GLASILX) SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i jeer & t •ssa^err »^ol^VV^^ Chicago, lil., torek, 22. januarja (Jan. 22), 1924. ^ICií?. Wí0 STEV.—NUMBER 18. «t»** IMERISKE ZDROBILE OE 1» Vlada odredila, da ee kapitani ameriških ladij ne menijo «a povelja vatašev. Oiem bojnih ladij na potu v T mehiške vode. Vitaši sahte-vajo denar od oljnih magnetov. ftmpiio, Mehike, 21. jan. — hmcriškc trgovake ladje, Vaterim L sledile druge inozemske ladje, L včeraj zdrobile "blokado" Um-piikega pristanišča, katero je bil [odredil Adolfo dh la Huerta, vodju Lehiškc vstaje.. jtattniu pljnl parnik "Dauedaike" jo prvi pre-plul ustje reke Panui Pregled dnevnih de* godkev. Amerika Zvezna vlsda jc poslala osem bojnih ladij v mehiške vode in odredila svobodno kretsuje trgovskih parnikov v mehiških pristaniščih. JL J, i . . vjiif|' Obregonove oete so se prepeljale ' po ameriškem teritoriju iz Souore v Juerez. ^ ' * Mellouova davčna rezivijs ima tmjevo pot v kongresu. . Davek na slehernega Američana je znašel $68.37 V letu 1922. Pastorjeva ljubavne afere v Oak Parku pri Chieagu. _ . fi . ,< - . .*.. Inozemstvo. Pošf, Ninčio m kralj Aloksan| det posetijo Rim. Pogodba med Italijo In Jugoslavijo bo podpisu na v petek. Stavka parulizirala železnice \ Angliji. Vseruski sovjetski t kongres o tvor jen v^fcjkvi. ' Meliižki ^štaši - zanikajo poro čila; da je biTCjarillo ustreljen. MEIM« DMI MM SE OBET» TRN JEVA POT: Predsednik Ooolidge si s vsemi tvojimi močmi prizadeva 4e*ovs-dati poalanaki sborokd, da je Kol Ionov načrt isvrsten. «aem rusucev w. to um v eo.M, na občina, v. kateri iupnikuje Panamsk^a^ko^^.- M ^ potuvVsraOfcfc kričijo/ki je Wel pokazat Iztočazno je ' krtterfca "Richmond" odplula Izpred Vera iVu-za proti Tampicu, glavnemu oljnemu pristanišču Mehike,-1 navodili, daičiti trgovake ladje, «e bo treba. Bojne ladje imajo nalogo streljati na vstašs, ako bodo ksj ovirati trgovske- parnik«. Ve$ ko 1600 mehiških zveznih ▼ojtkov se danes pelje po ameriških tleh .preko Arisone, Nove Mehike ia Texasa na drugi konec Mehike z dovoljenjem ameriške vlade in governerjev omenjenih držav. Texanski governor je na pritisk fdministracije končno tudi dovolil. Mexico City, Mehike, 21. jen.— fradno poročilo se glssi, da so «vezne čete reokupirslc 8sn Msr-eos na vzhodni fronti. Vstsši so Krojili VllJa Hermoso, glsvno mmto držsve Tsbssco. Olsvne 'vezne armade.še vedno manevrirajo za ngodne poticije na zapad n« m vzhodni fronti. M« hiška vlada je dobils infor-»aeije, da so vtteši dobUi nektj orožja in streliva iz Evrope. Par-"»k. naložen t tem materijelom, je »dnji teden prispel v Vere Crus. -no poročilo pravi, de jc orožje Pnšlo iz Nemčije, drago pe, da je ranrije. . ./(^HmH LJUBAVNA AFERA DU- H0VIIA. 1 •. : • ' " . Duhoven ja v tvojem govora v cerkvi toliko vplival na sbrano osrkvsnjaks, da so mu dali saup nioo. HLADI DUHOVIH JI POLJUB UAL LBLANDOVO ŽENO. v Ohicago, HI. — Dve važni stvari sta prišle na dan v zadevi, > kateri gre ze vprašanje, ali je du hoven Csse sspleten v raz porodno tožbo, ki jo je naperil Albert R. Leknd proti svoji leni, ali ne. V .nedeljo je priredila cerkve se adminibt&aoua 10 skala na naoslnou »i-I Bančnega oddilka. KATASTROFO' Berlin. — (Fed. Press.) — Zveza delodsjalcev v Nemčiji je dala sledeči zsnlmiv ussvet rojim člsnom, odkar je bila vkluta ničvrednih papirnatih mark semenjsne s valuto slste veljav, "Mezde, kjerkoli se It-plačujejo v zlati veljavi, moreji» iti doi pod predvojno višino. ,Ako bodemo mezde merili po spuah Živil, pridemo v katastrofo." i_._LJ___________ |fffcshington, D. 0. — Admini > i raci ju si bo ta teden z vsem i|vo-jim vplivom prizadevala dopovedati republikanskim čtyirom hišnega finančnega odseka, «J (Ja najbolje, če sprejmo 23-pUstolni dodatni davek, kskor to priporoča finančni tsjnik Mellon. Stališče naše adminittraelje je to, de bi morali republikanski člani finančnega odseka -tstaM aa Mellonovim načrtom brejz bistvenih izprememb neoziraje se nu dšjštvo, da ne more načrt podati postava, če nc bodo dobili tisti, ki zagovarjajo višje davke na eetmerne dohodke, kekih koncesij. Nekateri trde, de morajo rf-publi k a uski člaui odobriti; gle v-ne toške v Mellonoveiu načrtu, si cer se bo dalo prav lahko tolmačiti; da so'republikanci zavrgli administracijaki načrt. . Administracija je v hudih škripcih. Na erii strani je uvarje-na, da bo za Mellonov davčni načrt zelo trnjeva pot, na drugi pa je ttrshu, da jih bo v slučaju, ¿e bi dovolila le eno koncesijo, tre* bs voč in več. Ali potem bi bils naposled predlagsna devčna. revizija dokrsja , predrttgačena ln tuko predelana, ds bi pe bjls prav nič podobna prvotnemu osnutku. Ivekor poročajo, bo predsednik STAVK« PARALIZIMU ANGLIJO. Jugoslovanski kralj pojde v Rim! Alokaandar bo goal iulijanekoga krnijo V s vrbo do eo obnovi ataro prijatoljalvo mod lUlijani In Srbi. in Nin¿i¿ po«osota y Rim MueaoMnijavo pogodbo, araiiirall valika alavnoati, do proalavijo Mogo gUdé Roko. SloTonci in Hrvatja naaprotujojo pogodbi. [<: -DOVOU BO DBVAUA", PBATI SCHWAB. . ¡v¡*. 21. jan. - Charlea M. ameriški jeklarki mag-r'«t. ki a« tu mudi po uradnih opravkih» /e dejel, da leto 1924 bo «nseilo višek ameriške prosper!-' ' v vaakem oziru. "Vaakdo v »meriki bo naredU dovolj denarja i¿tfm je rekel Schwab. KOífVBjr(tt/A KUDARJZV. , / iJsuapolia, Ind. — V torek •f-f m. se otvori tuksj konvenci-Í. rMip,k» unije United Mbo Workers of Ameries. Odsek zs i*e pred seboj več ko ' leij. hotel pokazati z njo, da zaupa Ivojemu župniku. Drugi zelo vašen dogodek je to, da eo objavljeni vsi podrobni do-kezi, na podlagi katerih je sodnik Foell odločil, da je Lelend u-pravičen do ršznoreke. Tisti do-kasi' ukljnčujejb^^re*pls iz je ve in dobesedno predložitev prisnenj in izpovedb, Id jih je napissla Lelan-dovka. Duhoven ee je držal zrevnen, ko je prihajal v cerkev. In revno tako ponoeno js odhsjsl Iz njs, Župljani So mu izrekli zaupnico, ker je teko vplivel nanje, da so morali te storiti. . Ko je Leland kot |iriča povedal, da ee je ošenil pred devetnajstimi leti, jo pi:ipo vedo vel nedelje: "V meni se je, pričel zbujati tum, ko jc