354. številka
Trst v četrtek 2 K decembra 1904.
Tečaj XXIX.
■T Izhaja vsaki dan. "VB
Tu li ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
^-amične številke ?»e prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakamah v Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Orlase in naroebe nprejema uprava lista „Edinost", uliea GU.rrio Galatti št. 1*. — 1/radne ure so od ± pop. do S. rreeer. — Cene oglasom 16 at. na vrsto petit; poslanice, »mrtniee. javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON šter. 1157.
Edinost
Glasilo političnega drultva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 18. Ptošno-hrauilnični račun št. 652 841.
Mo-Iita ujm
(Brzojavne vesti.) Oklopnjača »Sebastopol«.
LONDON 21. »Kcuterjev b roc poroča z Tukija : Oilopnja*a Seba t >poi b« je baje, kakor je v d-1,} nagaila zi 10 stop nj, hi pa najbrž vs e i zadnjega napadi s torped*.
Čunguzka četa v dolini reke Liao.
PETROGRAD 21. »Ruska brz. *gen. tura« poroči iz Mukdeoa od včaraj : D ase t ti^aS mož moČns ta Ćunguzov v delni rske Liao, kateri zapovedujejo japanski čist-ni&i se je za tretjiao z uanjšala, ker niso Jap ;tci držali pogodbe glede plače.
Ruski kapitan <Grosovoja«.
LONDON 21. >R«uterjflv biro« poroča iz Šangaja od 20. t. m. : Ne dvomi se, da »a je kapitan rutkfga lovca torpedov »Gro-sovoj« nahajal na pomiku »Ngr.ta«, ki eo ga zaplenili Japotc. Kapitan ima eebrj važae ki rte in listine.
Japonska eskadra na potu proti jugu
LONDON 21. >Dai y Mail« poroča iz Š.n^aja od včerai it zane«ljiveg» vira, da je ujt č a a poneka essaira, obstojema iz oklop-rj-č, oklopnib fcr.žarjev v spreaagtvu 15 ladij premog iu torped ivk na p3tu proti jugu, d* napi d j baltiške H to. Japouci uplenili angležki paroik.
TOKIO 21. »R.uterev biro« ^.oroča : Str. ž a ladija »Asagiri« je v ponedeljek uplen la zng'tžki parnik »K ng Arthur«, ko e -t Hku^al zapuš iti Port Artur. Govori <ia e para k prpel;al v Port Artur razce z I Na kriv u so bili ruski pomorski Cestniki, ki so snimali priti k ba!t ški eskadri. Lj lijo so odvedii v Sa§eho ua plembeno
tfodiife.
Brzojavne vesti.
<>£r*ki finančni minister na Dunaju.
DUNAJ 21. Ogr ki ti .ančai mnister dr. pl. Lukec* je dospel sino5: ii Budimp:ste
nemlis'.
Štajerski deželo! zbor.
DUNAJ 21. »\\\ener Zeiiung« je pri-« V V :t eaEarski patent cd 19. decembra, glede p-lcinja š:jjerakega deželnega zbora na dan
L't. m.
Italijanski senat.
RIM 21. Senat je odobril s 70 proti 50 r *»jvi trgovinsko pogodbo, sklenjen j s
Sv ei-.
Požsr t bolgarskem eksarhatu.
CARIGRAD 21. Sinoči po noči so zgorele p sarns eksarbata. Veči del list n je ua čil ogenj.
Iz Švice.
BERN 21. Stanovski BVt t je v^prejel v konSno ve ja /nem gLsivaaju zafeoaaki načrt glede osnovanja narodne banke, ki bo imela prav C3 monopol« zi izdavanje bankovcev.
Cesar na razstavi.
DUNAJ 21. Cisar je prišil ob 1. uri popoludne v umetn šio hišo, da si razgleda jesensko raz9ta\o in razetivo avstrijskega Leonovega društva. Cesar je ootal v razstavnih prostorih nad 5 četrt ure ter ee je o predmetih pohvalno )zrazil.
Dva nova parnika za francozko.
PARIZ 21. Zbornica je brez debate vsprejela zakonski načrt, s katerim h t a proglašena ponedeljka po B.»ž čih in po No.em letu kakor praznika. Na to ee je nadtljevala debata o proračunu min^t ratva za po>je-deltt /o.
Pogajanja glede trgovinske pogodbe z Nemčijo.
DUNAJ 21. Sdkoijski načelniki grof Auersper^ m pl. Roisler, minsterijalai svet-n k pl. Beck in dvorni svetnik Mihalovieh so olpotovali sinoči v Berolin, da prično z nemškimi komisarji zopet pogajanja glede trgovinsse pog dt»e. Dae 24. t. m. se ocenjeni zopet povrnejo na Duahj.
Vojvodin ju Aleksandrina Saško Kobnrg-€rotba.
KOBURG 21. Vdava- vojvodi ni a AUk-sandrina S^šio-Koburg-Gjtha ji včtr.:j na gradu Callenberg ucnrls.
(Pokojna voj\odicja je bila rojena ha ker j ^r,vo badeaska prince^irja dae 6. dtC3mbra 1820. i ter je postala vdova z\ vojvodi in E-nstom j II. Saško Koliurg-Goths, ki je umrl dne 22. avg. 1893.)
Kanadsko brodovje.
LONDON 21. >Mjrning Poat« bo sporočili iz Otava (Ran^da, Sevtrna Amerika) : Vlailni listi potrj; jo, da se bo bodeča zakonodajna perjoda pečala s programom kanadskega brodovja. M nister mornarice je isiavil, da ne namerujr, cia bt se ladiie gradile v Kanadi. Po zasedanju ee poda na A gltžk ', da se tum posvetuje z admiraliteto gloae gradnje treh ladij, k: naj bi bile za začetek kanadske domače tlite.
KanaJa je pripravljena, da takoj pre-vrame obrsmbena džila in Isd jedelnice v Hal f xu in E qu nauldu. Ne bo ee zehte. alo (d Anglije, da te naprave še nad-lje (brani na trt sek engiežkib davkoplačevalcev.
„Trst in Ljubljana".
IV.
V tem lietu smo dobesedno priobčili govor, s katerim je drž. poslanec dr. Fer-jtnč č posegel v razpravo o izjavi, ki jo je podal mit.i*terski predsednik dr. Koerber v otvoritveni seji zbornice. Govornik sejebavil z vseučilisčnim vprašanjem in je prec ziral -tališče Slovencev v tem-le zm'slu : Slovenci privoščajo Itilijanom vseučilišče, ne morejo pa privoliti, da bi se isto ustanovilo v Trstu.
O argumentih, k; j h je navajal v pod-krepljenje tega stališča, bi hoteli danes neko« liko spregovorit'. Po njegovem mnenju so trije fikto'ji, ki s3 protivijo mtanovitvi italijanskega vseučilišča v Tretu. Prvi fdktor smo mi, drugi NeoLci, tretji pa država.
O prveai faktorju, o Slovencih samih, nam ne treba govoriti danes. Saj smo ravno v teh čltnkih precizirali svoje mnenje.
Prigovarjat' pa moramo nekoliko spošto-vanemu gespodu govorniku, ker je tudi Nemce vdtel med fiktorje, ki morejo se stališča svojega nemškega interesa opravičeno ulagati svoj veto proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu ! Gosp. govor a* k je menil: »Razun Jugoslovanov sba še, pravim, dva faktorja, ki priha a:a v poštev. P r e d vsem Nemci. Nem3i — vsej del njih — trdijo, da tudi Tr«t leži v tf.ri njihovih narodnih interesov. Nočem dalje rčzmotrjvati to vprašanje, ker v danem slučaju, če ee lo rtsno mislilo ca Tr^t, Neitci strni spregovore svojo !«
Utis, ki ga dobivamo po tej Izjavi je ta, da govornik priposnara tudi Nemcem pravico govoriti odlcč.lco baeedo ob vprsšanju italijanskega vseučil šča v Tntj. Će smo ga pa unael;, naj nam gosp. pos'aaec oprosti t) b'.agohotno ! Vsakako pa nsm bed. dovoljeno, da preciziramo svoj nazor. Je že res to, da eo tudi danes še Nemci fakt r, katerega beseia pada težko na tehtnico tudi v našem Primorju iu da je torej njihov glss odloč.lne važaosti tudi oziram na vprašinje vseuč l.š?a v Trstu.
