki, kakor tudi kroeč aH . šivilja, zmožne v industr. | ipodetje na «%unw mesto rl-o-žiti do 30.000 Din v gotovini. La.bko p-ietopi tndi kot d~užabm'k i ali brez sod elova.n :a, Po-midbe na og-ee. oddelek »Jutra« pod »Lep« bodočnost«. 7342-1 Pekov, pomočnik j S nekaj goto-vi ne do-ba cfatoo dobro službo. Ponudbe pod ►Stalna služba peka« oglasiti oddelek »Jutra«. 7515-1 Nekaj pisarniškega dela f'0 »Dr. C.« 7333-1 oddelek »Jutra«. 76il3-1 Upokojenka ali sicer os>-ba. ki ima sajmauj 500 Din mesečnih do*b"dkov. do 45 let stara, povsem zdrava in redoljubna. dobi stanovanje '.in nekaj pač.? proti temu. de bi sam-eu oskrbovala stan. obleko '0 perilo. Izčrpne po-nudbe na og!ae. oddelek »J-utre« pod »Brez kuhe«. 7034-1 Spretno modistlnlo sprejmem takoj. Naslov v ©glasnem odde'ku »Jirr««. 7557-1 Krojaške pomočnike za boljše velike komade -in da nii-k e plašče, kustu me. iščem proti takojšnjemu nastopu. Šetinc Lado, modni salon. Novo mest-o. 7490-1 Poslovodinjo za tak-ijšen nastop za vodstvo podružnice s kavcijo Dim 50110 ir> 10.000 sprejmem. Ponudbe s sliko na R Perico. trgovina z me-Š3nim blago® v Mariboru. Magdalens-ka 15. 7450-1 Manufakturist spreten prodajalec ta izložbeni aran-žer, »e išče Za Maribor. Nastop 1. ali 15. ap-ila t. 1. Ponudbe pod »Agilen« na ogasni oddelek »Jutra«. 7467-1 Ljuba Jurkovič: r n * i MALA ■■ '^^^ ♦ . KftALJICA * (Ilustriral V. Mazi) ie. Vsak dan so vsi skupaj obedovali, mali Lili so pa prinašali vse, česar si je mogla poželeti. Ker je bila tako dobra, so jo imeli vsi zelo radi. P0 kosilu je vsakemu podarila košček čokolade, in to se jim je posebno prikupilo; saj vemo. kako malokdaj pride psiček do takih slaščic. spre; m t m Naslov T og'«s. oddelki; »Jutra«. 7 7.'.1-1 2 raznašalca kruha sprejmem takoj. Naslov v ogasnem oddeiku »Jutra«. 7718-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din. 2a šifro ali dajanje na slova o Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgov, učenca s prime- no šolsko izoVaz-bo in e pris-pevanjem mesečino 100 Din k hrami sprejmem takoj. Vpošrev pridejo samo iz poštene trše 'io znanjem nemščine. Ponudbe na oglasni odde ek »Jutra« pod »Ko"rško« 7475-44 neomenjen, nekadi.ee, «-nti alkoholik, verziran ▼ ma- nufakturi. ipe«eriii, kolo-niali, vešč tudi hrvaščine, nemščine, francoščine, (lem-š4'.ne in deloma italijanščine, elov., hrva-vke in nemške trg. korespondeiK-e, knjigovodstva ter st-oje-pieja, SSe odgova -j« t "če nameščenje — eve^t. tudi kot hotelski portir. tolmač — v tu ali inozHnsitvu. — Abrem Guido, Videm-K-^ko 73S8-2 Vrtnarski delavec na ali 17. Dobra stara Jena jo je naučila šivanja In tako je Lili šivala vsem šarikovim otrokom srajčlce, oblekce, hlačke In vse, česar is bilo treba pri hiši. Opekama ifprejimc veščega in za-u-pucga mojstra kot delo vodjo i-n za upravljanje strojev. Izveiba.n mor« biti v po-g-on-u na plinske motorje. Ponudbe z osebnim popisom na Braea Gra-n»r, Cakovec. 7106-1 Fo^osraf. vajenca s.prejme f>to Ju? v K-anjn Poslovodjo za fckcidenčno tis" iščem, ponudbe nimi pogoji pod na oglasprejime Puhar, Sv. Petra c-esta 30. 7642-1 Poslovodinjo za trgovino meša.nega bla ga, vajeno tudi gTrgovina« na ogl. odd. »Jutra«. 7628-1 Prodajalca (ko) sprejmem v trgovino. — Služba lahka ln zaupna. Upoštevam samo poštene prosilce a kavcijo 15 do 25.000 Din. — Ponudbe pod »Merkur« na ogl. odd. »Jutra«. 7629 Osebe Jčem % 10—20.000 Din, za dobro vpe!j«.no podjetje — B-odelovanjem alj bre«. — N ud m visoke obresti. Ponudbe na podružnico Jut Celj-u pod značk" »Do-Mčka nosno«. 7739-1 z večletno p-ekso, iS5e mnenja kot e'u?a 1 sl:čtio. Voja^Sine prost, ! samski, trezen. nekadl'ee„ pošten in zaneRljiv. smo-žen kavci>. Ponudbe na o^asn-i oddelek »Jutra« pod »Priden vrtear«. 7519-2 Učenca z dežele predpisano iols.ko ob-«7.bo. sprejme v no mešanesa blaga nar v Kranju. iz-trgovi- I. Col-7225-44 Dekle m'«TKV T»eh h^tvfli iefl. 5iv«n:a in neVo':ko kuhani. le'i pn*i k h»!:J;m in poltenim ljudem. Naslnr v oddelkn »Ju*-o z mešan!m blagom na deželi • na;rn'e v kraj gremi :a'.ne ?ole Nas'ov ▼ oddeiku »Jutra«. 7397-44 Učenka nalraje h^e^a železničarja. se sore.lme tako.1 k mod^tlnU. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 7733-44 oest-aa 90 paia. aavea 2 Uin, za suro ali dajanje naslova 3 Din. Naj-manjs znesek 12 Din Krojaški pomočnik z zua-u^eim \o<.gu od »Karkoli«. 7619 2 Šivilja krparlea in za navadne o4> leke. gre livat na df-ra. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 7374-2 PAD O« REG. ZADRUGA Z O. MIKLOŠIČEVA CESTA Z. V LJUBLJANI ŠTEV. TEL. 31-90 Valovi 20 — 2000 m. Avtomatična regulacija fadingov, avtomatična regulacija glasu. Skala z imeni postaj. Indikator postaj. Najmodernejše elektronke kot visokofrekventne pentode, binode, 7-vat-na pentoda. Regulator za motnje. Izredno nizka cena. Trgov, sotrudnica išče mest« v kakršnikoli trgoTini, najraje s čevlji, pisarno ali kot blaznjni-Pa-ka. Cenj. [K>nudbe na osnesri oddelek »Jutra« pod »Verziran««. 7407-2 Pouk l.eseda 1 Din dai/ek 2 Din za šifro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Absolventke meščanskih šol pripr*os(»iva dr. Orniga, &L Jani na Dravskem podju. 7106-6 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražen« gospa po Din 10.— na uro. Poljanska cest« 13'II. levo 4531-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivli komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Slomškova ulica šte^r. 6 — garaž« Stupica. 7606-4 Učitelja angleščine te-lim. Ponudbe na og'a<«ni oddelek »Jutr«« pod ftf-o »Uspeh n«, ITOg-l š£3fffSJ& Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Slov. leposlovne knjige zlasti p-edvo^ue — kupi knjižn.:«.«. Ponudbe no og oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižna'««. 7208-8 Plačilni natakar ki govori perfektno »eč jež kov, išče stalno aii »e zijsko mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7451-2 Zastopstva aprejme uu^.j vpeljan pjtuik za vso dravsko oanovino proU proviziji v blagu. Ponudbe poa »Provizija v biagu« na ' ogl. odd. »Jut.ra«. 7568-5 Dekle znanjem ne-mšč ne, samo-stojiaa kuharica, vešč« po-spravljanja, išče službo a 15. marcem. Ponudbe na ogla«, oddeek »Jutra« pod značko »St. 50«. 7384-2 Mesto skladiščnika ali kaj stičnega iščem. — Zm »žen sem do 10.0(10 Din kavcije. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutr«« pod šifro »Skladiščnik«. 7385-3 Učiteljska abiturijentinja z d-vema sem. na filozofski fakulteti, išče mesto vzgo-jitelj:ce. Sprejme tudi kak štto drugo primerno mesto. Ponudbe n« nusov: Klun. Ljubljana, Jelovškova 19. 7305-2 Šofer absolntno trezen, vešč vseh (►opravil išče sto-žbo za t« koj. Cenj. ponudbe n« Kari Kl.impfer. Sv. Lovrenc o« Pohorju. 7463-2 Natak^ricp-servirka t znanjem nem*i'w» p°*'e n« iti 1ob'» želi kjerkoli službo G-e -ud' v Prhnor j«. Ponndbe n« oglas od »Jutra« pod znalTto i »Solidna«. 7117-S Potnik ki teli na plavanje za 1 mesec ali več z ekonomičnim avtomobilom naj se Javi na ogl. odd. »Jutra« pod »Dnevno bencin, hrano in 120 dinarjev«. 7594-5 Potnika za Slovenijo, sprejmem z« dober galajnerijski pri-dmet Ponudbe na oglas, oddenek »Jutra« pod »Zmožen«. 7701-5 Agilne zastopnike za dobro ldoč specerljski predmet s sedežem v i Mariboru ln Zagrebu i iščemo za takojšen na-j stop. Ponudbe na ogl ! odd. »Jutra« v Llublja-! ni pod značko t »Dobrp provizija«. 7738-5 deseaa i Din. daveK z uin za šifro ali dajanje na aiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. • Pletilja dobi deio ua eit-oj 6 ali na d-uni, eveuiua.uo kup m su«j b/50 om ali 5/60 om f redov ičeva 14, Moste Ljubljana™ 7526-3 Zastopstvo za dobroldoce predmete prevzamem takoj. Za v komisijo mi izročeno bla^o dam garancijo ali kupim z gotovino. Ponudbe na t Al. Knez, Ljubljana 7. 7676-3 Smrekove sadike utrjene, vzgojen« biez pri-ii.vanj« «li umetnih gnojil in sicer petletne po &eni 75 Di«, im štiriletne po ceni 70 Din za 1000 komadov frank o odda.na postaj« St. Janž ali Sevnica — oddaj«, lokler traja zaloga, upre va posestva Le- L/J Beseda 1 Din. davek 2 Din. za siiro aH dajauje ua slova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kartotečno mizico lao.jeuo, u-gu.« v*iim>, iz azbt^l«, ua ko.es.h, z« 5 do 7 tisoč karioteik, ku-p po zmerni ceni Mestu« br»n>iinic» ▼ Oimotu. 7463-7 Kamen žel« j«, drugo gradivo, trato vrtano kupim. Njivo k upi ju ali vzamem v ni ro-kih. Po-nudUr na «iasi>rv. Peissons, L.ubljana. pošun predal 3U7. 7257-3 Modna trgovina e perilom. kiavatami in drug mi modtvtnv art kh za g'is-|wde. 40 lel obstoječa, vzame zgoraj t>men,ene predmete v komisijo Cenj (Minudbe na poduinico »Jutra« v Celju pod značko »M "d« za gospode«. 7442-3 Akumulatorje aa električno razsvetljavo rabljene, ter vago-n krom pirj« za wme. amerikanea in belega ter vagon sena kupim. Ponudbe n« Ivan Prahni. Savski morof. ko lodvor. 7340-7 Brezposelnim dela vol;.n m. obeh s[>olov. iz vseh poklicev nudim do Din 4000 mesečnega m služk« s p-1-da'o dobrega predmeta. Ponudbe našlo viti: Premelč Gvido. S štanj. 7413-3 Besed* 1 Din ds^pk 2Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Radio-aparat tri cevni, z neposrednim pr1k""'kom na tok 110 do 250 voltov ln vdela nlm zvodnikom uRodn<-prodam tudi na hran knlUMco. Kodeljevo. — Zadružna ul. 7. 7679-9 V komisij, prodajo *pre me trgovec na zelo p-ometni točki v industrijskem kraju razno m.inu faktur««. predviM-m belo ■ujavo konfen:no čevje -azrni ualanterijo itd. Po •tudbe na os'«sni oddelek -Jutra« pod »Dobe' pm met«. 7496-3 Po najnižji ceni Vam preskrbi prevoz pohištva vtnn tn dnisl^ oredm"tov z m"<1■,m,Trl, inv(mlm' art"TnoWl n-tod->rt'etie vrho-rsr form« ril p se dobilo •*sak čas T.iubl'ana, — Rimska cesta 19. 7662-3 Mikroskop vzamem v zameno za »Tea Sp:egelreflex Kflnrfler Ka mera«. 9X9. Zeiss Tessa F'4.5. 16 cm. zaklep n» razporek do 1/1000 sek. -A. S ekar. Jesenice. 7244-7 pozor! Pozor! Volnene krpe todpsdk«) kupujem. Stari trg 18. 7&40-7 Vreče iz Jute, vsake vrste, kupim. Na>!j 4 Amg. Voinjv-kov« 4._m^ Jajca za valenje .pristalih f^ajersklh kokoši ima naprodaj Josip Kos-ler, L t po 15 n« Barju. — Pismena in ustmen« naročila sprejema Josip Koelor v Llublja-ni, Selenbargova. ulica" 3. 7376 « dob, pošt« Dolenjsko. ■i Krmelj — 7177-6 Pisarniška miza 80 X 800 X 1500, osem »trantkih predalov ia rolo vrata, naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ingemem«. 7fl©!l-6 Mikroskop »Becker«-jev, velik, skoro nov, iEvreten, « 4 objektivi (1/12 imerztja) 4 oiulari ^periplan i>) X, povečava 16—2200 X, uffodno naprodaj. Naslov pove ogosni oddelek »Jutra.«. 7400-6 Starinske miniature in porcelan naprodaj. Naslohok In koJS«ro pneen' prodnm. L^ngtisnva 21 rwvdfir'tiyje 7538 6 Voziček 7 dfro li'ip-av»r ta obrtnik« tn krožno žago Tsorvino n« kr-oe'ični le««j. proda Pr. L., Otroški vozički najm'wiernej4i ter najce nejši pri M Tomšič. Sv p*.^* oesta 52. 3506-6 3 omare svetle, perz jsk« '»reiprogo. ob-šalnik žimnio« itd po ntzki cen' napr >dai na Po-jaciski cest.- 1S'II i*vo — Ogleda M md« J-opoldne. 6962-6 Trgovska oprava pult, steiaze ita.. pripravna za železnlno, ko-lonialo itd. ugodno naprodaj. Vprašanja dnevno od 3. do 5. R. Meiks-ler, Tyrševa 311. T729-8 Otroški voziček globoi, il-jbr-o ohranjen, p»v-ceai naprodaj n« Emonski eest lzrerfno nizki ceni proda Perrtan. avtodpivnica. Celje. 7741-10 Avto Štiri- al' S<*'sedežen. Wn pim. Ponndbe na oe>asn' oddelek »Jntra« pod Wfm »Airto«. 7670-10 Fiat 509 renovlran, turisedežen, ugodno prodam. Draga Gustin, Ljubljana, Kapiteljska 3. 7661-10 V najem Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši zneseK 17 L>m. Slaščičarna vpeljana, se odda v najem takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Dopise pod »Ugodni pogoji« iia og'a^ui oddelek »Jutra«. 7516-17 Gostilno ali vinotoč s točilno pravico, po nw4 nosti z vrtom pri h ši, iščem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija«. 7520-17 Parno pekarno na prometni točki pri Celiti takoj oddam v najem. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 7318-17 Gostilno ali točilnico dobro idoč-o na prometnem kraju rajnem v najt-m. — Ponudbe na naslov: J. Mivšek, poštno ležeče — Kranj. 7341-17 Gostilno starozna.no, dam v najem. Bicikelj in pisalni stroj pa prodam. Korošec, urar. Sv. Petra cesta štev. 56/1. 7404-17 Trgovino z mešanim blagom, deželnimi pridelki in vinom oddam zelo ugodno v najem brez prevzema blago in proti nizki najemnini, na deželi. Eksistenca sigurna za agiinega trgovca, garantirana. Ponud.be prosim na o.g'asni oddelek »Jutra« Ljubljana, pod šifro »Zlata jama«. 7432-17 Pekarijo vzamem v na:em. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7054-17 Mesnico s klavnico in ledenico oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7 (525-17 Gostilno, restavracijo ali buffet dobro idočo. na prometnem kraju vzame v najem Zo-rinc. Ljubljana, Vodovodna cesta št. o. 7638-17 Mesnico vzamem v najem n« prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7713-17 Beseda lDln. davek 2 Din, za šifro ali dajanje ua slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Danes koncert io vesela zcbava v gostilni Caiman, Zg. Šiška. 7532-uo Vsi v restavracijo Frankopanski dvor ua zabavo in ples. Dobra vina in jedila. Brez vstopnine. Priporoča se Ukmar. 7583-18 V restavracijo »Triglav«, Zg. Šiška poleg remize. Vsako nedeljo koncert. Točijo se vina iz lastnih vinogradov. 7624-18 Gostilna »Sodček« Grudnovo nabrežje, — Zabjak. vabi svoje goste danes, nedeljo, na domačo zabavo. Točimo izborna štajerska vina. 7732-18 Kdpitul Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Posojilo prosi dobrosrčne ljudi privatni nameščenec — proti !8mesečnemu od plač i u io 10—12 % obrestim. Naslov na oglasni oddelek Jutra pod atPošteno vrnem«. 7274-16 Kupim knjižice raznih hranilnic v manjših in večjih zneskih, proti ta kojšnjemu plačilu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marec 1934«. 7275-16 Ureditev dolgov sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, u-peljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kal kulacij. nabavo kreditev. ureditev in likvidacijo kmečkih dolgov, vse trgov sko obrtne Informacije m druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijonlrani komercijain-p:sarni Lojze Zaje. sodni zadr. revizor in zaprisežen" knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka uice it. 7/1. 6970-16 Vložno knjižico v višini do 50.000 Din kupim proti odplačevanju po 1000 Din mesečno io polni garanciji. Prednost mariborski "denarni zavodi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pod »Prevzamem v polni vrednosti«. 7254-16 15.000 Din posojila nujoo rabim proti zelo visokim obresti® in prvovrstnem jamstvu. Od pačil o v 6 mesecih ali po dogovoru Ponudbe na og'asnii oddelek »Jutra« pod »Visoko obrestovanje«. 7343-16 Ločenka ■prosi s-tarejšega gospoda, kateri bi ji pomoge.1, ker je momenta no v denarni zadregi. C-enj. dopise ne og'osni oddelek »Jutra« pod »Hvaležna«. 7454-16 50.000 Din tudi lahko več naloži pod najboljšo .sigurnostjo oseba' ki bi obenem opravljala 'fihko službo v prvovrstnem in d-obro ter *tal no zaposlenem industrijskem podjetju. Dopise na »glasni oddelek »Jutra« Maribor pod značko »Pro met 1934«. • 4755-16 Vloge bank kupujemo in prodajamo na.jkiilant.neje. Naročila iz province izvršujemo najza nesljiveje. Za odgovor pri ožite znamko za S Din Poslovni zavod d. d. Za greb. Praška ulica 6'TI 74 16 Hranilne knjižice kupujemo in proda;amo — ali damo na 'ste posojilo Kulantni pogoji. »Pučka štedlona«, Zagreb. Naš rastopnk za dravsko oanovino: Rudolf Zore. Ljubljana. G edaliska ul. I? 86 16 Družabnika s sodelovanjem sprejme stara kovinska obrt v Ljnbljani. Ponudbe na og' odde'ek »Jutra« pod Šifro »<20.000<. 7636-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice, z vlogo 5000 D:n. kupim. N««'ov v ogasnem oddelku »Jutra«. 7589-16 Družabnika (co) ali financiria s 40 do 50 tisoč Din kapitala. s sodelova-n'era ali brez iš*e do-blčkanosno brezk^nku-renčno podjetje v LJubljani v svrho povečanja. Strokovno znanje nt potrebno. pač pa imajo prednost korespondence ln knjigovodstva nekoliko zmožni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra bodočnost«. 7616-16 Do 10.000 Din posojila iščem proti vknjižbi. Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod »Visoke obresti«. 7647-16 10.000 Din posojila iščem. Z obrestmi vred odplačujem po 400 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rešitelj treh življenj«. 7696-16 Krasne parcele v Tacnu pod šmarno goro prodam ze:o ugodno. Vzamem tudi hranilne knjižice Pojasnila daje Rudolf Zore. LiubPana, Gledališka ulica št. 12. 7748-16 Vzamem posojilo v hranilnih knjižicah Ljudske posojilnice v Celju do zneska 25.000 dinarjev proti sigurni vknjižbi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Jamstvo«. 7737-16 Eeseda IDin. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino dobro idočo, v trgu na najprometnejši točki, oddaljeno 3 minute od farne cerkve in kolodvora, z zalogo mešanega blaga in skoraj novim inventarjem, vsled druge zaposlitve takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7480-19 Brivski lokal z inventarjem oddam takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« ucd »Koroško 1934«. 7488-10 Prostore poslovne io stanovanjske, oddam takoj v najem. — Vprašati pri Gospodarski zvezi, Tyrševa c. 29. 7550-19 Opremljen lokal za špecerijsko trgovino, s prostornim skladiščem in event. enosobnlm stanovanjem takoj oddam r.a dobri točki. Verovškove 56. 7529-19 Trgovino starozneno. dobro vpeljano. z dobro sortirano zalogo takoj oddam v prometnem kraju, radi prese-i.tve. Takoj potrebno Din 50.000, ostalo v 1 letu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Redka prilika 50.000«. 7253-19 Manufakturno tovarno brez konkurence v državi, obstoječo polnih 30 let, v Zagrebu, v istem lastništvu, prodam. Proizvodi praktičnih, za vsako gospodinjstvo neobhodno potrebnih predmetov kakor tudi luksuznih, mnogo zahtevanih predmetov. Zelo lukrativno podjetje, ki po-sitreza cea 3000 strank v državi. Naprodaj z bogato zalogo biaga, vsemi 6t-roji in opremo, v polnem obra tu. Prodaja Poslovni ca M. S. Pavlekovič, Zagreb — Ilica 144. 4690-19 Hotel z gostilno in kavarno ugodno prodam, eventuel no kavarno oddom tudi v nojem. Naslov v og osnem od"delku »Jutra«. 7466-19 Krasen lokal z več izložbami, t eredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7459-19 Lokal oddam na Gallusovem nabrežju. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 736S-19 Gostilno sredi Ljubljane, ev. z vi>em inventarjem oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-ra« pod »Zmerna najemnina«. 7381-19 Pekarijo dobro urejeno, v lepem kraju odda Marija Bajželj. Železniki nad Skofjo Loko 7175-19 Mlekarno dobro vpeljano, takoj prodam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 7531-19 Lokal za trgovino, v vasi pri farni cerkvi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7503-19 Gostilno dobro upeljano, na prometnem prostoru prodam ceno s celim inventarjem radi odhoda i ddelek »Jutra«. 7455-19 Trgovski lokal z opremo, na prometni cesti, takol oddam. Po nudbe pod »Tyrševa cesta« na ogl. odd. »Ju tra«. 7678-19 Trgovino s kurivom rentabilno, oddam z vsem inventarjem, konjem, vozovi ln zaiogo. Potreben kapital 15.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7603-19 Brezplačno oddam brivski lokal v centru s sigurno eksistenco. Primerno tudi za flll^alko. — Hlacanlč Jože. Borovnica 7. 7506-19 Poslovne prostore v centru, 6vetle, suhe, uporabne za pisarno, obrt, društvene prostore ali kaj 6ličnega takoj oddam. Naslov v oslas. odd. »Jutra«. 7560-19 Mlekarna v LJubljani se odda proti mesečni najemnini 300 Din. Realitetna pisarna Grašek, M?>=arv-kova 12. 7694-19 Trgovino mešanim biarrom ugodno takol rrodam. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 7654-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D.n. Kosovo posestvo r Bohinjski Bistrici upeljaoo gostilno in opremljenimi tujskimi sobami, vrtom io sienjskimi pravicami pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. T473-20 Posestvo sestoječe i® sianovaojske hiše, gospodarskega poslopja, sadnh vrtov, pola in gozda prodam v bližini Kranja. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod »Posestvo pri Kranju« 7537-20 Gosposka vila v centru mesta, dlvna lega., s tremi johi sveta, naprodaj proti plačilu v gotovini, Posredovalci iz-k!:učeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Gosposka v-ilac. 7542-20 Enodružinsko hišo hifcu Ljubljane prouaan. Utiu 30—vO.oiHj Diu. pripravno za upokOji-iiicj. — fo.asni a daje Zi o h n ik, trgovina Sut-tner, LjUt>.,a-ua, Prešernova 4. 7j4i-i0 Stavbne parcele v SiOžicah o izu Djjia.cke ceste prodani — tudi proti hranilnim knjižicam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 71206-20 Hišo z vrtom 2 njivama, hosto in travnikom, 7 minut od farne cerkve io šoie, prodam za 27.000 Din — tuda proti hranilni knjižici. - Franc Boštja.nčič, Pod'bukovje — pošta Krka pri Stični, Dolenjsko. 72«1<» Enonadstropno hišo s trgovskim ioko.om — v večjem mestu na deželi prodam ali zamenjam za hišo na periferiji Ljubljane. Ponudbe na oglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša 1934«. 7251-20 Stavbne parcele prodom po ugodni ceoi. — Pismene ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbišče«. 7277-20 Stavbišče 10 minut iz mesta Celja naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značlko »Ugoden na kup«. 7319-20 Posestvo obstoječe iz 24 oralov zemlje s hišo. gospodarskim poslopjem, hlevi io kozol cem. na lepi solnčni legi. poceni proda Anton Cre-pinšek. Nova cerkev 15. pošta Vojn i k pri Celju. 7321-20 Vsak BO KUPIL KER SMO POCENI KOT ŠE NIKOLI Moški čevlji Din Ženski čevlji Din Otroški čevlji Dki 59-10-- Enonadstropna vila nova tik kolodvora t Li tiji naprodaj. Ima ž udobni in komfortni stanovanji v podpritličju, lokal za trgovino ali obrt. Ponudb« n* oaslov: Antonija Gruden, Smartoo pri Litiji. 6817 20 Majhno posestvo lepo. v bližini Ma-ibora. 2 'It orala veliko, obstoječe iz njive, travnika, s* dovnjaka in go-zrla. naprodaj za 65.000 Din. Pojasnila daje Ferdo Marx. Ma ribor, Jelačičeva ulica 3. 7322-20 Nova hiša s 5 porketiranimi stanovanji. vodovodom in elektri ko. 10 m:nut od tramva'« naprodaj za 165 000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7365-20 VSI Z USNJENIM PODPLATOM Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1—3 Stanovanja prodamo v solastnini pr-Hi plačilu v gotovini. Stavbna im-diuga. Ljubljana. poitni predal 307. 77-20 Enodružinsko hišo novo, 5 m nut od železniške postaje v Dev. Mar. v Po ju oddam v najem e 15. marcem, ali pozneje. Povzve se pri Ambrožu v Dev. Mar. v Polju št. 12. 7247-20 Parcelo prodam proti knjižicam Mestne hranilnice. Poizve «e v Zeleni !am.i, ZveMia ulica št. 3. 7571-20 Hiše hi posestva od 30.000 Din naprej, ter gostilne in mline proda1 a ReaMtetna p:sarna v Mariboru, Slovenska ul. št. 26. 7500-20 Stavbna parcela v izmeri 6od ugodnimi po goji. Hišo obkroža lep vrt. ki se da uporab:ti tn di kot gostilniški. Potiud be n« upravo »Jutra« Ma ribor pod »Ob Dravi«. 7469-20 Restavracija in mesarija Prodam enonadstropno hišo z gostilno ln mesarijo, novo ren ovirano, sredi lepega mesta z velikim tujskim prometom na Štajerskem, tujske sobe. vrt, hlev, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Prevzame se lahko hipoteka, ostalo po dogovoru. Reflektantl se -?aj oelasljo pismeno na ogl. odd. »Jutra« pod ^Gostilna ln mesarlla«. 7602-20 Dve parceli v sredini mesta, na prometnem kraju, se prodalo Nptto odmeriene v neoosrednl bližini »lektrične železnice. — TTtrortno. Informsclle dale Aloma Companv d. r o. z. Ljubljana. 7577-20 Hišo z gostilno dobro idočo, lepi, veliki prostori, bližnja ljubljanska okolica, prometna cesta, z vsem potrebnim Inventarjem t,ako J prodam. Polzve se Ljubljana, Lepodvorsk* 14. 7578-20 Tristanovanj. vilo prodam. Naslov t ogasnetn oddelku »Jutra«. 7634-20 Stavbne parcele kierkoll želite, kupite najbolj poceni za vlož-ne knjižice. Realitetna pisarna Grašek Jože. L!ubl'an&, Masarvkova št. 12. 7692-20 Več'a restavracija na izletni točki v ljubljanski okolici, več hiš v Ljubljani z dobro vpeljano goetilno, poceni naprodaj tudi za knjižice m prevzem dolga Realitetna pisarna Gra-ieK Jože, Ljubljana, — Masarykova 12. Za pojasnila poSlJlte znamko 3 Din. 7693-20 Kupim sadni vrt ali pa večjo parcelo za vrt v okolici mesta Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sadni vrt«. 7674-20 Hiša s trgovino na zelo prometni točki ugodilo naprodaj. Ponudi* na oglasni odde ek »Jutru« pod »Bodočnost«. 7747-20 Izredno ugoden nakup! S najlepših stavbnih parcel v mestu Celju po približno 1100 kv. metrov po 50 Din za kv. meter. Nadalje prvovrstne trgovske hiše, gostilne, restavracije, privatne hiše ln vile v Celju ter več različnih posestev prodaja Franjo Ja-ger. posredovalnica, — Celje. 7740 20 Hiša t lepim sadnim vrtom, v Novem Vodma-tn naprodaj. Naslov t ogiasnem oddelku »Jutra«. 7656-20 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje • pn tikIIna mi, solnono. oddam za maj. Kocenova al. Ul T Rožno do i- co). 7535-21 Enodružinska vila ▼ Rožni dolini, podkletena. 4 sobe, kuhinja, pritikli-ne, eektrika. vodovod, velik vrt, se odda v najem 1. maja za 900 Din. Event. ugodno naprodaj. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 7ii5-21 Enosob. stanovanje s prtik'lnatni oddam. — Rožna dolina, c. VIH. 14. r<2S-21 inosob. stanovanje predsoha, prit'kline. pod esrm ključem, »"'n-čfia lega, za april. Šiška, podaljšek Verovškove 66. 7547-21 Fnosob. stanovanje solnčno. s 1. aprilom od-dom za 300 Din v R'bn'ški ulici 15. Mo^te. 7301-21 'odpritličm stanovanje snj>e in kuh nje oddam v vili na Mirju s 1. ap-Rom. Ponudbe na og'js. odde-f-k Jutra« pod značko »A«. 7453-21 Trisob. stanovanje priitiklinami. na Bleiweis.o-vi cesti, nasproti Trgovske kadomi'e oddam takoj ali 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-a«. 7386-21 Štirisob. stanovanje lepe, veTke in visoke sobe. kopn'n->« in p-it:kVne. na Blelwe^sovi cesti, naproti Trgovske akademije oddom s 1. ma:em. Naslov v osrasnem oddelku Jntra 73S7-21 Dvosob. stanovanje lepo. oddam po ugodni ceni takoj ali pozneje. Naslov v om blizu centra ugodno prodam • prevzemom hipoteke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«ž pod značko »Idealno«. 7726-20 Enonadstropno vogalno hišo komfortno, vrt, neposredna periferija severovzhodna. prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Zastonj«. 7702-20 ms« i posoodars-k im poel op' em vrtom ie njivo. 3 minute od posta'* prodam. Smatra SL 43 pri Kamniku 7716-30 Vilo al' hišo ▼ Ljub';an« kupim v cen' d« 180.000 Din. Ponudlv na ofr'a«ii oddelek »Jntt«. pod »Gotovima«. 7&S4 20 V Celju ▼ tW »Reg:na« oddam s 1. aprilom krasno dvosobno stanovanje s pritikli-nami. Dopise n« naslov: Oblak Fran, Šoštanj. 74S4-21 Podstrešno stanovanje 2 »ofc. knbinje in d-varni-ce. oddam mirni stranki brez otrok. — Pojasnila v mlekarni v Gosposki u'i<"i »t. 16. med 12. in 14. uro. 7»! 5-21 Trisob. stanovanje i kopalnico in pritiklvnami oddam s 1. aprilom tralo-flanski stranki. — Hribar. Dolenjska cesta štev. 22. 7226-21 2 stanovanji dvo.vvbni — « pri.rklinemi oddam v Cerkveni u'!r ?1 — Trnovo. 7433-21 V vili v Tivoliju >dd«m takoj solnčno. prt tflčno stanovanj« 2 «"b poselske sobice in pri t i k 'n za 800 Din mesečno P''d Vaslov v og'asnem odd-e'ku »Jtrtra«. 324221 Štirlsob. stanovanje ^olnčno. v »111 v centru me«ta oddam « 1. majem, vp-ašari v Knef.jevi ulirt St. 13'n. 4008 21 Enosob. stanovanje manzardno. »olnčno. oddam 1 ma:a na Bleiwe.isovi c. št. 9/U. 7415-21 Štirisob. stanovanje s pritiklinami oddam # 1. aprilom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poleg univerze«. 7370-21 Petsob. stanovanje komfortiK\ po zmerni cen: oddam z majem v Zorni kovi ulici 16/1. 7375-31 Dve stanovanji oddam v Dravljab št, 135-Rokova pot. 7512-31 Enosob. stanovanje pritiklinami takoj oddom Rožni doiini, cesta III št. 7. 7408-21 Dvosob. stanovanje parke t i rano. v bližini Maestrala oddam s 1. aprilom za 700 Din mesečno, aslov v oglasnem oddelku Jutra«. 7556-21 N Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam e 1. majem na Tvrševi (Dunajski) ce*ti 98/1. 7508-31 Več stanovanj z* maj poceni odda Tri-buč, Glin«, Tržaška c. 6. telefon 36(6. 7682-21 Stanovanje eno- ali dvosobno, so ločno in »uho oddam. Prodam pa pritlično hišo Podutik 17, Ljubljana VTL 7660-3! Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico oddam z aprilom v vili Postojnska 8. Polzve se dopoldne. 7708 21 Dvosob. stanovanje oddam s pritiklinami takoj. Rožna dolina Cesta H., št. 27. 7727-21 Sobo s kuhinjo elektrika, vodovod, poceni oddam za april. — Bučar. Zg. Šiška 241. pod hribom. 7725-21 Enosob. stanovanje ve'iko, ▼ pritličju. bl:zu vodmaiskeea tramvaja oddam z aprilom za 250 Din. Predovlčeva ulica 111 — desno. 7502-21 Stanovanje eno- ali dvoso-bn-o takoj oddam v Rožni dolini — cos-a VI/41. 7560-21 Štirisob. stanovanje komforfno in solnčno. oddam v Streliški ulici 22. 7564-31 Stanovanje 2 sob. kab:ne*a in pritiVin _ siihnv in solr^no. odda Rarborič. Domob-rinska ce-«.'«. Ogledati od 14. ure naprej. 7561-21 Dvosob. stanovanje s kuhin.'o. pr!t'k'inami. viv liivMnm ;n ^!ektr:ko oddam z maiem v Ro^.ni dolini, cesta Kv'8 (Pod-o*n'k1 7510-21 Trisob. stanovanie lopo, v bližini banske up-ave oddam. — ponudbe na og'as. oddelek ».Tutra« pod »Solnčno«. 7610-21 2 stanovanji 5tiri«obno i" dvosobno, r vsemi pritik'inami za see maj oddam v pa^či »Vikboria« na Aleksandrovi cesti 4. 7613-21 Lepo stanovanje 1 parketlrana soba s kuhinjo ln pritiklinami oddam takoj. Ciglarjeva ulica 17, Udmat. 7573-21 Trisob. stanovanje lepo. solnčno, v prvem nadstropju, — kuhinja. elektrika, vodovod, shramba, prltlkllne od dam. Rožna dolina c. XV'15. 7586-23 Enosob. stanovanje oddam v Zeleni jami, pokopališka ulica štev. 33. Vp-aš3tš pri hišniku isto-ta'm. 7648-23 Enosob. stanovanje t pritiklinami, vse pod enim kliučem. z mojem oddam v Sp. Šiški. Kam.n:ška št. 22. 7630-21 Trisob. stanovanje s predsobo, kuhinjo, bal-koti^m in pritiklinami oddam s 1. aprilom v Zadružni ulici 16. Kodeljevo. 7G58-21 Stanovanje za takoj, kuhinja, soba s pritiklinami oddam. — Devica Marija v Polju 70 tik postaje. 7641-23 Krasno stanovanje brez kuhinje, solnčno. parketirano. v mirni lepi hiši, oddam dami ali gospodu. Krlževni^ki 14 7677-21 Stanovanja Beseda i Din. davek 2Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din. Komplet, stanovanje dveh ali treh sob v nte-stu za štiri od ede osebe iščem. Ponudbe ne ogla«, oddelek »Jutra« pod »Jn-ienjer«. 7532-i'le 2 stanovanji dvo- in trisobno, oddam. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7734-21 Stanovanje sobe in kuhinje ter nekaj vrta oddam Ob Ljubljanici št. 25. Kodeljevo — Piller 7714-21 Stanovanje eno- aJi dvosobno s pritiklinami takoj oddam. — Vp-««atn v Sp. Siki. Celovška cesta 56. 7720-21 Solnčno stanovanje 5—- !76 7736 21 Dvosob. s*anov»n'e lepo. ▼ vt'< nddam Naslov v o^aenem oddelku Jnt*a. 7706-21 Več stanovanj enosobno 250, dvosobno 375. trisobno 500 odda Realitetna pisarna Grašek. Masarvkova 12. 7691-21 Dvosob. stanovanje v centru, solnčno, išče dvočlanska družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »April - Maj« 7530-il a Dvosob. stanovanje komfortno, v novi hiši iščem. Ponudbe pod šifro »Solnčno - Mirje« na ogl. oddelek »Jutra«. 7549-21a Stanovanje enosobno s kabinetom. a!1 dvosobno, iščem. Ponudbe na og.asni oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 7406-217a Preprosto stanovanje z majem ali junijem Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Čimprej«. 7435-21/a Gospa :šče t majem eno- ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek Juitra pod značko »Ena oseba«. 7415-21/a Stanovanje eno- ali dvosobno s kuhinjo. išče z majem stranka brez otrok, ki p'a?o točno in raprej. — Ponudbe na o-jVis. oddelek »Jutra« pod »Sv. Peter«. 7621-2! 'a Stanovanje eno- ali dvosobno s priti-kl:nami. v centu ali blizu Ponudbe na og'.i#ni oddelek »Jutra« po^j šifro »Dvočanska d'už;ra«. Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo s posebnim vh-.niom to souporabo kope'niče Iščem v centru s 15. marcem. Cena 200 do 250 Din. Dopise do 6. S. na ogasni odde-.ek »Jutra« ped »Soba«. 7464-23a Prazno sobo lepo. s kojieinico in toplo vodo, išči-m. Ponudbe na oglas, odde ek »Jutra« pod »Centrum mes"a«. 7554-23a Solnčno sobo lepo oprem jeno, o d d a K takoj e hrano aH brez. — Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 7235-28 Solnčno sobo praino ali oprem-!jefw> oddam takoj 2 osebama c vso oskrbo ali brez. Vrtača št. 3. 7361-23 Opremljeno sobico strogo se[wrirano takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7399-23 Sobo z 2 posteliama v bližini ko'odv«vr« oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7504-33 Sobo s posebnim vbodom oddam enemu ali dvema gospodoma. 2,iver, Rimska c. 17. 7506-28 Sobo i 1 aH 5 posteljama 1u w>- sebnim vhodom poceni oddam v Streliški «Mei 22. 7563-2« 2 sobi s predsobo primemo za pisarno aM stanovanje, v centru mest« takoj oddam. Vprašati ▼ Selenburgovj ulici 6-1-!4. 7585-28 1 ali 2 solnčni sobi opremljeni, vezani, c posebnim vhodom s »topnic, oddom posamezno a'i skupno na Napoleonovem tign št. 6TL 75P8-2S Prazno mansardno sobo za Beogradom ali v bližini iščem 7-a takoj. Poniid.be na op'esni oddelek Jutra pod »150«. 7576-23'a Večjo prazno sobo pri boljši stranki Išče solidna, starejša dama. Plača do 300 Din s postrežbo ln elektriko. — Ponudbe na ocl. oddelek »Jutra« pod značko: '.Separiran vhod ln blizu centra«. 7579-23a Preprosto sobo s Štedilnikom, iščem. Ponudbe na «.g'«*ni idde'ek »Jutra« pod »Za takoj«. 7522-23'a Lepe prazne sobe ali malino stanovanje, v centru mesta iščem p° možnosti za tako'. Ponudbe na 0'sr'as. odd-elek »Jutra« pod »Kodni salon«. 7735-23/0 Beseda 50 par, davek 2 Din za šltro ali dajanje na slova 3 Din Na'manjši znesek 12 Din. Dve sostanovalki sprejmem 'a.koj. Vprašati: Ivanka Kovačič, Fl'0-rjan-ska 40. 7584-23 Sostanovalca e hrano in postrežbo «ipr«j-mem takoj za 4O0 Din mesečno na Sv. Jakoba t-gn št. 5. 7587-23 Sobico s pneefr. vhodom to alek-triko oddam. Naslov pova og'asrri oddelek »Ju*ira«. Kabinet oddsun v sredini mesta solidnemu gcwpodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 7507-23 Majhno sobico «ddam gospodu aH g»0Rp(V d:čni v Ho'zapflovi nI. il, podpritličje. 7641-23 Sobo s posebnim vhodom. M. dam s 15. marcem v Rožni nI. ZfL 7646-13 Sobo ■opremljeno ali prazno otk- dam na Poljanski c. 1G/U levo. 7626-23 Lepo veliko sobo z 2 posteljama, posebnim viiodom, parketom in elektriko oddam na trgu 4,T. 75: Sobo krasno opremljeno, i ele*c-trlko in parketi, oddam. — Naslov v ojlasnem oddel-kt »Jutra«. 761S-: i Separirano sobico odam ze 150 Din, z oe^-bo [m n 500 Din. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 7717-28 Separirano sobo opremljeno ali prazno oddam eni ali dvema osebe ma. Naslov v oglosnem I oddeku »Jutra t. 7545-23 Dve sobi veliki, svetli, v pritličju oddam z« pisarno ali samsko stanovanj«. — Strogi center. Naslov v oddelku »Jutra«. 7544-23 Sostanovalko spre'mem. Ogled od 2.— 6. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7525-23 Dvosob. stanovanje s kopalnico, v bližini Go sposvetske ceste iščem z majem. Plačam četrtletno naprej. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno 1000«. 7220-31/a Drž. nameščenec šče prostorno dvosobno stanovanje z majem ali pozneje. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 7381-21/e Stanovanje S—4 »ob. išče boljša stranka e 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalnost 4«. 7355-21/a Stanovanje 2_Ssobno. » centrn Beži grada iščem za takoj. Po nudbe na og'asn; oddelek »Jntra« pod značko »Du najska cest« — Bežiprad« 7203-21/a Trisob. stanovanje » vsemi prit'k!'nem.' in ko pslnioo. v mestu ali bližnji periferiH iščem z ma tem. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra c pod Šifro »Mimo«. 7623-21/« Opremljeno sobo e posebnim vbodom in elektriko oddam s-oln^mu gospodu Istotam sprejmem sos'a no val ko. Verdier. Florjanska ulica 31 II. 7527-23 Sobo popolnoma separirano. z balkonom in lepim razgledom. solnčno. oddam. — Ulica na grad 9. 7522-23 Akademičarki ali gospodični oddam poceni sobico. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 7551-23 Sobico s posebnim vhodom, poceni oddom v bližini Tabora 'n koodvora — FriSkovec 4. 7362-23 Kateri starejši gospod ali gospa bi pomagala e posojilom do 6000 Din. Najboljša postrežba in lep« soba na razpo.ego v lastni hiši. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mfcdset»ojna pomoč«. 7373-Č8 Prazno sobo oddam v Jenkovi uliei 11 76C8-2S Dva sostanovalca iščem v sobo s posebn-ta vhodom. Naslov v ogle«, oddelku »Jutro«. 70P?-23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddata 1 ali 2 osebe ma v oen.tr« mesta. Noslov pove ogl?«. oddelek »Jutra«. 76<'4-28 Sobo strogo separirano, mirno in solnčno, oddam dvema boljšima osebama na Sv. Petra cesti 66 (Usnjarska št. 2/H). 7416-23 1—3 sobe primerne zla6ti za odvetniško ali trgovsko pisarno, v centru — blizu sodišča, oddam e 1. majem. Poizve se v pisarni dr. Grossmann Cigaletova l/I, telefon 38-33 7620-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam event. tudi s hrano v Verstovškovi ulici št. 25. 7633-23 Sobo lepo opremljeno, t dvema posteljama oddam (tud: zakonskemu paru) v Mostah. Po'jska pot št. 29. 7652-23 Separirano sobo 'epn opremljen^ oddam s 15. marcem na Sv. Petra cesti št. 49 levo. 7405-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, .oddam v centru mesta — Kriiev-niški ulica štev. 5/1. 7675-2® Opremljeno sobo zračno in čisto, s posebnim vhodom iz hodnika, t elektriko, oddam mirni osebi za 2W> Din. Prečn» ulica U, nasproti mestne kopeli. 7687 38 Prazno sobo solnčno, 6 posebnim vbf>-dem, ugodno oddam. Naslov pove oglasni oddeiak »Jutra«. 7673-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj odam. Cesta v Rodno dolino št. 14 H. 7699-HJ Balkonsko sobo opremljeno, solnčno ln zračno takoj oddam, poseben vhod, električna razsvetljava. — Podmll-ščakova ul. 41. 7724-23 Jfipisi Beseda 2 Din, davek 2 Din; za šifro ali dajanje na« slova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Zidani most-Snežnik Dvigni pismo po večmesečnem molčanju. 7410-94 Inteligenten mladenič zelo zabaven, želi tem potom spoznati postavno mladenko v svrho lepih nedeljskih Izletov. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra« pod šifro: »Postaven fant«. 7749-24 Sobo v centru mesto oddam ta koj mirnemu in solidnemu gospodu Naslov pove og'. oddelek »Jntra«. 6865-33 Beseda 2 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Varana gospa s prem >ženjem. želi spoznati gospod«. Vdov« % enm otrokom niso iikljo-čeni. Ponudbe na oglasni >ddelek »Jntra« pod mačko »Nov« življenje«. _7535-26 Železniški uradnik star 35 'et. želi poročiti dobro sitnirano gospodično. Neanommn« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Medareoc. 7548-25 Samostojna šivilja •-Ara »ž tel, Uii poročiti g.jepod« t državni »luibi. Podčastniki ia »rožniki ni-eo »ključem. Ref ne ponudbe n« oglaeni oddelek >Jnt.n< pod »Mirni dom«. 7371-25 Drž. uslužbenec Seli poročiti eimpatičao go-#>;v>dično. ki ima p-imerno gotovino »M imetje. Ponudb« m oglasni oddeek oddelek >Jutra* pod iifro »Tr-eren 9S<. 7314-25 Čistokrvno pslco alik« ipaajolfk« pautra-e, t rodovnikom, 0 meeocev ®t»-ro produm. Ogledati: Ce®:a c;a Loko 15. 7612-27 Ilirski ovčar leta star z rodovnikom. Izvrsten Čuvaj, vendar ne popadljiv na prodaj. — ponudbe na Vuk Lacko, nadlovec, Vrhnika 31. 7630-27 Mladenič • ?«Btm'.ai poeeetvom, fo- M.itno in trgovino ieli snaaja ▼ »vrbo takojšnje žetovvne. Semo ree-n» »j oatanci— oo-nudbe t pohlim naslovom poslati n« ogl«Mii oddelek »Jutra« -»od "»-Sk-br!« eospodin^a«. 7347-25 Gospodična vat*™, C 4-5.000 Din go-tovvn«, v 39. letu, pridna sromodinja, poro« takoj ždra-veg*, tnačajnepa go-z dobro ekflfttenco. i '-enj. dopise j« poe'atn no oglasni oddelek >Ju'-e« »Simpatij« ln bla« -vnflAaj«. 7481-26 Obrtnik in posestnik v Ljubljani M ee rad spoznal z resno damo 7a sklenitev Iskrenega prijateljstva. V poštev pridejo vdove ln ločenke z lastnim stanovanjem ali posestvom. Cenitev ni Izključena. Obširne ponudbe po možnosti s sliko, ki se čast-ijlvo vme ln po'nl naslov na ogl. odd. »Jutra« pod: rOsebnl po-menek«. 7597-25 Gosr>o! prodam. Etoep:e!erjeva 23, Bc-iigrad. 7517-26 Pianino fStiiti^e-I). dobro ohranjen. t lepim gaeom. prodam. Hranilnika n!. 12/1 d-^n-o. 7432-26 Čevljarji! Konrptetoo novo orodj« I 2 strojema pod ceno n«-prodaj. Naelor v oglasnem oddelku »Jutra«. 7356-29 Harcerje samo« in eamice poeeM prodam. Gledališka o*. 7/1 levo. 7716-27 Krasen žrebec miren, z rodovnikom, ki jaha in vozi. naprodaj zaradi odpotovanja. Pogledati v sredo PH- »Fl-govcu«. 7730-27 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostiln, in kavarn, obrt bi oddal«. Ponudbe na ocl. oddeiek »Jutra« pod 3:fro »Koncesija«. 7364-30 Zastonj Kari>o paketi »e ne d"t>e ■nikjer, vendar najbolje, najhitreje pte postrežem pri tvrdfci Velepič, L:ub-'jana. Jerneja 25. Tvrdka nudi ppvovrpten .premog. kok», drv«. kolobarje po "»''TiJS-odrte.'*?1}! ceitKuh. Telefon' 2706. 7491-30 S1«ke za legitimacije !*deluje n«'hitreje fotograf n:b5er Ruffon. Ljiib'!a.na St Petra cesta St. 25 Telefon 3911. &5-30 Mojstrica kozmetike Slava Grli. Beethovnova 15. parter, desno neenie s specialnimi kremami oo naJbol15l metodi. — Uspeh siguren. 7t>«"t>« cena. 7562-30 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opozorilo! Avto svetlobna reklama. Cenjene interesent« opozarjam, da z dnem 2. LLI. t. 1. Izstopam ko; tihi družabnik gornjega podjetja, in prosim, da se v zadevi danih naročil itd. cen j. stranke obračajo naravnost na lastnika g. Cirila Sattlerja, Ljubljana, Lepo-dvoreka 3. Trtoifc Ivan ml., elektromehanik. 752)-31 Klavirji pianml Kupujte na obroke od Din 400— prv« svetovne fabrkiite BO eendorfer, Steinway. FSr-a*er, Petro*. HoizI, Sfing! orig., ki so nesporno naj boljši! Lahka in precizna sntbani"--*. Prodna jih iz-V.jnčtio !•» ««4n! izvedenec in' b:tii ažttdj SI. Matice ALFGJZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vo«;al Beethovnove ulice). Pianino dobro ohranjen, kraeen glas, poceni naprodaj r Cerkveoi ulioi 21/11, vrata ffi. 7559-26 Klavir «ib'>eo,. iratek, poceni proda Zadj*!, Kar- iV-Jka cesta 91. ' 755S-26 K ovc eg-gra mofon eic-rsj nov. z 10 ploščami Ta 500 I>in naprodaj v Gradišču žtev. 2, pritličje. ' 7591-36 Kovček - gramoion »Kolumbi««, fkoro nov. ■»•menam sa kompletna Jaai tolkala. Ponudbe na kavarno »Pariš« Jesen :ce. 7485-26 Klavirje in popravila po tiatib cenah specialist I. Lajde, Goepoevetska c. IS. 7600-26 Dober klavir •m 8500 D:n proda Bajd«. GoepoeTerska cesta »t. 12. 7501-26 Beseda 1 Din. davek 2 Din ra šifro ali dajanje na glova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. V Celju tni Dečkovega po Glasnem trgu do kolodvora ;-e biia v soboto d.ne 3. ntarea okrog 10. dopoldne ragiibljena temnorjava moška denarnica r va.inimi dokumenti. Po- fet.eu no jd i tel j naj jo proti ca gradi od-ia v podružnici ».Jutra« t Čepu. 7742-28 Beseda 1 Din. davek 2Din za šifro ali daianje na slova 5 Din. Na1man;s) znesek 17 Din. Pes volčjak 14 mefecev st«-'. in pasja istotam naprodaj. — Ponrrdbe rva 0-g'asni odde 2»k »Jutra« pod »I>oW čjvaj«. 7539-27 Psa čuvaja orf».rja. mladeg«, prodam Fužine it. 19. 7543-27 Fazane ce^fl aamie 'n dva aamca kupim. Ponudbe n« nas'»v VmM« Gabrijel. Kotor Bkalja.ri 80 — DalmaciVi 7445-27 1 par 4 letnih navov 2 pa'« ? letnih proda tjT>-nva 9trta.rje$k Tor»'ic Konw» TTP^o. 74«9 ?7 2 č?«toVrvna ne*e1!«a R.l>"de-P'«nd in ft*a ''erc proiJa Rie, Grosnp1 71477-27 Izjava Beiek Doroteja, tor. de levca ie na, Jesenice, Sav-s>ko nabrežje 17, obžaluje in preklicu je napram P.ež ku Jožetu izrečene obdol-žrtve o gfpe GaSipe-in Mi nt i in izjaivlja skupno s Trpin Tvamko, da nista pri is-anju « ključetm giasom tožbe Kp> 34'34 izrokli o Ga5,perin M'mki irikrim:ni-anih obdolž-iev in _ tudi nimata povoda, da bi jih izrekli. Jesenice, 28. Jebr. 1934. Režek Do-roteja — Trpin Ivanka. 7250-31 Vse mizarske stroje ia obdelovanje le»a, 1 leto stare, prodam radi smrtnega slučaja. Ietotako tudi nov harmonij Dobra'C, Maribor, Tatten-tachova uiica 21. 7-3S4-29 Pisalni stroj skoraj nov, zaamke Cn-derwood No. 5. prodam za polovično cerno. Sffiiigoj, Tavčarjeva 4.1H levo. 7492-29 Stroj za ažurlranje /'Speziail-Maschi-ne') in 1 mo-torčeik za Šivalni stroj, ca « konjske sile. za itme-nični tok 110 volt. kup'"m. Kaslov t og'as«em oddelku »Jutra«. 741:2-29 Razkolnl stroj ze les s preležršfem n« proda;. Naflov v oglasnem oddelku »Ju* m-«. 7476-29 Poslovni prostor pripraven za fotog-a.fa ali p;wno. oddam v Wo'f-ovi ulici §t. 12. — Prodam pa žensko kolo Po-'a«nila v trgovini i fe-leznino Erjavec. 7434-29 Mesarii-lzvozničarji 3t.r.ij za 'ide'av, edj "E:s Tiaschime k Ktlhlantage) , »lektričnim motorjem nov prodam m polov'Rn« .(•no _ fst^f« tn »e d"b;i' relo dobr» bela io rdeč« vina \nton Slik t.rgovee. Qnr i j« Radgona. 1457 Wo?kl šivalni sfroi ijn.|>ro ohranjen S'nger ta-koi prodam. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 759T-29 Drevje eadoe ia ig'.«®to (kondfere) vseh Trot in velikosti, kle-matise v vseh tn-rvah, okrasno grmič.je hi drevje, trajnice. Upe in <^uge ea-mo prvovrstne sadike prodam." Cenik brezplačno. — M. Podlog« r, Aroin, p. Vojnik pri Celju. 78. rfet>o in pžen čno »l«mo t snopih. snibo kunizo im rl- M ha bukova drva. ter star« in nova vina pri Fr. C«;n-ko, Slovenjgradec. 8327-33 Pozor! Vina Prodam večjo množino novega ln starega, lastnega pridelka. Nasicrv v ogl. odd. »Jutra«. 7029-33 Hmelovke ;m» naprodai Uprav« 'eposestva Krumperk. poŠta Dob pri Dom.žo'ah. 7248-33 Orehe po Dim 7.50 kilogram — krompir po 75 par kilog-am — lo sadna drevesa dobite pri Kmetijski d-uf-bi v Ljubljani. 7383-33 Beseda 1 Din davek 2Din. za šifro ali da'anje na slova 5 Din. Natmanjš! znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k t p u j • rafinerij« dra^h kovin r Ljubljani Ilirska ulica Štev 36 - »hod V:d»vdanske ceste (pri g" stilni M^žineJ. 70 Motor Ks, .prodam. Naslov v og'asnem oddelk-u »Jut-a«. 7593-C9 Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib cer.ah CERNE - iuvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Elektromotor 3 PS. »Skoda« 380320 voltov, nov. ugodno prodam. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 7650-29 Zastopniki Vzajemnih pomoči (pomožnih blagajn), naj v fas-tnem iotereeu javijo svoj točen naslov na og^sni odde'ek »Jutra« pod šifro »Skupne zehteve«. 7278-31 Savjesno vno I uspješno posredovanje na temelju duigogodiS-nje prakse! Izvrs.ne ponude (takodjer ii Jugoslavije) za dame 1 gosipodul Sa.np čite Vaše podatke i za htieve zavodu za posredovan'«: G'Z"!a A. F. Kraus. Budanest V. Aranv Jano« 34. D opevanje a srpsko hrvatsko-m jeziku. (Za od govor 10 Din u ma-kama priložiti). 7111-31 Pri nakupu in prodaji nenirMnični«, nudi največjo izbs-ro ia posreduje najuspešneje realitetna r>is«r-aa Adamič Albin, L:ublja-sa, Vo^njakova 4. 7575-31 Šivalni stroj z okroglim 5o'.n:'č'kom. ki šiva naprej in nazaj, po-g-ezl!iv. poceni naprodaj v Dvofokovi ulici 3/1 levo. 7703-2P Pisalni stroj prvovrstne znamke, v brezhibnem »t«n:u prodam za Din. Naslov v o?'as. oddelku »Jutra«. 7605-29 Sukaln! stroj (špnlnnaSine) n« 6 vreten, za ročni in motorni pogon, noproda.}. Thale, L!ubl'«n« VH, CelovSka cesta 50. 7722-29 Šivalne stroje In kolesa ugodno proda »Promet« komisijska trgovina ln nosredovalnlca za nakup ln prodalo dobro ohrani enih nredmetov, LhibPana, Napo'»onov trg 7. 7041-6 HM® Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cca 1000 kg pese in korenja za krmo proda Kušar v Zg. Šiški — Koseze 1. 7653-33 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih inev lib eenab Ma"ibo'ska afi nertja zlata - Maribor. Oroinov« '»lic« 8. 230 35 Prihranite si potne stroške, »ko sporočite naročila za nakup ln prodajo Vašega blaga v Ljubljani. Vsem željam bomo ustregli najvestneje. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana«. 7565-31 Izjava proti oklicu v »Jutru« z dne 3. marca 1934. — Podpisana Izjavljam, da nisem nikoli delala Jaz in otroci dolgov na imetje, katerega 6em opravljala kot oskrbnica. ampak dolgove za možem sem plačevala. TTelena Pivk z otroci. — Llubllana, Zalokarjeva n Ur 3 7. 7666-31 Rpso^i i r>tn 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek Din. Javna dražba na'denih predmetov se bo vršila 7. marca ob 9. uri na ?'avnem kolodvoru v Ljubljani. 7572-3? vm Pesorlo 1 run 2Din za šifro ali da lan Je na slova 5 Din Naimanlšl znesek 17 Din Bencin motor dobro oh ran i en. 4—6 HP. kup'm. Ponudbe je posla 'i pod značko »Motor« ■io5tno ležeče 8t. V;d pr' Stični. 7521-29 Transmlsljo 6 metrov 55 mm. s tremi ležišči fRingschmierlager'; •er večjo množino lesenrh dvodelnih Jermenic ;»od poovičmo ceno prode Anton Vahtar, ključa vniča v MengSu. 7367-29 Beseda 1 Din. davek 2Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. E1R0LE dvakrat rafini-ran kg Din 6» čist bencin 720/730 prodaja Opskr&a Zagreb Frankopanska 2 HRANILNE KNJIŽICE In prepise prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A.&.S. LJUBLJANA. domače, in suho meso dobite najcenejše pri M. MILAN GEOEGIJEVIČ & SIN Tovarnik (Srijem) Hitite dokler traja zaloga. 2761 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a IZJAVA S tem izjavljamo, da g. Baudaž Valentin ni več naš zastopnik in nima pravice do prodajanja in ne do inkasiranja za našo tvrdko. šivalni stroji d. d. LJUBLJANA 2092 18 MESEČNE OBROKE OD DIN 210.— oziroma Din 220.— za isti aparat z vdelanim supresorom. Pole0- vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerikanske postaje. Največja radio industrija sveta PHTTJPS RADIO zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK. DRUŽABNIKE ali finansirje za prvovrstno zelo rentabilno trgovsko podjetje se išCe. Potreben kapitai šest do osemsto tisoč v gotovini. Sodelovanje ni pogoj. Sigurnost tn velika rentabilnost vloženega kapitala zajamčena Resne ponudbe pod »Rentabilnost« na oglasni eddelek »Jutra«. 2078 Damske pomladne plašče nudi po celo nizkih cenah. ln sicer: športen plašč, reklamna cena 175 Din, eleganten športni raglan 350 Din. trenikoatl v novih fazonah iz najfinejšega Diagonala 550 Din, temno modri ln črni plašči od 450 Din, kakor tudi damske obleke, športna krila ln bluze po najnižjih cenah. F. I. Gorlčar, Ljubljana, St. Petra cesta »t. 29. Lastna lzdelovalnica za damsko konfekcijo! — Plašči se delajo tudi po meri! Oglejte si izložbe! 2069 C C □ C C □ □ □ Obiščite našo razstavo OTROŠKIH VOZIČKOV Ljubljana 7, Celovška 26 KUCLER & CO. tovarna otrošk. vozičkov /r MneiSSI GLAZbILA kex> so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stranko Violine «x/Esn77.-da^i Havajske gitare, Giiape - -148.- - \klavjpsKe harmonike. Mandoline - - 98.- - tsaksofoni. tpoblje in t d. Harmonike • I po najnižjih cenah HA.OVEČ3Si STROKOVPTO ODPREI*SHA TVSDK4 GLAZBILA KRALJEVSKI OVORNi OOBAVITELJ F.SCHNEIDER PROIZVOD GLAZBIL IN POTREBŠČINA Nikoličeva u!. 13./c ZAHTEVAJTE CENIK v ♦W PRODA SE VEČ VAGONOV SENA IN POSUŠENE DETELJE po ugodni ceni. Uprava Grajščine Zgornji Ptuj. 2731 POZOR! POZOR! Restavraterji in hotelirji! Kuhinjske šefe kakor tudi kuharske pomočnike za vse vrste obratov zamorete dobiti preko Sekcije kuvara Beograd, Nemanjina br. 28, telefon br. 21526. 2766 EEE&HI za moške in ženske obleke, v dobri kakovosti in najnovejših vzorcih, najdete po ugodni ceni v obče znani, preko 60 let obstoječi veletrgovini atic ..Pri Š Pred Škofijo 3 LJUBLJANA Llngarjeva cl 3 Najstarejše in najsolidnejše podjetje: C tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z. nU(I1 p0 konkurenčn!h cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi, ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt i. t. d. Le prvovrstno, najboljše blago! Tovarna: Maribor, Koroščeva ulica 39 — Vrbanova ulica št. 60 m isŠŠHi Zahvala. Ob bridki izgubi predobrega soproga, papana, sina, brata itd., gospoda JOSIPA BOŽIČA VIŠJEGA ŽEL. URADNIKA DIREKCIJE LJUBLJANA se prisrčno zahvaljujemo za vse obilne izkaze sočutja in sožalne izjave, ki smo jih prejeli. Posebno zahvalo smo dolžni komandantu mesta Ljubljane in oficirskemu zboru za obilno udeležbo pri pogrebu, godbi drav. divizijske oblasti, vojni delegaciji pri direkciji z g. šefom polkov. Nedeljkovičem na čelu, predsedniku obl. odbora JS, pomočniku bana g. dr. Pirkmajerju, predsedniku krajev, odbora JS gen. tajniku g. Pogačniku in senatorju g. dr. Rožiču, zastopniku direkcije načelniku g. dr. Faturju, predsedniku okrožnega sodišča g. Keršiču, godbi in pevcem žel. glasbenega društva »Sloge«, uradništvu direkcije in zunanjih edinic, zastopniku centr. odbora U2C g. Jugovičr in predsedniku obl odbora U2C g. Haslakiewiczu za poslovilne besede ob odprtem grobu, čast. gg. duhovnikom in številnim darovalcem vencev in šopkov. Nadalje se zahvaljujemo oficialu g. Cimpermanu za vsestransko naklonjenost pri ureditvi pogreba, gdč. Raspergerjevi za veliko požrtvovalnost v bolezni ter vsem njegovim prijateljem, ki so nam bili toliko naklonjeni. Iskreno se tudi zahvaljujemo gg. dr. Merčunu, primariju dr. Blumauerju in primariju dr. Lavričv ter čast. sestri Jedert za ves njihov trud v bolezni, ki so jo pokojniku v toliki meri izkazovali. vsem: Bog povrni! žalujoča rodbina Božič. AKCIJ INVALIDSKE ZADRUGE, A. D. * Invalidska zadruga a. d. v Beogradu Je na temelju sklepa zbora akcionarjev od 1. marca 1931. in odebrenja g. ministra za trgovino in industrijo P. 7203 od 12. junija letošnjega leta otvorila vpisovanje za povečanje glavnice od enega milijona na 5 milijonov Din kakor je predvideno po pravilih. VPISUJE SE 40.000 AKCIJ od nominalnih 100.— Din. Podpisniki akcij dobijo plačilne pobotnice, ki se bodo po končanem vplačilu zamenjale s stalnimi akcijami. Za vpisne stroške se plača za vsako akcijo po 20 Din. Vplačane vsote se obračunavajo s 7% letnih obresti za ves čas, dokler ne bodo izdane originalne akcije. Za v naprej plačane akcije se obračunava pri plačilu 9% letnih obresti in je treba vplačati toliko manj. Denar za vpis naj se pošilja na naslov Invalidske zadruge a. d. Kralja Aleksandra št. 12 Beograd na čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 51.052. Vodstvo invalidske zadruge želi, da bi se z dotokom močnejšega kapitala iz zadruge ustvarilo kreditno sr^ išče za vse invalide v državi ter se na ta način olajšal težak položaj invalidov, ki so ekonomsko najšibkejši sloji našega naroda a so se v resnici dostojno odzvali svojemu visokemu pozivu. Z okrepitvijo Invalidske zadruge se bodo kmalu ustvarile druge koristne gospodarske ustanove, ki bodo donašale koristi akcionarjem kakor tudi našim invalidom. Zaradi tega se obračamo na vse ustanove javne pravnega značaja kakor tudi na vse ekonomsko močne osebnosti in ustanove, za katere odziv na ta apel ne pomenja večiih naporov da podpro to edino Invalidsko akcionarsko ustanovo v kraljevini Jugoslaviji ter Ji pomagajo pri izvedbi naloge, ki si jo je stavila pri svoji ustanovitvi. Vpisovanje se vrši v Beogradu med uradnimi urami pri blagajni Invalidske zadruge a. d. Kralja Aleksandra 12, kjer se dobe vse podrobne informacije, v notranjosti države pa po pooblaščenih poverjenikih. 2713 UPRAVA INVALIDSKE ZADRUGE A. D. JL Chrtstl: 69 skrivnost ekspresnega vlaka Romao •A kdo Je umoril mo]o ubogo Ruth? En kdaj se 5e zgodil umor?« »Zločin sta obadva skupaj pripravila. Knighton je imel tisti dan za vas opravka v Parizu. Nekje na pariški pašni progi se je vzpel na vlak ki vozi tam čisto počasi in se celo nekajkrat ustavi. Gospa Ketteringova se je gotovo zavzela nad njegovim nepričakovanim prihodom, a sumljiv se ji ni mogel zdeti. Morda jo je na kak nacm pripravil, da je pogledala skozi okno, in ji od zadaj zadrgnil vrvico okoli vratu; v nekaj trenutkih je bilo vse končano. Nato sta zaprla vrata oddelka in zanesla truplo v sosednji oddelek. Knighton je skočil z nakitno skrinjico z vlaka. Ker je bilo obče mnenje, da se je zgodil umor šele kakih dvanajst ur pozneje, je bil popolnoma varen. Njegova izpovedba in razgovor domnevne gospe Ketteringove z uslužbencem v spalnem vozu sta bila za sokrivko neoporečen alibi. Na Lyonski postaji je kupila Ada Masonova košarico z jestvma-mi se nato spet zaprla, hitro smuknila v gospejino obleko m si pritrdila obakraj glave rdečkaste kodrce, ki jih je bila nalasc vzela s seboj. Ko je nato prišel sluga postiljat, mu je povedala znano baiko, da je pustila spletiono v Parizu; med tem, ko je pripravljal posteljo, je gledala skozi okno, tako da je bila s hrbtom obrn.ena proti hodniku in proti vsem, ki so hodili po njem mimo I a previdnost ie bila velikega pomena, zakaj, kakor vemo, je bila med potniki tudi miss Greyeva, ki bi bila gotovo pod prisego izpovedala, da je ob tem času videla gospo Ketteringovo še živo.« >Nadaljuite,« ie rekel van Aldin ves presunjen. »Preden je prišel vlak v Lyon, je Ada Masonova položila gospe-fno truplo na postlano posteljo, slekla pokojničino obleko, jo skrbno zložila na znožie postelje, oblekla moško obleko in se pripravila, da zapusti vlak. Ko je Derek Kettermg stopil v ženin oddelek m jo našel kakor je mislil, sladko spečo, je bila Ada Masonova skrita v sosednjem oddelku in je čakala prilike, da bi neopažena zapustila vlak. V Lyonu je igrala potnika, ki se hoče nasopsti hladnega zraka. V trenutku, ko je ni nihče opazoval, je hitro skočila na drug' pločnik iin se s prvim vlakom vrnila v Pariz v hotel ,Ritz\ Kaka druga Knightonova pomagalka je bila že prejšnji večer zapisala njeno ime v hotelski spisek. Tako ji ni bilo treba nič drugega kakor mirno počakati vašega prihoda. Nakita seveda ni bilo pri n,ej. Knighton ga je nesel v Nizzo, ne da bi se mu bilo le količkaj bati raakrLn-kanja. Preda-a draguljev Papopoulu je bila seveda zdavnaj dogovorjena. Priinesla mu jih je Ada Masonova. Skratka, podjetje je bilo dobro premišljeno in brezhibno izvršeno. Drugega se od markiza, ki je mojster v svoji stroki, tudi ni bilo nadejati.« »Tedaj res mislite, da je Knighton tak prekanjen zločinec?« Poirot je pokimal. »Ena izmed najdragocenejših lastnosti tega gentlemana Je bilo njegovo ljubeznivo, skromno vedenje, ki mu je nehote vsak zaupal. Tudi vi ste se mu dali preslepiti, gospod van Aldin, ko ste ga vzeli za tajnika, čeprav ste ga poznali šele nekaj d Vc češkoslovaška. . * • • 50% Avstrija . . . . . • • • 25% Madžarska.......25% Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Češkoslovaški: prej 33 odstotkov, sedaj pa 50 odstotkov popusta. POJASNILA IN LEGITIMACIJE daje: »ALOMA COMPANY«, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2. ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT. PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom. sejem 1934 ZAČNE 4. MARCA 331/3% popusta v vcžaji na nemških železnicah! VSA OBVESTILA DAJE: ING. G. ToNNIES, LJUELJANA, Dvofakova 3-II. ali ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA. BEOGRAD. KNEZ MIIIAJLOVA 33 EK5ERIRAJTE V „JUTKU" POMLADITE SI SVOJ Pri nas si lahko nabavite najnovejše PHILIPS ELEKTRONKE PROTI TEDENSKEMU ALI MESEČNEMU ODPLAČILU Brez velikih izdatkov imate NOV APARAT Tehnično posvetovanje brezplačno na razpolago Sprejemanje v popravilo vseh vrst aparatov Suttnet, Aleksandrova cesta št. 6 — Palača Dunav isi semena za pomladansko setev, Vam nudi po nizkih cenah Gospodarska zveza v Ljubljani, Tyrševa cesta 29 2028 Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. S C HUMI Dolenjska cesta Telefon 29-51 » Fltonin« preizkušeno zdravilo za rane, hraste, liša-je, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline i. t. d. Bili so primeri, da so bila take rane stare preko 20 iei a z uporabo »Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni. »Fitonin« je priporočljiv tudi pri poškodbah. okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. Vsem onim, ki bolujejo na teh ranah, rabi »Fitonin« kot izredno sredstvo, kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten duh rane ter omili bolečine že v početku zdravljenja »Ftvunin« m dobiv« t ^karMh. narrfh« (*. »Fiton« Ar. t o. , pr««® oddelek iTg.eb poti. prit. Ako naroV po povejo S »K a!, 1 vel,ko »tek «hm (»»«1 te&i « rtroiek ta poStnino 10 Din toda «e t- [»"Sije d-nar naprej na .Fuon,, dIr r o. j. poŠt. Sek. toto St STT7S7 i Zajrrphu. trta j PRIHRANI VSAKDO STROSKE ZA POŠTNINO. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki jo zahteva. 1SS46 Dot od min pod S St ftll od 81. IV 1938. ODDAJA Uprava ljubljanskega velesejma oddaja v najem za čas svojih prireditev na vinskem in jestvinskem oddelku restavracijske prostore in sicer veliki restavracijski paviljon s kuhinjo in pritiklinami in dancing ter vrt pred objekti. Vse informacije daje urad velesejma. Ponudbe sprejema uprava velesejma do 20. marca 1934. 2742 Urejuje Davorin ttavijeiL Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Kibnikai. Za Narodno uskarao d. d. kol uskarnarja Frani Jezerse*. Za inaeraun del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.