t>ilg stranka, ki jo obtožujem (duhoven Čete) v bolnišnici ns bolniški postelji. Tri dni zsporedpms je moja žena hodna tjsksj k njemu. Ves tisti čti je joksls', in jaz aem ti pritadeval dognsti, ksj jo dels tako žslost-no. "Dne 3. novembrs t^e je prosila, naj mu nesem njeno pisemce. Dejala mi je, da se tisto pisanje tiče cerk ve' in psr msnjših oprsvkov v nj*j. Prosils je duhov, ns, naj ji le s psr besedsmi sporoči, da jc vse dobro. Omedlelo ps je skoro, ko tem ji potedel, ds ni- (Dsljs na 3. strani.) Riesgo in okoHea: V sredo i<) lasnj mrzlo. JttŠoo ¡ obiakeli i neme#om. vetrovi. Temperetors v j tsjo k vjrpr rn»adniH 24. urah, imjví¿ najnižja 11 ^ t\i-\ o Me ok 7 ti t seide ob 4^1 Čikaske vesti. — V sosednjem Cieeru se je organiziral nekak slovenski politični klub pod vodstvom pr. A nt. Prešerna. Rojaki, ki so bili povabljeni na tozadevni sestanek, ao bili pod vtlskom, da je to neodvi-een klub, čez nckej dni so ps dobili dopisnice s obvestilom, da so člsni redne demokrstakc organizacije. Nekateri rojaki ts rsdi tega hadujejo iu pravijo, da je bil klub enostavni "Mtffti" detso-krstom. Okrog 90 rojakov je bilo zraven. / — Dr. Mstb J Turk. gL tsjnik H. V. P J^ je Ml v nedeljo svešer prijetno presenečen po vešil drui M ajegorfh prijateljev, ki so ga da ata čeati-trhlest ;emu Večina vlakov pottva. Delavski { voditelji, ki vsak tranotak pre-vsamejo vlada, so sdaj na dslu, da ttibprsi končajo stavko. { London, 21. jan. — J. H. Tho-mas, vodju Nšrodne uuije železni-Čarjev, ie Izjavil danes popoldne da je stavka nasprotne unije žo-lMiiičarjev poflolen flaako. London, 21. jan. — VeČina vlakov jc prenehale vositl o pol uači. ko so zattsvkali lokomotivni strojevodji in kurjsčl. Okrog 80^00 železničarjev je stopilo stsvl^o. Orgsuizscijs, kstere člsni ao stavksrji, jo odklonila ssklju-č^k državnega ' mezdnega odbora, K^l. določa, da ae žsjczničsrjem riliža m« zda od dva do pet dolar jev v tednu. Druga orgenisseijs, kstere vOdjs je J. II. Thomss, je sprejela zaključek. > Paaalirakl vleki so preoej pare lislrani. Danes še vosi n?kaj pred inestulh vlakov v Londonu. Dvaj se| odstotkov železničarjev, Id so Članrtfkorussovo unijs^ jč »I delu; M bodo vos tovora^vlske, ki dovM^Hlttl In kurito, da ljudje ne _. _. ____________ ._________U lskots in orszs. J| Coelidge še ta teden pvklicel ki Delsvtkl voditelji - Hekder-sebi nekaj reMflPM^ Ja^ Margaret* Boutield hišnega finančnega odaekg ter jim in drugi — se sdsj trudijo; da prig^varjel, naj ne delejo nike kili kompromisov v odseku. , Adfcunistrseijsko sile bodo.posebno vzele na. a\uho poelancs Oreene, ki je načelnik biiinegs fl-nsnčnega odseks. Ali čeprav je le-ta precej, miren in konservativen čjovek ps nsklonjen sdmini-ttrscijj, se vendar ne ds reči, ds je priprsvljen sprsjsti Mellono-vo nakano brez izprememb In po-prevkov. pride čimprej do porevnanja «po ra'. Bsldwinova vlsda Ima paetl nocoj ,tods toliko Čsss; dokler'se ne'organizira delsvska ulsds, je stsrs vlsds odgovorns ss red. * -'John Bromley, vodja stsvkujo-čih železničarjev, je nsznsnil, ds je devet desetin viškov prenehelo voziti v neksj miautsh popolnoči. V enem letu nabrani da- On je bil edini ismed treh re^ ^L #7 100 ARI OIIA publiksntkih referentov, ki ee je 91 I vVVU. 9 ne I roj-ttKu» i dnevu. He/umc er. zavzemal zs petdesetodstotnl do-dstni davek, kakor je določen po sedanji davčni/ poetevi. Druga dvs, in sieer poalanes Fordney, ki je bil tedej odsekov načelnik, in pa sedenji večinski voditelj Longworth sts bila ss 32-odstot-ni dsvek, kakor je bil določen v davčni predlogi, ki jo Je tedsj sprejele poalsueka zbornica. Mr. Oreen je ogreveje ss ss 00-odstotni dodstni dsvek, kskor gs jc določsl senatni amendment, podpiral stališče poljedelske eku-pine v poslanski zbornici. Čeprsv pa nI Orscn doslej še javno po veda! tvojčga stsllšča o tem vprašanju, je vendarle, toliko žaeno « njem, de se protivl sprejetju 25-odstotnega dodatnege devke. On ee ogreva za zaiianjc e M odstotkov in meni, da bo treba skleniti kompromis, če hoče administracija, da bo sprejete predlo ge. Po njegovem mnenju nI visoki dodatni davek oviral trgovake ga razvoja, kakor to trdi fiaanč nI tajnik. ' Če ae bo dalo pridobiti Orccna ea davčno znišanje na 25 odstotkov, potem bo hišni finančni odsek poroČel o devčni predlogi v obliki, kakor si jo želi fiasnčoi tsjnik Mellon. Ct pe vztrsjs ne čelnlk ns svojem stališču glede na višje davke, potem je kompromis v odseke čisto gotove stvar. Hkoro polovica petnajstih repu biiksnskth člsoov t odseku ss pota in sredstvs je za zoiisnje do dstnega davka na 25 odstotkov. Ostali bi razen Oreeaa in Pr*ara, M ae upira »p*oh kakemu ponovnemu ziiiftanju. utegnili glasovetl za predlogo s '-'Vodu ot nt m do detaim davkom, ker pač tako Želi adadniet racija J V odsekn je enajet J< mokrato-. (.'t /ls»ujrts ilrrei» In Krrsr proti Waahington, D. O. — PovpreČ-no je prišlo 1. 1922. na vtskega moškegs, žensko in otroks v Združenih državah v davkih, ki so jih nabrale svetne, drževne, okrejne in mestne vlade in vse drugs ci viloe divizije, pooblaščene pobi rati davke, po $«6.37. Vsi dsvki, nsbrsfai V omenjenem letu, ao tna šali *7,433,001,000, kskor poročs pisarna sa ljudsko Štetje. . ' Dsvki, ki jih je nsbrsls zvezna vlada v fiskalnem letu, pričenš«-mu s 1. julijem 1922, so $3,204,133,000 — skoro petkrst veš kekor I. 1SM2. V le-tem letuje prišlo na vtskega Človeka v Združenih drsiva h po $29.47. Kini, 21. jsn. — Reška pogodba, obenem mirovna pogodbe med ItalljiK iu Jugoslavijo, bo podplssua v Le t e k 25. jsnusrja v lilmu. Petletni spor med Italijo in JugoslsvU^rsdi Keke In drugih teritorij^ je s tem končan. Vprašanje Keko je končno rešeno. Uešna sts gs Mussolini ln Pašič. Nikola Pašič, jufeoalovaneki n»i-i.istrski predsednik, pride v spremstvu Ninčlčs, miulstra aa zunanje ssdsvc, v Rim in prinsse seboj mirovno pogodbo, ketero je bil predložil MussoUni. Upstl jei da l>odo vee jiodroknostl hitro is-rsvnsne, uaker bo pofodbu podpisana ¿z! velikimi * «dovetnostml Vrhovni tvet fašUtjjue ateanke je ia ta detr— ko te podpiše pogodba — aranžiral sijajne meni-fcaleeije, ki proalavijo