NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednico NT Milena Brecko Poklič ŠT. 16 - LETO 54 - CELJE, 22. 4.1999 - CENA 280 SIT PODARIMO KNJIGO IN CVET (njigarna in antikvariat Antiica organizira v Celju od 19. do 23. aprila že etjič dneve knjige, Slovenija pa jih z različnimi akcijami in ugodnimi mudbami knjig praznuje četrtič, vsaka po svoje in na svoj način pa se levom knjige pridružujejo tudi druge založbe. Stran 8. voda, skupni sovražnik »vsake potrpežljivosti je enkrat konec.« pravijo krajani Medloga. Stran 11. Ovadili celjsicega dile^ii stranjo. ^ Prijeli Icriminalno združbo Osumljeni so oskrbovali slovenski kriminalni trg z orožjem in mamili. Stran 31. MALI BOTRI POD GORO OLJKO otroci Iz šmartna ob PakI skrbijo za šotanje zambijskega dečka. Stran 17. rojna ni poceni, se pa spiača Razmišljanje našega poročevalca ob obisku kriznega območja. Stran 5. SLOVENCE UČIJO JESTI iN PITI Slow food ali kolcanje po starih časih po ukazih Magdalene Bleiweiss. Kronika s Celjskega na strani 48. VIODRI TELEFON: POGLEJMO-POJEJMO Novi tednik vabi 24. aprila v Idrijo. Stran 15. 2 DOGODKI Poklon prazniku Ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, bo- do v mnogih krajih na Celj- skem pripravili številne proslave, s katerimi bodo počastili prazničen dan. Več proslav bo že jutri, v petek, vse pa se bodo pričele ob 18. uri. Proslava v Mestni občini Velenje bo ob resta- vraciji Jezero. Slavnostni go- vornik bo Bojan Kontič, po- slanec v državnem zboru in velenjski podžupan, na kon- certu pa bosta nastopila Pi- halni orkester Premogovnika Velenje in Moški pevski zbor Kajuh. Sledilo bo kresovanje ob jezeru. V občini Žalec bo osrednja prireditev v Dvora- ni II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik bo žu- pan Lojze Posedel, program, ki ga bo povezovala Jožica Ocvirk, pa bodo pripravili člani Savinjskega okteta pod vodstvom Milana Lesjaka in Godbe Liboje pod vodstvom Alberta Zaveršnika. V Vojni- ku bodo praznik počastili v dvorani kulturnega doma. V programu bodo sodelovali Moški pevski zbor Vojnik, zbrane bo pozdravil župan občine Beno Podergajs, slav- nostni govornik bo Ciril Zlo- bec, z literarnim prispevkom bodo nastopili učenci OŠ Vojnik, predstavili pa se bo- do tudi učenci glasbene šole Intermezzo. V Občini Štore pripravlja- jo osrednjo slovesnost ob dnevu upora v soboto ob 11. uri, pri Vrunčevem domu na Svetini. V kulturnem progra- mu bodo nastopili štorski os- novnošolci. Osrednja prireditev v zreš- ki občini bo tokrat na Sko- marju, in sicer v nedeljo, 25. aprila. V bogatem programu za vse generacije se bodo spomnili pohorskega igrca Jurija Vodovnika, katerega obletnica rojstva je 22. aprila (leta 1791) in počastiH držav- ni praznik. Od 9. do 16. ure bo dan odprtih vrat Skomar- ske hiše. Ob 10. uri bo lut- kovna igralnica za otroke od 2 do 6 let z naslovom Sloven- ske otroške prstne igre, uro kasneje pa lutkovna delavni- ca za otroke nad 6 do 11. Ob 13.30 bo prvo srečanje pesni- kov južnega Pohorja. Ob 15. uri bo maša v spomin Jurija Vodovnika v cerkvi Svetega Lambrehta. Ob 16. uri bo osrednja prireditev ob praz- niku in jubileju. Prireditve (razen maše) bodo v tabor- niškem domu (nekdanja os- novna šola) na Skomarju. Več prireditev se bo zvrsti- lo tudi na predvečer prazni- ka, v ponedeljek, 26. aprila. Celjski odbori Združenja ve- teranov vojne za Slovenijo, Veteranskega društva Sever in Združenja borcev in ude- ležencev NOB pripravljajo skupaj z Mestno občino Ce- lje osrednjo slovesnost v ve- liki dvorani Narodnega do- ma, in sicer ob 18. uri. Prire- ditev bo minila v znamenju koncerta Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom pod- polkovnika Franca Rizmala, slavnostni govornik pa bo brigadir Iztok Podbregar, načelnik Generalštaba Slo- venske vojske. V Laškem bo proslava ob 17. uri v kultur- nem domu. Slavnostni go- vornik bo župan Jože Rajh, v kulturnem programu pa bodo nastopili mladi plesal- ci iz folklornih skupin An- ton Tanc in Lipa, iz vrtcev Laško, Rimske TopUce in Se- draž ter iz osnovnih šol Re- čica in Jurklošter. V Šent- jurju se bodo dneva upora spomnili na območni jurjevi reviji odraslih pevskih zbo- rov in oktetov v kulturnem domu ob 19. uri. V občini Mozirje bodo proslavo pripravili v Kultur- nem domu Rečica ob Savinji, in sicer v torek, na praznični dan. Proslava, na kateri bodo sodelovali slavnostni govor- nik župan Jože Kramer, godbeniki na pihala, mešani pevski zbor in učenci osnov- ne šole, se bo pričela ob 19. uri. modri telefon Tudi o zbiralcih stariii novcev^ Modri telefon Novega ted- nika je živahno zvonil tudi v minulem tednu in tako naj bi bilo tudi v bodoče. Na mo- bitelu s številko 0609 620- 133 vam bo vsak dan med 10. in 17. uro na razpolago de- žurni novinar, ki si bo v be- ležnico zapisoval vse, kar že- lite izvedeti, kar vas tare, razveseljuje, jezi itd. V uredništvu se bomo potru- dili, da vam bomo na vprašanja, če bo le mogoče, sproti odgo- varjali, vprašanj in namigov z zahtevnejšo tematiko pa se bo- mo lotevali obširneje, za takšno obdelavo je potreben čas in več časopisnega prostora. Za lepši izgled mesta Bralec Jože Benčina iz Dramelj je upokojenec, kar štirideset let pa je kot celjski mestni vrtnar skrbel za cvetlične nasade, drevje, parke in ostale površine me- sta. Jože Benčina se tudi kot upokojenec živo zanima za le- potno urejen9st mesta, je pa nad nekaterimi tovrstnimi po- segi razočaran. Ker je temati- ka, o kateri je želel spregovori- ti, preveč obširna in komplek- sna, vsekakor pa zanimiva, smo ga povabili k intervjuju. ki ga bomo objavili v eni iz- med naslednjih številk Nove- ga tednika. O cenah za kabel TV Bralec Drago iz Celja pravi, da cenovne tarife za priključ- ke in vzdrževanje kabelskega TV omrežja v Celju niso ena- ke za vse občane, da torej eni plačajo več in drugi manj. Meni, da je tovrstnih neza- dovoljnežev veliko, zato si že- li, da se gospod Turnšek (Elektro Turnšek) pojavi v programu T V Celje in v živo odgovarja na vprašanja obča- nov. Ob njem naj bi bil tudi celjski mestni župan Bojan Šrot. Gospoda Turnška nismo mogli vprašati za mnenje, ker je na službenem potovanju, gospod župan pa takšnega po- vabila najbrž ne bi zavrnil. Najbrž bodo o namigu našega bralca razmislili tudi na TV Celje in se odločili o morebitni kontaktni oddaji na aktualno temo. Žalcani brez Gajbe Branko iz Žalca je ljubitelj dobrih filmov in teh je na TV Gajba veliko. Zdaj je razoča- ran, ker Gajbe Žalčahi že lep čas ne morejo gledati, zanima ga pa, zakaj ta programski oziroma frekvenčni izpad. V podjetju Kabel T V iz Pe- trovč so nam povedali, da je bil sprejem Gajbe v Žalcu mo- goč do dne, ko je frekvenco na Maliču dobilo podjetje Elektro Turnšek. Zdaj se za ponovni sprejem Gajbe na območju Žalca v omenjenem podjetju dogovarjajo z velenjsko kabel- sko TV in iščejo ustrezno teh- nično in sistemsko rešitev. Kje se shajajo laški numizmatiki? Bralec Martin iz Laškega je zbiralec starega denarja. Izvedel je, da se nekje v Laš- kem sestaja skupina teh zbi- ralcev, ki bi se ji rad pridru- žil. Vrteli smo telefonske števil- ke in spraševali o takšni ljubi- teljski skupini v Laškem, a zaman. Poklicali smo tudj vilke hotelov in gostišč, u se morda neformalno sm la takšna skupina, pa tu^ Zato zdaj pozivamo LaJ da nam posredujejo podja skupini numizmatikov, i^ji bi se shajala v Laškem, tak način bomo mi lah^g govorili našemu bralcu k nu. ^ V parkirni redl^ zapornice?' Bralec Stane iz Celja m, da bi novi parkirni red vi stu (ki je še v pripravi) m, zajemati tudi pravila p^ ranja in reda na parkirijj ki so ograjena z zaponj mi, torej na območju stj vanjskih hiš in poslom zgradb, kjer so se stanoii in drugi uporabniki dvq dogovorili za fizične in daljinske