THE OLDEST and most popular slovenian newspaper in united states or america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GmIoi Z« »r| || taaro'd — k« pravico in resnic« — od boji «o zmagi! GEASILO SLOV KATOI2, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO« M najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 172. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 4, 1926. letnik xxxv. MEHIŠKA VLADA SE PODAJA. — CALLES PRAVI, AKO TAKO RAZMERE ZAHTEVAJO, JE PRI VOLJI SPREMENITI POSTAVO. — VRHOVNI NAČELNIK KOLUMBOVIH VITEZOV PRI COOLIDGE-U. Mexico City, Mehika. — Tr- dovratnost mehiške vlade si je nakopala mnogo sovražnikov, He le v svoji deželi, temveč tudi izven Mehike. Tega se zaveda predsednik Calles, za to je dal razumeti, da je pripravljen, ako je v resnici potreba, spremeniti postavo^ s katero je prišel v konflikt z Ameriko. To je radi lastnine Amerikancev, živečih v Mehiki in oljne postave. Pa tudi glede nove postave, Po kateri preganja katoličane, uvidi, da bo treba spremembe, kajti bojkot uničuje mehiško trgovino. Paul Smits, N. Y. — James A. Flaherty, vrhovni načelnik Kolumbovih vitezov, je v Spremstvu članov sveta obiskal Predsednika Coolidge-a v njegovi poletni Beli hiši. Predmet Pogovorov je bila resolucija, sprejeta na konvenciji vitezov V Philadelphiji, v kateri prosijo ameriško vlado protekcije za katoličane v Mehiki. Oni he zahtevajo intervencije, zlasti tudi fce, da bi Amerika preklicala ^znanje Mehike, temveč le jjbrotekcije. Delegacija je bila v Beli hiši Prijazno sprejeta. Coolidge je z Zanimanjem poslušal in tako bil V vsem poučen, vendar on ne Odstopi od svoje smernice — *oke proč od Mehike. -o- LETALEC BETTIS UMRL ZA POŠKODBAMI. Washington, D. C. — Ameriška armada je zopet zgubila enega izmed svojih drznih letalcev. V sredo je umrl poročnik K. Cyrus Bettis, o katerem bilo nedavno poročano, da je Padel s svojim letalom v gozd, odkoder se je plazil pet ur, da je prišel do ceste. Mati letalca, ki se nahaja v Port Huron, Mich., je bila obveščena, da se je sinu obrnilo na slabše, a ko 3'e prišla v Washington, ga ni Več našla pri življenju. -o- OTROK NAŠEL ZDRAVILNE KROGLJICE, JIH ZAVZIL IN UMRL. Chicago, 111. — Otrok ni nikoli dosti obvarovan, to si naj Stariši zapomnijo. Hebard Da-vis, star 15 mesecev, je našel doma škatljico, v kateri so bile' krogijice za katar. Otrok jih je Niedel in kmalu nato umrl. PODROBNOSTI 0 POPLAVI V GALESBURG. Ukradene dragocenosti kardinala najdene. Philadelphia, Pa. — Iz rezidence kardinala Dougheryja je bilo ukradeno veliko dragocenosti, katere cenijo na $50,000. Policija je prišla na sled tato-v°in in tudi našla skrivališče dragocenosti. Tatova sta dva frjlad^niča, Lester Price iz New Jorka, in Mitchell Novak Washingtona. Nekatere dragocenosti, v Rednosti $18,000, med temi *udi episkopalski prstan, so se Nahajale skoraj 24 ur v papirnati škatlji za jajca pod stopnicami neke zapuščene hiše. — Pl"ice je priznal takoj ko je bil aretiran, in vse natanko povedal, kako sta prišla v hišo, kjer sta kradla in kam sta dragocenosti spravila. Galesburg in Peoria zelo prizadeti, škoda je cenjena na 3 milijone dolarjev. — 500 družin je ostalo brez strehe. — Vlaki zadržani, promet na ulicah oviran. Galesburg, 111. — Zadnje dneve je v tukajŠni okolici silno deževalo. Najbolj je prizadeto mesto Galesburg in Peoria, ves promet je bil ustavljen, vLaki so vozili z velikimi zamudami, po ulicah so le s težkimi konji lahko vozili, avto ni prišel v poštev. V obeh mestih cenijo škodo do 3 milijonov dolarjev. Mnogo glav živine je u-tonilo, 500 družin je ostalo brez strehe, ker je voda udrla v stanovanja in jih pognala na ulico. Cedar Fork, potok ob mestu je bil spremenjen v veliko reko, voda je udarila nazaj in poplavila mesto. Največ škode trpijo v Galesburgu trgovci, katerim je voda pridrvila v trgovine, prizadeti so tudi farmarji in železniška družba Santa Fe, kateri je voda razjedla veliki del proge. Iz Peorije poročajo, da tako velike množine dežja še ne pomnijo, da bi padlo v tako kratkem času, namreč v treh urah do 10 palcev. Spoon reka je preplavila okolico, vsi pridelki so uničeni. Na polju po nekod je stala voda do tri čevlje visoko. Des Moines, Ia. — Od tukaj "prihaja poročilo, da je zadnje deževje napravilo v severno-zapadnem delu države Iowa veliko škodo, katero cenijo na več sto tisoč dolarjev. Madrid, Španija. — Tukaj je vladala velika suša, ki je pretila uničenje pridelkom na poljih. Vročino je pa prekinila strahovita nevihta, ki je zahtevala 100 človeških žrtev, škoda je ogromna. Dež je lil kakor še ne pomnijo, brila je burja in podirala hiše. Voda je udrla v neko tovarno kjer izdelujejo karbid, nastala je eksplozija, trije delavci so bili ubiti. Strela je tudi zahtevala svoje žrtve, v okraju Toledo je ubila sedem oseb. Število mrtvih je pa gotovo večje, kajti poročila so še pomankljiva, tudi škoda še ni precenjena. ŠPANIJA ODSTOPILA OD LIGE NARODOV? Ženeva, Švica. — Senor de Galacios, španski zastopnik se ni vdeležil tajne seje sveta lige narodov, pa tudi ni podal zato vzroka. V političnih krogih se to smatra, da se Španija namerava izmuzniti iz lige. Najbrž zato, ker ne dobi per-namentnegia sedeža v svetu lige. REVOLUCIJA ¥ NICARA-. . GUA; 100 MRTVIH. ! edini bradati mornar strica sama. 200 OSEB NA PIKNIKU ZBOLELO, JEDLI SO ZASTRUPLJENO HRANO. 'Chri- Peoria, 111. — Društva stian Endeavor" so imela v sre-iz Ido svoj piknik. Ko so začeli je-|sti "lunch," so se nekateri načeli zvijati v bolečinah. Zdravniška -preiskava je ugotovila, da je bila hrana, ki so jo uživali, zastrupljena. 170 oseb je močno obolelo in 30 le lahko. Upajo, da bodo razen dveh, Vsi izdraveli. Zdravniki so mnenja, da je bilo meso, koje so jedli, pokvarjeno, ker je bilo že par dni preje pripravljeno za pik nik. Vladne čete zmagujejo nad u-porniki, katerih število narašča. — Ameriški topovni čoln poslan na bojišče. — Mehika podpira revolucionarje. Managua, Nicaragua. — V bfižini Coseguina, ki leži severno na obrežju Fonseca zaliva, je prišlo do ljutega spopada med vladnimi četami in uporniki. Uporniki so bili poraženi, med vladnimi četami je bilo 60 mrtvih, dočim so uporniki zgubili le 40 tovarišev, ranjenih je bilo veliko število na obeh straneh. Predsednik Chamorro, se je obrnil s prošnjo za pomoč ranjencev na poveljnika ameriškega topovnega čolna Tulsa, ki je nemudoma odplul na lice mesta .Tam pa je le malo zdravnikov, vzelo ■ pa bo par tednov, predno bodo znosili vse ranjence preko gora v bolnišnico, ki se nahaja v mestu Chinandega. Gotovo je, da bo med tem časom mnogo ranjencev podleglo. Mexico City, Mehika. — Mehiška vlada je obvestila tajnika lige narodov, sir Erica Drummond-a, glede na pritožbo nicaraguaske vlade, da Mehika podpira revolucijonarje, da nima liga prav nič opravka z Mehiko, kakor nima Mehika prav nič opravka z ligo. Znano je, da mehiško vojno bro-dovje pomaga upornikom, ki si prizadevajo prevreči sedanjo vlado. TRUPLO VALENTINA NA POTI V HOLLYWOOD. New York, N. Y. —. V četrtek