Tcda t\ neoč Nemcev je le produkt stare krivične tradicijonalno germaaizatorične politike avstr jskih vlad — in ne najmanje tudi sedanje Koeroerjeve vlade — nikakor pa ne produkt kikega obstoječega narodnega prava. Ker konsttt>vati moramo, da Trst ne leži v efsri nemških nacijonalnih interesov, ker nemški element v Primorju je eltment, bi fluktu ra, je element priseljencev. Slovenci in Italijani so tu prvobitno prebivalstvo in oni so tu poklicani, da govore odločilno besedo o potrebi kulturnih u&tanov v Tretu. Trst je pritegnila v ffero nemških nac jonal-
PODLISTEK.
Prokletstvo.
i>l psi pj en m< ž, ki je vodil konja. Na mth-k h tapeuh )e sedela kralje i Marija, a njej : ob fctrani JeLsava. Glava kraljevine ie b lo bledo brl.ipo'tno dekletca 15 let. S:abctoo
'L <'odovin9ki roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel m. C—6.
IX.
Gredo ! Gredo ! je kr čal pc.žešai sodaik,	kakor da Mar ja ne mara za svet. Le seda;
tireo ei z rokavom pot s skibaega čela;	pa sedej s'a ee st stsili ustnici kakor cd jeze,
iju yt, izkfcšijajte ee, da vam bo grlo čisto,	gamo tu pa tam je povzdignila glavo oholo
Ko pride >svet!a kioaa«, Čuje naj po našem	in ppuščala trepalnice prež rij ivo, Samo ta
{►ori žuem klicanju, kako so P.^žežan: zvesti,	kimi kretnjami in gibanji ts je spominjala
Izurš ja.te, te l,u ije, pa kričite, da vam	na svoje d stojansivo. Drugačna pa jej je bila
t>odo rebra pokala. Tako je kričal sodnik,	mati Jelisava Bjšniakinja. Leao je počivalo
motajoči se sem iu tja in držeči pozltčene	bojno telo prezrele žsneke vzglavju voza.
telo slabe rast je bilo odeto z dolgo, visoko obleko od raocrega susna, suhi jej roki eta prčivali v kr.lu kaior mrtvi, a niti dogi pi tn: pajčalon, niti t!a'i cbročič na čelu nista podeljala t m lenim črtam poluuveiega obraza večega veličja; neko ot žje, nekako dolgočasje je gledalo iz polumrtvih, siv.h očes; bilo je ustnici na lahkoten, ujedljiv nasmeh, kakor
uvela, potemnela se laj jej gost9 črtice kraj očes in uit ksž jo na gosta leta; ali podel-i»jo 03tremu obrasu neko možko krepkost. Lasje pa so jej bili črai ia gladki, dolge obrvi so jej blestale kakor nekdaj, a temne oei b:i se z lele brezsmrtae, kakor so sa mikale in gibale, kakor so palile in žgale, kakor sj, podobno ognjeni streli, predirale v vsako dušo. Mncgo bo videle, saj eta biti temu priči postarni lici. Jelisava je natezala
da vsega na svetu ne ceni za ni*, kakor da je svet čtša bistre vode pred njeaim očjsom. Ali vendar jej je, tu pa tam, neopažano, zai-skrilo oko, da preži, da opazuje. Pogosto jej je oko uhajalo k visokemu konjeciiu, ki je jahal tik njenega voza. Konjenik je nemarno spuščal ude gorosta*D?ga telesa niz rebra svojega vranca, nemarno je padal tudi beli
ključe men a. Zi je kraljevska spremstvo d j- Daaca roka je prebirala okrajke zlatega pasu plajšč po temni^zurki. Visoki kalpak od eobolo-t-pa o pod bid>. V sredi se je pomikal, škri- ki je komaj oklepal črno obleko iz svilenega vin6 je stal po strani na njegovi na pol pleš isti paje na težkih kolesih, odprt vez, oeovan eukaa. doč m je levica, siieča iz š rok«ga glavi, in samo po dolgi, zlati, srebrnimi nitmi
poz ačenim železjem, a nad njim je bil raz-	rokava, podpirala glavo, odičeno črnim paj-
t*ro*trt na štirih stebrih škriatast šotor, s če-	čolanom.
gar vrha je plapolala po zraku modrikasta	Čudna glava — mislil s:, da je
/.4?iava z anžutin?kimi tulipan . Počasi se je	rnožka —; pak one črne brk.es pod orlovim
pt.m.kal vez po grdi poti, da si so ga vlekli	nosom, kazaie so na možkega. Videlo se je,
emirje močti be c , katerim cb tt.-aneh jeste-	da je b:la nekdaj lepa; sedaj jej je polt
pretkani bradi mcgel ei slutiti, da je bil to v mladosti zlatolas junak. Za svoja leta lep, vendar trdega in temnega obraza, iz katarega sta samo drobni očesi prežali v daljavo. To je bil glavni dvornik Nikola Gorjanski. Za vozom j so jesdili na kopjih suh Italijan v cerkveni <
nih interesov še le tista nemška agresivnost, ki se ne meni za tujo laat, in tista nenesitna ekspanzivnost, ki raitaza efjro svojih nacijonalnih interesov tudi na Ogrsko, v Dalmacijo, na Balkan in celo v Malo Azijo! Zvesti principu samodoločbe narodov zahtevamo, naj oni tretji fiktor, ki ga je označil spoštovani gosped govornik, država, torej tudi državno zastopstvo, parlament, in vlada, ob presojanju tržaškega vseučiliškega vprašanja uvažnje mnenje Italijanov in Jugoslovanov v monarhiji!
Če tudi je, žal, tako, da Nemci odločujejo tudi v stvareh naših nenemških južnih pokrajin, pa vsaj priznavati jim neememomi sami te pravice.
Nemci nimajo odločati tu, ker jim te pravica na dajajo ne značaj dežele, ne zgodovina, ne etnografični odnošaji. Pravico do prigovarjanja bi imeli Nemci le v slučaju, ako l>i se njim godila kaka krivica na polju visokega šolstva. Ali oni so saturirani v tam pogledu; oni, manjšina v državi, imajo svoje vseučilišče v Gradau, v Inomostu, na Dunaju, v Pragi in v — Črrovcih !
Mnenje naše je torej to : mi imamo svoj vseučilisčni po3tulat, za katerega se moramo boriti zložao in brezobzirno — tudi proti Italijanom. Ali v tem boju ne sezajmo preko t;ste meje, kjer sj začenjajo — nemški argu-| mentl ! Kajti s tem se nam gotovo zgodi huje, nego onemu, ki je bežal z dežja pod | kap!_
i
Rusko-japonska vojna.
Trst, 20. decembra 1904.
Izvajanje japonskega vojnega načrta; njega zmote; kritična razmotrivanja.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
(Daljo.)
General Oku se je potem se svojo armado (4 divizije) pomaknil od Fučeca dalje po veliki cesti proti severu do SjuneČena in je ostal se svojim glavnim stanom tamkaj do začetka avgust*. Do istega časa je stala tudi II. armada z glavnim stanom v Siujanu — torej kakih 100 km vztočno od III. armade, zvezana s to vejsko po edini najkrajši bojevni zvezni poti, ki vodi od Siujana zapadno preko Š\ntsi Siantsialu v Sjunečen. Vztočno i cd II. armade, kakib 75 km zvezne poti v Ftngčengvan, je stal glavni stan I. armade j generala Kurokija, čegar levo krilo —* kateremu je močno grozil general Renneokampf — se je zičetkem avgusta razširilo v smeri proti severo-vzhodu v črto Saimatsi-Aijuja-men, torej kakih 75 km ša bt lj na vztok.
Po takem je stala vaa japonska armada (I., II. III.) do začetka avgusta v treh ca
škrlatavi obleki, kardinal Dmitar, pa mal kršea človek, brkat in zobat pod železno srajco, Lacko od Lačecca pa drugi plemiči, a med njimi hrvat Abacij Prodanič, slaOotni sin močnega bana Mlik ćj, ki je imetje oče tovo razsipal v slasteh kraljevskega dvora, a ves sprevod je bil okrašen od čete kuman-skih konjenikov — kraljičine straže.
—	Ah 1 tu so! je \ rišepnila Jelirava palatinu. In cela vojska.
—	Vojska proti tvoji vladi! je odgovoril Nikola, in preti tvojemu srcu.
—	Ali močneji od te vojske je Gorjanski. Tu je tudi škof Pavel, ah, T.udi upornik Paližna prihaja. Vidiš li bali križ na črnem suknu ?
—	Vidim. Postavljajo se, jnnačijo se kakor da hočejo zapovedovati. Počasi, junaki, jaz razvržem to trdnjavo kakor Jeruzalem, da ne ostane kamen na kamenu. Samo jed* nega da bi ne videl meJ njimi.
—	Ko^a.
—	škofa Pavla. Ta duhoven je žilav in moder.
—	Ti si žilaveji in modreji.
—	Skoro da se ga bojim.
—	Ti ?
(Pride še.)
dale15 razB._bi ločenih skupinah (3 — 4 dnevne marše) in v velikanski razdalji kakih 250 km južno slemena gorovja Fenšuli.
Ta bojna fronta je štela kakih 220.000 do 240.000 mož; na 1 m frvntne širine je ppadi! circa 1 mcž posadke. Ker pa je vodilo kakih 10 porabn'h poti iz rečene veli kanske f oate preko gorovja Fenšuli, kakor gorska pota v dolino Hunho-Taitsiho (soteske Fenšu i, Motien, Modulin, na potu v Hajčen ; soteske Vatailir, Dalin, Cinpalin, Šantsi, SinUialu ; in končno cesta SjuneĆec-Kaičov) — je mogla japonska armada gorovje Fenšuli v naj bolem siučaju pas rati v 10 kolo nab, ločenih ena od druge po 20—25 km neprehodn?ga terena v srednjem gorovju. Posle lica temu je bila, da je v slučaju, da je bi"n esa teh kolon napadena cd ruske premogi, mrgia Bosedoja kolona priti na pomoč >e le po enem močne"n dnevnem maršu in navadno brez t eaa. Sovražnik (Rusi) pa, ki ee je nahajal severno od gorovja Fenšuli v frJ Inkau-Kajčov Liojan, je imel v paralelno z njegovo f onto tekoči železnici in cesti izborao sredstvo za iznenadno koncentriranje čet v premoči proti vsaki na gornjih 10 prehodih korakajoči japonski koloni. O tem pričajo najbolje svojedobni iznenadni izpadi Rusov pri soteskah Dalin, Motien, Fenšuli, Saimatsi, in potem proti Vatankovu. Ta skrajno neugodna s tuacija, v kateri so se nahajale japoeske armade Kuroki, Oku in JScdzii od razvrščanja južno od gorovja Fenšu:i do blizo konca julija (pred spopadi pri Kaičovu), nam daja najvažneje pojasnilo, zakaj so se japonske operacije iz vojskine fronte S unet'sn-Siujan, Fengvangeen do doline Hanho in Ta ta ho (kaki trije dnevni marši preti severu) vršile tako silno previdno in tipljajoče. Skoro dva meseca so potrebovali >1 ipcnci v to, da so se pomaknili za tri dnevne marše dalje. Tako je od začetka razvrščanja v južni Mandžuriji do b'tke pri Liaojanu, japonska i fenziva znašala povprečne le en kilometer na dan. Seveda je tu delovalo tuii deževno vreme, (ki pa je bilo Jet09 nenavadno kratko) in vsled istega tudi težava dovažanja živil in municije. Ali pri Rusih je tudi deževale. Tudi oni so morali, gszači po blatu in ob ^najtežjih razmer&h d <važati živila in municije do prehodov soteske Fenšuli. Te težave so bile v istem času ravno na ruskem levem krilu (od Lisojana do črte eotesk Modulin, Motien in Fenšal ) najtežavnejše med vsemi.
(Pride še.)
* *
Pomembnost forta Tunkinkvanšan.
(Iz strokovnjaškega peresa.)
Sedaj je veliko japonofilsaega krika o zavzetju tega forta. Proučimo malo v koliko je opravičen ta krik.
Fort Tunkinkvanšan utegne imeti, kakor vse kaže, značaj utrdbe v predpolju. To iz haja že iz japonskih poročil, ki pravijo, da so o zavzetju te utrdbe zaplenili pet poljskih <torej ne trdnjavsk h) t~p)v in dve strojni puški. Ta od Japoncev prisvojena utrdba more biti torej le člen cele skupine utrdeb pod menom glavni fjrt Kikvanšan. Te utrdbe blizo glavnega forta služijo za obn'reljevanje mrtvih prostorov, in za brambo glavnim fortom od strani. Vse te utrdbe so odvisne od glavnega forta, ki jim od slučaja do slu čaja daja bojna sredstra, strelce, lopove, mi traljezs, kakor ravnj dopušča momentanna potreba.
Glavni fort Kikvanšan sam tvori tako rekoč dušo, središče utrdbene skupine. :sti krona naj^išo tečko dotičnega griča, na katerem je prirejena vsa skupina utrdeb. Glav
na utrdba j a sosebno pr rej ena : a) v zavarovanost pred naskoki, b) za učinek na daljavo. Ad a) si je treba predstavljati nej-večo rafiniranost v izkoriščanju in nagroma-denju vseh možnih modernih ovir proti na skoku. Ad b) pa si moramo predstavljat1, da je v glavnemu fortu v Kikvančaou ena baterija —2* cm topov, potem veliko ste vilo poljskih topov in mitraljez z razpoleživo, mobilno rezervo. Ker ss pa nič ne govori o zavzetju topov velikega kalibra, stolpov za topove itd., moremo torej mirno reči, da se gre tu le za kako stransko utrdbo v. bi ž ni dotičnega glavnega fjrta.
Roške pozicije in zimski stanovi.
Iz Mukdena javljajo, da se podzemske jame, ki so jih Rusi v Mandžuriji izkrpali, razt«z»jo pribl žno IGO kilometrov daleč cd reke Hunho do gorovja, ki deli Hunho od izvirkov reke Šahe.
V centrumu se vrše skoraj neprenehoma boji med topništvom. Na skrajnih krilih sta
si nasprotnika 8 do 12 kilometrov narazen. 3Iail!festacija srbske SklipŠČilie ZSL Ozemlje, ki leži vmes, se porablja za boje.1
Na vsaki strani se ekuša nasprotnika nadlegovati v zimskih šoteriščib. Pozicija je približno taka kakor pri Liaojanu.
General Rennenkampf je zasedel nedostopno pozicijo v okraju onostran s ites»ke Taling, vzlic temu so se tam vršili boji skozi jzrazjj željo Det dni.	J
Razpoloženje ruskih čet je izvrstno.
Oskrbovanje rnske armade.
Dopisnik berelinskega »Lokal Anzei-gerja« poroča iz Mukdena : Članek v listu »Novcje Viemja« o tskrbovaDju ru?ks armade je izzval tu veliko ogorčenje. V članku ee opisuje, kakor da je ruska ariaada raztrgana, b čeonoga in gladna ; temu nasproti moram povdarjati, da je bila redkokedaj kaka armada v vojni tako dobro preskrb- , ljena z vsemi potrebščinami, kakor je ru*ka. Rma, kjer je nedavno ob )lel, v Neapelj, da To potrjuje v vsem obsegu [tudi nemški vo- tam okreva. Kardinalu so zs njegovega bi-
Kusijo.
V torek je srbska skupščiia v svoji seji priredila manifestacijo v prilog Rus ji. Predsednik skupščine je priobčil, da je v ponedeljek, na carjev god, v imenu skupščine čestital na ruskem odposlanstvu ter o tem npj Rusija in njena vladarska hiša prospevata v blagcr vsega Slovanst a. Ssupščina je vzela to izjavo na zoaoje. Poslanec Vukčević je na to predlagal, naj skupščina z vskliki »Živela Rusija ! Z,vio car Nikolaj !« poda svoje in srbskega naroda dokaze simpatij za veliko Rusijo. Skupščina je temu eoglasno pritrdila.
Teto na papeževi volitvi.
Kakor poročajo poljski Hst;, se je knezD-škc f krakovski, kardinal Puzvna, pedal
:z
jaški atašč major Tettau, eden najboljih pr zaavateljev ruske armade. Tettau sa je od početka vojne vdelež 1 operacij raznih armadah zborov. Nikdar, tudi ob najtežjih razmerah in za časa večdnevnih bitk, ni trpel
vanja v Rimu pokazali edikt papiža Pija X., v katerem se vsem onim kardinalom, ki bodo v konklavu na papeževi volitvi v imenu katerekoli države uložili veto pioti kateremukoli kandidatu za papeževo tiaro zažugane
pomanjkanja. Poljske kuhinje in kolone s najstrožje cerkvene kazni, kruhom so vozile v sovražnem ogoju do naj- | Dotični papežev edikt ne bo najbrž spredneje bojne črte. Oskrbovanje armade se ob avljen, ker se uravnava odnošajav, ki se
mora označiti kakor svetlo točko v tej vojni. Na obleki je bilo po bitki pri L/aojanu veliko pomanjkanje, vendar Ee je tekem zadnj h dveh mesecev edpomeglo timu. PaČ [m utegne v bodočnosti primanjkovati kuriva.
O položaju v Avstriji.
Ogromna večina ne le avstr.jskih poslancev, ampak tudi javnega menenja sploh sodi tako, da bi moral dr. Korber iz reeul-tata glasovanja v proračunskem odseku izvesti posledico, ki bi bila jedino logična in konstitucijoneina : da bi moral odstopit'. Tako go?ori javno mnenje in istega konstitucijoneina vest. Dr. Korber pa se ne meni ne za javno mnepje, ne za konstitucijonelno vest, ter pušča dan na dan razglašati v vseh svojih glasilih, da mu položaj ni bil še ni koli tako trden kakor je ravno sedaj. Morda je res tako, morda pa tudi ne. Morda pa je ta Bamosvest le hlinjena in gospod Korber v poližaju potnika, ki v temni noči po gozdu žvižga in peva, da si — preganja strah. Kolikor toliko sumljivo je vsekakor, da se je začelo govoriti o trm in enem možu, ki utegne postati — Korberjev naslednik. Pred par dnevi že, smo poBneli mi neko vest, ki je le nekako namigavala, da je naš tržaški namestnic princ H hsnlohe predest n ran za velike stvari in važne nalrgs ter da estane v Trstu le do — pada Korberjevega. Sedaj pa prihaja poljska »Ncwa Reformac z bolj konkretnimi napovedbami. Naglasivši, da dr. Korber nima pričakovati pomoči ni od raz-pušČenja dižavnega zbora in novih volitev, ter da mora skoro priti do sprememba vladnega sistema, pravi rečeni list : »Imenuje se moža bodočnosti v osebi sedanjega namestnika v Trstu pritc i Hohenlohe, ki ima prevzeti dedščino po dru. Korberju. Za S9daj je to le govoric*, ki pa je ob sedanjih razmerah vendar karakter st čna v toliko, da na ......	, narjev.
jedni strani javno mnen e ne veruje več v	državnQ poBoji,o cd ^ ^ du_
možnost nadalievanja sedanjega stanja etvaii kafcov Srbjja najela y Ruaiji lefca ]867 > a za daljši čas, na drugi strani pa da si želi
tičejo papeževe volitve, smatra kakor notranja stvar Vatikana.
Bolje lekcije niso mogli v Rimu dati kardinalu Puzvai, ki se je na zadnji papeževi volitvi žalostno preslavil s tem, da je na ukaz gre f* Goluchc\vikega in Berolina uložil znani »veto« proti kardinalu Rampolli, kakor neljubemu kandidatu trozveze. Z omenjenim činom je kardinal Puzyna preprečil S7obodno izvolitev ter iz pozabljivosti privlekel na dan veto, ki je že davno izgubil vsak praktični pomen.
Srbske finance.
Leta 1804 seje Srbija osvobodila turškega jarma. Prva financijalna operacija obnovljene Srbije je bilo posojilo 50.000 grošev, ki bo je Karagjorgje in J. Štefanov c b 65 narodnimi zastopniki najeli pri zemunskih trgovcih. Že leta 1805 so iznašale vojne potrebe okolu milijona grešev, a ker ni ztdostoval davek, je skupščina sklenila, da Ee naleži narodu vojni davek v znesku pol milijona grošev. V miru, ki je bil leta 1806 sklenjen b Turčijo, je bil dohčan tribut sultanu v skupnem znesku 800.000 grošev. Prvi proračun države je bil sestavljen za poiuletje 1815. ter je iznašal 675.963 grešev. Proračun je naraščal vsako leto, a vsako leto je v blagajni Miloša Obrenoviča ostal prebitek. Tako je 1. 1842 znašal ta letni prtbitek 199.486 grošev. Po 40 letih, torej leta 1874. je iznašal pribodek 14 in pol milijona d narjev (dinar == 96 st^-tink), stroški so bili nekoliko minji, tako, da je bilo prt bitka pol milijona dinarjev. Deset let potem (od 1874—1884) je b:l proračun za 2 in pol milijona veči, in dočim se je 1. 1874 zaključ.l s prebitkom, je bilo leta 1884. primanjkljaja 4 in pol niijona dinarjev. Po daljnih desetih letih ee je proračun podvojil, ker bo stroški znašali nad 62 milijonov, a leta 1904 so iznašili stroški 89 milijonov di-
druge poboljšane izdoje sedanjega vladnega kabineta. Poližaj je na vsaki način zelo napet«. Gospod, mrači se ! Tako bi z apostoli mcgal vziihniti tudi dr. Korber. Dediči se oglašajo eden za drugim, in svet že kaže b prstom nanje. To je sumljivo. Zdi se, da slutijo, da bo skoro — smrt v hiši.
Izvolitev zagrebškega župana.
V torek se je vršila volitev zagrebškega župana. Izvoljen je bil županom dr. Milan A m r u š s 30 glasovi preti 15, ki jih je dobil kandidat »čiste« stranke prava. Dr. Amruš je izvolitev vsprejel ter je v svojem zahvalnem govora apeliral na podporo in zaupanje bana. Kakcr naloge, ki so mu pred očmi, je označil napravo električne centrale, zgradbo tržnih lop, urejenje Save za plovite v do Zagreba, zgradbo velike bolnišnice na deželne in občinske stroške, ustanovitev zavod* za tuberkolozne, kopališča, delavskih hiš in ljudskih knjižnic. KoneČno je obljubil podporo domače umetnosti na gradjenju nove cerkve sv. Blaža.
Pripominjamo, da je bil dr. AmiuŠ že enkrat župan. To je bilo ob času velike razstave v Zagrebu, zbog čeaar je gospod župan tudi osebno znan mnogim Slovencem.
leta 1884. je državni dolg iznašal 200 milijonov dinarjev, leta 1894 ža 360 miiijonov, a 1. januvarja 1905 bo znašal skupni kon-solidirfni dolg kraljevine Si b je 465 milijonov dinarje -. Z* 20 let ee je torej državni dolg povečal za 265 milijonov. — Zgodilo se je to za vladanja zadnjih dveh Oorenovcjv!
Domače vesti.
Imenovanje v finančni stroki. Finančni viši komisar E ivard Sjligoj ie imenovan finančnim tajnikom, finančni konriear dr. E <gen Scabar pa v šim finančnim komisarjem za območje finančnega ravnateljstva v Trstu.
Odlikovanje. Ministerski podtajnik dr. Ivan Ž o 1 g a r je bil odlikovan vitežkim križam Fran Jos povega reda.
O važnosti tržaškega pristanišča je predaval v društvu arhitektov in inženirjev ca kraljestvo Oeško v Pragi gjspod stavbeni svetnik Jaa & y b i. r, oče našega dra. Otokarja Ryr drj. Predavanje je trnjalo eno uro in pol in je bilo tako ranimivo, da so predavatelju elusatalji prirejali burne in dolgotrajne ovacije.
Predavanje gospoda Jana Ryb£ra, ki je obsegalo tudi zanimivih podatkov zgodovine
tržaškega pristanišč?, prinesemo tudi mi v prevodu.
Mestni zastop v Pali razpuščen ! — Kakor znano našim čitateljem je mnogoletni župan puljski in sedanji deželni glavar istrski, dr. Ludovik Rizzi, odložil ča3t župana. Kolikoi se ve, bo bile temu koraku v poved diference, nastavše med županom in večino mestnega zastopa radi občinske uprave, vsled česar menda niso megli sestaviti pro računa. To krizo je vlada začasno rešila 8 tem, da je razpustila občinski zastop ter imenovala upravni odbor sedmih členov z dr. Stanichem na čelu, ki ima izvesti nove volitve. Ccsus utegne postat' jako zanimiv tudi za nas. Poznavatelji puljskih razmer vedo, kolik upliv ima vojna mornarica na Bestavo občinskega zastopa. Do sedaj bo mornar ski krogi uporabljali ta bvoj ujliv v tem zmislu, da so sklepali kompromise z italijansko radikalno i tranko. Nedavno temu pa se je zgodilo — kar je tudi znano naš m č tateljem —, da so pristaši iste italijanske radikalne stranke vpiizorili v gledališču grdo demon stracijo proti isti vojni mornaric". »Sablje ven !< so kričali, in častniki bo res ostavili gledališče. Ali ci potemtakem res interesantno vprašanje, da-li bodo »sablje« zopet sklepale kompromis ter sade le skupno v nc-vem občinskem zaatopu žojimi, ki so jih v gledališču insultirali ?! Ta eventualnost je tako gorostasna, da bi morali že samo mieel nanjo a limine odbijati. Mi pa, ne le da ne odbijamo te misli, ampak ne izključujemo niti možnosti novega kompromisa. Smo pač v AvBtriji in tu je, kakor znano, često naj-možoeje to, kar je najbolj neverjetno in najbolj nenaravno!
Slovenski in hrvatski pisarniški uradniki. (Zvršetek). To mora postati — mora, pravimo, ker tako zahteva zakon, ki je menda veljaven tudi za n»še Primorje — v pravilo in ravnilo : kakor hitro je uloga slo venska ali hrvatska, morajo biti vsi nadaljnji spisi slovenski, oziroma hrvatski ! ! Vsaka druga uredba ne odgovarja ne zakonu, ne ustavnim določilom, ne svrhi primerne javne uprave in po takem tudi ne potrebam pie bivalstva. In na vse zadnje je vendar le tako — da se tudi jaz poslužim tistega sta-reg8, mnogo rabljenega sicer, ali večno resničnega reka —, da so javni uradi tu, da služijo potrebam prebivalstva, ce pa narobe : da bi ljudstvo moralo hod.ti na javno oblast le radi tega, da — ima gotovo število ljudij svojo službico ! In re3 Be zd', da ima marsikateri naš h italijanskih tovarišev take čudne nazoie o namenu in nalogi javnih oblastnij. Kakovo je poslovanje, odgovarja-li isto potrebam ljudstva, to jim ne jemlje spanja, ker glavno je, da imajo oni Bvojo službo ! !
Klepečejo tudi o slugih, nastavljenih na naših eoinijah. Tudi s'.užbe te kategorije oaj bi bile domena, monopol — italijanskih kom-petentov. Odgovor so že dob li poprej, ker to, kar smo rekli o potrebni kvalifikaciji uradnikov v jezikovnem pogledu velja tudi za sluge. Tudi ti poslednji s^ členi javne uprave, ki naj služi potrebam prebivalstva ; z&to morajo tudi znati jezik prebivalstva iu
—	spoštovati njega pravice !
Naj rečemo še eno. Ob imenovanju na mesta kancelistov so se doslej le Slovencem godile krivice, nikdar pa ne Italijanom. Ob vsaki priliki smo mogli konstatovati to. Za:o smo se tudi ganili, zato je prišla interpelacija na Dunaju od naše Btr^ni. Da-li bo odslej kaj boljše, to nj*m pokaže prihodnost. Ali tu bjdi povedano na ves glas: še smo tu in še bomo govorili ! Favoriziranje uradnikov ene narodnosti na škodo onih druga narodnosti mora nehati ! Jednaka pravica naj zavlada. To ni mnogo, kar zahtevamo. Ce se pa zdi Italijanom, da je ta naša zahteva pretirana, potem je to le znak, da ne umejo duha časa in da se slabo pripravljajo za bodočnost, ki pride — tudi proti njihovi volji in val.c veem njihovim interpelacijam in protestom.
Bjlje in zaoje veliko koristneje bi bilo, ako bi — meBto da kujejo proteste in znašajo gradivo ta razne krivične interpelacije
—	jemali slovnico v roke in se učili jezika, ki ga morajo znati, ako hočejo zadoščati dolžacBtim svojega poklica, ako hočejo biti ljudje na svojem mestu ! Vse Primorje mora dobiti uradnike, ki bodo popolnoma sposobni za vršenje svoje sležbe. N.kdo ne zahteva, da se italijanskim uradnikom g)di krivica, ampak zahteva Be le jednaka pravica za vseh. A ti jednaka pravci govori: kakor se mora slovenec, ako hoča postati državni uradnik v naših krajih, priučiti dežslnemu
eziku, lako naj \el,a tudi za italijanske! Pomesti trela, pa bo čisto — za vseh !
Il >Slavjanske Čitalnice«. Po inicija« tivi trž£Šk:h č<ssih bratov in zaslužnem delovanju odbora »Slavjanske Čitalnice«, je te dni pristopilo že ."»0 Cehov v »Slavjansko (l talnico« kakor rednih členov. To je treba smatrati kakor posledico dogovarjanj, ki so s* vodila v zadnji čaa med češko kolonijo in odborem naše Čitalnice in ki so na sestanku, ki se je vršil minole nedelje v prostorih »Sav;anske Čitalnic;«, dospela do takega veselega rezultata.
Mi iz srca čestitamo na tem vepehu, tiliko bratom Čehom, ki najdejo v členih Čitalnice prave brate in prijatelje v vsakem obz m, kolikor odboru »81avjanske Čitalnice«, ki je, razumevši važnost položaja, znal pri-d jbiti Čdhe.
In tako ee, na radost veeh, širi Čital-n ca < d dne d j dne in doživela bo še lepše dni. Še malo in Čitalnica postane središče v.-eh Sbvanov, sred s$e slovanskega društvenega ž vljenja. Da pride do tsga, to nam jamči resno delovanje čitalničnega odbora od ene, in domoljubje ter lastna korist tržaških Slovanov od druge strani.
Zasebni otroški vrtec v Skednja priredi v nedeljo dne 25. decembra t. 1. svojo božičnico v dvorani gosp. Sancin-Oemota v Skednju s sledečim vsporedom:
1. Pozdrav. 2. Molitev. 3. Petje. 4. Jo-žek in Ančka. 5. Jo poznata? 6. Petje. 7. Po z mi v šolo. 8. Vesela pevka. 9. V Ljubljano. 10. Vesel božični večer, igra. 11. Svetinja. 12. Kovač. 13. Trojna pot življenja. 14., IT), in 16. Ž ve slike. — Začetak ob 4. uii popol. Uitopnina 20 nvč. — Na obilno udeležbo uljudno vabi	Vodstvo.
»Trgovsko izobraževalno drnštvo« priredi dne 26. t. m., to je na dan sv. Štefana »Božićnico« (božično drevo) s sledečim vsporedom: 1) nagovor predsednika; 2) pftje {poje društvo »Kolo«); 3) razdelitev daril; 1) tombola : 5) evobodna zabava. Vstopnina je določena za čleue 60 stot., za nečlene 1 K, za dame 60 stot. ; otroci v spremstvu stsri-šsv so vstopnine presti. Začetek ob 5. in pol uri po pol u dne.
Gojenci, ki zahajajo v šolo t.rgovsko-izobraževalnega društva, dobe posebne vstop niče :n se smejo vdeležiti veselice do svobodne zabave: oni, ki redno zahajpjo v šolo, dobe tudi darila.
Kdor hoče komu kaj dt>rovat:, naj po šije dotični dar, zavit in z natančnim naslo-vota, čuvaju v društvene prostore, ulica S. Kraneesoo št. 2, I. Istotam se tudi vspisje-majo darovi za trgovske gojence, ako jim h če kdo kaj nakloniti, česar bi b lo Se želeti, da se naša mladina malo obdaruje in razvedri.
Ker je to prva veča zabava, ki jo dru štvo priredi v novih prostorih, ki se je emejc vde ežiti tudi gojenci, je opravičena ne da, da se je vdeleže tudi naši členi polno š evilno; islotako so nam goBtje dobrodošli jn jih s tem izrecno vabimo, ker posamičnih vabil ne homo pošiljali. Členi naj pridejo z društvenimi znaki.
Odbor.
Tisoče kron podarite brez — troška
naši siroti miljenki šolski družbi sv. C.rila in Metodija, ako vsi prilepite na vsako p« š ljatev, pismo, dopisnico, razgleda co, kar jih odpošijete sedaj prgolom b. žičnih praznikov in novega leta, 1, 2, 3, 5. 7, 1«) in več narodnih kolekov. Tako casvetuje vrla reška Hrvat c i za svoje istrske brate! Kai nas ovira, d* ne bi tudi mi vsprejtli nje nasveta?! Naši slovenski šJ»ki družbi bi mnrgo pomogli. Naredni kolek, kemad po 2 strt., je vdobiti pri g. Maši Grem, upravi »KJinosti« ter v kavarni »Balkan«.
Pevsko društvo »Zvonimir v Ro cola bo imelo dne 1. januvarja 190"). ob 4 in pol uri popoludne v prostorih g. Prašslj svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1) negovor predsednika; 2) poroSilo tajnika; 3» poreč.lo blagajnika ; 4) volitev odbora ; 5) ratni predlogi.
Gg. udje se vabijo, da se v polnem številu udeltže tega občnega zbora.
Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti priredi, kakor je bilo ž i javljenu, »BužiSnic.« v otroškem vrtcu v Ko^tnu in s cer danes dne 22. t. m. Za
četek tjčno ob 5. uri popoludne s sledečim vsporedom :
1. »Zlati gradovi«, dvogovor. 2. »LanČica«, deklama«* a. 3 »Konjič«, deklamacija. 4. Pesem. 5. »Večna noč«, prizor. 6. »Slavček«, deklamacija. 7. »Pekovska vajenca«, dvogo-
vor. 8. »Miklavž«, deklamacija. 9. Pesem-10. »Sveta noč«, deklamacija. 11. »Jaslice«, prizor.
Med posameznimi točkami bo sviral na glasovir gosp. Ant. G r b e c.
Običajno se je ta otroška veselica vršila v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu j letos bo pa v otroškem vrtcu samem, in to ; iz vzroka, ker v »Konsumnem društvu« po pravljajo prostore.
Za »Božičnico« so nadalje darovali sledeči ge. :
Premilostljivi škof dr. Nagel, mocs Flego, mor s. Fabris, Milka Eduait Horak po 20 kron ; Tončka dr. Lapajnetova, Frane Abram, Anton Kalister, Anton Klodič pl. Sabla-doskv c. kr. dvorni svetnik v pokoju po 10 kron; g. kaplan Guštin in Amalija Krže po 6 kron; g. župn.k Pederzolli, Uiban Lonček, Dragotin Vekjet, Vekoslava Dollenz, Marija dr. Pretnerjeva, Virg tija Furlan po 5 kron ; Norberta Ružička, Fedor Vicgur, P. Loka, Gabrijela Delak iz Štorij po 4 krone; N. Škof kaplan, Marija in Fran Mestnik (ker Bta postala Tržačana), Jelisava Gulič, Matej Markič na G-Igu, Alojz Peterlin kapelan v Tomaju po 3 krone; Josip Uibančič iz Bače, Anten Lonček, Ana Pertot, Lab, roioljubka z Grete, J. Jelenik, Anton Lsban nadučitelj v Komnu, Karol Bunc c. kr. sod. olicijal v Komnu, Hinko Stibiel v Vrtovini, Fr. Kranjec župnik v Šmarjeh pri Ajdovš5'ni po 2 kroni ; Fany Šebenik, Fran Kučinić, Babuč Al. Bovec, Jorip Kavs Ajdovščina po 1 krono; Bajt Lucija in Mahnič po 60 stot. ; Novak Marija, Katern 40 st. in rodoljubka najdenih 40 etot.; ga. Josipina Tolazzi iz Logatca 6 kron.
Gosp. Kukanja in Tvrichter 50 metrov raznega blaga; gosp. Anton Srebotnjak iz Podjame 4 božična drevesca za otroške vrtce ; ga. Roža dr. Greg jrinova 1 zaboj češpelj, 15 vencev fig, 1 vrečo rožičev, 1 vrečo crehov, 2 zavoja biškotov ; ugledna tvrdka Truden 2 zaboja pomaranč, 1 zaboj dat sijev in vrečico fig; gosp. Sirk Josip 1 zaboj pomaranč, 2 za Inja mandarinov.
Aptlujemo še na n&ša trgove, naj se spommjc na »Božičnico« t ar ee t iko pleme nitim činom odkupijo cd novoletnih daril.
Ljubi Bog povrni vsem blagim daroval* cem !	Blagajništvo.
Svetovna panorama v ul ci Torrente šf. 11. — troogelna nova palača —. Zadnji trje dnevi veleint9resantnih japonskih prizorov. Vstopnina 30 stot. Oiroci in vojaki 20 stot. 10 vstopnic 2 K.
V svobodnej Inki so bili včeraj are-tovani : 43 letni težak Alojzij Č. stanujoči v ulici del B schefco, ker je t i i ukradel 5 kg kave.
— 43 letni težak V ktor Zuanelli, domi iz Benetek, ker j«* bil ukradel 4 kg sladkorja.
40 letna Ana M ekuš, stanujoča na Vr-deli, Ker je bila ukradla 21/« kg cimeta.
Policijski oficijal Scbab! je vzel vse tri na zapisnik ter jih petem dal odvesti pod ključ v ulico Tigor.
Zasačen žepni tat. Herman Pollaco se je nahajal sinoči obolu 9. ure v neki krčmi v ulici delle Beccherie št. 4. Pri istej mizi kakor on je pa sedel še neki drugi človek. H^ratu je Pollaco začu Lil, da mu scced brska po žepu. Pustil ga je, naj izvrši s?Oje delo. Ko je pa Čutil, da je oni zagrabil za denarnico in j> hotel potegniti iz njegovega žepa, je vstal ter ga vdar 1 s pestjo po glavi, da se je kar o j »otekel. Na to je pa dal po zv8ti redare ter istim izročil žepnega tatu. Na policiji je pa tat povedal, da je 27 letni Viktor Calligaris. Seveda so ga dji li pod ključ.
Kuga v japonskem šotorišču ?
PETROGRAD 21. »Rusu« so brzoja-vili iz Mukdena, da japonski begunci pripovedujejo, da razsaja v japonski armadi nova bolezen, katero smatrajo po opisovanju ruski zdravniki za kugo. - »Biršav. Vedomosti« poročajo, da je ruska armada sadaj dobro preskrbljena s kurivom. Cene so padle za 25 odstotkov.
Italijansko švicarska trgovinska pogodba.
BERX 21. Narodni svet je italijansko-švicariko pogodbo odobril s 127 proti 9 glasovom.
Preklicana vest.
HAMBURG 21. Kakor j) zvedela »Neue Hamburger Boreenhalle« bo govorice, ki so bile razširjene na tukajšnji borzi ter so dale povod, da je kuri močno poskočil da bo Hamburžko ameriška črta ša nadalje prodajala svoje ladije, popolnoma neosnovane. Nižeavstrijski deželni zbor.
DUNAJ 21. Nižeavstrijsfei deželni zbor se je danas sešel v kratko naknadno zasedanje, da spremeni, z ozirem na vladne pomisleke, šolske zakone, ki jih je bil v jesenskem zasedanju sklenil. Takoj po prečitanju došli h ulog je pričelo posvetovanje glede spremenjenih predlog s kratkim poročilom de želnega oibjrnika dr j. Ga^smans.
Vihar na portugalski obali.
LIZBONA 21. (Reuterjev biro) Vsled silnega viharja, ki je razsajal ob portugalski obali, je 18 mornarjev iz Tigueira-Faz zgubilo življenje; 600 se jih nahaja v nevarnosti. Na ustju Mondega se je prevrgla neka ladija; 14 oseb je otonulo. Blizo Oporta se je po-greznilo 5 čolnov, pri čemer se je potopilo pst ljudi.
Bolgarija in Srbija.
BELIGRAD 21. Polkovnik Hesapčev, ki je bil nedavno imenovan diplomatskim agentom v Belemgradu, je včeraj predpo-ludne v svečani avdjen«i izročil kralju svoje pover.lno pismo ter je o tem rekel, da je on kakor tudi knez prepričan o potrebi odkritega zbližanja, ki je u'emeljeno po skupnih življenskih interesih obth bratskih narodov ter da bo v tej smeri razvijal svojo delavnost. Kralj je odvrnil, da je z bolgarskim vladarjem glede pr trebe o zbližanju istega mnenja ter da bo storil vte možno, da postane prijateljstvo, ki na srečo že veže oba naroda, ša presrčneje.
Fari z. (Sk'ep.) Avstrijske dr£a?no žeiezr =» —.— Lombardi 91— unificiram« tu.sca renta 8?.04 tneniica na London 251.^0 avstrijska zlata rer. . 101.45 ogrska 4% zlata renta 102.— LSndeib* -—turške srečke 126.75 psiižka banka 12.60, italijanske meridijonaine akcije —.— akcije Tinto 15.27. Mlačna.
L o n a o n. (8klen) Konsolidliac doto 833 „. Lombardi 3'/» srebro 281/9, Spauaka renta 893/t iw. lijanska renta 104'/j, tržni diskont, 27/, menjice ni
Dunaju —.— dohodki banke--izplačila baao
—.— Ti dna.
Tržna poročila 2i. decembra.
BadimpeSta Plenica za april 10.17 do 10 18; rž za april 7.94 do 7.95; oven za npril 7 J i do 7.23; koruza za maj 7.01 do 7.o2.
Pšenica : ponudbe srednje ; povpraševat ^ slabotno, neživo. — Prodaja 12.0C0 met. st., vzdržano. Druga žita nespremenjeno. — Vram- : veter.
Ha vre. (Sklep.) Kav« Santoa goi^ a-• rage sa tek. mesec po 50 kg 49 2b frk, za mar. c 49.75.
Hamburg. (Sklep pop.) ^'ava Santos go '' average za dec. 32VS za marec 401/*, za maj 41 — za Beptember 42 — , v:držano. Kav« Rio mvadaa loco i*4.— 41, cavadna reelna 42 —44 navadua doo' . 44—46
H a m b u r g. (Sklep.) Sladkor za dec 2H3J z8 jan. 2P.50, za febr. 28.80. za marec. 2S-90 apiil 29.— , za maj 29 05. — Mirno. — Vreme: lepo.
London. Sladkor iz repe surov l-A1/* Sh. Java 15 6 Mirno.
Sladkor cuzemski Oentrifugalpile, promptn. K 66.50 do 68.00, za september K —do — marec-a7g. 66.50 do 66.— OonuaHđ^ ln Meltap 1 i promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d . —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
New-Yorfc. lUtvorjenje,; Kava Rio za bodoča dobave, vzdržano, nespreuie ljeno.
Pariz- Rz	LdKuCi «ness<; 16.65, r£ ih
ianuvar 16.65, za jaauvar april 17.—, za m rec-junij 17.25 (mirno.) — Pšenica za tekoči m sec 23.70 za januvar 24.—, za ianuvar-april 24.50 za marec-junij ^95 (staloo). — MoKa za tekoči mesec 31.z0 za jan. 31.50, za januvar-april 31.90, za marec-junij 32.55 (ataln)). — Repično olje za tekoči mea^c 43 50, za januvar 45 73, za ianuvar" apiil 46.— za maj - avgust 45 75, (mlačno 1 Šoirit za tekoči mesec 50.50, za jan o0.— z« januvar-april 49 25 za maj-avgust 46 7o (trdno\ Sladkor surov 88° uao nov 27 %-AVU itrdno) bel za tekoči mesec 41 V, za jan 4l3/B za jan -april 4l3/4 za marec-junij 42\/4 ;mirno), rafiniran 73—73Va Vreme : mraz.
IMflmm% s pripoznano izbornimi izdelki, milil išče za ISTRO sposobnega pri trgovcih in pekih dobro vpeljanega agenta.
Ponudbe pod »I. A.< na upravnišfcvo listi.
I
t «
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin
Biliškov & Arambašin.
j TRSTU, ulica Sanila 22.
m- TRANSITNA ZALOGA v
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Položaj japonske armade težaven
PETROGRAD 21. Dopisnik »Birše/. j VjedaaioBt:« je brzojavil dne 20. t. m. iz J Mukdena, da je položaj japonske armada vsak dao težavoeji. dcč.m rastejo trajno nade ruske armade. Nihče ne misli na umikanje.
Ruske mobilizacije.
PETROGRAD 21. Carski ukaz odre djuja, da se irnnjo mobilizirati nekateri od-dtlki čei v vojaških ekrajih : Varšava, Vilna, Kiev, Kaian, Petrograd. Moskva in Odesa, v svrao, da se spopolmjo vojoe čete v Mandžuriji.
Borzna poročila dne 21. decembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.05— 19.07—, angleške lire K — do —.—, London kratek termin K 239.40—239.75 Francija K 95.10—95.35, Italija K 95 10—95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija B
I17.£0— 117.r:0, DemŠki bankovci K--—
avstrijska ednotna renut K 99.f0 - 100.15, ogrek. kronska renta K 98.— V8.30. italijanska rent'
102.'/4 203.'/« kreditne ikcije K 67i--676 —
državne Železnice H — — 650 — uombard' t 87.— 89.—, Lloydov rnccije t 720,— —7*5 —
Srečke: Tisa K 3S»i-331 redit K 479 -
do 489. -, Bodenkredh «880 n. 3U5. - 315.—. So denkredit 1889 K 298.— 30c —. furške K 131 — do 132 — Brhulre —— ir _ -
Dunajska borza ob 2. uri pcp.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.30 J00.B5
„ n srebru	100.30 100.35
Avstrijska renta v zlatu	119.55 119.55
„ „ kronah 4°/0 100.35 U 0.^5 Avst. investicijska renta 3V,0/0 91/25 91.25 Ogrska renta v zlatu 4°/0	118.55 «
„ „ kronah 4•/•	98.^-5 9«—
„ 3 V5	SS^11 8s.t0
Akcije nacijonalne banke	tti-J?.— 1632.—
Kreditne akcije	673.% 674.2->
London, 10 Lstr.	2 9.4 » 239.45
100 državnih mark	117.57«', 117.0"%
20 mark	23.Ml 23.50
20 frankov	19.0S 19.06
10 i tal. lir	95.2«» »5.20
Cesarski cekini	11.32 11 32
Parlžka In londo^kf Pariz. (Sklep.) — francoska untz 98 47 °/0 italijanska rentu 105.10, Španski exter*u> 90.07,
akciie 'itornanpke ban^f SM.—
J Lastni vinogradi in nasadi oljk v 2	Kaštelu v Dalmaciji.
Na zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali sod(ekih.
i

Sprejemajo se vsakovrstna dela ] in po == posebnih načrtih. =====
tm- Jlustrovan cenit brezpl^io in franto.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
; pohištva in tapetarij ■ ----
i
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
m
8 ■
i
«
8
UMU • llltlllfil
Tovar c & ptmatVA
Aleksander Levi Wmz\
= ulica Tesa ^t. 52. A
(v lastni hiSl.)
ZALOGA: Piazza Rcsano (šolsko poslopje).
Umi«, da sa al Dika tr	m "»
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi »o posebnih načrtih,
^ >■>	oanlb br«spls&io la fraafee
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnlm obratom
priporoča Blavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOi
▼la Rettori šter. 1 (Rosario) - v Trstu - tit cerlcve st. Petra t liši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkur nca je izključena. "VV Hlbum pohištva pošlj s 1 bra^plaifna.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠFUITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
OGLAS
I'dano podpisani si častim javljati cenjenemu občinstvu, da sem
W MALA
ustanovil
1. novembrom t. 1.
novo tržaško pogrebno podjetje „pietas"
V ulici Vincenzo Bellini Št. 13 (zraven cerkve sv. Antona novega).
To moje podjetje je bogato preskrbljeno z vozovi, tako da zamorem zadostiti vsem zahtevam. Ob jedoem naznanjam, da sem nastavil kakor voditelja g. Alojzija Montanelli, ki je dobro znan v celem mestu, ktr je že služil nad 30 let pri vseli drugih podjetjih ter se odlikoval z zvestim službovanjem 111 točnostjo v svojem poklicu.
Za udobnost cenj. občinstva se nahaja sprejemanje naročb tudi v uiici Torrente 30 (Ponte della Fabbra) v prodajalnici z mrtvaškimi predmeti „Concordia".
Nadejaje se podpore cenjenega občinstva beležim
3vait Caurencich.
Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!!

ČOKOLADE
ĆAJN0 PECIVO
B0NB0MI
DESERTE
KAKAO
KEKS
KAVINE PRIMESI
„CHOCOLHT L0B0SITZ"
armca
Iv. Iiekan
TRST ul. Sinila 7 (p.Ijnd. vrtu)
izvršuje točno in elegan. vsako vrstna obuvala za eospe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za
defektne noge; obuvalo po ko pitah zad. modela.
V novi prodajalnici jestvin
in koiomjai Petra Feternelj
v ulici Gulia št. 76
je vdobiti vsakovrstne jestvine i kakor: kavo, rižt testenine (napeljskel, sl:ulkor, turSčno i in belo moko, naravno inaslo, ■ sveče, milo, jedilno olje prve j
vrste po 36 novč. — Blag-o vedno sveže.—
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26
Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravila ure na jamstvo.
Prodajalnica jcfvia in JtoloBijai
napoljskih in tuzemskihsa = testenin, oija, kisa, mila
Ivan Počka.
TRST ul. Pet ioni o 2
vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žit,:, otrobov na izuer
Vodno sv-še blago
PoSiljanje ua doin in oti!* klg. na deželo.
OOOOOOOOOOOOOOO Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svrjo zalogo oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
OOOOOOOOOOOOOOO
Iv. Kopač Josip Talamini
svečar v Gorici ITBST ~ td-Mia Pieta 13 (dvorišče)
priporoča priznano naj- i Zalosra istr-kesa in dal-boljše in najcenejše : matinskega vina, mar-
♦	voščene sveče ^ ! sale'Termuta in 1,aj{in-
♦	voščene svece • refoška v botiljkah.
M brezplačno m franko, j Dostavljanje
na dom
311U OD I L>T I C> Henrik BonetU
ul. Carradori 18 (vogal Geppa)
Specijaliteta navadnih in me-dicinalnih drog, harv, pokosU, lakov, Seetk, čopičev, navadnega in parfum nega mila, petroleja, špirita (žeste) za goreti. — ISarvilo za čiščenje — — vina. ■ --Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Podpisani priporoča svojo
v NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO
pri Sv. Jakobu
istrska ulica 12 (zraven si. šole).
Vedno Bvež krub. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači krub v pecivo. Postrežba točna.
Benedikt Subaa
Tomasoni Oiisse!
Trst slikar-dekorater.!
Sprejema delo na deželi. De- i koraci je sob s papirjem. Sli- j kanje sol> in napisov v vseh ! slogib in na vse načine. Po- i narejen les iu marmor, liar- ! vanje pohištva, podov itd. Vse I po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo ; Foscolo štev. 19.
Guerino jtfarcon
ulica Tivarnella 5tv. 3 ____
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.
= Telefon štev. 1664. —
Ticijan Saivatore
ornam. kamnoseški mojster
DELAVNICA
spominskih kamnov — __ marmor za pohištvo Tr»t ul. Farneto 37
jlaro8ni kolek je vdobitl pri upravi
„Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
i *
KATALOGI BREZPLAČNO.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškofov
Vinko Škerfc
TRST	ulioa Acquedotto št, 15	TRST
•■F" F ili jal ka v ulici Miramare št. 15
Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najlinej^e pecivo ter dostavlja kruh na dom. /a obilen nbiak »e toplo priporoča cenj. občinstvu.
Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
prodajalnico j
[zgotovljenih oblek 1
Barriera vecchia 5
m
RS T
*! Banq ue Hypothecaire et de TVets
Hom	J-	«/ X
Franco-Anglaise
PARIŠ - 20-22, RUE RICHER - PARIŠ
kjer se vsaki dan izdeluje obleka -—, v lastni krojačnici.
^nten Žerjal
1E.ET — ulica Belvedere štev. 3 — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom r mestu. okolici
m na dci.eli vedno sveže jedilno 111 kolonijalno 1 Ini^o. tu I11 inozemskih testenin, raznovrstnega, ol ja. Pošilja na deželo na debelo in drobno.
-----Cene zmerne.
Gostilna T. HAJCSN
til. Nicolo Macchiavclli j 4 (ex F orni).
Toči istrska in dalmatinska vina, beli opalo, poselila
tralsto Vili- j«r Prve vrste pivo. -»h
Gorke in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
Nl». Za družino istrsko vino po3<iod5 litrov naprej po 34-
~Kd.o želi dati?
za oožične praznike ali novo -eto kak lep Dar?
I-»U u a i v -l "r<> :'iiann prodajalnioo zlat nine
Br.rriera Injznh Ppoooj Barriera vecchia 21 JuMJU U 1 U U Ul vecchia 21
Sprejema vsakoje poprave brez konkurence.
dovoljuje hitro in kulantno:
AMORTIZACIJSKA POSOJILA
po 3 V j, in 4% na prve in druge stavke do % dela cenilne vrednosti za dobo od 15 do 7 5 let.
OSEBNA POSOJILA
K K K K
X H K
K X X
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in latoMes „Pncr
SW Napel java in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica /a popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah.
TELEFON štev. 1734.
#4
K
X
w
po 4 V? in 5% duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom, trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let.
Konverzija bančnih dolgov financiranje in sprernenjava
podjetij v delniške družbe.
Dopisuje: francosko, angleško, nemško, italijansko,
rusko in špansko.
"*—" Pojasnila brezplačna ! --------_ ---------
Za Božič in novo leto
X
n
x
X
«
X X X
IX
K
X
X
Via de i FSacelii J. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. ■ Prodaja na iebslo in drobno. Dostavljen]c na dom.
vdobi v [K-kami in slad« , ter lastni tovarni biškot^v
ALsOdZIJ DUGULtlH
»IRgT — nI ca Barriera vecchia 25 TRST
Tiiandolat. raznovrstne sladčice. milanski lK>inboni.
17 i
4!
€ <
I 4
«!
€
«
6 k
Sprejema naročbe na sladeice, torte itd.
■a jitanujaktuma trgovina « ^tmbrosich & JWodncky
TRST - ul. Belvedere 32 - T^ST
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fušianj veleur od 27 novč. dslje, bal. siv in piquet fjštanj. Koten na bela in siva. Maje. š'aji in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ir.ožke ~in ženske. Krila, nogavice, čipke in žamet, kakor tiHi raznovrstne drobnarije.
I I I
i »
i i
i »
i
jursT &TTLmmi£,K
Piazza Nuova št. i (ex GadolaJ *"-
Nova prodajalnica platnine in bombaževine j Fuštanj, novost, v najbogatejši izberi
Odeja imbotirana od goid. 3'— više; najfinejšega zatena od gold. 6 50.
Kos bele močne kotenine, dvojne širjave za 6 rjuh gold. 7a50.


n
£«sr ULICA CASERMA št. 6 -sssi
PRODAJALNICA manu/aktur
in Drobnarij, bombažsvine, fuštanja, izgotov-
ljenega parila, krp itD. itD. ----—"
= vse po najnižjih cenah.
Ivan Visintini.
zalogo istrskih in dalmat. vin
t- ulici Cccilia. x6 {vogal ul. Ruggero Man na)
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kleti j. Cene: istrsko po 64 st., belo briško po SO at., opolo iz Visa po 72 »t., v.se franko na dom. 7.0. obilne naročbe se priporoča
IVAN TONEL
| SI. U. Dr. Ant. Zahorsky |
<	--------- ulica Torre Bianca štev. 8 -—-■—-
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih V
^	in vseli ženskih boleznih.	>
<	>
<	Ordinuje od g-i i predp., 2-4 ure pop. £
<	Telefon štv. 1334.	v /Vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv^-v^
Javljam slavnemu občinstvu, da sem preselil svojo
mirodilnico na Opčinah
na štev. 209 (nasproti, kjer je hila ]>rej in zraven kavarne »A1T Eletrovia«). 1'ri tej priliki naznanjam, da imam v zalog vsakovrstne droge, petrolej itd-, ter v kratkem jo ziložim tudi so raznim železjem in šipami. Cene brez konkurence. Nadejaje se podpore slavnega občinstva, beležim udani
EMIL CUMAR,
Š UTIKIJANSKA KREDITNA BANKA44 v LJUBLJANI 1		
"--------- Podružnica v Oelovcu. 1 Kupuje in prodaja P va« rent, tsetavsib pisan-, p rij o rite t. fcomcaabiib I; ol&gftcij, trećk, dsisic, Tfclat. movoev U ćbv'*. | P opise ijictj* W tmIoidr iirebuijaJ	Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zarcez^A-^ra in eekoszi^tDjo Daj a predamo aa vrod. papirja. i»ireb»B8 Trodaost^e pavirje -rsovicj?sapa',3 Zavaruje srećko prot' kurzn' --taoGSLa- - - i	Podružnica v Sp]jetu | Denarne vloge vsprejema ' v tekočem r^čunn ali ca vložne knjižice proti ug jdnira ffi ofcrestiin Vložani denar obrentuje od dne vicjre d |
	ji	--1 dne vediga, ~ ^ iP?oai6£ a <5eki ia nakauuoami. j