upravljavce] pornic. Ker vsakodinj opaža nered in nenehno] manjkanje parkirišč, raii na novi mestni »parkirnii kon«. Ali bo v novem parkiri redu tudi prostor za prai igre, ki naj veljajo na ogil nih parkiriščih, kjer so stanovalci odločili za na stitev zapornice, smo vpi li gospoda Iztoka Uranjd strokovnega svetovalca' promet v celjski občij upravi, ki je odgovoril, občina na funkcional zemljiščih ne bo predpisi la reda, torej tudi na ogn nih parkiriščih ne. To j pristojnosti upravljavcev (Atrija, Suprastana itd.), so (na predlog in s finani udeležbo stanovalcev) i postavili zapornice in raz lili »daljince« med uporai ke parkirišč. Kje je humanitar izkupiček? Bralka Irena iz Celja, zase pravi, da se rada ^ čuje v najrazličnejša dej dobrote, je razočarana rezultatom dobrodeli koncerta Klic dobrote, k je lani novembra organih la slovenska Karitas, izk ček pa je bil namenj« poplavi najbolj prizad« Celjanom in Laščanom- kaj tega denarja še dane od nikoder? Bralka Irena nam je po)^ la, da se je za tovrstne i! macije obrnila na Ij ubijaj Karitas, kjer so ji povedali so humanitarni izkupiČ^'' koncerta nakazali na Kan' Mariboru. Tam naj bi ji i" macije posredoval gospodi ček, a ga nikoli ne more na telefon, saj se vedno o? njegova tajnica, ki pa o tef more dajati informacij-^ naslov so se obrnili tudi n" gi poplavljenci, tako s pi^j^ prošnjami kot s telefon^^ klici, a odgovorov v ras^ ski Karitas niso dobili. Na isti naslov smo po ^^ nu poklicali tudi mi, a nilo v prazno. Zadevo p poskušali raziskati, zahteva svoj čas. O ugj.' tvah bomo poročali v naslednjih številk tednil^^^ Vsak dan med 10. in 17. uro bo do srede 28. aprila vaše telefonske klice na številko modrega telefona 0609 620- 133 sprejemala novinarka Ksenija Lekič. Omejitev za novince v šestih šolah V ponedeljek si je večina bodočih slovenskih srednje- šolcev močno oddahnila, saj je po prvih prijavah za vpis v 1. letnike kazalo, da bo treba vpis omejiti na več kot 50 slovenskih šolah, kot so na- zadnje odločili v ministrstvu za šolstvo in šport. Na Celjskem omejujejo vpis v šestih srednjih šolah v Celju, bodoči dijaki teh šol pa so tako kot vsi slovenski osnov- nošolci, ki bodo junija zaklju- čili s šolanjem, dobili natanč- na obvestila o merilih in po- stopkih za izbiro kandidatov v šolah z omejenim vpisom sku- paj z razpisom za vpis v L letnike srednješolskega izo- braževanja v šolskem letu 1999/2000. V Celju bo vpis novincev omejen v: Gimnaziji Celje- Center v programu predšol- ske vzgoje na 1 oddelek, v Šolskem centru Celje v Po- klicni in tehniški gradbeni šo- li v programu gradbeni tehnik na 2 oddelka in v Poklicni in tehniški elektro in kemijski šoli v programu elektrikar na 1 oddelek, v Srednji zdravs- tveni šoli Celje v programu tehnik zdravstvene nege na 5 oddelkov in v programu bol- ničar-negovalec na 1 oddelek, v I. Gimnaziji v Celju v gim- nazijskem programu športne- ga oddelka na 1 oddelek, v Srednji trgovski šoli Celje v program ekonomsko komer- cialni tehnik na 3 oddelke in v Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli Ce- lje v programu frizer na 2 oddelka. IS Kovača zamenjal Justin Po dolgotrajnih nesoglas- jih v šentjurskem občinskem odboru Socialdemokratske stranke, so med izredno vo- lilno konferenco izvolili no- vega predsednika. Mag. Franca Kovača, ki je odbor vodil tri leta, je zamenjal Zo- ran Justin. V šentjurski občini, kjer ima SDS trenutno približno sto članov, je prišlo do precejšnje- ga zmanjšanja članstva, saj so veliko tistih, ki članarine niso plačali, iz članstva črtali. To je med nekaterimi člani vzbudi- lo pomisleke, saj so med ne- plačniki tudi takšni, ki plače- vanja niso zmogli. Sicer pa je do razHčnih po- gledov in nesoglasij prišlo že med črno gradnjo asfaltne baze v Planinski vasi, v zad- njem času pa med drugim pri zanimanju za šentjursko po- džupansko funkcijo, kar je spet privedlo do različnih, nasprotujočih si mnenj. Do- sedanji predsednik Kovač namreč ni bil naklonjen tak- šnemu sodelovanju z vlada- jočimi krščanskimi demokra- ti, pri čemer bi bili socialde- mokrati po njegovem mne- nju zapostavljeni. Odmevne izredne volilne konference, ki je bila prejšnji teden v Šentjurju ter je trajala pozno v noč, so se med drugi- mi udeležili poslanca SDS Franc Jazbec in Rudi Petan, šentjurski župan in poslanec SKD Jurij Malovrh ter pred- stavnik občinskega odbora LDS. Po odstopu, ki ga je ponudil dosedanji predsednik občin- skega odbora mag. Franc Ko- vač, so uspeli novega predsed- nika izvoliti šele v drugem krogu. Med kandidati sta bila tudi občinska svetnika Branko Oset in Jože Korže. BJ Posojilo le za stanovanja Letošnji proračun Mestne občine Velenje, uravnotežen med načrtovanimi prihodki in odhodki, bo znašal 3,3 mili- jarde tolarjev, kar je za 97 milijonov tolarjev več, kot so sprva predvideli v osnutku. Edino posojilo, ki ga občina letos namerava najeti, bo name- njeno gradnji neprofitnih stanovanj in bo znašalo 65 milijonov tolarjev. Občina se lahko zadolži največ v obsegu, ki ne presega 10 odstotkov realiziranih prihodkov v letu 1998. Predlog prora- čuna je podprl tudi odbor za gospodarske javne službe, obenem pa so v odboru poudarili, da bi morala občina letos skušati poravnati dolgove iz prejšnjih let, ki znašajo 520 milijonov tolarjev. Nestrinjanje s predlogom proračuna so izrazili svetniki SLS, saj naj bi bilo področje kmetijstva znova deležno premalo denarja. Svetniška skupina LDS, ki je proračun podprla, je opozorila, da je treba izdelati program dolgoročnega razvoja občine, osnutek proračuna za prihodnje leto pa naj bi pripravili najkasneje do decembra letos. K.L. Slovenski izgnanci v Celju v veliki dvorani celjskega Narodnega doma bo danes, v četrtek, letna skupščina Društva izgnancev Slovenije v letih 1941 do 1945, ki se je bodo udeležili predstavniki 82 krajevnih organizacij društva. Po besedah predsednika društva Vlada Deržiča bodo ob rednih poročilih o opravljenem delu ter sprejemanju programa za delo v bodoče spregovorili o aktual- nih vprašanjih, ob koncu skupščine pa sprejeli izjavo za javnost. IS DOGODKI 3 jflili joni za l^ponijo na Ležnici ^ tremi leti so zaprli jjjjo na Ložnici pri Zal- poslej so za sanacijo od- jljj^i skupno porabili 52 milijonov tolarjev, jjjlicm oddelku za okolje, '^[or in komunalne zade- so pripravili še pro- nalog za letošnje leto. ^gjvidoma maja naj bi osnutek ureditve- I načrta, ki bo opredelil (ončno sanacijo in uredi- gbmočja. V skladu z ure- načrtom in spreje- I projektom sanacije so jjvidena tudi sredstva, ki jjodo potrebovali za sa- jjo deponije komunalnih ladkov na Ložnici. Tako [bi letos za sanacijo zago- 57,7 milijona tolarjev, iino tega denarja za konč- sanacijo in rekultivacijo. er so na ložniško depo- 1 odlagale odpadke vse danje žalske občine, je ^videna delitev stroškov anacijo glede na vključe- ;t v odvoz odpadkov ma- 996, ko so deponijo zapr- Po tem razdelilniku naj bi sbčini Žalec za sanacijo ^evali 27,4 milijona to- ev, v občinah Polzela in slovče po 7,9 milijona to- ev, v občini Prebold 6,3 jona tolarjev, v občini iisko 2,1 milijona tolar- in v občini Tabor nekaj kot milijon tolarjev. US Idej o pokrajinah ne manjka Vse je mogoče: razdelitev na najmanj 4 do največ 28 slovensl(ih pokrajin - Lokalni interesi ne dohajajo širših razvojnih vizij Koliko pokrajin bo imela Slovenija in po katerem mo- delu naj bi jih oblikovali, ta hip ni mogoče napovedati. Kljub temu bi morali na ob- močjih, ki imajo podobne in- terese in vizije, že do jeseni poskrbeti za oblikovanje skupnih razvojnih progra- mov, s katerimi bodo lahko, če jih bo odobrila tudi vlada, kandidirali v evropskih struk- turnih skladih za precejšnje vsote nepovratnih sredstev pomoči. Takšna je bila sklepna misel posveta o pokrajinah, ki ga je 15. aprila v Velenju pripravila savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica. Dilem o ustanavljanju pokra- jin je cela vrsta, vendar bi bilo pametno ravnati, kot da pokra- jine že imamo. Opreti se bo treba na statistične regije. Zakaj tako, je pojasnila mag. Andre- ja Jerina, državna podsekre- tarka iz službe vlade za evrop- ske zadeve: »Odločitev o regio- nalizaciji bo odločila, koliko de- narja bomo lahko iztržili iz bla- gajne EU. Program PHARE je po letu 2000 namenjen pred- vsem spodbujanju regionalne- ga razvoja in do jeseni imamo čas za pripravo razvojnih pro- gramov, za katere je na določe- nem območju mogoče doseči konsenz. Če bo programom dala zeleno luč tudi vlada, jih lahko prijavimo v Bruselj.