večer so od tukaj odpeljali truplo Rudplfa Valentino, znamenitega kino-igralca, katero bodo položili k tečnemu počitku v Hollywood, ki je središče kino-igralcev. Prijatelji pokojnega so rekli, da je najbolje, da se ga pokoplje tam, kjer je prišel do slave. S tem se je tudi strinjal brat Valentina, Alberto, ki je prispel v sredo večer iz Italije na parniku Homeric. K krsti je spremljala Alberta Pola Negri, ki ga je trikrat poljubila, nato pa začela jokati. Alberto je stal 15 minut pred krsto in zrl v obličje Rudolfa, katerega truplo bo krila ameriška zemlja. -o- NAZNANILO NAROČNIKOM Na sliki vidimo edinega mornarja v službi ameriške mornarice, ki nosi brke in brado. Piše se Elis W. Eldred in se nahaja na križarki Denver. Eldred je star 30 let. V službi se nahaja že 10 let. KRIŽEM SVETA. BIVŠI GUVERNER V ANGO-RI OBEŠEN. Carigrad, Turčija. — Abdul Cadir Bey, bivši guverner v Angora je plačal svoje na-sprotstvo do predsednika Ke-mal s smrtjo na vešalah. Sojen je bil v Smirni, kakor večina nasprotnikov Kemala, ki jih je zadela ista usoda, ker so nameravali usmrtiti predsednika Turčije. DRZEN ROP V HOTELU PLEN $130,000. Dva bandita napadla trgovca z demanti in ga povezala ter odšla s plenom. — Ko je trgovec stopil v sobo, sta ga roparja prijela in mu zamašila usta. Chicago, III. — V hotelu Palmer house, v enajstem nadstropju je imel svojo sobo N. D. Kadison, sin veletrgovca z zlatnino in biseri v New Yor-| ku na 1650 Broadway. V Chi- Iz neodrešene domovine. FAŠISTI NAPADLICLANE'MLADINSKEGA D R U Š TV A, JIH PRETEPALI S PALICAMI IN ZAŽGALI NA ULICI NJIH KNJIGE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Kako se godi našim v Trstu. — Washington, D. C.—Ameriške naselniške oblasti nimajo zadosti moči, da bi preprečile vtihotapljanje naseljencev pre-go Niagara gorovja v Zedinje-ne države. Na tisoče jih pride nepostavnim potom semkaj. Mnogi imajo v gorovju svoje pomagače, ki jim kažejo pot. — Boston, Mass. — Dva moža se borita s smrtjo in trije so v bolnišnici težko ranjeni. To je rezultat političnega sovraštva, ki je prikipel do vrhunqa. — James Coffey, kandidat za državno legislaturo< je bil napaden od dveh političnih nasprotnikov in vnel se je boj z nožmi. Policija je mirila, tudi eden izmed' policistov je zadobil ubod-ljaj v trebuh. Vse skupaj so prepeljali v bolnišnico. 1 — Washington, D. C. — Jeremiah Clifford, kovač, ki o-pravlja že 42 let svoj posel in trdi, da je podkoval v tem času že kakih 100,000 mul in konjev, pa še nikoli ga ni nobena žival udarila in poškodovala. Ko pa je nedavno hranil kokoši, se je domači petelin zakadil v njega in ga tako močno kavsnil v koleno, da mu je prizadejal dva palca dolgo rano. Dva dni je kovač hodil z bergljami. Pravi, da je bolj varno kovati konje, kakor pa imeti opra.vka s petelinom. — New York, N. Y. — Ogenj je nastal v 5. nadstropju hiše na St. Nicholas Ave. Poslopje je uničeno. V plamenih je ostalo šest oseb, ki se niso mogle rešiti. Nekatere so zadobile težke poškodbe pri skoku iz oken. — Beebe, N. D. — Vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul družbe je skočil s tira. Tri osebe so mrtve, več ranjenih. Nesreča se je zgodila v tukajšni bližini. V četrtek, dne 5. avgusta zv. je udrlo 20 "neznanih" mlade-ničev v prostore mladinskega društva "Sv. Ivan" pri Sv. Iva- nu v Trstu in pričelo klofutati in biti s palicami po glavi društ-venike, ki so čitali liste in knjige v društvenih prostorih. "Neznani" mladeniči, tako imenujejo fašistovski listi fašiste, ko to kaže prav, so pozvali člane društva, naj takoj zapuste društveni sedež. Ti so se seveda pokorili in pričeli odhajati. Na pragu pa je prejel vsak svoj pozdrav s palico ali vsaj z zaušnico. Ko so ostali junaki sami, so se vrgli na društvene spise. Odnesli so s se~boj, kar so mogli in jo nato udarili proti mestu. — "Neznani" mladeniči so jo hoteli mahniti v ulico sv. Frančiška na obisk k "Edinosti," a jih . . , . v.. i je policija zavrnila. Nato so od-cagi se je nahajal po kupci]-, koraka]i d Verdijev _ skih opravkih. Ko je Kadisan go ^ ^ pnse v četrtek po noči v svo, Med io sobo, sta skočila k njemu , .. . ,. , ... ... ' , ... • jtrg pobcij a m aretirala par tic? dva elegantno oblečena moška,!, J , . , ... . , v . ... . .. ' ,kov, ki so bili obdrzam v zapo-eden je imel. revolver. Napade-' flo ni je takoj vedel kaj pomeni, tako Nastaja vpraianj ali do_ m se upa klicati na Ppmoč- bijo ti "neznani", mladeniŽi tudi Roparja sta ga povezala m mu ^^ kazen? da zamašila usta. Nato sta ga o- . .. . ___ , ' x. , , , i aretacija ni samo pesek V oci; ropala ,in sicer odvzela sta mu . „ •, • , , , 1 ' , . . , , . sicer pridejo stare metode zo- pas, v katerem je imel bisere . ____ , . „ . »-.oA«™ i pet v navado in Slovan na Pri-v vrednosti $130,000, nakar. bo nosiI svojo glav0 sta lepo odšla. _ prodaj 181etnim frkolinom> Kadison se je s težavo pri- do gr,a nasičenim s fašistov. vlekel do vrat, v katere se je izredno mnogo ljudstva, da o-pravi sv. opravila. A slovenskih spovednikov ni bilo. Le par jih je znalo po par slovenskih besed. Verniki so odpravili pobož-nosti kakor v skrajni sili, ko se mora katoličan zadovoljiti s spovednikom, ki ne pozna njegovega 'jezika, in so zapuščali priljubljeno Kostanjevico z grenkimi čuvstvi. Slovenski patri so bili izgnani. Vera se je morala ukloniti politiki in nedvomno radi tega zelo trpi in to ne samo v Gorici, ampak tudi v mnogih drugih krajih na Primorskem. zaletaval, da jih je odprl. Ro-potanje so slišali tudi drugi gostje v istem nadstropju, ki so prestrašeni prihiteli na hodnik in trgovca oprostila vezi. Policija je bila takoj obveščena. DEČEK NA NAŠEL TRUPLO CESTI. Canonsburg, Pa. — Od tukaj poročajo, da je 141etni deček Robert Hali, ki živi v tukajšni do skimi nauki o imperijalizmu, vojni in mangarelu (gorjači). — To se je zgodilo dva dni poprej kakor je minister Belluzzo govoril na Reki o važnosti gospodarskega zbližanja med Italijo in Jugoslavijo. Mi pa mislimo, da do tega zbližanja ne more in ne sme nikdar priti preko glav naših bratov v Primor-ju! Po dvanajstih letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Ant. Pod-gornik iz Lažne. Pot od Varšave do Trbiža mu je plačal italijanski konzul. Bival je dolgo časa v omski guberniji. Povedal je, da so še vedno bivši avstro-ogrski vojaki na Ruskem, raztreseni po raznih krajih. Pod-gornik se je na Ruskem oženil kakor mnogi drugi vjotnik« vori ru sko 1 slo^ei^ftlo." A-o- Izpod Čavna poročajo, da se število letovi-ščarjev množi od leta do leta. Potreba je, da bi bili po dotič-nih krajih naši ljudje bolj podjetni. Iz vlaka je skočil blizu Miramara pri Trstu mlad bližini, našel v nedeljo zjutraj človek, kateri je hotel v vlaku na cesti zavoj, za katerega je mislil, da vsebuje potrebščine okrasti trgovca Frana Roškar-ja, jugoslovenskega državlja- za kemparje, in da je padel iz, na. Neznanec je bežal pred Ro-mimo vozečega avtomobila. Kockarjem, ki ga'je zalotil pri tat-pa začne odvezovati, je pre- vini. Onega mladega človeka so strašen odskočil, kajti v zavoju prijeli varnostni organi. Pravi, je bilo razmesarjeno truplo ne-J da se imenuje Teodor Varlava-kega moškega. Obveščena jejnis. Na policiji ga smatrajo za bila takoj policija, ni se pa mo- člafla mednarodne tatinske glo ničesar dognati, kdo je u-morjeni in kdo so morilci. — Truplo so prepeljali v pogrebni zavod, kjer je bilo občinstvu na ogled. -o- BOMBA EKSPLODIRALA; Na Delavski praznik v pon-deljek dne 6. septembra delo v naši tiskarni počiva, vsled tega izostane torkova številka Amerikanskega Slovenca. List zopet izide v sredo, dne 8. sept. ŽELEZNIŠKA NESREČA; 8 MRTVIH. Monroe, Mich. — Osem oseb je prišlo ob življenje pri koli-ziji 2 kar Detroit; Monroe in Toledo Shore line predmestne železnice. Poleg mtvih je tudi 20 ranjenih, nekateri težko. družbe. Ponarejanje železniških listkov V Dornbergu sta bila aretirana postajni načelnik in njegov sin, ker sta prodajala ponarejene železniške vozne listke. Železniški kontrolorji so naleteli po vsej Italiji na ponareje- HIŠA POŠKODOVANA. Chicago, 111. i- Morris Eller, politik, pristaš republikanske' ne vozne listke. Iz tega sklepa-stranke, bivajoči na 5552. W.1 jo, da obstoji cela tajna organi-Congress St. ima politič. so- zacija, ki se bavi s tem čednim vražnike. V petek je nekdo poslom. Bilo je aretiranih že položil bombo v veži poslopja,1 več železniških uradnikov. ki je eksplodirala in vrglo dru-( -o- žino s postelj. Poslopje je zelo Pomanjkanje slovenskih du-poškodovano, človeških žrtev hovnikov v Gorici. ' ni bilo, nekateri člani družine^ Porcijunkulo, ki je bila zdru-so zadobili le lahke poškodbe;, žena s svečanostmi o priliki o-Sodijo, da je bombo podtaknil, tvoritve frančiškanskega leta, neki politični nasprotnik. >. -o- V Idriji pri Bači so pokopali Jos. Luk-mana, spoštovanega in priljubljenega moža, dobrega gospodarja in umnega kmetovalca. Pretekli teden se je ponesrečil. Naj počiva v miru! -o- Skozi okno je vrgla svojega otroka v Trstu v ulici Fabio Severo 28-letna žena Marija Mavčič, potem pa je še sama skočila skozi okno. 10 mesecev stara deklica Loredana je obležala mrtva, nesrečno ženo sq pripeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. Mavčičeva je bila že dolgo ča-» sa bolna na živcih. Mož je delavec. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO it4 Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako m poelužite našt bank«. Dinarje, ozir. lire »mo vfiera] poll* ljali po teh-le cenah: 500 Din ___I 9.49 1,000 " , ............. | 18.60 * 2,500 « __I 4M5 5,000 " ..........................| 92.00 10.000 M _1183.00 ■fV 100 lir 200 Ur 500 lir 1000 lir ..$ 4.05 _$ 7.75 _$18.50 ..$35.75 Trgovci in obrtniki, oglašajte v "Aemr. Slovencu!" so obhajali v kapeli na Kostanjevici v Gorici prav slovesno. Slavnosti se je udeležil sam goriški nadškof. Z dežele je prišlo Pri večjih avotah poseben popu»L PoStnina j« v teli cenah ie vraču- Zaradi nesjtgjpoatl ced ]e nemogoče vnaprej cene določevati. Merodafrtf ■o cene dneva, ko denar tprejmemo. Nakazila se tzvriujejo po »biti hI pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE HZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in poiiljke naslovite URI ZAKRAJSEK K CESARK 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. «, % AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto _______________ Za pol leta ________$5.00 _____2.50 Za Chicago, Kanado inEvTopo: Za celo leto________________6.00 Za pol leta _______________«._______________ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. > navdušenjem. Naj bi se vsega sveta pozornost vsaj na ta dan in okusna večerja, katero bo o- .razsipna tetka štorklja in ju je no duša morala pogrezniti med Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: •or one year ------------------------------- <"or half a year----------------.-- Chicago, Canada and Europe For one year----------.---- For half a year ------------------- $5.00 . 2.50 6.00 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Labor day - Delavski dan. obrnilo na delavske razmere. Naj bi tisti, ki žive v razkošju in se valjajo v srebru in zlatu, vsaj ta dan pomislili, kdo je tisti, ki jim je spravil skupaj vsa bogastva, kdo da je tisti, ki vse producira in vse vzdržuje. To je delavec trpin, — pa naj bo duševni ali telesni delavec. Delu slava — delu čast! Ta slavospev slovenskega Kreka in njegova melodija naj doni prihodnji pondeljek na Delavski dan širom velike Unije Združenih držav! Slava Ti in pozdravljen delavski stan! skrbelo žensko altarno društvo pod vodstvom Mrs. J. Dragoš, K. Novak in J. Kostelc. Dekliška Marijina družba bo imela svoj štant, na katerem bodo lepi prti, pogrinjala in druga ročna dela, ki bodo v o-skrbi Misses Mary Šneler, Frances Dragoš, Rose Zupan in Jo-hane Veselic. Društvo Triglav pod vodstvom gg. K. Smerekar, Jos. Ko-gtelc, K. Bratkovič, Frank An-žiček, J. Požek, J. Jarc, prevzamejo štant za šunke, slanino, mast itd. Društvo sv. Petra in Pavla ima štant za cigare, slaščice in razveselila s krepkim dečkom, ki so ga krstili na ime Ferdinand Louis. Kumovala sta g. dr. Ursich in njegova soproga. V naši naselbini se pripravljamo za cerkveni bazar, ki bo že septembra in sicer 11., 12., 18., 19. in 26. septembra. Še posebno zadnji večft; bazarja obeta biti letos še posebno zanimiv, zato farani in rojaki ne zamudite te važne prilike. -o- HARMONIJA. Kadar govorimo o harmoniji v človeku, si navadno pri tem KAKO SE GIBLJEJO SLOVENCI V OTTAWI. Ottawa, 111. Cenj. g. urednik: — Sprejmite moj dopis v predale našega priljubljenega "Amer. Slovenca." Tudi jaz želim opisati malo naše • mesto in kako se imamo tukaj. Mesto Ottawa se nahaja v II-linoiški dolini, kakih 15 milj "Delu slava — delu čast!"—Krek. Prihodnji pondeljek, dne 6. septembra, slavili bomo širom Združenih držav "Labor day" — Delavski dan. Kakor vsi drugi stanovi, ima v letu svoj dan tudi trpin, delavec. Prvi pondeljek v mesecu septembru vsakega leta je določen za delavski praznik, ali kakor ga imenujejo Amerikanci: jvzhodno od mesta La Salle. Me-Labor day — Delavski dan. sto Ottawa je važno mesto. Svobodoljubni Amerikanci, ki so pokladali temelj svobod- Šteje nekako okrog 11,000 pre-ni Ameriki, so odmerili en dan v letu domalega vsem važnim ,bivalcev in je sedež La Salle stanovom. Tako so odločili en dan v letu tudi v proslavo de- Icountyja. Tukaj je tudi višje lavskega stanu, da se bo narod kot tak spomnil na ta dan tudi ^okrajno sodišče, kjer se obrav-trpinov delavcev, ki držijo s svojimi žuljevimi rokami ves svet 'navajo važnejše sodnijske za-pokoncu. jdeve tega okraja. Blizu okrog Namen tega dneva je, da narod in vsi sloji na ta dan raz- ;mesta teče velika reka Illinois, mišljajo o delavskem stanu. jki teče naprej blizu mesta La Narodi in cela človeška družba obstaja iz vseh stanov. Salle, skozi Peoria in se na meji Družba je kakor velika veriga, ki jo držijo skupaj posamezni med Missouri in Illinois, 15 do hčerke. Sorodnikom moje globoko sožalje! Pokojnemu pa mir in pokoj! Pozdrav vsem ottawskim rojakom in drugim po Ameriki! Nick Kozarich, naroč. -o—•— ČETRTLETNO SKUPNO OB-HAJILO DR. NAJSV. IMENA V CHICAGO. Chicago, 111. Vse člane društva Najsv. Imena se tem potom opozarja, da se vrši prihodnjo soboto večer, dne 4. septembra, skupna spoved in v nedeljo, 5. septem- drtigo, kar bodo imeli v oskrbi' Predstavljamo popolno soglas gg. J. Šneler, P. Grgič, A. Šti- l^L^T^^^T. " mec in A. Glad. m duševnim življenjem, in da to Društvo Najsv. Imena bo ime- i lo štant, ki bo imel raznovrstno blago in bo v oskrbi mladeni-čev. Društvo sv. Veronike bo imelo na štantu odeje in drugo, kar bo v oskrbi Mrs. J. Zupan in Mrs. K. Lastelič. Društva sv. Jurija štant i>o oskrbovan od gg. A. Novak in F. Špehar. Društva sv. Družine štant bo (oskrbovan od gg. M. Petek in L. Martinčič. Društva Marijinega Spočetja živalski svet. Ker pa je to nemogoče, tudi do take nesmiselne harmonije ne more priti. Ker sta torej v človeku dve sili, ki vlečeta v nasprotni dve smeri, razvidimo, da se človek ali dviga, ali pada; odvisno je od tega, katera Bila v njem postane močnejša. Ako se smatra telo z njegovimi strastmi in nagoni važnejše od duha in duše, se bo skrbelo za to, da se fizične potrebe in nagoni razvijejo do najvišje stopnje, zamori pa se glas duše in vesti, ali se ga vsaj zniža na najmanjšo mero. To je pot navzdol, vračanje v živalstvo, iz katerega človeško telo izhaja. Ako pa se nasprotno zavedamo, da je poklic človeškega življenja ta, da urav-namo življenje v skladu z višjimi principi duha in duše, tedaj' harmonijo dosežemo, moramo v enaki meri razvijati človekove fizične, umstvene in moralne sile. Toda to naziranje ni popol- \ postane smer življenja povsem 'noma točno in temeljito mora- jdruga.. Ne težimo za tem, da mo vprašanje preiskati, predno stvorimo harmonijo med dušo' damo končni, odločilni odgovor. in telesom, kar je tudi nemogo- V človeku obstojita dva principa, dve različni sestavi sil, ki sta si po svojem izvoru popolnoma nasprotni. In naj stoji človek na katerikoli višini kulture, ti dve sili vodite v njem če, pač pa da okrepimo dušo do take mere, da postane gospodarica in voditeljica nad telesorp in da drži na uzdi njega slabosti in strasti. — Stremiti torej za tem, da se doseže enako moč neprestani boj, in sicer je to boj telesa in duše, je nesmisel, kajti med vestjo in moralnimi nazo- bra pri pol 8. maši pa skupno !Stant bo pod vodstvom Mrs. B. ri na eni' in med telesom- P°že: sv. obhajilo. Zvečer po večerni 2agar in c Bratkovič lenjem in strastmi na drugi pobožnosti pa se vrši četrtletna j Drugi štantje bodo' v oskrbi stranL Tem sP°Padom se še ni" seja društva. Vsi člani so pro- 'sledečih: Gg. J. Anžiček, Au-šeni, da se udeleže korporativ- |gust Toplikar, Math Švab, J. no tako četrtletnega obhajila, Zupan, J. Urh, P. Jakobčič, J. členi. Naj samo en člen poči, veriga je pretrgana — ni več .20 milj severno od St. Louisa cela in je nemogoča. Tako je tudi z družbo. izteka v veletok reke Mississip- Smelo pa trdimo, da največji in najmočnejši člen v družbi pi. je delavski stan. Misliti si za trenutek, kaj bi bilo s svetom, J Slovenci in Hrvatje v Ottawa ko bi ta največji člen počil v družbi in odpovedal sodelovati, se imamo na vseh poljih prav Svet bi postal na mah izoliran, od lakote bi mrli . . . povoljno. Malo nas je, pa se Kdo je dal svetu to moderno obliko v tem modernem ve- dobro razumemo. Slovenske ,ku? Kdo je položil po zemlji železne ceste in na nje velikane cerkve nimamo, spadamo k nemški fari sv. Frančiška in tudi več naših spada v njihova društva. Dne 22. avgusta smo kakor potem zvečer seje, ker na dnevnem redu je več važnih stvari, ki jih je treba rešiti. Kaizar, J. Rus in drugi. Vstopnice imajo tudi lepe nagrade, ko vsak udeleženec ima koli ni in se nikoli ne bo izognilo nobeno človeško bitje. Celo grški modrijan Sokrat, ta veliki duh, poln sile, kreposti in vrlin, je priznal, da v njem kipijo nagoni in strasti, da pa jih s silo razuma in z kadar človek izvrši kako delo, jo to sigurno ali plod njegovega duha ali pa njegovega telesa, z drugimi besedami, človek je nekaj stvoril tako, da je poslušal ali glas svojih telesnih" potreb, ali pa glas svoje duševne sile. j - Nikakor pa ne nameravamo odločnostjo ,s l65"1 reči' da bi se moral° <;l0' vesko telo, ki dela oviro pri do- Obenem apeliram na vse čla- |priložnost dobiti eno izmed sle-. . . . , . ne, naj s«ajo pridobi^dn,- | etersko-etaminasto bluzo in, da bi ne izšel moj ubogi fantič edini praznih rok iz te afere, sem mu kupil kolca, v katere vpreza svoj meketajoči kosilni stroj. Otavo pa kosimo zopet z nekdanjo koso in uboga "Daisy" je prav po ceni rta prodaj. S starim epirskim kraljem Pirom kliče01 tudi jaz: "Še ena takavzmaga, pa sem nančno uničen!" Ženski svet. VZGOJA. Otrokova volja je še slaba in nestanovitna; lahkomiselnost in omahljivost otroka kaj lahko spravita na krivo pot. Zato ga mora mati večkrat spodbujati in spominjati, da ne zabrede v otroške napake, iz katerih se pozneje kaj težko izkoplje. S spodbujanjem mati otroka opozori na lepe naravne posledice, ki izvirajo iz krepostnega življenja in mu prigovarja, naj se v bodoče tako stori in se vedno bolj izpopolnuje. Z opominjanjem mu stavi pred oči njegove dolžnosti in dobre ter slabe nasledke, če se bo ali ne bo ravnal po njenih besedah. Spodbuda in opomin morata biti kratka, da mati doseže ž njima to, kar želi. Videti pa rrjora mati prav dobro, kdai naj pride k otroku s svojo spodbudo ali svojim o-pominom, ker potrebujeta kakor vsaka stvar: pravega časa in prave priložnosti. Ko je pa postal otrok starejši in razumnejši, je treba, da mati ne vpliva več na njegovo voljo toliko z ukazi, marveč z nasveti. Razlika med obema je ta-le: z ukazom hoče mati otroka prisiliti, da bi storil ali opustil nekaj, z nasvetom ga pa prigovarja, da bi se sam odločil za pravo in lepo. Nasvet, s katerim hoče mati svojega otroka obvarovati pred slabim, se imenuje svarilo. K vzgojnim sredstvom materine vzgoje prištevamo tudi naročila in naloge. Z gotovostjo Pa trdimo, da se naše matere teh dveh vzgojnih sredstev vse , Premalo poslužujejo. Materino Naročilo kakega samostojnega dela ali majhna naloga, pri kateri mora otrok pokazati svojo ročnost, sta prva vaja za resnično delo. Res je, da je otrok spo-. četka ves neroden in nepripra-Ven za kaj takega, a mati naj lo, je bilo. Prepir je večinoma prvi korak do ločitve. 10. Misli zmeraj na te-le besede: "Ljubi ga, spoštuj ga in strezi mu, najsi je bolan ali zdrav; pozabi vse in se oklepaj samo njega." In če bi se mu slabo godilo, tedaj se ga moraš še prav posebno okleniti in se ne je, pa tudi poplača za njegovo smeš odstraniti od njega pridnost in vztrajnost. Naše matere naj s spodbudo, z opominom in nasvetom, s svarilom in naročilom ter z malimi, j Ječmenova juha z gobami.— lahko izvršljivimi nalogami, va-j Zakuhaj v tri kvorte vrele vodijo otroke že zgodaj v delu,' de 1 četrt kvorta ječmenčka. kar jim bo prešlo v meso in kri Ko je vrelo pol ure' odlij vodo in jim je naboljša dota za živ- ter zalij z vrelo zelenjavno ju- KUHINJA. ljenje. DESET PRAVIL ZA ZAKONSKE ŽENE. Angleški list "Daily Mail" je razpisal za svoje bravke nagrado, katera bo najbolje pogodila deset zapovedi ali pravil srečnega zakona. Nagrado je dobila gospa Ela May-Wheeler. — Njene zapovedi so sledeče: 1. Tudi po poroki se ne smeš slabše oblačiti kot pred poroko. "Lov" je končan, držati pa moraš "plen." 2. Pomisli, da je sreča odvisna od dobrega zdravja, zdravje pa od dobre prebave in prebava od dobre kuhinje. Skrbi torej za dobro kuhinjo; ta ne stane dosti več kot slaba, in boš kmalu videla, kako hvaležen ti bo, mož. 3. Bodi vesela, če ima mož par dni mir pred svojimi navadnimi opravki; ne izrabljaj ga tedaj za domača dela, temveč prigovarjaj mu, da potrebuje počitka in odmora, in pošlji ga za par dni proč. Duševno in te»-lesno poživljen bo prišel nazaj in ti bo od srca hvaležen. 4. Nikdar ne delaj zasmehlji-vih opazk o njegovih sorodnikih in prijateljih. Pomisli vselej, kaj si mu ti, in ne boš nikdar zgubila ugleda y njegovih očeh. Kdo drugi lahko kaj reče, ti pa ne smeš. 5. Ne onesvesti se, če nosi za-vratnico, ki ti ni všeč, ali pa če kadi smodko, koje duh ti ne u- j ho ali slano vodo. Prideni še drobno sesekanega zelenega peteršilja, timeza in česna ter pusti vreti 2 uri. Med tem deni v kožico 2 žlici presnega masla ali masti, potem sesekane čebule, peščico poparjenih, ožetih, drobno sesekanih gob in žlico moke. Ko zarumeni, zalij z ječ-menčkovo juho ter vse skupaj zlij k ječmenčku; ko nekaj časa vre, je gotovo. Ječmenčkova juha z zelen ja-vami. — V 3 ktorte vrele slane vode zakuhaj 1 četrt kvorta zbranega in opranega ječmenčka. Med tem pa deni v kožico 2 žlici masti, zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule; zreži na drobne kocke 2 krompirja, 1 koren, koreninico pe*-teršilja in 1 ohrovtov štorček. Važno Kupovalci grozdja pozor Ker so železniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. PRIDITE NA GREAT flEW SOUTK WATER MARKET 14th PLACE & 15th STREET med Racine Ave. in Morgan cesto kjer boste imeli največjo izbero grozdja. Tako velike množine ga še niste videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izredno nizke. sr.-s. DELO IN SLUŽBE DELO DOBI ŽENSKA za gospodinjstvo, kjer sta dva otroka. Nedelja prosta. Ph. Edgcwater 4136. 23-č,p,s STALNO SLUŽBO DOBI y uradu moški star 22 do 40 let. Biti mora podjetnega duha in vešč slovenskega in angleškega jezika v govore-nju in pisavi. Prošnje je vložiti pismenim potom ter navesti dosedanji posel. Prošnje je poslati na naslov: M. N. N. c. of Am. Slovenec, 1849 West 22nd Stret, Chicago, 111. ________________s do s PRILETNA ŽENA, ki hi hotela paziti na otroke in razna hišna dela opravljati se sprejme v službo. — Vprašati je na 1842 W. 22ncl Street, Chicago, 111. $ nah. Pečeno stresi na desko, pomaži eno ploščo z» gosto leš-nikovo peno ter jo z drugo po-krij. Potem razreži testo z o-bodcem na polmesce in jih oblij z vanilijevim ali čokoladnim ledom. Ali pa celo plftščo oblij in potem razreži. Masleni krapi. — Razvaljaj masleno testo za nožev rob debelo ter ga razreži na štiriogla-te, ped velike, nekoliko podol-gaste plošče. Na vsako deni pol žlice marmelade ali kakega Vse to deni k čebuli; ko je že 'drugega nadeva. Okrog marme-vse to precej dobro prepraženo, !lade namaži z jajcem, potem potrosi z dvema žlicami moke. |pa.Zapogni testo od daljše strani čez. Tako naredi z vsemi kra-ipi in jih zloži na pločevino, pogrnjeno s papirjem, ter peci v precej vroči pečici. Prepečeni so, }to so lepo rumeni in skoro nič več ne šumijo. -o- ZGODNJA SEZONA ZA Ko se tudi ta malo prepraži, zalij z ječmenčkovo juho, razme-šaj in stresi nazaj k ječmenčku. Prideni tudi lorberjev list in malo drobno sesfekanega česna in timeza. Kadar je ječmenček dosti mehak, je juha gotova. Kašnata juha--Dobro speri in skuhaj v 3 kvorte slane vode jI četrt kvprta prosene kaše. ;Naredi na 2 žlicah masti s če-jbulo, peteršiljem in 3 žlicami" moke rumeno prežganje, zalivaj ga med mešanjem s kasno vodo ter fctresi, ko je gladko, v lonec h kaši. Prideni malo ma| jerona, ko še dobro prevre, je juha gotova. Kot priboljšek lahko prideneš malo drobno s-e- gaja. Pomisli, da ima najmanj mu lepo pokaže in ga navaja, toliko pravice do lastnega oku- kako naj prime delo v roke. Vemo pa tudi, da je marsikatera mati takoj nepotrpežljiva in ne- sa k^t ti. 6. Sledi mu v njegovi navdušenosti, tudi če govori o pred- strpna, češ, mesto da otroku nostih drugih žensk. Zelo redke kažem, rajši sama naredim. S so one ženske, ki priznajo pred- tem pa opusti mati edino mož-host, da bi se otrok kaj naučili Ali ji pa ne bo hudo, ko bodo tuji ljudje njenega otroka morali to učiti, kar bi ga 'bila ona sama lahko naučila? Kdo mu bo pri tujih ljudeh vse spregledal in ukazano delo storil mesto njega? Posebno važno je to dvoje vzgojnih sredstev zato, da mati obvaruje otroka lenobe, ki je mati vseh pregreh. Ko pa otrok dorašča, mu mati poleg navadnih naročil in u nosti druge ženske, a ti moraš biti pač taka redka izjema. Cim plemenitejše torej tvoj mož misli, tem večji je tvoj ugled pri njem. Np bodi oblastna; pomisli, da si ženska! 7. Ce ti prinese domov kakšno majhno darilce, ki ga morda nisi vesela, vseeno zahvali se mu za krasno darilo. 8. Če se mu pripeti kaj neprijetnega, napravi vse, da dobi stvar humoristično lice. Marsi-kakšna žaloigra je bila že pre- n, ki so lažje kot zrak, zakon uničile. 9. Ne odkopuj mrličev! Preteklost je preteklost; kar je bi- kažov, daje tudi take, s kateri- Ločena z enim samim dobrim mi hoče otroku izkazati zaupa- Idovtipom; in marsikdaj so stva-nje ter ga s tem nekako odliku- ClTATELJEM V VSEH NASELBINAH V VEDNOST. Knjige Goriške Mohorjeve Družbe imajo v^zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti, stori lahko to pri svojem najbližjem zastopniku, ali pa naj piše naravnost na Knjigarno Amer. Slovenec. GROZDJE. Kakor poročajo iz poljedelskega departmenta, je letos grozdje nenavadno zgodaj dozorelo, in sicer dva tedna preje kakor kedaj poprej. Grozdje, ki je navadno pripravljeno šele koncem septembra za kupčijo, že prihaja v Chicago. Ker so vse pošiljatve koncen- Iz Kostanjevice poročajo: Tekom enega meseca je smi*t pobrala .tri osebe iz učiteljskega stanu. V začetku julija je umrla učiteljica Valentina Bu-; čarjeva, omožena Jurčec, stara 31 let. — Koncem julija se je preselil v večnost upokojeni bivši dolgoletni tukajšnji nad-učitelj Anton Pavčič. Njegova zasluga je pred 20 leti sezidana ljudska šola, tako lepa stavba in tako okusno urejena, da se še danes lahko kosa z vsako podeželsko šolo na Slovenskem. Izpolnil je 78.let. — Teden po njegovi smrti je v bolnišnici v Brežicah umrl bivši kostanjevi-ški učitelj Franc Grajland, ki je zaradi nervoznosti stopil v pokoj, in je dolgo let že prej in sedaj do zadnjega izvrševal or-ganistovsko službo. Prepeljali so ga v Kostanjevico, kjer je bil pokopan v petek, 6. avgusta. BOLJŠE KOT OKOPI JEZOV. Zastonj iščete okopov ali ob-rambene stene pri jezu, ki bi kako pristanišče bolj ščitilo pred nevarnostjo, kakor varuje Trinerjevo grenko vino ves vaš sistem pred želodčnimi, neprili-kami. In naj si bo to že nepre-bava, slab okus (tek), zabasa-nost, napenjanje in sape v trebuhu, migrena, insomnia. . ... .... v trirane na eno mesto, to je na sekane svinjine ali prihjes julie, South Water Market> je veliko v kateri si kuhala svinjino. pomagano kupc6m, da jim ni treba letati od ene proge do" druge in zgubljati časa. Novi trg ima vse udobnosti in kupec na prvi pogled lahko od- Na- CERKVENI BAZAR ipriredi naselbina sv. Jurija v jSo. Chicago, 111., in sicer se začne 11. septembra, v soboto, ob |7:30 zvečer. Drugi dan, v nedeljo 12. septembra se bazar nadaljuje ob 3. uri popoldne. Cenjeni farani (kč) ! Agiti-rajte za obilno udeležbo! Tedaj na svidenje v cerkveni dvorani ! Cerkveni odbor. PECIVO. Kapucinski polmesci. redi testo kakor zirorai za. koc- K ' V ''"""T" , t, , . , , loci, katero blago je za njega ke. Polovico testa deni za prst" na debelo na pločevino, k ostali polovici testa pa primešaj dve unče in pol v 2 žlicah mleka raztopljene čokolade; rjavo'te-sto deni v pomazano pločevino ter speci. Toda glej, da pečeš oboje testo v enakih pločevi- ni mu ni treba begati okoli. ——o- ' V NAJEM , se odda stanovanje s štirimi sobami. Pojasnila na: 2048 West 21st PL, Chicago, III. č do č Trinerjevo grenko vino vam bo vse to pregnalo. Srečen je oni", ki je zdrav. Zdravje je največje bogastvo človeka na zemlji; zato pa morate vedno paziti, da si isto ohranite. Cujte, kaj piše Mr. G. Yanez iz Thornton, Tex., z dne 14. julija 1926: "Vaše izborno zdravilo priporočam vsem mojim prijateljem, ker je neprekosno." Cena ene steklenice je $1.25; nekaj več v južnih in zapadnih državah. Poskusite tudi Trinerjev Liniment, ki hitro odpomaga v slučajih revmatizma, nevralgije, hrbtobola. Rabite tudi Trinerjev zdravilni obliž (žavba) pri raznih prilikah na koži, opeklinah, izpahkih in pikih komarjev. Če teh zdravil ne morete dobiti v kaki lekarni, pišite na: Joseph Triner Company, Chicago, 111.—Adv. LOUIS STRITAR M priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na doa>. Prevažam poht-•tve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefona! 201S W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. Plačujte račune z čeki! PRODA PLUMBARSKO OBRT IN HIŠO 7 sob v drugem nadstropju, šitiri v prvem in delavnica. Garaža za dve kari, cena nizka. Pridite pogledat. Lastnik: Joseph Bobek, 1949 V/. Coullerton St., Chicago, 111. Phone Canal 4894. t do t Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno \ meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, hare-jene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Maflt Kremesec 1912 WEST 22nd STREET SLOVENSKI MESAR. CHICAGO, ILL. Plačevanje s čeki je dandanes najvarnejše plačevanje. Gotovino Vam lahko vsak čas kdo ukrade. Če Vam kdo ukrade čekovno knjižico, ne. bo ž njo nič opravil. Če plačate s čeki Vaše račune, imate, ko dobite nazaj potom banke izplačani ček, vedno n.a roki potrdilo od plačanega računa. Vložite nekaj denarja na čekovni račun in plačujte Vaše račune s čeki. . Odprite Vaš čekovni račun na zanesljivi in varni banki, ki je: Metropolitan State Bank CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. MALI OGLASI. ___hiše in lote.__ ZID. HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, hot water ht., garaža, blizu transporta-cije. $10,800, takoj' $2000. Lasnik West 3712._999-s do 50 ČEV. LOTA Austin Blvd. med 34. in 35. cesto, nizka cena. H. Wetzel Co., Cedar Rapids, Iowa. 00-s do s BUNGALOW 6 sob, furnace heat. 2306 N. Lowell Ave. 12-sr do sr HIŠA 8 SOB, parna toplota, 75x128 lota, garaža za 2. kari, lepi dohodki. 4050 N. Kilbourn Ave., Kildare 7849 ___20-č do č • x LES. HISA, 2 nadstr. po 5 sob, garaža. Lic h ter, 5709 N. Menard Ave. 21-čdofi KRASNA REZIDENCA NA LEPEM KRAJU IRVING PARK. 7 modernih sob, garaža za 3 kare. 4309 N. Keller Ave., Vogal Cullom. 25-čdoč PET MEBLIRA'NIH koj za nizko ceno. 6:30 ali nedeljo. R. 2941 Sheffield Ave. sob proda ta-Vprašajte po O. Armstead, 27-č,p,s ROOMING HOUSE (10 štvo, garaža, elektrika, oktobra 1927, ali pa $67,50. dohodki $158.00. Buren St. sob, pohi-pogodba do fentati po 1621 W. Van 43-t do.t LES. HIŠA 7 sob, za veliko družino. $4000 na odplačila. 4228 Carrol Ave. 46-s do s LE NEKOLIKO TAKOJ za zid. bungalow, ko vidite vam dopade, odprto vsaki čas. 9328 Vernon Ave. 44-s,t,st1 BUNGALOW S SOB, furnace heat, blizu "L", zaprti porč, klet, ometa-tio in vse moderno. 1830 S. 51st St., Cicero, 111. 42-s do s BUNGALOW 5 SOB, vse improvements. Ph. Palisade 8438 ali Pa 3117 Kilpatrick. * 41-s do s za LES. HIŠA proda radi bolezni nrzko ceno. 3518 S. Mozart St. 40-s do s HIŠA 5 SOB, oetagen jeklene konstrukcije, centr. kurjava, porči v steklu. Led se da v oniafo od zunaj, vse improvements.,Cena nizka-prodati mora takoj. $2500 takoj. O pon-deljkih in nedeljah 8546 Blackstone Ave. Ph. Normal 3531. 3')-s,t,sr BUNGALOW 5 SOB, porč, lota in vrt, vel. garaža, lahki pogoji. Phone Hemlock 3745. — 5641 S. Francisco Ave. tudi mala hišica na prodaj, ali zamenja, \ 38-s,t,sr BUNGALOW PRODA ali zamenja za prazne lote, garaža za 2 kari, spred-aj prostor za golf, 1 bik. do Milwaukee karc,3506 N. Melvina. __34-s.t^r HIŠA 7 SOB, centr. kurj.. garaža, na cibroke. 362 Downing Rd., Riverside, 111. Ph. 471 J.___33-s,t,sr farme na prodaj DRUŠTVO SV.' DRUŽINt (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Predsednik........George Stonii Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar .... .... Frank Videč Blagajnik .............. Jos. GršiČ Reditelj ............ Martin Blutb Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana„ kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi \ JoUetUj 111. FARME ZA KOKOŠJEREJO ali žito proda za nizko ceno. Will Brown, Hebron, Ind._14-sr d o sr ZAKLJUČEK RAZPRODAJE. 650 ajer. farme, veliko gozda v South Georgia. J. T. Wikcrson, 203 Southeastern Trust Bldg. Ivy 2286. 11-sr do sr 60 AKR. dobre zemlje v Michigan proda za $720.00. Box 75, American •Slovenec, 117 N. Dearborn St. 28-č,p,s FARME NA PRODAJ V OHIO. $30 za aker, tudi obroke. Gilbert Smith, 1478 Sullivan Ave., Columbus, O. 17-č do sr FARME NA PRODA I -V OREGON. NIZKA CENA. 280 akr.. 165 akr. obdelane. Ostalo gozd in paša. Lepa okolica, fina klima in voda. Idealno za mlekarstvo, prešičjerejo. kokošjerejo, alfalfa, žito. Cena $17,000. takoj $5000, ostalo na 8 let po 6 odstot. John S. Beall. Pofrtlsnd, Oregon 45-S 165 AKR. La Porte okraj farma. Geo. Allwater, Kinsburg, Ind. 37-s do s 560 AKR. Ashland County, Wis. dobra zemlja, še dobro odteka, po nekod gozd, \}i milje do mesta in železnice, pol milje od glavne ceste. Samo po $8.00 za aker. John C. Spry, 231 S. La Salle St. 29-s,t,šr ugodna trilik a. CONFECTIONARY, Cigars, drobnarije. Sedanji lastnik 7 let na prostoru. $1250. 2877 Clybourn Ave. 18-.č do č GREASING POSTAJA, auto laundry blizu mesta, dolga pogodba. 700 Washington Blvd. Monroe 3884. 32-s do s pohištvo ft a prodaj. VEL. NASLONJAČ v dobrem stanju, mahogany davenp. miza. 1412 E. 67th Pl. B-urns.____36-s.t.gr POHIŠTVO RAZNO, preproge, Co-nover piano plaver, postelja', stoli, in drugo. 1406 Albion Ave. Rogers Park, 6546. 3$-s,t PRODA POSTELJO, stole, pis. mi-ža. S3.50 omara, $10.00. 5826 Magnolia Ave. 2 nadstr. 31-s,ta,sr --s---- SET 3 KOMADE dobro ohranjeno. . mahogany piano, davenport miza, pftproge 9x12, jed. miza in stoli, chenille preproge 8x9, zastori, vrči . razne vel. steklenice in veliko drugih stvari za nizko ceno. 2ndstr. Columbus 0481. 1024 N. Parkside Ave. "GOSPOD LISEC' POVEST. Spisal Dr. Fr. D. mili X ' Matevž je mignil Jerneju in Poloni, odvil zravnano vrv in lezel tiho do jablane, pod ktero je še vedno spal Matijček. Oprezno je splezal na drevo, privezal z vrvjo vrh in zopet se vrnil, kjer sta čakala Jernej in Polona. "Primita in potegnita!" šepnil je Matevž, in jabolka so se vsula na preplašenega Matij-čka, da je planil po konci in, ker je imel zvezane noge, telebnil po tleh. Začel je tuliti in ypiti na pomoč in spustil se v beg, kar so ga nesle noge. "Matevž je kratkpčasnejši od Jerneja," Sodila je Polona. "Zakaj si vzel v službo tega potepuha!" Jezila se je gospodinjil proti možu. "Kaj sem' hotel!" zmignil je ta z rameni. "'On ve, da je Prelaznik pri nas, in če ga zapodim, ovadi me." — Spoznal je Brdar, da ima toliko gospodarjev, kolikor sovedcev in sokrivcev, da se mora pokoriti njih brezobzirnim zahtevam, ker ni hotel poslušati rahlega opominjevanja svoje vesti. Najhujše mu je bilo domišljeva-nje, da je zašel predaleč, da bi se mogel vrniti; in kakor je slutil strahom, da se bolj in bolj bliža kraju, kjer ga čaka sramota in kazen, tako se je hal-ob jednem, da ne bi samo pospešil usode, če se obrne na krivem poti. Koprnel je po odlogu, kakor šteje obsojen hudodelec ure, ki ga ločijo od smrti. Redkokdaj mu je posijala nadeja, da se reši, in Vzdignila ga na delo, na zadnjo težko pot. •t XI. Tri dni se je vozil Brdar z Jernerjem po Dolenjskem, ne da bi bil kaj kupih Ljudje so bili oprezni in sv. Roka dan je slišal v Trebnjem, kako se opozarjajo kmetje, naj se varujejo ponarejenega denarja. "Petdeseta-ki se trosijo okrog, dejal je jeden, "tako se je bralo v Novicah." "A vrag razločuj dobrega od slabega!" meni} jp fcfigi. "Petdesetaki so pri nas redki, da jih človek komaj pozna. Jaz ne vzamem nobenega." — Brdar je bil* že sklenil kup, ko se je začel kmet braniti petdesetakov in zahteval, naj gre menjat. Brdar je šel na videz, a v resnici začel baran-tati drugje in poslušal zvesto, kaj se govori. Kmalu je slišal, da se klati po sejmu nekdo, ki plačuje s samimi petdesetaki; a če se ga pošlje mehjat, izgine kakor duh; "Jernej, naprezi!" šepnil je Brdar hlapcu in izgubil se v gneči. Z vsemi petdesetimi petdesetaki se je odpeljal. Jernej je godrnjal, da se tako ne bo kupilo nikdar ničesar, da je strah nepotreben, key se lehko izgovori, da je dobil bankovec od drugih; a Brdar ga ni poslušal, nejevoljno premišljujoč, kdaj da bode spečal toliko vsoto denarja. Hud je bil na Prelaznika, ki mu je bil naložil tako butaro, sam' pa ptičiva v varnem zatišji in žanje sad njegovega truda. Kjerkoli, sta prišla do samotne krčme, menjavala sta petdesetake; toda krčmarji ali niso imeli drobnega ali niso zaupali možu in bankovcu; trošiti sta morala vedno dober denar. "V hribe, h kmetom treba iti!" menil Jernej. Pustila sta voz pri krčmi ob cesti in napotila se s palicama v oddaljene, samotne kraje, kjer ne bero ljudje ničesar razven črešenj in jagod. Ker je plačeval Brdar dobo, nakupil je hitro tri pare volov; več se ni upal zaradi suma. Menjaval je poganjače, zavil zdaj v to, zdaj v drugo stran in gonil, kolikor so živini dopuščale moči. Onstran Gorjancev se je čutil varnejšega; sprejeli so ga novi obrazi, nova govorica, nova noša. V vsaki vasi so ogledovali kmetje utrujeno živino in popraševali po ceni, in marsikteri kmetič belohlačnik je zdihnil: "Blago ceno, kakor da je ukradeno ; a treba, da ima človek novce." Brdar bi bil zrojil pri takih besedah, če bi bil doma; v tujem kraji mu je u-padal pogum. Pozabavljal je nekoliko in gonil dalje Krog Suhoi-ja, se mu je posrečilo prodati vso živino. Zdaj pa se je hitro odpe-. ljal čez Semič na Toplice. Poroštvo vspeha je bila naglica; oprezovanje mu jg bilo pogubno ; ta zavest mu ni dala miru, ampak podila ga brez prestanka naprej tja, kjer bi se mogel iznebiti težkega bremena. Kolikor bolj pa je rasla nestrpnost ,toliko bolj je gineva-la boječnost; zakaj človek se nekako privadi nevarnosti. Menil je, da ima morebiti Jernej prav, da varuje človeka pogum boljše nego opreznost. "Po moji pameti," je dejal Jernej, ko sta se peljala na sejem v Brusnice, "bi bilo tako najboljše. Vi kupite živino za svoj denar in jo oddaste takoj meni. Jaz jo bom hitro prodal naprej čeprav z izgubo. To se Ighko ponovi trikrat ali štirikrat jeden semanji dan. Živine ne bo treba goniti po svetu in midva se bova hitro odpeljala, kakor se nama bo zdelo. To je moja misel." — In ta misel.se ni zdela napačna Brdarju, ki je bil zadosti razumen, da ni zametaval dobrega sveta, d,asi mu ga je dal Jernej. S tem premetenim načrtom sta se pripeljala ta dva živinska kupca v Brusnice. Ljudi je bilo vse polno in pri gostilni prostora za voz in za konja nič, kar je bilo Brdarju jako ljubo. Pustil je voz zunaj vasi, dal konju zobat in izročil ga fantiču, češ da že odpelje kmalu. Z Jernejem pa sta hodila vsak zase po sejmu, popraševala po ceni in jela se pogajati. A v načrtih je človek vedno pogum-nejši nego v izvršitvi. Dasi je priganjal Jernej, kader ga je srečal, Brdar se ni mogel odločiti za kup. Šel je parkrat gledat, če je konj še na svojem mestu, oziral se okrog in preklinjal na tihem' žandarje. O ponarejenem denarji ni bilo čuti ničesar; ljudje so samo tarnali, da ni kupca in da živina nima cene. VISOKA STAROST LASTNI- KVALITETA KA MORRISON HOTELA. Chicago, 111. — Edward W. Morrison, lastnik nebotičnika, v katerem je hotel, znan pod imenom Morrison, je v ponde-ljek obhajal svoj 90. rojstni dan. Starček je večkratni milijonar, že par let pa zelo slabega zdravja. Na njegovem devetdesetem rojstnem dnevu, so ga prijatelji našli v postelji. -o- Umrl je • v Polhovem gradcu posestnik in lesni trgovec Pavel Božnar po dolgi bolezni. - TOČNOST — POŠTENJE » p IARHAN1K . zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt cesto CHICAGO. ILL. FRANK KRŽIČNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p Phone: Canal 1404. 5S Pomagajte bratom v Primorju! KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. iniiuiimimiiinuriiu 4 KNJIGE $1.00 1. Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu. ' 2. Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral citati. 3. Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest. 4. Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov zanimivosti. / , in drugih s £? Se nekoliko iztisov imamo v i»W.\ Naši rojaki pridno segajo po njih in proda- To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih pot priporoči tudi drugim. Kdor jih Se želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide. so potem "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, NAZNANILO « ROJAKI POZOR! Podpisani naznanjam Slovcnccm in Hrvatom, da sem na 1852 West 22nd cesti, med Lincoln in Wood, odprl prvovrstno čevljarsko delavnico. Ako hočete iz starih čevljev nove, tedaj prinesite k meni v popravilo. Popravljam tudi čevlje za pohabljene noge, po veliko nižji ceni, kakor pa drugje. Postrežba točna — delo prvovrstno — za obisk se priporoča J. Kravcar 1852 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. J"-"-"'"........................................................................................................'............................... PISANO POLJE ^ i m« ^___G J. M. Trunk. % .................................................................. DR. t p. KONOPA ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago 111 Pho. Armitage 6145. -r- Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Orožje proti vročini. ELEKTRIČNO PIHALO je najpraktičnejše sredstvo, v vročih dneh. Postavite si ga y, sobo, urad ali kamorkoli hočete. — Imamo veliko izbiro. Razne velikosti in razne cene. » t Pridite in oglejte si jihl ELEKTRIČNE MOTORJE dobite pri nas vsake vrste in velikosti. Kadar rabite motor za pralni stroj, šivalni stroj ali kaj drugega kupite istega pri nas! Fidelity Electric Co. FR. SCHONTA, lastnik 2049 West 22nd Street, Chicago, 111. ILLINGTON POTO STUDIO John F. Glomp, lastnik 2006 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL., izdeljuje najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se. $. Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. Najmanj zanimiva sodba. Ko sem jaz izrazil nekaj dvoma, da razni Old Moulderji et eonsortes niso pristna roba, ali vsaj nočejo s pravimi imeni v areno javnega boja, je precej padalo po meni, da se upam kaj takega trditi. Plačal naj bi bil pet, drugokrat sto dolarjev in vsi izzaplotarji bi bili s pravimi imeni prišli na dan. linam še vedno svoje opravičene dvome. Zanimivo je samo, kar najdem v "Kratkih pripiskih." Tam čitam: "To (svobodomiselna organizacija) je spravilo či-kaške pipce in lipce v kar največjo paniko. Pa so začivkali v svojem opravljivem, lažnjivem in šemastem trobilcu po svoji stari navadi. Gajškove misli in vrstice podtikujejo uredniku Glasu Svobode. Vedo pa naj, da se uredništvo Glasu Svobode ne mara ravnati po njihnem receptu, po katerem podpisujejo dopise, izkovane in skrpucane v domači kovačnici, z imeni rojakov, ki jih sploh ni, ali pa s takimi, ki jim dajejo svoje ime za vsak slučaj na razpolago. Od šjrokih ust so mero vzeli, kov&ti plehke dopise so začeli." K * * Težka, težka je tvarina . . . Pripiskar špricne: "Zajčji pi-pec se je razčeperil (?) ter pozval mene na debato. Razprave so pametna reč, ali zajčji pipec nima toliko soli v glavi, da bi mogel razpravljati o tako resni In težki tvarini, kakor je ravno svobodomiselstvo." Koliko soli ima v glavi "zajčji pipec," ne vem in me ne zanima, a soditi po tem, kar piše propagator svobodomiselstva v svojem glasilu, kaže prav vse, da ima on premalo soli za tako težko tvarino, da ol resnosti ne zinem niti besedice. m * * Brez hinavščine? Kakor naši slovenski prijatelji (?) duhovnikov, ki bi radi vse farje pohrustali, a jih je malo sram, da bi to odkrito povedali, pogostoma poudarjajo, naj ostanejo duhovniki pri nauku Kristovem, dasi v isti sapi izražajo dvome o Kristovi eksistenci, prav enako se izvijajo tudi mogotci, ki so zdaj slučajno v Mehiki na krmilu. Zatreti hočejo prav vsako vero, a malo sram jih je pa le, in tako zavijejo oči in vzdihnejo: Nismo proti veri, samo-le proti politiki duhovščine in proti vmešavanju v politične zadeve. ' Nič novega ni v tem. Kričati je treba, da so drugi hinavci, tako se ljudje odvrnejo, da ne vidijo hinavščine, ki jo uganja kričač sam. Vobče se ni treba tega od koga učiti, ker to je narava vseh, ki so v službi teme, a mehikanski hinavci so se pa vendar učili pri svojih ruskih V SOBOTO VEČER mojstrih. Calles in kompanija so samo podružnica ruske čifu-tarije na amerikanskih tleh. A Samo, da je na papirju in . . . Anton Maslo, Greensboro, Pa., se pritožuje čez "prečasti-fega gospoda, da je baje pri nekem pogrebu napadel SNPJ. in šuntal in hujskal v "hiši božji." Kdo je Janez, kakor ga imenuje, ne vem. Piše pa dalje: "Slovenska narodna podporna jednota je sprejela točko v pravila, da duhovnika ni treba zraven (usiljeval se vam tudi noben ne bo). To vem, da je hud udarec za take Janeze (bo pač samo-le želja Antona Masla, da bi bil udarec, ker on na vsak način hoče udariti). Malo je pa tudi članov naše jednote, ki bi bili za cerkvene ceremonije pripravljeni plačati po $45, čeprav častiti obljubujejo, kdor toliko plača, da bo gotovo zveličan; kdor pa ne plača, bo gorel na dnu pekla, kjer je večno škripanje z zobmi." Obljubo zveličanja samo-le za $45 si je naredil Anton Maslo sam, enako preti on sam s pogubljenjem, a nekdo mora biti "the goat," kakor so imeli Judje svojega asasela, in za takega je najbolj pripraven kak "prečastiti Janez," saj grehov so farji tako že polni, in ni dosti na tem, ako kateri prevzame še grehe Antona Masla. ". . . in resnica ni bila na naši strani," stoji nekje v sv. pismu. Poča-kajmo. * * * Kje je napredek? Tisti, ki najbolj kričijo o napredku, najmanj napredujejo. Že v 16. stoletju je bila v Evropi velika borba o denarju in odpuščanju grehov. Človek bi mislil, da ji' stvar po 300 letih poravnana. Pa ni še. Žarkometar še v prosvitlenem 20. stoletju piše: "Plačaj in odpuščeni ti' bodo vsi grehi." Morda se zadeva nanese na "plačaj," ki je po uredniku Glasu Svobode v navadi med "pipci in lipci." V tem slučaju se odpusti vse, tudi največja — neumnost. * * * • > Star je, a še zelo velik bedak. Star čikaški agnostik izkuša na sebi resničnost nemškega pregovora: "Alter schiitzt vor Thorheit nicht — starost je lahko še norost." Starost se razume na smešenje, in pri "koloradskem veleumu" je to igrača, a "naravnih božjih potov" ta starost ne kapira, in ostaja pri veliko lažjem — smešenju. Starost je častitljiva, a ker je pač tudi bedasta, ima o Bogu pojme, da zasluži pač le — usmiljenje. * * * To bo nekaj. Na čitatelje kolone, žarko-metarjeve seve, da ne bo kakih nesporazumi jen j, je stavljeno jpertinentno vprašanje: Kaj je bilo prej, jajce ali kokoš? Na noge toraj! Pokažite svoje velike možgane, na katere se toliko sklicujete. ko pridete domu s plačo, je čas, da položite en dan vašega zaslužka na stran, to storite vsaki teden. Na ta način postavite temelj svojemu dobrostanju življenju v bodočnosti. in udobnemu Odredite tako in prišli boste do spoznanja, da je baš sedaj čas, da začnete s štedenjem. ' KASPAR AMERICAN STATE BANK Gotovina $19,000,000.00 \ 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. VAŠI PRIHRANKI V NAŠI BANKI SO GOTOVO SIGURNI. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C E. WILSON, predsed.