tmago Italije, katera jc končno dobila Keko. Kekor poročejo uradni krogi, italijauako-jagoalovaneka pogod-ni navadna cepa papirja ali mrtki dokument, kot jo vertalaka po. godba, pač ps prsva pogodba miru in prijateljstva s Jugoslsvl-jo. V snsk tega prljstcljstva se uetnenje, da prldeu kralj In kraljica JugMlavlJe^v Bkn kot gaHa II * " H iraški llsihpoi^bno poudarjajo, da sploh nI kilo med JtaMJaniJo #rbi tdkoM nobeasga sovtsštva. dokler nI prišel spor radi Ičke, a zde j, ko je'te spor končen, a* obnovi stsro prijateljstvo. Dokat temu bo pompotni Sprejem jugoslovanskega kralja Alekaendre v Rimu. Rim, 21. jan. — Edino ultra-naelonaliatl v Italiji in Jugoslaviji nasprotujejo pogodbi glede Reke, ki bo * podpitena v nekaj dneh. Itelijentki nacionalisti proteetira-jo, ker je Muasolinl pustil Dslms-eljo Jugoslsvl JI j oni hočejo, da Itslijs snektirs vss vshodni breg Jsdrsntkega morjs od Reks do 4>ne gore. V Jugoslevlji ps nseprotujejo Slovenci In Hrvetje, ki ns msrsjo, ds bi toliko njihovih rojakov ši-velo pod Italijo. *>,' 0 1 ■ i ■ 1 Í BOBAH ZAILIAAVA MAIPBOT ms Rusiji Washington, D. C. — Menstni odsek, ki preiskuje tsdevo prizna naaja ruske sovjetske vlede, je v pondeljek ssšel z zasliševanjem, ftenstor Borsh. ki vodi preiskavo, je pet vel k teslišsnju ursdnlke držsvnegs in justišnega departments. ga odseks rstdeljcnili v razmerju 16 proti 1«. Ce bo poročal odeek davčno predlogo v kompromisni obliki, potem bo nsjbrž dodstni dsvek določen ms 32 odstotkov. Ts mera je všeč mnogim glede na dejstvo, da jo je dološsls tudi predlogs. ki jo je bila sprejela po slaaska zbornica 1. Ittl. PoaU aee Oreen bo nejbrž prifirsvljeo glssovsti sa davšne »nitna^ as 32 odstotkov, ¿e določi odseke t a predloge dodstni dsvek na '42 odstotkov, pot^m bodo drasokratje skoro go love predložili msajšitmko pvre ZADNJI DAM DBSATB V AVOLSlSI ZBOBMIOI. Vlada Ima biti strmogUvljsna g večino 70 glasov, , London, 21. jsn. — Danes sa zsključi debata o kraljevi sdreei v eugleški tborniel. Baldwln, Llojrd Oeorgs in MacDoneld ao na go-voruiškl listi. Glasovanje o Mae-Donaldovem predlogu, da ee edre-sa amendire in izreče nezeupniea vladi, pride pozno zvečer. Kakor je ratvideti, bo predlog sprejet S večino okrog 70 glssov, Je čestitki m sledile pi ijetue t* l»*vo. ki r ^rsjsls do polnoči Z% odrtetnemu dodatnemu da tka, čilo, v keterem bede zagoverjeji I »/t» m bi bilo n élenov finančne. tO #11 44 odstotkov. Italija podpiše pakt i Brnijo v dveh tednih Kitu, 21. jsn. — Pričakuje se, da bo trgovinska pogodba a Rusijo podpisene v dveh tednih. Italija prizna sovjetako vlado Iu dobi precejšnje koncealje, Pole-vieo uvoca iz KusiJe bodo Italijan-ni plačali v materijslu. Italijan-ske Isdje dobe posebne privllegijs v Črinoi morju In Itslljsntkl ks-pitslisti dobe liogste oljne ie pre* mogovne koncealje v Kevkerljl In Doneeu. Francija predloži Ameriki rašaa ca "šalo '. Peri/. 21. jsn. ~ V frsueoekih arsdodi krogih se govori, ds Frsneijs od računa ed svojegs vojnegs dolga Združenim državam večjo vsoto za rezoe tajnosti, ki jih je dala Ameriki za čsea vojne. Vr*ur ozi so nsučili A meri čsne, ksko s# rs bi jo veliki topovi, iu ts "dober nsuk" nsj Arasrlka plsčs VSERUSKI S0UCTSKI K0N6RES 0 TVOR JIH. ; * % v'"»1,-" l1?'.*? ' \ fBfnllnl v kaaiialitlflal stranki oa ostali v manjšini. Moskva, 21. jan. — Vseruski kongres sovjetov je MI otvorjen včeraj. Pri volitvah predeednlka je Lenin dobil največ glaaov, sa njim pa Kamenev, Zlaovljev, Stalin in Bubsriu. Trocklj je kil sedmi, šeprav so dslegatje burno nplavdirali, ka je bilo omenjeno njegovo ime. Oposlelja v komunistični stranki, tekoavani mladini, je doll^la porat oa konvoneiji etrenke. »prš-jeta je bKa' reeolueije, ki lareka ukor nad,Trookijem in drugI«! vodite^ mUdiaev. Kekor je no-katab glasovanje, ao mladini i< k stre® ni komunisti) kontrolirani komaj eno trsgino dslegatov. Fantastične vesti, ki se rSlSr-jsjo po Svnpl in Anšerikl, nova ureditev gvesans z večji*| mi sli manjlimi sitnostmi, dokler je ljudstvo ae prilagodi. spi0t pa bodo v tem kskor v drugih f ledih odločevali odbori, izvolje od sotove skupine, kakor odloča ; o danss v Rusiji, kl se imenujejo aovjoti. V drulini nsvsdno odlo* Sujeta oče in mjUl, kaj se bo de alo, kuhalo in kupilo aU prodalo. In a tem odlokom mora biti druli. na sadovoljna. To jc torej družin, «ka komuna*-j\ko je mogoča dru-Unska komuna, sakaj bi ne bili občinskaf ■ ▼ velikih hotelih danea stanuj« >o več sto ljudi, ki imajo vso pre-| irano oziroma a kopeljo in dru-glasi ugodnostmi. Rt kdo jih Mir delavec! Kaj Iel On ae ta po kakih kuhinjah, saamojeuiii n oknienlh, zdravju nevarnih. Vit to jo viltd tegi, ker delsvc nima denarja, čeprav ga ima ki ie ni sinj potil Ti H torij bojiš ie cedaj, č«, I kaj bo, ko ne bo denarji. Nič se bati, nj ga itak Ss sedaj nimai Kaj se potem jočei,, čo ga ima pal dragi mesto tebe. V onih finih ho. telih bol potem atinoval in preje-1 mtl vso oskrbo, kakor vsak, ki bo delal. Ce ee bol pa leail, ti bo le preskrbel odbor. Torej nič itrabu, nj molt v odbor bol tudi ti volil Za take hotele in atanovinja bi torej ekrbel odbor, sa večjo distribucijo in praritrbo tir prevoz nino M zopet okrbel dešelni odbor, kitiremu bi bil podrejen občinski tli okrtjni odbor. Nassdnje pa pridt -drlavni odbor. Tako bi bila raidiljtna vta oskrba u razdelitev potrebščin, a to k v slučaju, či bi m delalo rtdi potrebe in ne radi profits. Ztdovoljni bi bili tudi vaikapitelfeti, ker dtlo, koli-koi- bi ga vtHH, bi jim olajšalo Uvljenje kakor vaem drugim ljudem. Razredi bi odpadli, pred pravico bi biU vai «taki. Danci aevi vemo, kako jt. Bogitin ima pred-praviet, ubogi dikvic jih nima. pa nt j n obrni kamorkoli. — Da. lavec. ..... Carski ftflaraH—danes delavci- Med ruskimi emlgrcji, ki so razpršeni po vsem svitu, je nekij pametnih ljudi, kl ne čakajo na "padec eovjetov" med prosjaČenjem ia pustolovščinami vsake vrste, pač pa so se prijeli poltenega de-la* Tako na primer je prišel pred onim letom v Chieago bivši ruski general Jurij Čcalavakij, ki je slutil v ruski srmadi 27 kt. BU je v rusko-jsponski in svstovni vojni. Lsta 1919. jo pobognU is Rusijo, ko so boljleviki porsziU bele armade. Kako jc priiel v Ameriko, ni znano. Nekaj čaaa jc dcUl v Fordovi tovarni za avtomobile v Detroitu, danes je pa nočni čuvaj v tovarni Weatern Kleetrio Co. V starem kraju ima ieno in tri otroke. Vievolod Agapejev, kl jc nekoč tudi bil carski general, Je dene* čevljarski mojster ns Dunsju. A-gapejev je sa čaaa revolucije pobegnil v Berlin in od Um Je Iel aa Dunaj. Neltaj čaaa ae je kla-taril bres dek. Ko pa jc videl, Oa vrag šalo jemlje, sc jo iel učit čevljarstva, naredil (skušnjo pred unijo in potem jo odprl lastno delavnico. Agapejev pravi, dt ee ne vrne v Rualjo, dokler vladajo ao-vjeU. To pomeni, da umre na Dunaju v visoki starosti. TR90TDU I ZDRAVNIŠKI*1 DIPLOMAMI < Sacrameato, Col. (Fed. Preai ) — Drlavni odbor medkiaakik U-praševaleev zahteva, da governff dršav« KalUoraije uvede preisks vo proti trgovini s zdravniški* diplomsmi. Odbor obtoiuje IV" tk medieal oollege v Loe Aag«!«" ta. da prodojo diplome vsakomur, kdor jik koči kupiti, ae glede sa to, lo ima sdrsvaiške šok sk a«-Omenjeni "college" ji osloaaatk ai steod. y^JAWAMA, im. Ptrocila iz Jugoslavija. ^ lulai pprošopaloo. prosveta veliki émlW. 2*le b-ukovoe p« 10 di ^ov.če) i» j« ** nektJ vilcev zretirale. lu.rrj.lci deloma «ani.n Egjih ie dí megU dwdWg Lrstkifl ïij» «B družbi bankovcev, SL1IE IZ NASELIM. f|fil kratkim je priliâ?bclfrti- Kelfs, Okio. — Ni««m poročati kaj veselega, pač pa žalostno novico. Dne 10. januarja ja umrl, oa UL u» tre Ijen nek brat Marko Bošnjak, po rodu Hrvat. Zvečer ob pol de*.tih «ta prišia lopova ne stanovanje, kjer jo bil pokojni u« hrani, iu zahtevala s samokresom v rokah: Roke goril Pokojnik pe jo poznal enega izmed zllkovesv, zato ni hotel dvigniti rok kvišku, misiev, da sc šalita. Toda lopova sc imta šalila. Sledilo je streljanje. Lopov je pokojnega obstrelil roko. To pe je razkačilo pokoj uika. da se je zapodil v napadel- Ekrije ns aled veliki ponare-■fJTdruibi bankovccv, in siosr način, da so aretirali na K» proti Belgmdtt nekeg.t Pav-Dobri jevičs, ki je predamo-- uebegnil iz zeporov v Vin k k« io neljel proti Bel , L mc! s aeSoj poU* koša- ca in ga vsgol ob tlt. V tem hipu r im»l nonareienc I P* je ustrelil nanj drugi lopov dvakret. Prvi lopov sc je odhaja Aateri j« ponarejene j ,kavče, s vsled aretacije jo je j Z ko bi ne bila njegova. Ko- & * cukrat osrl na ranjenega n¿prišla v Bel g rad' in neki Bošnjaka »n rekel:" Ti ai me po; rlaH« jc konfUeiral v «o* »«to naj ti bo to p sello.'> tor J in našel v njej polno no- In pognal mu je šc eno krogljo 'kovačev'katere je pričel »kosi glavo. Ranjenec je usto J spravljati v protest. Kmalu UtroRprl J r .. .___1_____-Al__11 i., , jih »poznali in njega aretirali in Pokojnik je bil stsr 28 let. Bil Ljji' je pričela delati z vso pa-1 je pri društvu tri mesece ter za iNajprcj so poslali svojega a* I pušča v Ameriki brata, v stari do-. • inovju| pg ogeta ln meter. Ker ni bilo v bližini brata» je društvo "Bratstvo", št. 4 vzelo v zvojo ■PÜ^Tdali v cclico k Dobri E ds bi iz njega izvabil vzc jvbno. kar se mn jo tudi posrc Ta uiu je opisal celo drušbo oskrbo in pokopalo pokojnika dno iau za u psi vse tajne. Policija eo 13. januarja. Kupilo mu je na podala najprej v Trst in od grobni venec in mu tako izkszslo i je pri sv. Križu zasledila celo zadnjo ¿aKt. Lahka mu bodi tujs ¡¿vnico, ki je imela na raspola- zemlja g, raznovrstne moči od tipografa I Rft(n dela je tej naselbini še ¡¡Jszpečsvalca. Samo italijanske! ¿¿m p0voljno. ker delo ja skoraj tUsni so aretiralo 9 oseb. Niti ia vsaki dan. Zaslužek je odvisen od VfcUvuue so peljale proti Po- prostora, kakšuega človek dobi in bejni. kjer so ponarejevalci do-lod delavca samega. Oafarsli svoje izdelke. Aretirali | starke>.^duP;k^oHvali. V letu 1923 smo dobili '20 Ms.ds ni vedela a kom|novih ^^ ^ ^ jc J7em tudi zagrebška policija! «•fV0 T^L^T^Č si mirovala, kjer so izsledili biv-f™ ■ Jj ais detektiva Brestovca, ki Je *te£družvo 99člauovv odraslem ■■kje je njihova delsvnics to » v finskem o^e ku Imsšs bankovec v Jugo- ' Kot tajnika društva že deseto Reki tihotapec Zupančič, lcto mc v®*« dolžnost, da odgovo-erega ao pa aretirali v Zidanem ™ na dopisi* Neffsa v št. 299, da članstvo 8NPJ. ne bo mislilo, kaka nesloga vlada med člani druš I tu, rsvno v trenotku, ko je ho kl stopiti v zagrebški vlak. • V Ljubljani pa je bil aretiran tva St- 4- Pri Predlogih za dobre «ti France Gabrenja, od kate- 8tvtri ** m°jem »nenju dolž-rtgs jc policija kmalu zvedela, da nost vsakega čisns, ds se izrszi jt bil v zv ezi z Zupančičem, od ka- M PMti Pologu in je take rga je- prejemal ponarejene *neno mnenje članstva, četudi je ikovce. V Ljubljani se i ss- dviistrsuko. To nikakor ne pome» sil z družino LenessijsvC od tti «Pa»ia na dve strani, kajti itere je bila nato cela družina a- zttu*a itak ona Btran' v*# etirans, ker so prišli na slad, da *ina in drugi razzodni člani v to [io hčere vdove Lenazzijeve razpe- Pri*anejo. ~ Ksr se tiče držav j hvale bankovce. Ena teh hčerk pjnnsklh pspirjev, bi bilo bojj u je služila v kreditni banki, in je »«atno, da bi dopisnik priporočil tim spravljala mL 'kovače" v pro- članom na seji, za katero atrsnko nsj glssujejo, ds bomo prišli do Poleg teh pa je bilo aretiranih bobodočnozti. Pisec tudi pra- > mnogo drugih osumljencev. Kot V». ds dokler se ne bodo vsi de- •e tovori, so spravili ponarejalci lavci Zrušili v eno strsnko, ni u 15 miljonov dinarjev falsifika- P^ekovatl boljšega. To je lahko to» V promet in a tem napravili re4i»111 treba ¿e tudi trU(Ja» flnan- aaai držsvi občutno škodo. Polici- ine podpore in požrtvovalnosti, da nje pridno na delu in ima to pot bi »• VM delavce združilo v eni **ejien uspeh. Oškodovana je I franki. Delo se je ie pričelo za njveč Nerodna banka v Belgra- «druženje vseh delavcev v eni ¿«.pa tudi par bank v Zagrebu in atranki, ali žal, Slovenci v tej na- Ljubljani je prizadetih. selbini nočejo videti, ksko jo po- - V zadnjem času se zslo mno- tel» morejo priporočati. Dopisnik I« piše o sporazumu med Jugo- P**«> da vidi v vzaki naaelbiui žc •livijo in Rusijo. Današnji "Slo. tri etranke. Jaz jih ne vidim, poroča iz Belgrada, da je znam Pa ,tB|o " *no v naši nazel- general Wrangel izdal svoji ar- bioi»ln t0 ie delavska atranka, de- »•di dnevno povelje, da morajo mokratfke in republičznske pa ne »II emigratnje priznati za gozpo prjs velikega kneza Nikolaja Ni računam, ker eta sovražnici de lavatva. — Pisec pravi, da smo končno tudi delavci Človeška bitja kskor bogatini, čeprav smo reveži. Prišel js zadnji dan, pobral sem zsdnjl kos premoga ln ga položil na voziček, da se o4pelje. Domov prišedši sc dodobra operem, pojem par kranjskih klobas ter jih sslijem, da pozsbim, da sem l>rcz dela. Pa sa vedno kaj takega ni mogoče pozabiti.* Šol »em drugI dan na proato, da dobim malo svežega zrska in srečal sem veliko rojakov. "Kam pa. sem jih vprašal, alt bo veselica f" Pa mi je eden izmed njih povedal, da bomo dobili nazsj vssk svoj prostor, kakor smo imeli prej, sa mo v rudnik moramo na drugo luknjo. Ljubi bog, zaksj smo nosili domoV vso ropotijo' iu potem uszsJHH Zakaj so tako storili s nami, bo gotovo kdo vprašal, ki pa mu še naprej odgovorim, da vsled tega, ker smo bolj neumni, kakor so bi H naši predniki pred 100 leti. 8ta ri oče ml je večkrat povedal, da so ga gnali delat velikim posest uikoin ln zo gs še s palieO tepli če ne bi bil šel takoj, pa šc ga ni so mogli zpravlti na delo. Ml pa smo civiliziram ljudje, ki gremo tekoj. Zdi ze mi, da bi civilizaei jo lahko meril po neumuozti. Žc ob Šestih, ko zairilšimo parno pi ščalko, žo smo vsi pokonci, da gremo delat. Naši starši pa ao ni so dali niti z palicami pregnati Ljubi očke, beg, ki vse prav nare di, je še nepravil tako, da aa po torhl odzovemo na delo — kadar koli nas pokličejo. Tsko sem premišljeval, ko mi jo prišlo v glsvo, ds nimsm dela iu jc zims tu. Pa som šel ua vposlje valnl urad, kjer sem uašel velike vrsta SovnuTgklsvssr. «topil zem v vrsto tudi zam. In ko smo tako stali in čakali, sta prišla dva iz urads in jezno klels. Povedala sta, da uista dobila dela. Tako sem videl, ssksj nists vposlena zato, ker sta bila napredna delav ca, ki sta svoječssno isksls več, kes kruha. Pa vas eno sem stsl, vrsta ss je pomiksls dalje in slednjič sem ste pred živaljo v človeški koži. Ne vprašanje sem povedni ime in pri imek. Trikrat ma je premeril z o česi, potem pz sem dobil, odgovor UakorŠnaga onfdva, kl sts prej klels. Okrsnil sem se, zs seboj ps slišsl, ksko ss smejsjo in Škodo Žsljno očitajo, da sem dslavce bunii in se z bosom kregsl ter jI čisto prsv zame. Pa vezte, kdo ze je smejal f Delavci so bili. E, bratje, če se bomo na ts nsčln smejali svojim bratom v nesreči, sc bo še tako go-' dilo, in nikdar ne bomo prišli delavci ua stališče, kjer bi že morali biti. Delavci, podajmo «l roke, sočutno jih stisnimo v nesreči, strnimo ze skupej in združeni nadaljujmo težko pot do svobode, Se bi* pisal koj taksgs, ampak to js moj prvi dopis, pa ae mi zdi, ds ss bo seznanil s košem. £e bom zapizal, da v Kaylorju delamo vsaki dan, in ravno danes, kot to pišem, je bil plačilui dan. Dobil pa sem toliko, da sem plačal za hrano in stanovanje. Pogledal sem š«, če je kaj ostalo, da bi si kupil njuhalca in prkal v nos, da bi me ue bolela glava od jeze ua tako življenje. Nsj to zadostuje. Ob priliki kaj plsjeviča. Da začno akcijo zoper na elabšem kot pred deeetimi leti »tanje med obema državama, je Tudi tc*a n« v*dim. Takrat ae je Wranglovcev odpotovalo v ree razširjal socisliztični klub, zs namilijo. Oblasti pa se vedejo pa- k-J ** danel ni» Pa povedano po. Od druge strsnl pa poroča- Členi so eemi krivi, ker so odsto »,da»e namerava general Wran- P*li drug za drugim. In Če pisec »I odpovedati vicmu temu in se »isli, ds je socisliztičen klub do pj« V Ameriko, kjer zsčne nojro l*r, nsj gredo na delo in gs er lv|J'iij< kot rudniški inženir, v gsnizirsjo ter priklopi jo k J. 8. Z «teri st roki jc baje izučen. — Do Se doeti Slovencev je, ki ne pri-•praznina pa sta pokazali naša padejo nobeni strsnkl In pravijo ■Ot riuLo .l-.i- i .i___ «. « __________i k ti _(-11_ W ruska vlada dobro voljo. da gremo nase j. Ali jas mialisb Mnog0 j* pjfc bo prstan- «la gremo naprej. Torej želim, ds na grški tron, ki je sedaj bi se Slovenci zbudili kskor tud rwen. k* r ao dali kralju brco, drugi narodi, da bi eložno deleli in rnnc Pavle. Ponujajo pa ss vztrajali za delavsko straqko, ker pl» tudi drugi kandidati. Pro- la ona nas bo rešila kapitallstlč ':n^mu prineu je poaebno iuU- oega jarma. ki se čuti ogroženega! Končno pozdravljam vsa elan-ZI priJite,j«^ ki ga goji proti Utva jednote ia želim ji novik šla-' . nov, kakor tndi Prosvstl oWlo no- J.?.rul<>liino v Jngoalaviji:|vih naročnikov. — OaH >48,000, ječmena 173,2«, » ovsa 230^72 atotov. h letoinji pridelek vina v •luaokU..;.;__«. « ia« «m t.* Zasužnjevanje razuma y '■ *m?h itoesli-•pisal H. 1. OaUhratt. Poslovenil J» A. itakovich Il l SWmsh Nirtdn UlaossMaaa O. aaHls S. Dobri dalavd so delavni, Plače delavcev v Ameriki, sko jih seštejemo, pronejdemo, ds so mslo manjše nego stroški prehranjevanja ravno teh delavcev, kar pomeni, da je povprečna plača poprečnega delavca manjša, nego povprečni stroški prehranjevanja. Delevci ustvarjajo vse bogsstvo Oni producirajo trinajstkrat več kot so pred stoletjem. Stoletje nazaj so zazlužlli za obatanek. Danes pa dobivajo odinale za življenje. Razlika njih ilvljenja in produkta je ustvarila, naše večkratne mi jonarje. Delavce učijo, naj bodo pridui. Kolikor bolj so pridni, to-iko več boaastva producirajo. Vze, kar oni producirajo nad pro jim obatankom, gre bratu kaplts listu. Dobro ja za brata kapitali sta, da jc brat delavec priden. Ali jc dobro za brata delavca, biti pri deut j Statistike zavarovalnih družb kažejo, da po preteku otroških let povprečen delavec šivi do pet in tjideaetega leta. In povprečen Član kapitalističnegs razreda pet in patdeaet let. Delavčevo navade pridnosti ga ubijejo dvajaot let prej nego njegovega goiippdarja, Brat delavec mora vststi v jutro in iti ps delo v vzskem vremenu, neglede ako je bolan ali zdrav, mora delati do skrajnosti svoje moči, č« je dež aU solnce. Brat kapitalist vstaue, kadar ee mu poljubi, počasi je svoje obede, gre v urad, ako sc mu tsko poljubi, in živi življenje-zsdovoljno in v razkošju. Kader kdo izmed tega rspreds slučajno dela v reenici trdo, tedaj ae to na Široko razbobns v dnevnikih ,skorsvno vzame tO delo več ur iu je nemšrs snovanje nsčrtov, ksko pridobiti kogs drugega produkte. To je proglašeno kot zadosten Izgovor za lastovsnje brezštevilnih miljonov delavskega Imgastva. Naš sedanji zakonik mo rele pravi, da jc dobro za delaves, ako je priden. To je — za kaplta liste. Kapitalisti imajo rsje golf, vožnjo z jshtsmi in oplčjs kosila v }Jewportu. , • i-4, '*». Trsgaost. «Vrttji plot v našem moralnem zakoniku ¿ravii "Dober delavec je trezen." Trezen delavec bo nzpravil bolj še delo in več za njegovo dnevno plačo nego oni, kateH je deloma pljen. On se javi v tovarni vsak dan, ko iiozmereu je večkrat od sofen, kadar ze ga rabi. To je glsvni vzrok, zsksj kapitalist že. 11, da je delavski razrod trezen. Toda še drugI vzrok je, da je pi jača razkošje, za katero je treba plačati iz mezde delavca. Kompc tioija za delo drži plače s cono po vprečnega moža v vzaki industri ji in vpošteva szmo stroške prehranjevanja. Ako povprečen mož ve ruje, ds je pljsšs potrebna, on bo zahteval zadostno plače, da si la-hfto kupi oboje, pijačo in jed. Ako delodajalski razred prepriča de lsvski razred, da pijača je nepo trebne. in delavce pregovori, da ne pijejo več, kompetieija za delo kmalu zniža plače za odstranjena vsoto, plačano za pijačo, Teda iina delodajalec bolj delavnega in ccnejšcga delavca. Dobro je za de-lodajalzkl razred, da ima svpje I^^H I delavce --Kapitalist večkrat potroši več Perijodlčne revolucije v Mehi- ¿g šampanjec v eni aamf noči n«go Ftiptu Jediiti tsAwrp. IV. Wa4J. 100? ^ïrisvt «Hasta. OLA Viti «TAN» 2087-10 9Q. LAWN DALE AV*^ CHICAGO, ILLIHOI». IsnrŠavabi odbor: UPPItAVNI ODS t K i Prišli šal Vi les Ot, Jakaalswm Mm N«r»k. ft. I «j»rsTÍt«IJ «UaiU F glasita Joša lavaHalk. POROTNI OOSftKi Jaka Uadarveed. aredeadatk, 00T m&tmm: Msaalkar» I» 170, BarbaHan, Oku. j,iiR T«ré«ij. u«» as. mmmmmnKkt lsrla|(M4, III. . «.» t. BOLNIIRI QPtSRi OSREDNJE OKJtOtJEi »la« Nstak.^ipMalk. «007410 Ss. Uwadale Av„ VZHODNO OK ROUE i Jssab AashfoM. Mni^ q ZAPAONO OKROŽJE i AI«^^^uT?t>4 PgMU, , aa Jagaaapad-Mss M«rc, fesa 100, R«ld. Ml—., aa saaessaspsd. f V. - ..v^. - iHTfcgi, son y Wlasbseler «In Maersg, Utsk. Nadiorni odbori Frsab ZaUa. prU-imlk. 9000 W. SOtk II., Cblsaaa. IIU r»aah SMirak. M17 Pr^asr Kr*H Clsvalaad, 0.» WUIIaai tltlae, 0004 II. Oalr lU CUvalaad, Okto. Združitveni odbor t Predeedatki Ptaak Alal, S1S4 S* Cr««M A?^ CkUaa*. »«• J«. Sk«k? S404 Orlaa Cl., ClVvsUaA^I*. VRHOVNI »RAVNIKi Dr. F. i. K«ra, Ogli It Clatv Av., Oevalaad, O. ' POIORI Kareapaadaasa a «I. adbevaikl, kl delajo v gla se vH| iskslai VIA PUMA. M sa aaaalaia aa oasU gb aiiinja» sa naslavai eedalllv« S. N. P. J., 1007-00 la. Uvidela Ava* Ckieaga. III. IVIB ZADEVI BOLNIŠKE PODPORE IK NAILOVBi ialaliba tej. alltva I. N. P. L 1007-00 k UwadaU Ava., CMeaga» li. fK s ^jMrtrt» VIK1 ZADEVE V ZVEZI Z RLAOAJNISKIMI POŠLI ea pašUjaja as aaslovi »U«sj«Ulva I. N. P. J., SSS7-SS k Uvadale Ava., Cklasga. Itt. Via prtlaAba slede a^lavaeja v «i I^Havdaem odkar« as aaj aa4U|aj« Fraak Zaitia* prsdsedalka aadaarasga «dbera, šlgar aaelav ja sgaraj. Vsi prtalvt aa «I. ed^k aa aaj a^NjaJa aa aaslovi Mm Uader» «aad. 407 W. Har H.. MrtatlUtO, lit. rti. 6e pozdrsv vsem naprednim delavcem. John Ko bash. 'Dlploaaciji' v Mehiki Lavadala Ara., Ckiaage, III Medtem, ko plsstelj verjame, da to ui dobro za nikogar, ako je neimeren, sil ako bi verjeli, da bo kapltalietični aiatem ostsl vedno, tedaj bi bil v skuinjsvsh, da M napije ln pozabi, de je bil kdej suženj. Rgba slkoholne pijsče, kskor tudi kokslns, opija ln druga v ua. vado došla zdravila so rezultat Živčnega razdrašenja is obstsnek, v današnji organizirani družbi tekmovanja. Boclsllsem s svojim zagotovlje nlm mirom in obilnostjo, prinaša ioČ varnost otrokom in stsrim in kooperseljo namesto kompetlcije, bo v veliki meri odstrsnil rsho si-kohola. Jedi dobro ali slabo biti trezen, pridiga se nem treznost zato; ker ja dobičksuosna za kapitaliste, da vtisnejo treznost v delsvskl razred Samo nc na volftnl dan. (Dsljs prihodnjič.) PISMA, KI OBJAVLJAJO DU-HOVNOVO KASM1BJB. OB-JAVUBIIA. kl porode vsepolno anekdot. Naj novejša je o Kitajcu — kskor po roša korespondent Universsl Ser- njegov delavec za pivo in žganje v eelem letu. Malokaterikret ae prigodi, da vice — kl ima majhno farmo ob mina velik družabni banket brez seeti med Tsmpioom iu Tuxps mom. Nekags jutra prijezdi mimo četa konjenikov. Kitajec jc nekaj rabljenje dragih pijač. Čisto ns vsdno je pri bogatinih, moških ali icnakah, da se nepijejo do pije slišal o vstaji, vede! pa ni, zakaj nosti in sa tako zabsvajo skozi «e- gre, ker se ni brigal. Ceta se ustavi pri Kitajčcvi bajti, poveljnik razjaba konja in lo noč. Spijo tako dolgo, kolikor se jim poljubi naslednji dan, aii pa si vzzmejo po dvg dni, da so vpraša prestrsšenegs Kitaj« a. *t rezili jo, in vse ja dobro, "Quien viva T" Po domače se to' (Nadaljevanje s prve strsni.) dostavil tistega njeaega pisanja. "Pozneje «em našel drugo pismo, liaslovljeuo uanj. V njem pravi moja žeus, ds ljubi duhovna io da ji je strašno hnde, ker ga ni mogla obiskati. Prejela jo tudi ona pismo od ujegs." Sodnik je vprsšsl Lelendei "A-11 sts z njo sploh govorili o tej stvori f' Lelsnd je odgovoril: VDs, In polsgoms mi je priznels vse. Vprsšsl sem jo, ksko dsleč js Šlo vse tisto Ijublmkovanje s duhovnom In ženz mi jmadgovorils, dz mi tegz ne more povedati. Potem sem jo vprašal, če jo ja duhoveu kdsj objemal, iu odgovorila mi je, da jo je. "Ali te je kdaj poljubilf" "T«*ga ti pz ne morem razoda-ti. Njega nc morem izdati." "To M ml mprala povedati," sem ji dejal. (>t nekaj česa ml ja priznala, da jo ja poljubil mi kavai ia zopaljiri duHpven. "Ali J" kdsj položil »voje roke aetef" sem jo vprsšal. In žena ni marsls preeej č asa odgovorili, sli nsposlrd mi je prisnels. "Ali js šel kaj dlje t" "Ob, ds. Tudi ta lahko veš." "Jaz hočem, da mi poveš na Vitaja proti "btlimi Jttifc". Dr. Kari Kemmeriuh Iz Mona-kova, ki alevl na Bavai'zkem kot "zgodovinski prerok", je uepovs-dol splošno kolonijslno vstajo od Maroka do Kitajske proti "bele-, mu jsrmu", lo je proti vlsdsjO' čim bclopoltnim narodom, v prihodnjih treh Istih. Revolta kolo-nijaleev lu drugih Izkoriščanih rinepih, rjavih in črnih plemen bo dolga, krvava iu njepo središče bo ? linlljt. Belo pleme bo konšno zmsgslo, ampak po nsksj Istih premirja izbruhne plemenska vojna iznova. To 1k> odloŠilno vojna za nadvlado sveta iu tedaj bo be>' lo plems premagano. V zvezi s to svetovno kolonljaluo vstajo pride vojua mod Japonsko iii Združenimi državsmi. O izidu te vojno n«* ve Kcmmerich ničessr povedati, sli krr nspoveduje porss belega plemcus, »ledi logično» ds bo A* meriks poražena. Kemmerlob pravi, ds potres ns Japonskem nI nobena ovira za vojno pripravljanje. Ksmmnivh je nsdsljo napove-dali Nemčija Is» še dsaet let / revolucijah in elvilnlh vojnih, H" henzollernska monarhija ae povrne, neker drematično izgine ksr čsz noč iu novi ksjssr bo ekssku-tiran. Krsneijs bo poskuslls ures-ničitl Napoleonove sstije, doživi pa luUsstrofo In med leti 10U2 in 1086 prenela biti svetovna sila, Imperij Velike Britanije se obdrži dalj čaes. 1 ■ y,ivw^a ,, Kafler. Pa. — Ka je še malo I Jw«o»lsviji raa. 5,125.000 hI | živelo stsr o lato. se» se nahsjsl .„7 I)orna sa porabimo priblišno na Broughtonu, Pe., prav prijazni "Mslo 'Irugam. I, Z "''vin» leto« prične v Ljub^ J?' »M "Narodni bodo iadeiaLi u. Sac pa lahko proda | slovenaki nasalbini. BU se m rapo sien pri Pittaburgh Terminal Coal Ce. v rovu kot nsklsdsi premoga. Pogovarjal sem ae tam s tovari-6em. koliko borne naradiM densrjs do L aprila, pa pride bos ia nam pave, naj grema domov, da m vai treba kopati premoga Prfbodnjl dan, da je sadnji 4m v rudniku Po smo Mil res vesell nensdsfk poéitnie. Zekaj po M jih le blîl, saj mogotei jih imajo vaeki den, la f« M poéitnie« ne bile pHjetoe, bi ;ih gwtervo m imelL Saj «• bodo izdajala £j¡<'"J"* kmet st rs nka. narodno, "^narodno napredna in ra ■■"•franka. Liât bo naparjen ™ U'-tikalcam in domokratom. Za svoja počrnjanja ae izgovar-pravl: "S kom držišt" Kitajec ne- jajo z izgovori kot, "kolikor več kaj čaaa nglblje, vojakov ni po- denarja potrošimo za razkošje, t0t,tMk0. kdaj in kolikrst ss je zgo-zrtal, katere strsnks so, usposlad I lfko več blsgostanja za ljudi.'' «dilo tisto," aam ji rrksl. Pa teb Težko je obeoditl delavca, ako ^jii, bssedah ja «olaela dve pije, ako ss vzame v poštev enako- j ri. Toda naposled ps j« le prisna-in er nos t širnega draženja, v ka-,U ter aapisals posebno izpoved' ee pa le ojuaečl ia (tdgovori v sla bi Spsnščini: "VIsds j' nsjviajs . Vojaki so bili vstaši in povelj nik je dal Kitajca prstepsti. Drn gega dna pride mimo druga četa v enakih uniformah la poveljnik vpraša Kitajce: "Quien vlvaT" Kitajec, katerega ja še skelelo po hrbta od prejšnjega dne, navdušeno za poja t "Viva de U Huer ta!" misleč, ds Ima rebela prad seboj. Mil ps so vladni vojaki U) Kite je e ja bil soprt tepen Tretje ga doe pride nova črta in z^pet ga vprašajo t "Quien viva T" Zdaj pa 11 rem ja delal, uetenšnoet strogega gospodarja, nemogošnost pod sedanjim siatamom, da ubeši dnev-nonu trpljenju, In občutke, popol bo.' Lelsnd je potem ds) d** prepi-i omenjenih izpovedb cerkvena iu odboru, ki je prodlagel, da SAiTAVKIOA OROPAVA. i, ■ ■ Chicago, DI. — Ko ao se v zs-stsvalei Jsčob Kleins mndill štirje odjemelei. so nsprišskovsno vstopili trije tolovsji. Zeprli so Kleins, štiri njegove pomočnike in odjemalce v zadnjo sobo, naker so oplenili zastavnico. Odnesli ao za štirideset tisoč dolarjev slei-nine, dreguljev in srsbraine. Samomori v Vemšijl naraščajo. Berlin, II. jan, Vrstialsva js ns prvem meetu v Nemčiji glede samomorov, ki se silno množe v zadnjem čaau. V tem mestu se js usmrtilo I) oseb v zadnjih 7(Hh dneh. 06 odstotkov semomorsv js bilo Izvršenih radi pomsnjkanja tlvll. Karošite "Prosvsto ' ali prijošoljn vaša«« v stsrt ne onemoglosti, povzročajoča strs-1 nsj so dš Ujsndova ¿eos preis- stno Željo po živčnem osdrevljenja sli vsaj ossamljeajH, .. Navadni delavski dom je mso-irokrat ne < los t op* a zs sprejem obiskovalcev, in gostilna jo najbolj pripraven picator, kjer as poza bava s svojimi prijatelji kamor kalk' temu ali onemu sdrsvniku. Ta se je tudi sgadilo, lu cdrsvnik js dognal, ds l' popolnoma zdrava, , . j« bil Člnk pameten "Z vami dr- j» dobrodošel v svoji stari oblek! _ Sm/' ja bil odgosor e kislim na- oe sebi in je Isfcke brez skrbi v je totfnln te ton »f^fsJ Mn< hom i krag« svojih ljudi, ifeoB» ssaUsa t. W, t. #. ZA KUHANJE PIVA DOMA i leeepv. ltd. JMPMIIIK« elitw ^ laetje aai FRANK OGLAR. 0001 I apasta» Avsms, OavaLsd, O, .Clt£ : ... ¿1 TOREK, 2ž. JANUABJA. 1S2, frosveta GOSPA Odlomek iz C. Fr. Vohieyerega •pita "Kazvaline", prvi ' j* F. 84- .aSr::^,^ ? T' •?> . • V- < ',)' V Eli ie j« vzdignil silen upor, skoro gnus. tisto ni4 vel ji ni bilo, d« j« to njena sestra, celo zelo Jjuhbena sestra. Nego Uko bitje stoji tam, ki nI ndKrugcga na n jem .nago toliko te eioro ie vsiljive lepot« ... In okrfcf njo se gnete eela tolpa teb ljudi, ki so vendar dovriili vse Itudij« gqr do najvišjih! Ne samo takih, ki bi od njih člo ysk tako kaj boljšega ne pričakoval, nego dro-Afsie eclo res v moljitih moli in niti da bi bilo teh sram pred onimi! In vse to ne kUub vsakdanjosti teke srčkaoe poniee -t naposled 'se je t ud! ona seveda!*, da vaaj grša ni, nctfo'jib je toliko, Id so ss moški kar trgsli sanje, — «e kljub vsakdanjosti, nego oprav radi nje! Kakirje to mogoče f Kje ao to vsrokif . ' In kakor da pričakuje nekega navodila, ko pojasnila od tega lahkega bitja »i mogla pričakovati, je pogledela acatro, ki ji je vsaj v ti "stro-kjV morsla priznati nekako snperjornost, in je ■'ptkBt^ i A ' . / Hi'. , J Xv 7- Pa kako si rssisgaš ti tof Kako mor« /., 4s. niš.ne>m izbirala besed: kako ae mere tako zavreči celo moški, ki je 'v vsakem oairu ti-Šdč metrov nad tako brezpomembno atvarieo, ka-kor'si ti, da se plazi pred tvvjiai nogtmif > '-^•No, ne vem, če sem favno teko brezpomembna etvarica; a to moral ti le bolje Vedeti, ha jš ona sbadljlvo nasmehnila. Toda lanimlvo te je PO^liaieU/ ko delaš tf tak« pokloii» moškim/ ti, U.ti pravijo doli v mestu kar st|fraietka. V čem pa naj bi bili ti gospodje "tisoč metrov nad me- noj", Šefattm vedet!T ' l */•> ♦ ... .r f > •» Ji se js ob izrazu sufraletka, s tako zlob-nostjo izrečenem, malo zgani!*? e premsgsls se je In je mirno' odgovorila » — Nisem sufraletka in razumem popolnoma, dojkam sme lenska in kje ssčne možev delokrog, Toda za to tu tudi na gre. Nego ss to, da mora-n»0 vendar priznati, koliko višjo izobrazbo ima tak akademik, k) W al J)ii obaorje lahko vae driigelt raalifil, ne morda toliko.še na srednjih Šolah, nago veliko bolj po velikih meetih. In vendar na ujikb odreče vso to, če se prikaŠc čeden lenaki o-hras pred njimi! To je, radi Čeaar bi pametna ženska lahko zaničevala in mrseta moške, ne radijijih apola in takosvane njih brutalnost!, da so se polastili veeb boljših mcat in ne vem še čcea. Toliko ae ponašajo z vsem mogočim, potem pa po-sabijo vse i* pa lejo na kolena >red — pred lepim giinaatini malikoan lepim Ženskim telesom! ... — čtoj, Ela. ali n« govori nekoliko ssvistl is tebe! «tarejla je ostrmela. Vprašanje je bilo tsko hudobno, da jo Jc v prveto hfpu ka bolelo samo to. Toda le se je ta čut umaknil drugemu. Tolikrat ji je bilo v življenj«, kakor ds je opasils, s kako is-krcno bolestjo ao izrazili najboljši moški svojo neugodno sodbo o'žeuskah: rajši bi MU ipošto-veJI;todi videči, kako ao te Itnske skoro brei itje-M ofrevals lo «a sunsnjo, le Ia ne lepoto, pa vaaj obliko, takoavsni nsstop, toleranco v obleki kVetnjah, pa n^j «e je sa vsem tem skrivalo le toliko dulevne revščino in navadno tudi suro-vesti In tolikokrat je občutila, da s« rea ni me-šale niti najmanj zaviati v njih obžalovanje, še ec je so pot enkrat lepo in tudi nelno žensko bitje savrglo na tak laloaten stvor, ali melalo kvečjemu nekoliko ona niti ne nelepe in neopravičene avieti: čel, če zt so le hotela dati použiti, zakaj n. rajši človeku, k! bi t« bil užil ao vseh tvojih sladkosti! In samo nekako tako obžalovanje je čutita tudi ona do teh molkih, ki se pustijo za uaš\voditl od take prasne in tudi breačutne ko-kete; natpreč oblatovanjs, da jim mora edtegni-U svoj« spoštovanje, ki ga ji je tako treba radi sfme sebe. Ne/ one aviati, ki ji jo je podtikala aeatrs, ree ni poanala/Cc bi bila hotela, kdaj bi Me le lahko dobila mola, celo takosvane dobre partije. Toda čeprav ao »e ji' blUall samo polteni b dostojni moški. Sa ji tif/del nobeden toliko, de bi bil premagal njen strašni strah pred zakonom, kjer bi ne bilo najimnj vseli predpogojev, d* Vaaj nesredou ne bo. Oemu petem, tvefatl vse, ko je tudi tako Uvela tako mirno in ru.lovoljno t Iz Is sadnje tale)! je. obrnila imgb-d v sestro in # hotela ravno odgovoriti. To« I a v tem pogledu a« je moralo iaralkti toliko milobe, ki jo je Bilvija gotovo drugače umela, Zskaj naenkrat je planila mm, objela sealro a obema rokama in v»e prepis-lena in oaramočena vekliknila t -r Ne bodi huda, Hi los, saj t® nisem hotela laliti. Kan tako sem rekla . . . T*bi paš ni treba «visti. ko hI jih Imele na vssk prst deset, A« bi la hotela. Ampak mdralila si m« tudi ti ... Za* kaj me teko v niš de/aš! Petem msrsikaj ve«, čoasr le mislim ne. v Eslo se motil, HUvija. čs misliš da si ms OlaHle. je odgovorila tudi Kis s veliko bolj pri-jasnim glasom. Ko taks saviati v mojem srcu ni. bi sm ne mogla niti raalslitl, če bi mi jo resno podtikala. Kvečjemu bi to» ulalila. ko kalaš, da m tako slabe posnaš, če misliš kaj takega o me-Al. fte manj pa je rea, da te jat v nič d*vam. Jaz bi lelels os samo, da si po telesa nego tndl po duhu in ercu najlepše dekle TI sama si, ki ae v nM*veš, če govoriš tako» kakor ai poprej govo« rttš. Jas pa te itSam preveč rada, da bi ml bilo vssseo, kakih navorov ai v teh najvažnejših vprašanjih. — In kakih eeaorov U lelela ti. da mm! je vprašala mlsjša s skoro flaljlvo pripravljenostjo, da si jih takoj prilasti. 1« da hu ssatra I njo ao-pet aad o voljna Poglej, Bla: kaj hočeš, jat la ne merom biti tieta . . . tako. kakor «1 U, ki Imel veedar veliko več iskuetva. In tudi desetkrat balj ešeea ln modre ai <4 mana. kdo te«e n« ve. Ampek je< eem šs komaj 4U \ v svet, ga po-ream skoro I» samo od lepe i« dohrs atraei - kako bočor da bi bila le paaattna. ka-ker «I ti t PoučJ me, če vidiš, de na meel kaj ai ne astevimd. Ako liata J prejmete» je mpeoče vstal I jen, ker nibili^ečen. Ali jo vsi list plečen m ga J prejmete, jo mogoče usta J Ijen, valed nepečnega natll ve, pišite nem dopisnico I navedite stari in novi naslel Naši zaatopniki ao vsi drl štveni tajniki in drugi s atopniki, pri katerih laU plečete naročnino. Naročnina sa celo leto j $5.00 in za pol leta pa |2JI člani $. N, P. J. plačajo 1 pol leta* $1.90 ln ze celo Id 13.80. Za mesto Chicago je d leto $6.50» pol leta $3.25. Ta Evropo stane se polti ta $4.00, sa veo leto pe $8.00 Tednik stan* sa Evrop $1.70. Člani doplačajo sami 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi saj pošljete n* naslov: UPRAVNI5TVO MPROSVETAw 2057 So. Lawndale AveM CHICAGO, ILL. Književne Matice S. N. P. J. (' '' • j?*í » Književna matica Slovenske narodne pod-jionie jednote je izdala in ima v zalogi sledeče Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. 2 izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovenako-angloška alovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred. / Jimmie Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Pojest iz življenja ameri-škejra proletarijata za časa velike vojn*'. Trda vezba. Cena $1.00 s poStnino vred. Zaiedald. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej »kritja kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon btoeonesije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M, Zelo podučita knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se sritimi razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobit« za tri dolarje. Vse ftiri knjig* sa šest dolarjev. Vredne sol NaroČbe, s katerimi je poslati denar, sprejema Književna Matica MS7.W S*. UwMfek A»«, OUCM«. DL French line