« Slo- venija bo lahko po novem kan- didirala z večletnimi razvojni- mi programi tudi v evropskih strukturnih skladih SAPARD (namenjen predvsem spodbu- janju razvoja kmetijstva in po- deželja) in ISPA (namenjen predvsem področju okolja in transporta). V programu PHARE pa bi lahko pokrajine zaprosile za sredstva nepovrat- ne pomoči tudi na področju sociale. »Evropo zanima le, ali imamo za izvajanje programov na voljo ustrezne institucije in zagotovljen transparenten fi- nančni sistem, vse ostalo je stvar naše modrosti,« je še de- jala mag. Andreja Jerina. »Večina političnih strank bolj razmišlja o tem, katere občine bi še lahko ustanovili, manj o tem, kako bi jih združevali v regije,« je menil poslanec Ja- kob Presečnik, precej skepti- čen glede hitrosti sprejemanja zakona o pokrajinah. »Po- membno je, da bi urejanje po- krajinske samouprave poteka- lo vzporedno s spremembo za- kona o pospeševanju skladne- ga regionalnega razvoja,« je de- jal dr, Marjan Ravbar, ki je tudi predstavil možne modele obli- kovanja pokrajin. »Vse opcije, od ustanovitve štirih do celo osemindvajsetih pokrajin, so možne. Slabosti majhnih po- krajin bi se izrazile še zlasti v ekonomski šibkosti pokrajine, dražji upravi in premajhnem številu uporabnikov javnih služb,« je menil dr. Ravbar. V Šaleški in Zgornji Savinjski dolini se je izoblikovala zami- sel o skupni regiji Sa-Ša, saj razpoznavajo podobne proble- me in vidijo skupne rešitve. »Razvojni program se mora opreti na skupne danosti in mi jih imamo,« je poudaril velenj- ski župan Srečko Meh. »Veliko bolj kot razdelitev na regije so pomembni naši razvojni pro- grami in teh nimamo. Vsaka lokalna skupnost se največ uk- varja z lastnimi lokalnimi prob- lemi, medtem ko zanemarja- mo širši razvoj, predvsem gos- podarske usmeritve,« je še pri- stavil velenjski župan. KSENUA LEKIČ Statut tudi V Žalcu V tretjem poskusu so svet- niki občine Žalec končno sprejeli statut. To so omogo- čili svetniki SKD, ki so v četr- tek v kulturnem domu v Li- bojah glasovali za sprejem statuta in s tem omogočili več kot potrebno dvotretjin- sko večino. »V SKD bomo podprh pred- lagani statut, da prekinemo pat pozicijo in začnemo z de- lom,« je v imenu svetnikov SKD obrazložil Ivan Kuder. S sprejemom statuta so svetni- ki med drugim omogočili raz- pis volitev v svete krajevnih skupnosti, ki bodo predvido- ma jeseni. Hkrati s statutom so izvolili tudi predlagane po- džupane, torej Ferdinanda Halerja, Janka Kosa in Gre- gorja Vovka Petrovskega, in vse predlagane odbore ter dve komisiji. Odbor za okolje. prostor in komunalne zadeve bo vodil Miran Orožim, od- bor za kmetijstvo in gozdars- tvo Ivan Marjan Razboršek, odbor za negospodarske de- javnosti Gregor Vovk Petrov- ski, odbor za gospodarstvo Martin Drev, odbor za finan- ce, proračun in premoženje pa Ferdinand Haler. Komisi- jo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priz- nanja, ki jo vodi Janko Kos, so razširili z dvema članoma; nadzorni odbor, ki ga vodi Valerija Resnik Čakš, pa iz- volili na tajnih volitvah. Poleg tega so določili še plače - županu pripada plača s koefecientom 8,0, podžupa- ni bodo prejemali nekaj več kot četrtino županove plače, sejnina za svetnike pa znaša 6 odstotkov županove plače. US Plaketa bivšemu županu Med osrednjo prireditvijo v počastitev praznika občine Kozje so podelili letošnja občinska priznanja. Na podelitvi, ki je bila v petek, je prejel najvišje priznanje veterinar dr. Božo Sok, v preteklem mandatu župan Kozjega. Bivši župan je prejel Plaketo občine za različne dosežke v letih, ko je vodil to občino. Priznanja občine so prejeli uspešna trgovina Švajger iz Kozjega, dolgoletni lovec Ivan Jagrič iz Osredka pri Podsredi ter Martin Šmalčič iz Podsrede, ki je dejaven na različnih področjih življenja tega kraja. Prav tako so podelili denarni nagradi v zneskih po 80 tisoč tolarjev in sicer gasilskemu društvu Lesično-Zagorje, ki slavi 70-letnico obstoja ter osnovni šoli Lesično, kjer se veselijo nove računalniške učilnice. Priznanja sta podelila župan Jože Planine in predsednica komisi- je za nagrade, priznanja in odlikovanja Judita Potočnik. Na priredi- tvi v kinodvorani v Kozjem so nastopili moški pevski zbor Kozje ter mlada harmonikarja Indira Simunič in Matej Jagrič. BJ Praznik občine Vransico ^^^nsko praznuje svoj občinski praznik 15. maja. Zvrstilo ° Več prireditev, prva pa bo že L maja in sicer cestna ^na preizkušnja motociklov - oldtimerjev, ki bo v naši J J'' prvič po tridesetih letih. ^movanje se bo pričelo popoldan ob 15. uri. Motocikli, I ^rii najpozneje do leta 1968, se bodo pomerili v šestih Sorijah. Kot so povedali na novinarski konferenci, bo y dolga 3 km, potekala pa bo s trga Vransko, kjer bosta » iri cilj, mimo pokopališča, bencinske črpalke in po ^vni cesti do zahodnega odcepa proti trgu. Motocikli bodo ^^^ prevoziti štiri kroge. ^ praznika pa bo novo preobleko dobila tudi Osetava hiša, ^^daj domuje občina Vransko (na sliki). T. TAVČAR po svetu NATO ubiia tudi civiliste štirje tedni so že minili od začetka Natovih napadov na cilje v Zvezni republiki Jugo- slaviji. Čeprav so na sedežu zavezništva doslej vztrajno zavračali srbska poročila o ci- vilnih žrtvah, sta se v zadnjem tednu zgodila dva primera, ko so krivdo priznali, vendar pa v isti sapi dodali, da vsaka vojna pač zahteva tudi civilne žrtve. Prvi primer se je zgodil na jugu Srbije pri Grdelički Klisuri, ko je Natov pilot ciljal železniš- ki most, pri tem pa dvakrat zadel potniški vlak. Napad je terjal najmanj 10 žrtev. Drugi, še bolj odmeven primer pa se je zgodil pri Dakovici. Pilot ameriškega F-16 je odvrgel bombo z laserskim vodenjem nad kolono z begunci, misleč, da gre za vojaška vozila. Umr- lo je več deset ljudi; po nekate- rih podatkih kar 64. Na Natu so predvajali magnetofonski trak s pilotovo izjavo. V njej pravi, da je med poletom nad cesto Dakovica-Prizren opazil goreče hiše oz. vasi in pri tem mislil, da so na tleh vojaška vozila z enotami vojske in poli- cije, ki so pravkar končala z etničnim či^enjem albanske- ga življa. Verjetno ni veliko premišljeval, preden je sprožil gumb za izstrelek. ZRJ je takoj zatem zahtevala sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN, da bi obsodil kriminalno dejanje napada na begunce. Srbski predsednik Milutinovič pa je dejal, da je bilo bombardiranje beguncev namerno dejanje. Jugoslovansko zunanje mini- strstvo je v zvezi z napadom sporočilo, da je zveza Nato storila še en zločin proti člo- veštvu. Po ocenah Beograda je od začetka napadov na ZRJ 24. marca umrlo okrog tisoč ljudi, več tisoč pa jih je bilo ranjenih. Nemški mirovni nocrt v krizo na Balkanu se je aktivneje skušala vključiti tudi predsedujoča EU Nem- čija, Zunanji minister Fisc- her je zato obelodanil ne- kakšen nemški mirovni na- črt v šestih točkah. Osrednja točka tega predlo- ga je, da bi Nato za 24 ur prekinil letalske napade na ZRJ in s tem dal jugoslovan- skim silam možnost, da se umaknejo s Kosova. Ostale točke predloga pa so sicer pov- zetek mednarodnih zahtev Beogradu. Poleg jugoslovan- ske vojske mora orožje polo- žiti tudi OVK. Na Kosovo mo- rajo priti mednarodne mirov- ne sile in človekoljubne orga- nizacije. Begunci se morajo vr- niti na svoje domove in pričeti se morajo obnovitvena dela. Kosovo bi bilo do sprejetja do- končne politične ureditve pod upravo, ki bi jo pooblastili ZN. V Evropski uniji so že sporoči- li, da so pripravljeni prevzeti prehodno unijo na Kosovu. Beograd zavrača vse predloge Vlada v Beogradu zavrača vse mirovne pobude, ki pred- videvajo namestitev medna- rodnih vojaških mirovnih sil na Kosovu. Pripravljena se je pogajati o namestitvi civilnih neoboroženih opazovalcev, pa še ti ne bi smeli biti iz držav, ki sodelujejo v Nato- vem napadu na Jugoslavijo. V Albaniji so Američani za- to že začeli nameščati heli- kopterje apache, ki naj bi bili po podatkih Pentagona pri- pravljeni za sodelovanje v kopenskih napadih na ZRJ v dveh tednih. Po ocenah Rusi- je se utegne kopenska opera- cija začeti v sedmih do dese- tih dneh. Pred tem naj bi Na- tova letala - kmalu jih bo nared za akcijo že tisoč - okrepila uničevanje jugoslo- vanskih vojaških zmogljivo- sti in infrastrukture. Gre predvsem za cestne poveza- ve s Kosovom, po katerih srbska vojska dobiva zaloge in predvsem gorivo, zato so (in bodo) skladišča goriva in rafinerije še posebej na uda- ru. Po podatkih Nata naj bi bilo uničenih že 70 odstotkov kapacitet, povezanih s pride- lavo in skladiščenjem goriva. Na sedežu zavezništva so prepričani, da medtem ko Miloševič postaja vse šibkej- ši, postaja Nato vse močnejši. Zato ni več vprašanje, tako tiskovni predstavnik Jamie Shea, ali bo v tej vojni zmagal Nato, temveč kdaj bo zma- gal. Dr. Smrt mora v zapor Jack Kevorkian, bolj znan kot dr. Smrt, mora v zapor. Sodišče v^Oaklandu je na- mreč 71-letnega upokoje- nega patologa obsodilo na 10 do 25 let ječe zaradi umora Thomasa Youka, ki je bil neozdravljivo bolan. Slednji je bil le eden od okrog 130 »pacientov«, ki jim je dr. Kevorkian, velik zagovornik evtanazije, po- magal na drugi svet. Primer Youk je bil še pose- bej odmeven, saj mu je Ke- vorkian sam vbrizgal smrto- nosno tekočino, dejanje pa posnel na videokaseto, ki jo je potem predvajala družba CBS, kar je gledalo dobrih 15 milijonov ljudi. Dr. Smrt je takrat pri evtanaziji prvič so- deloval tudi sam; sicer pa je izumil posebno napravo, s katero so si bolniki sami vbrizgali smrtnonosno injek- cijo. Zato so ga oblasti prega- njale kvečjemu zaradi pomo- či pri samomoru. Sorodniki umrlega Youka so na sodišču pričali v prid Kevorkianu (branil se je sam), saj so ga oni prosili za pomoč in so mu bili zanjo tudi hvaležni. Ke- vorkian je pred odhodom v zapor napovedal, da bo gla- dovno stavkal do konca. Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv □ DOGODKI rekli so: Vida Slakan, županja Ob- čine Tabor: »Glede gradnje popolne os- novne šole odlašamo z do- končno odločitvijo. Denarja ni- mamo, težko bi zmogli zbrati polovico potrebnih sredstev. Nekako smo se dogovorili, naj o gradnji šole v Taboru ali pre- novi šole na Vranskem odloči ministrstvo za šolstvo in šport. Zakaj bi se občini in krajani prepirali med seboj? V Taboru razumemo, da na Vranskem želijo obnoviti svojo šolo, da bi radi, da bi tudi naši učenci za- hajali tja, prevoz otrok pa je itak naš strošek. Hkrati na Vranskem razumejo, da tudi lui želimo svojo šolo, ki pome- ni dušo in srce kraja, in hkrati tudi razumejo, da nimamo de- narja. Naj država pove, ali želi ohraniti poseljeno podeželje in ga razvijati, ter za to prispeva tudi nekaj sredstev - če bodo odločili, da naj naši otroci obi- skujejo šolo na Vranskem, naj hkrati tudi pokrijejo stroške prevoza.« US Mozirjana pri Kučanu Predsednik države Milan Kučan je včeraj, v sredo, pripravil sprejem za predstavnike lani najbolje ocenjenih turističnih krajev v Sloveniji. Sprejema sta se udeležila tudi predsednica TD Mozirje Mojca Finkšt in mozirski župan Jože Kramer, kot predstavnika lani najlepšega in najbolj urejenega izletniškega kraja v Sloveniji. IS Ceijsici parkirni režim, naklonjen obiskovalcem Po ]. juniju bodo uslužbenci v mestnem središču puščali svoje avtomobile izven modre cone - Parkiranje v garažni hiši na Glaziji junija brezplačno Kar precej novosti prinaša predlog novega parkirnega režima, ki naj bi v Celju začel veljati s 1. junijem, mestni svetniki pa ga bodo obravna- vali in potrjevali prihodnji to- rek, 4. maja. Izhodišča spre- memb so preprosta in jasna - mesto mora zbrati več denar- ja za poplačilo parkirnih mest v garažni hiši, v središče si želi pripeljati več obiskoval- cev, ki zdaj ne najdejo prosto- ra za svoja vozila, za usluž- bence v mestnem središču, ki zasedajo večino parkirnih mest v območju modre cone, pa bo po 1. juniju parkiranje kar pošteno zasoljeno. Parkiranje v Garažni hiši Gla- zija, ki svoja vrata odpira z junijem, bo prvi mesec brez- plačno. Med pomembnejše no- vosti sodi še dejstvo, da bo v območju modre cone po 1. ju- niju parkiranje med tednom po 16. uri brezplačno (zdaj po 19. uri), na javnih parkiriščih pa bodo parkirnino nehali zaraču- navati že po 15. uri. Ob sobotah bodo parkiranje zaračunavali do 13. ure, ob nedeljah in praz- nikih pa ostaja parkiranje v Ce- lju brezplačno. V predlogu no- vega parkirnega režima so upoštevane določene ugodno- sti za stanovalce mestnega sre- dišča, za vse, ki zdaj negoduje- jo nad urejenostjo javnih parki- rišč v Celju (zlasti tistih, ki ni- majo asfaltnih oblog), pa bo razveseljiv še podatek, da bo- do odgovorni vsa javna parki- rišča temeljito uredili. s parkirnino vec denarja v Celju je zdaj 2.800 javnih parkirnih mest, kar polovica pa je brezplačnih. Po 1. juniju naj bi se število javnih parki- rišč povečalo za tisoč, vendar pa bo parkiranje brezplačno le še na četrtini. V Celju je po besedah Fri- derika Polutnika kar precej zanimanja za gradnjo še ene garažne hiše. Prav ta teden so se začeli prvi pogovori o gradnji na predvideni loka- ciji ob Aškerčevi ulici, za tretjo garažno hišo na ob- močju mesta pa ostaja še lo- kacija ob Ulici XIV. divizije. V Mestni občini Celje po besedah podžupana Marka Zidanška z novim predlogom cen ne želijo nerazumno na- viti parkirnin ali jih celo pro- fitno naravnati, zbran denar naj bi zadoščal le za ureditev javnih parkirišč ter poplačilo parkirnih mest v GH Glazija. V Celju z novim parkirnim režimom dobivamo tri parkirne cone; območje ožjega mestne- ga središča bo v modri coni, kjer bo kratkotrajno parkiranje po- ceni, dolgotrajno drago, zlasti drage pa bodo dovolilnice za mesečno parkiranje (predviden 4 do 5-kraten dvig iz zdajšnjih 5 tisoč tolarjev), v drugo parldrno cono bodo sodila parkirišča ob mestnem jedru in GH Glazija z enotno ceno parkirnin ter tretja parkirna cona, kjer bodo parki- rišča brezplačna (slabih 1.000 parkirišč pri nekdanji poslovni stavbi Remonta, poslovni stavbi Tkanine, v Gaberju za objek- tom športnega društva ter ulič- na parkirišča ob Trubarjevi, Malgajevi in Oblakovi ulici). Odgovorni v občinski upravi pravijo, da bi iz mestnega sre- dišča zlasti v dopoldanskem času radi spravili vozila usluž- bencev, zato bodo cene parki- ranja v garažni hiši in javnih parkiriščih stimulativno narav- nane - za 9-urno parkiranje v GH Glazija bo od julija naprej treba odšteti 310 tolarjev, na javnih parkiriščih pa 190 tolar- jev. Če primerjamo s cenami modre cone, lahko za ta denar voznik parkira svoje vozilo naj- več za 2 uri. Cene lističev iz parkomatov (namestili bodo 3 dodatne v Razlagovi, Savinjski in Gledališki ulici) bodo za par- kiranje do 1 ure 100 tolarjev, do dveh ur 200 tolarjev, do treh ur 400 tolarjev in do štirih ur 500 tolarjev. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Pogled na javno parkirišče za Knežjim dvorcem oziroma Narodnim domom, ki bo po 1. juniju sodilo v drugo parkirno cono. Jubilej prelcomorcev v Celju v Odboru skupnosti borcev V. Prekomorske brigade pri- pravljajo v torek, 27. aprila ob 10,30 uri, v Celju slavnostno zborovanje ob 55-letnici usta- novitve brigade. V Celju pri- čakujejo okoli 600 udeležen- cev srečanja, prekomorci pa na slovesnost v Ulico V. Pre- komorske brigade, kjer bodo ob jubileju odkrili tudi spo- minsko ploščo komandantu brigade Stanetu Mahnetu, va- bijo tudi čimveč Celjanov. V. Prekomorska brigada je ob v ZSSR ustanovljeni partizanski brigadi, XIV. diviziji, Šlandrovi brigadi in 2. grupi odredov eden od petih partizanskih sestavov, ki jim je celjska občina v prete- klosti podelila domicil. Ob to- kratnem jubileju so borci v so- delovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje, ki hrani večino dokumentov in eksponatov o bojih prekomorcev, izdali jubi- lejno brošuro ter v prostorih Šolskega centra Celje, kjer bo v torek srečanje, pripravili še pri- ložnostno razstavo. Slavnostni govornik na srečanju bo celjski župan Bojan Šrot, ki bo tudi odkril spominsko ploščo ko- mandantu Mahnetu, udeležen- cem pa bosta govorila še pred- sedruk odbora skupnosti Fra- njo Štebih in predstavnik glav- nega odbora slovenske borčev- ske organizacije Jože Božič. Po podatkih, ki jih imajo zbrane prekomorci, je v bojih padlo 285 njihovih borcev, ra- njenih je bilo preko 500, da- nes pa živi še okoli 700 članov skupnosti borcev V. Preko- morske brigade, ki ji je Celje ob 20-letnici v letu 1965 pode- lilo domicil. Začetek V. Prekomorske bri- gade, ki je v začetku štela 3.200 borcev, sega v december 1944, ko je iz Liverpoola v Angliji krenila na pot proti domovini. Prekomorci, zvečine vsi Sloven- ci, so bili štajerski in gorenjski fantje, ki so jih okupatorji naj- prej prisilili v delovno službo, kasneje pa mobilizirali v svoje vojaške enote. V partizanski se- stav so se organizirali v angleš- kem ujetništvu, ko so podpisali izjave o prostovoljnem odhodu v formacije NOV Jugoslavije in Slovenije, osvobodilni boj pa začeli v Dalmaciji in preko osvo- jitve Gospiča, ki je bil trdno ustaško središče, prodirali proti Sloveniji. Prekomorcem še da- nes ni jasno, so povedali na petkovi novinarski konferenci, zakaj so njihovo brigado tik pred koncem vojne razformirali in borce podelili v enote VII. korpusa, a osvoboditev domo- vine jih je večina pričakala v Sloveniji. V Ljubljani, osvoboje- ni 9. maja 1945. I. STAMEJČIČ Na Lopati že prihodnje leto z javno obravnavo osnutka lokacijskega načrta za avto- cestni priključek Celje-zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata so se krajani Šmartnega v Rožni dolini, Os- trožnega in Medloga v pone- deljek temeljiteje seznanili z načrtovano gradnjo, do 6. maja pa je še čas, da v Mestni občini Celje in Občini Žalec zberejo vse pripombe in pred- loge k osnutku ter jih posre- dujejo v proučitev ministru za okolje in prostor. V več kot dve umi razpravi je približno 80 krajanov iz vseh treh krajevnih skupnosti zahte- valo podrobnejša pojasnila o vplivih, ki jih bo izgradnja avto- cestnega priključka, povezoval- ne ceste in oskrbnega centra prinesla v njivo bivalno okolje. Od predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, Darsa, Družbe za državne ceste. Upra- ve RS za varstvo naraVe, projek- tanta Razvojnega centra Celje in Mestne občine Celje so terjali zlasti pojasnila glede poplavne varnosti, zaščite vodovarstve- nega območja ter utemeljenosti izbora načrtovane različice gradnje povezovalne ceste. Načrtovana gradnja, ki naj bi se po besedah predstavnikov Darsa začela prihodnje leto - v primeru seveda, da se vsi po- stopki pridobivanja dokumen- tacije, vključno s sprejetjem uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu, ki je osnova za odkup zemljišč, zaključijo letos - se seveda najbolj tiče krajanov Medloga, Id so v ponedeljek opozarjali, da bo treba zaradi gostejšega prometa na njiho- vem območju urediti lokalne ceste. Le-te so zdaj brez pločni- kov za pešce, krajani pa v želji po čim večji prometni varnosti zahtevajo tudi izvennivojsko ureditev križišč povezovalne ceste z lokalnimi. IS po držaI Petrinova v vl^. UUBUANA, 20. ^ (STA) - Poslanci drža\J zbora so s tajnim glasoval z 52 glasovi za in 23 pi^ novo ministrico za gospg. ske dejavnosti imenov^ Ijanko dr. Teo Petrin. J Združevanje s| in SLS 1 UUBLJANA, 14. a| (Delo) - Izvršilni odbor l| ske stranke je pooby vodstvo, da se lahko zJ pogovarjati s krščari^ demokrati o morebitni zd žitvi. V SLS pravijo, da možnosti združevanja y tveno večje kot leta 1990/ SKD tega ne pogojuje ve{ izstopom stranke iz vlade Zatočišče za begunce UUBUANA, 14. api (Delo) - Poslanci so na izrt ni seji potrdili vladni predi po katerem bo Slovenija [ skrbela za 4077 pregng oseb s Kosova. Od tega jih 1600 dobilo začasno zatoi če, 2477 pribežnikov, ki so pri nas, pa bo dobilo ei status. Stroški za oskrbo guncev bodo znašali oS 800 milijonov tolarjev, j Program Darsi potrjen LJUBUANA, 15. aprila (i lo) - Parlament je sprejel [ gram Darsa o gradnji avto* za letos ter zakon o državi poroštvu za obveznosti Di iz posojil, najetih za grad avtocestnih odsekov v vS 330,3 milijarde tolarjev. Terbovc državn sekretar UUBLJANA, 15. apr (Delo) - Po odstopu drža nega sekretarja v ministrst za obrambo Borisa Hadai je vlada na predlog obra bnega ministra Franc Demšarja na izpraznje mesto državnega sekreta imenovala Celjana Mirosla Terbovca, dosedanjega p« sekretarja v tem ministrst Delo na črno | LJUBUANA, 19. api (Večer) - Inšpekcijske slui so na osnovi akcij poostrei ga nadzora, odkrivanja preprečevanja dela in zap slovanja na črno že napisa prve prijave. Sodniku za P krške je bilo podanih -j predlogov, izdanih je bilo 1; odločb o prepovedi opra^! nja dejavnosti ter izreči 316 mandatnih kazni. kršiteljev je opravljalo dej' nost brez registracije in P trebnih dokumentov. Pomoč po poplavah UUBUANA, 20. apjj (STA) - Odbor DZ za iij strukturo in okolje je sogl^^^ podpri hitri postopek za sp' jem drugega interventnj zakona za odpravo pos'^ lanskih neurij, plazenja tai^ poplav. Zakon predvideva J sanacijo 7,4 milijarde tola« državne pomoči, in sicer,, milijarde v tem letu, 3,9 rm"'^^ de pa v prihodnjem. Študentje o ureditvi kraja GORNJI GRAD - Včeraj so v kulturnem domu pripraviU novinarsko konferenco, na kateri so predstavili enotedensko mednarodno delavnico EASA. Na njej so mladi arhitekti iz večih evropskih držav idejno obdelali arhitekturne rešitve okolice katedrale in doma za starejše osebe ter v kulturnem domu pripravili tudi razstavo svoji izdelkov. (US) AKTUALNO 5 Vojna ni poceni, se pa splača Razmišljanje našega poročevalca ob obisku kriznega območja ^liko stane vojna ob upo- Lj moderne tehnike, s ka- jKato napada Zvezno re- jiko Jugoslavijo? To jjanje si postavljajo g^i: davkoplačevalci dr- , Članic Nata, vojaška in- dija, ki pričakuje tudi Ji naročila kot nadome- g za uporabljena sreds- in ne nazadnje tudi be- ici, ki so izgubili vse [tje in sedaj nimajo od a živeti. rav zato je zanimivo izve- jo kolikšni bodo stroški be- icev, o katerih se precej piše in razglablja kot o podarskem problemu dr- ,ki bodo begunce sprejele cdprle njihovo preživ^etje. oceni, objavljeni v avstrij- m gospodarskem dnevni- jVirtschafts Blatt, naj bi bili iJki za 350 tisoč beguncev tri mesece manj kot tretji- stroškov enodnevnega na- b Nata, torej drobiž proti tom vojskovanja. To je treba vedeti, da se bo lažje njevalo »širokogrudno« loč beguncem, jnimivo je, da se je glede jškov vojskovanja zavila v fc tako Natova centrala jtudi obrambni ministri dr- panic. Predstavnik za tisk fentagonu je celo skušal kiti vtis, da to ni kaj po- nega, z izjavo, da gre za livo, bombe ter druge 6ške, ki nastanejo ob vo- fah operacijah. Plače voja- fso enake, kot jih morajo ir izplačevati, pa tudi veli- 'drugih stroškov je enakih, 'če vojska miruje, drugačnega mnenja je Cen- 'for Strategie and Budge- Jf Assesment v Washingto- »ki je ocenil, da je samo Igriška vojska v prvih de- dneh vojskovanja imela milijonov do milijarde stroškov. Priznani tuji |3ški strokovnjaki ocenju- " skupne stroške članic Na- pol milijarde mark 'fvno. v to štejejo vse stroš- 'Od prevoznih in priprave ^fativnih sredstev na iz- hodnih položajih, stroške sa- me operacije, do stroškov vo- denja letal. Samo »nevidni« bombnik F 117, ki leži v raz- valinah na srbskih tleh, je stal 90 milijonov mark. Radarsko usmerjene bombe High tech, ki jih odmetavajo bombniki BI in B2, so po 100.000 mark. Teh so odvrgli že več kot 1600. Veliko dražje so rakete Tomahavvk. Če jo izstrelijo z morja, stane 1,7 milijona mark, če pa z bombnika B2, še enkrat več. Ocenjujejo, da so jih v prvih devetih dneh izstrelili najmanj 120. Enkrat- na operacija vsakega bom- bnika B2, brez stroškov bomb, stane približno 600.000 mark. Po izjavi nemškega obram- bnega ministrstva bo vsaka udeleženka sama nosila stroške za svoj- delež v opera- ciji: za odvržene bombe, iz- streljene rakete in drugo, se- veda če vojna ne bo trajala predolgo. To spominja na razdelitev stroškov za ude- ležbo na manevrih. Ali je Mi- loševič s svojo politiko omo- gočil Natovim silam manevre v »realnem svetu«? Projekcija nadaljnje usode Balkana: Če je bilo Američa- nom in njihovim zaveznikom doslej vseeno, kaj se je dogaja- lo - in se še dogaja s Kurdi, če niso reagirali ob etničnem čiš- čenju v Kninski krajini, od ko- der so Hrvati izgnali večino Srbov, pa čeprav so tam živeli nekaj stoletij, in če jim je vsee- no, kakšne tragedijo doživlja- jo ljudje v Srednji in Južni Ameriki in še kje, potem je jasno, da jim je vseeno tudi za usodo Albancev na Kosovem. Vse skupaj je velik posel. Voj- na industrija pač mora živeti in ozemlje ZRJ je idealno za preizkušanje njenih izdelkov. Vse to seveda pomeni velik posel. Velik posel, morda v različici Marshalovega načrta, bo pomenila tudi obnova Zvezne republike Jugoslavije. Gospodarstvo, vključno z ne- katerimi transportnimi in ko- munikacijskimi potmi uniču- jejo z letalskimi napadi, v no- benem primeru pa vsaj do da- nes, ko to pišem, niso uničili oziroma razstrelili najpo- membnejših. Če se Natovi strategi še tako hvalijo, da lah- ko uničijo kakršen koli objekt v ZRJ, potem je čudno, da umirajo tudi nedolžni civilisti, nikakor pa. ne morejo zadeti hiše na Dedinju, v kateri naj bi živel človek, ki je kriv za vse gorje. Očitno ga Američani in zavezniki še vedno potrebuje- jo za sogovornika. Navsezad- nje so oblastniki vedno potre- bovali sovražnike. Če jih ni bilo, so si jih morali izmisliti. Da so lahko še naprej vladali... Ideje o delitvi Kosova so, vsaj zaenkrat tako kaže, zgolj iluzi- je. Američani in njihovi zavez- niki so že večkrat poudarili, da si ne želijo sprememb meja na Balkanu, kajti v tem primeru bi lahko v tem delu sveta na- stala velika Albanija na nje- nem sedanjem ozemlju, Koso- vem, Makedoniji in celo delu Grčije. Vpliv islama bi se širil, to pa ni v interesu Evropejcev in Američanov. Kakor koli že obračamo stvari, je jasno vsaj to, da so Natovci s svojo akcijo spodbudili etnično čiščenje na Kosovem. In ko se bo začelo obnavljanje porušene ZRJ, me je strah, da bodo posle prej dobili Avstrijci kot Slovenci. JANEZ VEDENIK, Slovenska Panorama V Celju poslej 34 grobišč ^ raziskanim in evidenti- grobiščem vojnih in ^jnih žrtev, katerih zava- J^^f^je in začasno urejanje "estni občini Celje določa odlok, se bodo v ^l^em pridružila še 4. l^ni Teharske komisije so v ^eljek sklenili celjskemu pu Bojanu Šrotu predla- ^ da mestnim svetnikom ^'oži v obravnavo in spre- . spremembe in dopolnitve o zavarovanju in zača- r Urejanju grobišč in gro- r^ojnih in povojnih žrtev J^cije na območju občine Prva raziskana in eviden- L. tirana grobišča so v Celju z odlo- kom zavarovali februarja 1993, zdaj pa naj bi se jim pridružila še kasneje odkrita grobišča v Tremerju, Košnici, na Golovcu in v Jalovem Grabnu. Ob tem so se člani Teharske komisije še seznanili, da so dela 1. faze izgradnje Parka spomina Teharje, ki so se za- čela jeseni leta 1996 v zaključni fazi; opravljena so vsa gradbe- na dela, v treh tednih bodo položene obloge iz naravnega kamna, urediti pa je treba še osvetlitev, začasno dovozno pot ter okolico objekta. V po- nedeljek so zato na medresor- ski gradbeni odbor, ki deluje pri ministrstvu za delo, druži- no in socialne zadeve, naslovi- li priporočilo naj v okviru v proračunu predvidenih 38 mi- lijonov tolarjev takoj razpiše natečaj za nabavo in montažo notranje opreme, da bi bila le- ta plačana še pred uvedbo davka na dodano vrednost. Opozorili so, da bo treba zago- toviti varovanje in redno vzdr- ževanje objekta, v državi pa bi morali čimprej določiti termin- ski plan z zagotovljenimi de- narnimi viri za nadaljnje štiri faze izgradnje Parka spomina Teharje. IS Praznik SKD V Celju V veliki dvorani celjskega Narodnega doma so Sloven- ski krščanski demokrati si- noči, v sredo, proslavili 10- letnico svojega delovanja. Začetki stranke segajo v 10, marec 1989, ko so v Ljubljani ustanovili Slovensko krščan- sko socialno gibanje, na zbo- ru novembra istega leta pa si je stranka nadela zdajšnje ime. Slavnostni govornik ob 10-letnici, predsednik SKD Lojze Peterle, je sinoči govo- ril o dosedanjem delu ter ak- tualnem političnem dogaja- nju v stranki in državi, na slovesnost so povabili vse svoje bivše funkcionarje, po- slance, ministre, predsednike občinskih odborov ter druge goste, po uradnem delu sre- čanja pa je ostal čas še za prijateljsko srečanje. Nace Polajnar in Janez Za- volovšek sta se ob stranki- nem jubileju odločila preteči 100 kilometrov dolgo pot med Ljubljano in Celjem. Pod geslom »10x10 km za 10 let« sta zjutraj krenila na pot iz Ljubljane, preko Šentvida, Šmartna, Mengša, Kamnika, Stahovice, Črnivca, Gornjega Grada, Nazarij, Mozirja, Pol- zele, Šempetra in Žalca, po dobrih desetih urah pa ju je v mestu ob Savinji pričakal celj- ski župan Bojan Srot. IS z občinskih svetov " Sejnina v korist obetavne športnice ŠMARTNO OB PAKI - Občinski svetniki so se odrekli eni sejnini v korist mlade športnice Ane Rak in ji v vrednosti 85 tisoč tolarjev kupili športno opremo. Sedmošolka je v svoji kategoriji državna prvakinja v teku na tisoč metrov, osvojila pa je tudi naslov državne prvakinje v krosu Dela. V ponedeljek, 19. aprila, so jo sprejeli pred pričetkom seje občinskega sveta in ji izročili darilo. (KL) Uravnotežen proračun pod streho ŠMARTNO OB PAKI - O predlogu proračuna za leto 1999 so uskladili mnenja v odboru za gospodarske javne službe in odboru za negospodarstvo, s predlogom pa so se v ponede- ljek strinjali tudi občinski svetniki. Letošnji proračun, ki je uravnotežen, bo znašal dobrih 228 milijonov tolarjev. Denar za naložbe v cestno dejavnost so za razliko od prvotnega osnut- ka proračuna po novem zmanjšali za šest rnilijonov tolarjev in jih bodo dodatno preusmerili v razvoj drobnega gospodarstva ter obrti. Sprejeli so tudi statut občine in poslovnik. (KL) Dražji vrtec ŽALEC - V občini bodo od prvega maja starši za otroke v vrtcu plačevali 7 odstotkov višje cene. Tako po novem znaša cena za celodnevni program v oddelkih drugega starostnega razreda 36.409 tolarjev mesečno. Po obrazložitvi Tanje Razbor- šek-Rehar se bo za 86 odstotkov staršev vrtec podražil manj kot za tisoč tolarjev, odvisno seveda od plačilnih razredov. Sprejeti akti GORNJI GRAD - Svetniki so na seji v petek dokončno sprejeli akte, potrebne za delo občine. Tako so sprejeli zaključ- ni račun, statut in proračun. Krajevne skupnosti Bočna, Nova Štifta in Gornji Grad poslej ne bodo več pravne osebe, so se odločili svetniki, ki so imenovali tudi potrebne komisije in odbore. V proračunu so med investicijami največ denarja namenili ureditvi šolskega igrišča, obnovi šole v Bočni, izgrad- nji čistilne naprave in sanaciji po poplavah. (US) Kalobški otroci v Hruševec ŠENTJUR - Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli dopolnitve odlokov o ustanovitvi petih osnovnih šol. Pri tem je bistvena novost, da so šolski okoliš podružnične šole Kalobje priključili šentjurski osnovni šoli v Hruševcu. Kalobje je doslej spadalo v šolski okoliš v Dobju, kjer je nastala nova občina. Od tam so priključili k šoli Slivnica tudr celotni naselji Voduce in Paridol, ki sta deloma spadali v dobovski šolski okoliš. V Šentjurju pojasnjujejo odločitev z zahtevo KS Kalobje. (BJ) Koliko zaslužijo funkcionarji? ŠENTJUR - Na ponedeljkovi seji so sprejeli statut občine, poslovnik občinskega sveta in njegovih teles ter odlok o občinskih cestah in javnih prometnih površinah. Prav tako so potrdili zaključni račun proračuna za leta 1998, z dnevnega reda pa so zaenkrat umaknili pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članom občinskih organov in o po- vračilih stroškov. Svetniki se namreč s predlaganimi številkami niso strinjali. (BJ) Pred delitveno bilanco BISTRICA OB SOTLI - Svetniki nove občine, ki so v ponede- ljek potrdiU lanski zaključni račun proračuna občine Podčetr- tek, so imeli pri tem resne pomisleke. Moti jih predvsem 45 milijonov tolarjev proračunskega primanjkljaja, ki bremeni občino, kamor so lani še spadali. Gre za dolg za cestne naložbe, pri čemer menijo, da v nekdanji bistriški KS predvide- nih sredstev niso presegli. Številke bodo skušali pojasniti z delitveno bilanco med občinama, za katero je pogoj sprejeti zaključni račun. Na seji so sprejeli tudi delovno gradivo prvega bistriškega občinskega proračuna, katerega odhodki in pri- hodki znašajo 99 milijonov tolarjev. (BJ) Šoba podžupan ŠTORE - Občinski svetniki so minuli teden za-podžupana imenovali Stanislava Šobo iz vrst SDS. V prihodnjih dneh bodo v občinskem vodstvu določili delovno področje, ki se mu bo novoimenovani podžupan še posebej posvetil. (IS) Bronasti znak poveljniku ŠTORE - Občinski gasilski poveljnik Anton Romih je dobit- nik Bronastega znaka, priznanja za delo in zasluge, opravljene ob lanski novembrski poplavi. (IS) O prispevku in taksi drugič ŠTORE - Svetniki bi morali minuli teden obravnavati tudi povišanje prispevka in takse na onesnaževanje vode, vendar so predlagano točko umaknili z dnevnega reda, saj se zaseda- nja občinskega sveta ni udeležil nihče od predlagateljev. Ob tem so v Štorah še menili, da bi bila potrebna posebna razprava o plačevanju vode, saj so za'pretekli mesec dobili izjemno visoke račune. (IS) Desetina za prenovo cerkve ŠTORE - Svetniki so delno ugodili prošnji teharskega župnij- skega urada, naj iz občinskega proračuna sofinancirajo preno- vo cerkve sv. Martina na Teharju. Od zaprošenih 6 milijonov tolarjev so za prenovo cerkve namenili 600 tisoč tolarjev. (IS) ^6.-22. april 1999 □ GOSPODARSTVO Lastnika bosta liiexa in Unior Posebna vladna komisija se je odločila, da bo večinski del Jeklo Štore prodala švedskemu koncernu - V Uniorju zadovoljni, v Štorah zadržani Nadzorni svet Slovenskih železarn je v ponedeljek po- trdil predlog komisije za iz- bor najugodnejšega ponud- nika za nakup Jekla Štore in izbral ponudbo švedskega koncema Inexa, ki se je na razpis, objavljen maja lani, prijavil skupaj z zreškim Uniorjem. Pred sklenitvijo pogodbe o prodaji družbe bo morala izbiro najugod- nejšega ponudnika potrdili še vlada. Za kolikšno vsoto bo pro- dano Jeklo Štore, ni bilo mo- goče izvedeti, saj tako proda- jalci kot kupci poudarjajo, da je podatek zaupen, pred ča- som pa je neuradno krožila informacija o desetih milijo- nih mark. Znano je le, da bo kupnina nakazana v državni proračun, vendar naj bi s tem denarjem dokapitalizirali Me- tal Ravne, Acroni Jesenice in STO Ravne. Švedski koncem naj bi prvi del kupnine plačal ob podpisu pogodbe. Inexa in Unior Zreče bosta 80-odstotna lastnika Jekla Štore, preostalih 20 odstot- kov premoženja pa je rezer- viranih za notranji odkup. Iz- brana ponudnika naj bi druž- bo, v kateri je trenutno zapo- slenih 475 delavcev, predvido- ma prevzela 1. julija. V po- nudbi sta se zavezala, da bo- sta v naslednjih treh letih za- gotovila najmanj 400 delov- nih mest in dodatni trg za prodajo 60 tisoč ton jekla, predvsem za ladjedelništvo in strojegradnjo. Zagotovila sta tudi, da naj bi v prihodnjih nekaj letih v posodobitev proizvodnje v Štorah vložila od 23 do 25 milijonov mark. O tem, katere naložbe bodo prišle prve na vrsto, se bosta bodoča lastnika odločila v na- slednjih mesecih, vsekakor pa bodo najnujnejše v nadzor kakovosti in v nove stroje. Predstavniki Inexe so tudi na- povedali, da v Jeklu ne name- ravajo menjati vodstva, ker pa bi radi izboljšali učinkovi- tost organizacije, bodo vpe- ljali švedski sistem menedž- menta. Odločitev o izbiri najboljše- ga ponudnika so težko priča- kovali v zreškem Uniorju, ki bo postal 20-odstotni lastnik Jekla Štore. Predsednik Uniorjeve uprave Janez Špes je povedal, da so se za part- nerstvo z Inexo pri nakupu Jekla odločili zato, ker je štor- ska družba njihov najpo- membnejši dobavitelj visoko- kakovostnega jekla in jim za- to ni vseeno, kako se bo raz- vijala naprej. Prepričan je, da se bodo s prihodom švedske družbe Jeklu odprli novi trgi, od tujcev pa si obeta tudi no- vih znanj pri izdelovanju še bolj kakovostnega jekla. Unior kupuje v Štorah 14 tisoč ton jekla, kar je več kot polo- vica količine, ki jo na leto potrebuje za svoje izdelke. Solastništvo jim bo dolgoroč- no zagotavljalo zanesljivo do- bavo, količine odkupljenega jekla pa bodo lahko poveče- vali, kar jim bo zaradi bližine' jeklarne gotovo znižalo stroš- ke. Z izbiro Inexe in Uniorja so zadovoljni tudi v Štorah, če- prav jim je bilo zadnje mesece že skoraj vseeno, katerega po- nudnika bodo izbrali v Ljublja- ni. »Sprejeli bi tudi odločitev, da bo država razpis ponovila, saj so negotove razmere in zavlačevanje pri izbiri bodoče- ga lastnika že močno ogrozile naše poslovanje,« pravi direk- tor Jekla Štore Marjan Mač- košek. »Tujih naročil je bilo vse manj, ker so tudi kupci, zlasti na nemških trgih, čakali na zaključek prodaje.« Jeklo je letos vsak mesec ustvarilo za okrog 30 milijonov tolarjev iz- gube, ob četrtletju pa je bila proizvodnja za 10 odstotkov manjša od načrtovane. Zaradi vseh dosedanjih zapletov Mačkošek na ponedeljkovo odločitev nadzornega sveta Slovenskih železarn še vedno gleda z veliko mero zadržano- sti. Pravi, da bo v prodajo Je- kla verjel šele takrat, ko bodo na kupoprodajni pogodbi vsi podpisi in ko bo prenos last- ništva dokončno urejen, ■■■■■■i JANJA INTIHAR Zatirani izvozniici sicozi obrambo tolarja Predsednik vlade dr. Ja- nez Drnovšek je prejšnjo sredo po ogledu proizvod- nje velenjskega Gorenja in po pogovoru z Jožetom Sta- ničem, predsednikom upra- ve Gorenja d.d., zagotovil, da bo država na najboljši mo- žen način podprla izvozni- ke. »Gorenje je preizkušeno v tržni borbi v najhujši konku- renci, tako da bo lahko tudi sedaj, ko se konkurenca moč- no zaostruje, obdržalo svoj tržni delež,« je menil dr. Janez Drnovšek. Med obiskom so ga obvestih, kako v Gorenju delajo, predvsem pa, kot je dejal Jože Stanič, opozorili, kako lahko država pomaga velikim izvoznikom. »Država je vsa ta leta izvoznike zatira- la in jih še zatira,« je poudaril Stanič. »Skozi obrambo tolar- ja je sistematično jemala iz- voznikom in tako je še dan^ S takšno monetarno politi^ se lahko valuta brani, a klji| temu pravimo, da bi nam mj rala država kaj več poma| ti.« Stanič je tudi zatrdil, dal se morali v podjetjih nau8 delatr ceneje, država pa | morala še ogromno naredit da bi bila dovolj poceni, kaki vostna in učinkovita naprai prihajajoči Evropski uniji. K.L., Foto: G.I i Nov nadzorni svetvpivovan Na skupščini delničarj Pivovarne Laško, ki bo 2 maja, bodo volili nov na zorni svet družbe. Sedanj mu, ki mu predseduje M« jan Zor, letos namreč pot če mandat. i Uprava in nadzorni svet p vovarne predlagata, da ni novi člani kot predstavni kapitala postanejo Marjai Zor, Dragica Čepin in Bošk Šrot iz Pivovarne Laško, Baf told Hartman iz Banke Celj Gorazd Čuk iz odškodniii skega sklada in Marjan Žu raj, nekdanji delničar. Ti svoje predstavnike v nadzo nem svetu bo predlagal tuj svet delavcev podjetja. Deset let kon|iškega Pro-bita Podjetje Pro-bit program- ska oprema iz Slovenskih Konjic je včeraj proslavilo desetletnico delovanja. V tem času se je uveljavilo kot eno uspešnejših podjetij pri izdelovanju programske opreme, njihove programe pa danes uporablja že več kot 500 podjetij in institucij po vsej Sloveniji. V podjetju Pro-bit so sprva izdelovali manjše aplikacije za manjša podjetja, z leti pa so si pridobili toliko izkušenj, da da- nes uspešno nudijo program- sko opremo tudi velikim pod- jetjem in zahtevnejšim uporab- nikom. »Izdelujemo program- sko opremo po meri uporabni- ka, kar pomeni, da se poglobi- mo v vsak poslovni sistem in izdelamo takšno opremo, ki v celoti ustreza potrebam naroč- nika, po potrebi pa izvršimo tudi prenovo poslovnih proce- sov,« pravi lastnik in direktor podjetja Vlado Gobec. V Pro- bitu, kjer se vseskozi opirajo zgolj na lastno znanje, je tre- nutno zaposlenih dvajset raču- nalniških in drugih strokovnja- kov, podjetje pa je lani ustvarilo 117 milijonov tolarjev prometa. V preteklih dveh letih so veliko sredstev vložili v razvoj novih programov, hkrati pa so si ure- dili 250 kvadratnih metrov last- nih poslovnih prostorov v Po- slovno-trgovskem centru na Starem trgu. Včerajšnje slovesnosti so se udeležili številni Pro-bitovi po- slovni partnerji. Predstavniki podjetja so jim popoldne v Konusovi dvorani predstavili novo generacijo svojih progra- mov v windows okolju, vključ- no s proizvodnim in direktor- skim informacijskim siste- mom, seznanili pa so jih tudi s svojo rešitvijo računalniške podpore ob uvedbi davka na dodano vrednost. Jubilej so sklenili z ogledom nekaterih znamenitih konjiških kultur- nih hramov in z zabavo v ho- telu Dravinja. JI stanovanje za korak bliže Republiški stanovanjski sklad bo te dni objavil razpis za izbiro bank, ki bodo sode- lovale v nacionalni stano- vanjski varčevalni shemi. Na- men te sheme je spodbuditi dolgoročno varčevanje in za- gotoviti več denarja za ugod- na dolgoročna stanovanjska posojila. Nacionalno varčevalno sta- novanjsko shemo bo izvajala država prek Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, va- njo pa bodo vključeni varčeval- ci in izbrane banke. V razpisu bo stanovanjski sklad določil pogoje za sodelovanje bank, merila za razdelitev razpisane višine lotov oziroma obsega varčevanja in natečajni posto- pek. Prednost pri izbiri bodo imele tiste banke, ki bodo var- čevalcem, ki se bodo vključili v nacionalno shemo, po izteku varčevanja ponudile poleg po- sojil v dvakratnem privarčeva- nem znesku še dodatna posoji- la ob enakih pogojih. Iz republiškega stanovanj- skega sklada so te dni tudi sporočili, da je upravni odbor sklada zvišal vsoto marca ob- javljenega razpisa ugodnih sta- novanjskih posojil z 2,2 milijar- de tolarjev na 3,6 milijarde ali za okrog 64 odstotkov. Posojila so odobrili 950 prosilcem, pri- jav pa je bilo kar 1250 v skupni višini 4,5 milijarde tolarjev. Ti- sti, ki so jim odobrili posojila, bodo o tem obveščeni v pri- hodnjih dneh, črpanje pa bo potekalo od maja do septem- bra. Stanovanjski sklad je ugodna stanovanjska posojila tokrat namenil mladim, ki še niso dobili takšnih posojil in zdaj živijo pri sorodnikih oziro- ma so najemniki za določen čas in z nakupom stanovanja prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje ter prebivalcem Po- sočja, ki na podlagi gradbenega dovoljenja odpravljajo posledi- ce lanskega potresa. Realna obrestna mera za posojila zna- ša od 2,25 do 2,75 odstotka, najeti pa jih je mogoče na deset do dvajset let. JI Kandidati za I.SOOfuiilccij Začelo se je evidentiranje kandidatov za približno 1,500 funkcij v organih Gospodarske zbornice Slovenije. Kandidatne liste naj bi bile pripravljene do sredine maja, volitve pa bodo junija. Takrat bodo člani zbornice volili upravne odbore dvaindvajsetih panožnih združenj ter trinajstih območnih zbornic in regijskih združenj podjetnikov, volili bodo tudi predstavnike panožnih združenj in območnih zbornic v 103-člansko skupščino Gospodarske zbornice Slovenije, člane upravnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije ter člane upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Volitve predsednika GZS bodo 22. junija. Območna gospodarska zbornica Celje je v začetku tedna že obvestila svoje člane, da bo predloge kandidatov za člane upravnega odbora zbornice in združenja podjetnikov ter za predsednika združenja zbirala do 3. maja, kandidatne liste pa bodo pripravljene do 12. maja. Volitve bodo 9. junija, potekale pa bodo po pošti. Celjska zbornica bo letos dobila tudi novega direktorja, saj sedanji, mag. Franc Knafelc, junija odhaja v pokoj. Novega direktorja naj bi imenovali na seji upravnega odbora zbornice, ki bo 6. maja. JI Sigmanova v nove prostore Danes, v četrtek, ob 13. uri, bo slovesna otvoritev novih proizvodnih in poslovnih prostorov podjetja Sigmanova. Iz Migojnic se Sigmanova seli v Žalec, kjer so pretekle mesece ob Cesti na Vrbje zgradili nove prostore. Na priložnostni slove- snosti ob otvoritvi bo predsednik GZS Jožko Čuk podjetju tudi uradno predal certifikat ISO 9001. Proizvodni program leta 1992 ustanovljene Sigmanove obse- ga proizvodnjo sanitarnih sten in vseh vrst dimnikov, ob tem pa v Sigmanovi poskrbijo tudi za sanacijo dimnikov in monta- žo lastnih proizvodov. Zadnja leta v podjetju beležijo strm po- rast poslovanja, lani so iz poslo- vanja dosegli preko 360 milijo- nov tolarjev prihodka oziroma za 65 odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček pa je porasel za skoraj 200 odstotkov in je znašal slabih 35 milijonov tolar- jev. Povečali so število zaposle- nih, pridobili certifikat ISO 9001, glavna pozornost pa je bila po besedah direktorja in solastnika podjetja Martina Gorška us- merjena v gradnjo novih proi- zvodnih in poslovnih prostorov. V teh bo 1.500 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in 300 kvadratnih metrov P« kritih skladišč, 300 kvadratni metrov pisarniških in pom^ nih prostorov ter še 2.500 dratnih metrov zunanjih asf^l tiranih površin, namenjenih ^ skladiščenje, manipulativi* dejavnost in parkirišča. Vrej| nost naložbe presega 145 n^f' jonov tolarjev, zvečine so ! sfinancirali z lastnimi sreds" in kratkoročnimi premostit^ nimi posojili, najetimi pri Celje, podružnici Hmezad, P^ ko Sklada za razvoj drobn^ gospodarstva pa so najeli milijonov tolarjev dolgorof" ga posojila. Dolgoročno načrtujejo v ^li manovi na isti lokaciji še bo v II. fazo izgradnje P^jj zvodno-poslovnih pr^st''^ ki bo obsegala okoli 1.500 dratnih metrov poslov^J skladiščnih in trgovskih P"'' lstame)^'' Šl. 16.-22. opril 1999 GOSPODARSTVO □ Gospodarstvo leze iz krize plovalne dejavnosti na Celjskem so za 35 odstotkov povečale čisti dobiček - