r eto XXVI. TRGOVSKI LIST Številka 80. Jarofinlna 7& Ljubljansko "okrallno: letno 100 Ur (za vnAozemstvo UO Ur), za ’<• im^ta 50 Ur, za ■/. leta 25 i V. meaefaio 9 Ur. Te- zjtfiaOa in toa »e^ Lju 2.S: Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. ien zar Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uUca 23. Tel. 25.52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — vi( vsak torek - io petek____ Ljubljana, torek 5. oktobra 1943 Preis - cena - prezzo L O'BO za Denar kot socipo/em Denar je postal pojem, ki igra ja pridruži nov denar, temveč v modernem prometnem gospo-jdarstvu odlično vlogo. Kljub temu prvotni zamenjalni denar pogosto j>o zelo maloštevilnih zamenjalnih šw . dosedanji predpisi o av’acioniranem gospodarstvu ostanejo v veljavi izj Službeni list šefa pokrajinske1 h)rave v Ljubljani je objavil na-gjpdnjo naredbo: ell Cl. 1. Vsi ukrepi o racioni ranem 3ti°sI>odarstvu ostanejo v veljavi, bo Cl. 2. .Promet z raoioniranim :t«j>lagom je prepovedan, če se za to 'Jt ° ne iemliei° *n lle obdajajo predpisane dovolilnice za nakup. n£ ( I- 3. Dosedanje kazenske do-uftocbe ostanejo v veljavi. .J Ljubljana 1. oktobra 1943. les Predsednik: Rupnik ja ----- tekstilni in oblačilni predmeti — prijava inventarja W Prizadete tvrdke se ponovno ^pozarjajo, da poteče rok predlo-d^ve inventarja 9. t. m. Inventar h vloži pri Pokrajinskem gospo-'O^rskem svetu. Potrebne tiskovine jeZ°Ci° interesentom od 6. t. m. na ^razpolago v pisarni Združenja le^Sovcev. ai______________________________________ a Nemški žetveni praznik 0 Deset let že praznuje nemški t ob a rod vsako leto žetveni praznik. letošnji proslavi, ki je bila pre-feklo nedeljo, poudarjajo nemški s posebnim zadoščenjem, ka-a. ° je pridnost nemškega kmetovalca in nemške kmetovalke obdarovala Nemčijo pred pomanjkanjem in kako je sedaj oskrba nem-s,s ega naroda zagotovljena tudi v 'nadalje. Zlasti pa naglasa,jo listi, (la je v prvi svetovni vojni hektarski donos od leta do leta padal, V pedanji vojni pa se ni samo pre-njprečilo padanje donosa, temveč se ^|e ta celo povečal. Tako se je površina z oljnatimi rastlinami pose-Ijane zemlje kljub v«em zimskim težavam v primeri z letom 1939 [Povečala za 126 odstotkov. Gojitev 'zelenjave, ki zahteva posebno mno--K° bela, se je povečala za 92 odstotkov, v prvi svetovni vojni pa s jj® nazadovala za 20 odstotkov. Po-• b°bni uspehi so se dosegli tudi pri | okopavinah in pri drugih kultu- 1 rah. Ti uspehi pa so se mogli doji le zaradi velike discipline, ki J Je družila vse kmetovalce. Zato so ! Se mogli vsi obdelovalni načrti tudi v celoti izvesti. K uspehu je tudi mnogo pripomoglo to, da so Si kmetje vedno radi drug drugemu pomagali. Količine, ki so jih kmetovalci oddajali, so vsako leto naraščale. Vsi nemški listi zato naglašajo zasluge kmetovalcev ter •jun izrekajo najtoplejše priznanje jn zahvalo. Mnogo kmetovalcev je n'o tudi odlikovanih. Nemški žet-,! venj praznik je bil ne samo praz-j £’k uspešnega dela nemškega j kmetovalca, temveč tudi praznik j načrtnega dela za zagotovitev 'j nemške oskrbe. "V pisovanje v strokovne nadaljevalne šole mestne občine ljubljanske 110 v petek popoldne 8. oktobra °b 14. do 18. ure po naslednjem j niso teorije o nastanku in bistvu denarja enotne. Pristašem gospodarske teorije, ki so skušali razložiti nastanek denarja iz potreb gospodarstva, ugovarja Knapp s svojo državno teorijo o denarju. Po Knappu je denar tvorba pravnega reda in države. Pred denarjem je moralo po Knappu biti že gospodarstvo in država. Proti tej teoriji Knappa pa je sedaj nastopil redni profesor na frankfurtski univerzi za narodno gospodarstvo in finančno vedo Wilhelm Gcrloff, ki trdi, da je denar tvorba socialnega dejanja. Gerloff pravi, da ni denar po svojem nastanku gospodarski, marveč socialen pojem, ki je v skladu s spremembami socialnega življenja tudi sam doživel mnoge spremembe. Po njegovem je bil torej denar že pred gospodarstvom, pred zamenjavo blaga in tudi pred državo. Gerloffova razprava, ki se opira na bogat material, je sedaj izšla pod naslovom »Nastanek denarja in začetki denarništva« kot I. zvezek vrste kultu rno-znanstvenih razprav frankfurtske univerze. Izvleček iz te razprave je objavila »Karntner Zeitung« z dne 1. 10. in po njej posnemamo tudi mi: Denar spada med najstarejše kulturne dobrine človeštva, ali z drugimi besedami: denar je po svojem nastanku povezan z najstarejšimi kulturnimi dobrinami. Tudi drugače se denar po zgodovini svojega nastanka ne razlikuje od drugih kulturnih dobrin. To se pravi, da je denar prvotno pripadal kulturi odličnikov in njih | okolice. Zakladni denar, ki je najstarejši denar, je aristokratičnega izvora. Demokratizacija denarja se začenja šele z nastajanjem denarja, ki je služil drugim namenom kakor pa onim, ki so ustvarile zakladni denar. Ta novi denar je zamenjalni ali trgovski denar. Službo, ki jo opravlja, kaže že njegovo ime. D oči m je zakladni denar posestniški denar, je zamenjalni denar obtočni denar. A tudi pri nastanku zamenjalnega denarja so bile prvoino socialne sile vsaj tako odločilne ko čisto gospodarski nagibi. Zamenjalni denar je v začetku tudi le v omejenem obsegu za-menjalno sredstvo. Naziranje da je denar v nasprotju z drugimi vrednotami »večno blago« in blago, ki trga nikdar ne zapusti, ne velja za denar sploh, temveč samo za zamenjalni denar in še za ta denar samo na določeni razvojni stopnji, ko se doseže ravan višjega razvoja. Kakor je bil v prvih začetkih nastanka denarja denar, ki sploh ni prišel na trg, ker takrat cesa takšnega ko trg sploh še bilo ni, tako je tudi v poznejšem razvoju denarništva obstajal posredovanjih zopet izgine. Potreben je zelo dolg razvoj, da neka kot denar služeča zamenjalna dobra postanejo samo denar. Razvoj od zakladnega do zame-njalnega denarja pomeni bistveno jmglavje v razvoju denarja. Zakladna dobra morejo postati denar ali morejo opravljati denarno službo zaradi njih zaželjenosti in njih priljubljenosti kot nedenar in kot izraz ugleda lastnika. Njih odjemna sposobnost ali obtočna sposobnost sloni na tem, ker se cenijo kot posestne dobrine socialnega pomena. Zaželena torej niso kot V založbi Slovenske poljudnoznanstvene knjižnice »Svet« je izšlo delo dr. Vladimirja Murka: Denar. Dr. Vladimir Murko je že izdal celo vrsto gospodarskih knjig ter je zlasti še v spominu njegova knjiga o vrednostnih papirjih. V vseh svojih delih se je izkazal dr. Murko ne le kot strokovnjak, ki docela obvlada svojo stroko, temveč tudi kot spreten pisatelj, ki razpravlja tudi o težkih vprašanjih na način, da jih razume vsak bralec. Če kdo, je bil zato dr. Murko poklican, da napiše polj udno-znanstveno delo o denarju. Vse polno predlogov je že bilo, kako naj bi se nadomestil ali celo odpravil denar, toda vsi ti predlogi so propadli, ker je pač denar nenadomestljiv in nujno potreben. Kaj je denar, kakšna je njegova zgodovina, kakšne so njegove oblike, to mora danes vedeti vsak in kdor prečita dr. Murkovo knjigo, bo tudi vedel za vse osnovne lastnosti in zakone denarja. Vse, kar je treba vedeti o denarju, je na kratko povedano v dr. Murkovi knjigi. Uvodoma podaja avtor izčrpen seznani vseh naših pisateljev o denarju ter podaja s tem ogrodje za prepotrebno slovensko bibliografijo o denarju. Nato razpravlja o nastanku in zgodovini denarja, kako je ta nastal pri primitivnih narodih, kako je zamenjava blaga z napredkom civilizacije vedno bolj odpirala pot denarju in kako je trgovina naravnost povezana z zgodovino denarja. Dr. Murko govori tudi o slabih straneh denarja in zlasti o škodljivosti kopičenja denarja in o raznih ukrepih vlad proti kopičenju denarja. Kljub slabim stranem pa denarja ni mogoče pogrešati in tudi v državah z razvitim prepisnim plačilnim prometom ni mogoče izločiti denarja, zlasti za plačila dnevnega prometa. Pisatelj nato nazorno opisuje vse oblike denarja, kakor jih je poznal stari vek. Nato govori o kovinskem denarju in njegovih lastnostih. Da ustreza denar svojemu namenu, mora imeti te lastnosti: Mora biti tak, da ga vsak sprejema, mora imeti določno uporabno vrednost, mora biti iz snovi, ki je redka, mora biti iz deljive snovi in ki se lahko obdela, mora imeti trajno vrednost in biti mora lahko prenosljiv. Dr. Murko opisuje nato razne oblike kovinskega denarja in ponazoruje svoja izvajanja s številnimi jasnimi slikami. Opisuje najstarejše kpvance, nato opisuje obtočna dobra, ne zaradi sposobnosti, da se še naprej (>orabijo v prometu, temveč kot posestna dobra, ki imajo v nakopičenju socialni pomen. Bistvo zamenjalnega denarja pa je čisto drugačno. Je denar ali opravlja denarno službo zaradi svoje sposobnosti, da se v zamenjavi še naprej uporabi. Ne kot posestno dobro je zaželeno, temveč kot posredovalno dobro. Pogoji za njegov razvoj nastajajo z nastankom naselij, trga, delitve dela in končno z nastankom mest. Za zamenjalni ali trgovski denar je pogoj obstoj denarnega gospodarstva, to pa nastane le, kjer se je razvila mestna kultura. denar srednjega in novega veka. Govori, kako so nekoč vladarji denar ponarejali oziroma izdajali vedno slabši denar in kako so se zlasti mesta in trgovci trudili, da bi se izdajal le polnovredni denar. Tudi razne pogodbe med knezi in mesti so se sklepale v ta namen. Avtor navaja nadalje, kako se je spreminjala vrednost denarja in spreminjalo vrednostno razmerje med srebrom in zlatom. V posebnem poglavju opisuje pisatelj nastanek bankovcev, opisuje prve inflacije in nje posledice. Nato navaja načela, po katerih naj bi se izdajali bankovci. V zvezi s tem govori o novčanič-nih bankah in njih državnem nadzorstvu. Važno je, kakšno je razmerje med zneskom izdanih bankovcev in kritjem ter obveznostmi banke. Avtor našteva 5 mo/Jiosti za to razmerje. 1. Maksimiranje obtoka (prejšnji francoski sistem), 2. neposredno kontingentiranje (angleški način), 3. posredno kontingentiranje (prejšnji nemški in avstrijski način), 4. odstotno ali kvotno kritje, 5. novi nemški način bančnega kritja. Kakšno bodi to kritje, o tem govori avtor obširneje. V naslednjem poglavju podaja dr. Murko zgodovino denarstva v Sloveniji. To poglavje bo še zlasti zanimalo vsakega Slovenca, ker je tudi obdelano še s posebno vestnostjo. Posebno pozornost vzbuja opis na Slovenskem izdanih kolajn in zlasti Šegovih. Poglavje se zaključuje s seznamom za zgodovino našega denarstva važnih spisov. Naslednje poglavje govori o dragih kovinah, o njih pridobivanju, o zlati mrzlici, ki so jo povzročila nova najdišča itd. Nato popisuje pisatelj, kako so se kovali novci, kakšna je čistina novcev, piše o pravici kovanja novcev, o drobižu, o monometalizmu in bimetalizmu ter o raznih drugih vprašanjih, ki so se zlasti pojavila po svetovni vojni. Denarni politiki ter spremembam denarne vrednosti je posvečeno naslednje poglavje, Avtor razpravlja o inflaciji in deflaciji, o postopnem urejanju evropskih veljav ter o kupni moči denarja, ki je zlasti aktualna v sedanjih časih. Državne novčanice je naslov naslednjega poglavja. Sledi zelo zanimivo poglavje o zasilnem denarju ter o vrednotnicah dnevnega prometa. Enako bo vsak z zanimanjem prebral poglavje o na-pravljanju lažnega denarja. Na kratko naj navedemo še nasled- nja poglavja: Plačilni promet v tu- in inozemstvu, numizmatika in pregled denarja vsega sveta. Knjigo zaključuje celoten seznam vseh denarnih zavodov in zavarovalnic v Ljubljanski pokrajini. Že samo navedba naslovov posameznih poglavij kaže, da je avtor temeljito obdelal vsa vprašanja, ki se tičejo denarja. Omenimo naj še lep slog pisatelja in bogate ilustracije, ki krase knjigo in ki joi delajo še zlasti zanimivo. Treba priznati, da se je založba »Svet« s svojo prvo knjigo »Denar« dobro priporočila naši javnosti. Murkovo delo »Denar« toplo priporočamo. Naj višje cene na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom VII1-2 št. 364-20 je Pokrajinska uprava v Ljubljani dne 1. oktobra določila za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka, 4. oktobra 1943 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: zelnate glave 1.50 L, kislo zelje 4.50, kisla repa 2.50, ohrovt 3, domača cvetača 5, kolerabice 3, repa 0.75, rdeča pesa brez listov 3, ra-dič 3.70, glavnata solata 4, endivija 3, špinača 4, rdeča in bela redkvica 5, bučke 3.70, buče 2, novi krompir 2.10, rabarbara 4, šopek zelenjave za jubo 0.50, zelena 4, por 3, peteršilj 4, rumeno korenje 1.50, rumena koleraba 1.50, črna redkev 3, čebula 2, šalota 3, česen 6, paradižniki 4, zelena paprika 3.60, rdeče korenje brez zelenja 4, osnaženi hren 4, namizna jabolka 5, jabolka za kuho 3.30, hruške I. vrste 4.50, hruške II. vrste 3.30, domače breskve 5, liter lisičk 4, kilogram jurčkov — zdravo in čisto blago — 12, jajce 2,50 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 15 na rožnatem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti oenažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Vis, komisariata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidne m mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 centesi-mov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po nanedhah z dne 26. januarja 19^2 št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358. i ^zporedu: na ljudski šoli za Be-j žiRradoin v Splošno strokovno nadaljevalno šolo, v Strokovno nadaljevalno šolo za umetne in moške °blač!lne obrti ter v Strokovno nadaljevalno š°l0 za mehansko tehnične obrti; na šoli na Prulah v Strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti in v Zensko strokovno nadaljevalno šolo za umetne in °blačilne obrti. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni (rojstni) list, Spričevalo o poslednjem šolanju denar, za katerega je bil trg navadno samo prehodni kraj. To so dobra, ki zapuste zopet trg, kakor hitro so mimogrede opravila službo denarja. Zamenjalni denar nikakor ni že od nekdaj člen neke verige zamenjal n ih poslov, katerim se po vsaki zamenjavi denar- in učno pogodbo, šolski odbor opozarja službodavoe, naj se njihovi šoloobvezni vajenci in vajenke zanesljivo vpišejo v šolo, da sp službodavci izognejo kazenskim posledicam. Knjiga o Stran 2 »TRGOVSKI LiSi«. 5. oktobra 1943. Štev. 80. Ročni obzornik je naslov lične knjižice, ki jo je izdala »Založba ročnega obzornika«, Novi trg 5, pritličje levo. Kakor pravi prireditelj knjižice v uvodu, je Ročni obzornik zrasel iz potreb časa, da bi imel vsak pri roki kratek pregled čez človeško dogajanje. Ze pri površnem pregledu vsebine knjižice se vidi, da se je prireditelju ta njegov namen tudi posrečil. V dokaz naj navedemo samo par poglavij iz knjižice: Podatki o slovenskem slovstvu in časopisju, slike s kratkimi podatki naših prvih pesnikov in pisateljev, zgodovinski podatki (5 tisoč let v 30 minutah), svet v številkah, hitro računstvo in obrestni računi, navodila o govorništvu, potrebno poglavje o lepem vedenju, nekaj praktičnih pravnih navodil, pregled slovenske slovnice, pravopisna pravila, primeri pačenja jezika, tujke in strokovni trgovski izraza, tuji izrazi in rekla iz latinščine, francoščine in angleščine, nasveti glede izbire poklica, 100 nasvetov za 365 dni in razni drugi |K>datki. Vsebina dokazuje, da se knjižica po pravici imenuje ročni obzornik, ker odgovarja na tako množico vprašanj, da res služi ljudem, Posebna prednost knjižice je, da je vse napisano kratko in jasno ter da ni v knjižici nobenega' balasta. Želeti bi samo bilo, da bi Ročni obzornik redno izhajal v vedno bolj popolnih izdajah, da bi se žp enkrat Slovenci osamosvojili od |>odobnih tujih obzornikov, ki naših domačih potreb in želj ne upoštevajo. Nadaljnja prednost »Ročnega obzornika« je, da posveča pozornost tudi gospodarskim vprašanjem, ki so bila dosedaj v podobnih publikacijah vedno premalo upoštevana. Knjižici je priložen še Priročnik slovensko - italijansko - nemško angleških razgovorov in besed. Tudi ta Priročnik bo mnogim zlasti v sedanjih časih zelo dobrodošel. Priporočamo zato Ročni obzornik zelo toplo vsem gospodarskim ljudem, posebej pa še vsem učencem trgovskih šol. Zlasti pri izpitih jim bo zelo dobro služil. ŠPORT - KMET - L ) U B L ) A N \ L zgradn[a mad prekopnega omrežia Madžarska ima danes plovnega prekopnega omrežja v skupni dolžini 1800 km. Kljub vsem vojnim težavam in velikim obnovitvenim nalogam v priključenih krajih si prizadeva madžarska vlada, da omrežje vodnih poti izpopolni. Poseben pomen gre v tem oziru vladni naredbi iz leta 1937., po kateri se naj uredi ‘260.000 kata-stralnih johov v madžarski nižini za namakanje na ta način, da bo glavni namakalni prekop tudi ploven. Velikopotezna dela za ta prekop so že v [minem teku ter imajo največji pomen tako za madžarsko kmetijstvo ko tudi za zboljšanje prometa. Za gospodarski razvoj madžarske nižine so potrebni poleg rešitve namakalnega vprašanja, ki se že rešuje, tudi premog in razni stavbeni material. Da se dobi to gradivo je velikega pomena naprava Sajo-prekopa. Ta prekop bi bil ploven od Miskolca do Ran-reva in po napravi tega prekopa bo šele mogoče dobro izkoriščanje madžarskega »Porurja«. Poleg tega pa se bo z boljšim namakanjem povečal tudi kmetijski donos teh krajev. S sezidavo zatvor-nice pri Tiszaloku bo 70km reke Tise nad zatvornicami plovnih, kar bo omogočilo, da se proizvodi Karpatske pokrajine spravijo na trge po vodni poti. Tudi reke Ko-ros bi postale s sezidavo novih za-tvornic plovne ter bi se potem mogla zlasti pšenica iz teh krajev spraviti po Tisi in Donavi v Bu-dapešto, čeprav po ovinku. Da se ta ovinek odpravi, se namerava napraviti veliki prekop Donava-Tisa. Po tem prekopu bi se mogli proizvodi iz vzhodnega dela države spraviti hitro in ceneno v prestolnico. V gornjem teku Tise se bodo plovne razmere bistveno zboljšale, ko bo narejen veliki jez pri Visu. Ta jez bo zadrževal približno eno milijardo kubičnih metrov vode ter dovajal vsako sekundo Tisi 50.600 kubikov vode. Te vodne množine bodo služile za proizvajanje električnega toka. Trenutno se dela na tem, da postane plovna reka Sio, ki je odtočna reka Blatnega jezera. Tako bi se omrežje vodnih poti povečalo za ‘204 km. Reka Sio se regulira že od leta 1913. Sedaj je mogoča na reki samo sezijska plovba, ker po sedanjih zatvornicah ne more priti nobena ladja v Blatno jezero. Po izvedbi novih za-tvornic pa bodo mogle tudi donavske ladje priti po prekopu Sio v Blatno jezero. Zatvornice oziroma od njih zajezene vodne množine se bodo porabile tudi za proizvajanje električnega toka. Velikega pomena za kmetijstvo bodo tudi naprave, s katerimi postanejo plovne reke Ipoly, Vah in Eipel. Ker imajo nekatere teh rek zelo velik padec, bo treba napraviti več jezov. Gostilničarski vestnik Nakazila za kurivo in sladkor —Nar ' ilc: Pokrajinski gospodarski svet nas obvešča, da se nakazila za kurivo za gostinske obrate že izdelujejo, in da bodo gotova v nekaj dneh. Kakor hitro bodo gotova, bo Pokrajinski gospodarski svet o tem po časopisju obvestil interesente. Prevod pa nam sporoča, da bo zadrugi zaenkrat nakazan samo sladkor kot akontacija, t. j. v zmanjšani meri kot pretekli mesec. Zato sporočamo, da bedo obrati prejeli odobreni meri pri-, merno znižana nakazila. Sindikat gostinskih podjetij. Denarništvo in zavarovalstvo JTrvtvsin Tezavracija švicarskih bankovcev narašča, kakor je ugotovila švicarska zvezna komisija za proučevanje konjunkture cen. Obtok švicarskih bankovcev je narastel od 1571 milijonov frankov v letu 1938 na 2670 milijonov frankov sredi letošnjega leta. Od vseh bankovcev pa je v obtoku le okrog 1100 milijonov frankov, vsi drugi so tezavrirani. Znaten del tezav-riranih bankovcev je v rokah ino-zemcev, ker so mnogi začeli namesto v angleške funte nalagati svoj denar v švicarske franke, ki jih smatrajo za bolj varne, še 1. 1938 je bilo tezavriranih švicarskih frankov samo za 100 milij. frankov. Ročni obzornik velja 20 lir, vezan 30 lir in se naroča pri Založbi »Ročnega obzornika«, Ljubljana, Novi trg 5, pritličje levo. ,MJKM Vam strokovno osna-ži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. — Zaloga klobukov. - Se priporoča RUDOLF MIK. UUHJJUU Sv. Petra caata it. 56 Miklošičeva caata št. 12 (Nasproti hotela Union) It, I UVili barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrabi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-8. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. Priporoča se: OERBAJS elektiopodietie LJUBLJANA GOSPOSVETSKA 10 PRIPOROČA SE TVRDKA Jurčič ŠPECERIJSKO IN'KOLONIJALNiO BLAGO JONTES IVO Trgovina s čevlji Mesini umo; je samostojno vsak poslovodja leta pa eventualno postavljeni j*rol'Ur> rist. Izbrišejo se poslovodje: dOpj” tor Danielli Anton-Danev, Janki Zinka in Jankole Vojimir, vpiŠp" pa se poslovodji Jelačin Ivan, Ij letrgovec v Ljubljani in Škuf Anica, trg. prokuristka in pos nica v Ljubljani. si— Gospodarske ves m kri Trgovinska pogajanja med sko in Madžarsko so bila koner11^ septembra ugodno zaključena. K> i novi pogodbi se bo blagovna lii. menjava med obema državatge znatno povečala in je določen (f seg vse trgovine na 750 milijon?^ : nskih mark. Finska bo dobavi;**5' la Madžarski predvsem lesne izdiha ke, Madžarska pa Finski parafl kmetijske proizvode, izdelke iz I . noplje in zdravila. 1111 Turčija je kupila od Franci l o 9 tovornih parnikov, ki so bili jii začetka vojne v turških pristal n: ščih. Med njimi je tudi parnik s prevoz nafte z nad 4000 brt. -n Denarne podpore /a nabavo krt trsi tijskih strojev dobe na Slovaškega kmetje. Stroje bo večinoma dobL vila Nemčija. Zaradi 311 Trgovinski register Spremembe in dodatki: Pharmacevtika, družba z o. z., Ljubljana. S sklepom občnega zbora se je spremenila družbena pogodba in sicer v točki »Osmič«. i boljše oskrbe Španije,, mesom je španska vlada odredi*1 c da se odpravi racioniranje mdjps in se sme meso zopet prodajati svobodni prodaji. Francoska vlada je sklenila, I se poveča obrok kruha za vse upr,.01 vičence. Ivi Portugalska vlada je dovolflz bi in ustanovitev treh tovarn za izdel, vanje amonijakovega sulfata. Str_ ški za postavitev teh treh tovs so proračunani na’ 300 milij onb eskudov. Vse tri tovarne bi izdela na leto 110.000 ton amonijakovef' sulfata in bodo v ta namen potr bovale 400 milijonov kWh. V angleški velejeklami Vickeljša Armstrong stavka 9000 delavce Na veliki skupščini zbrani delaV so odklonili razsodbo razsodišč;j”. Stavka traja zato še nadalje. P)1 Zaradi pomanjkanja premoga > ol koksa ne smejo do preklica obliv., tovati osrednje centralne kur j $ p v Angliji, škotski in severni IrsI* ----------------------------------- u; li NAPISI ČRKE sr la FRANC BRICELJ prejšnji solastnik bivie firme ..PRISTOV-BRICELJ" Sedaj: Šelenburgova 6 — Telef. 38-58 •Knt.-uiAac PRIPOROČA SE TRG OV I N A IN GOSTILNA IVAN OBLIK LJUBLJANA GLINŠKA ULICA 3 BORIS V. SINANDL MM ■>■■■■■■■■■■■■— ■■■■■■■( ■ ■IIIIIIIIIIIMIMIIIMIIIIll [ Speciialna mehanična drlavni- m A Ji JL ©JIH MOL najboljša odvajalno sredstva Ljubljana ca /a kniigovodstvene, pisalne. računske »troie In regiatrirnc KNAFLJEVA UL 3 (preje DVORAKOVA) S blagajn.- ..NATIONAL' Priporoča se manufakiurna trgovina Janko- Ljubljana, Llngarjcva ulica šla v. 1 Rudotf Deržaj zage - ;ermena in tehnični materijaI Ljubljana I Kolodvorska ul. 28 j Telefon: 22-02 5 IVAN ROZINA barve in laki (••***l| Ljubljana Bleiweisova c. 14 Telefon : 39-25 i > ; ',+++»«♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< HRVATSKA DEŽELNA BANKA D. D., podružnica Ljubljana CENTRALA V ZAGREBU Podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun — Delniška glavnica: Kn 100,000.000' • Rezerve cca: Kn 30,000.000 Izvršuje vse bančne posle najkulantnejel FUr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag Aleksander Železnikar — Fiir d,ie Druckerei »Merkur« Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj — Per il consorzio »Trgovski list« quale edittore: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik Redattore rkur« A. G. — Za tiskarno »Merkur« d. d. — Per la stamperia »Merkur« S. A. quale stampn tore: Otmar Mthalek. — Alte — vsi — tutU tu Ljub tao /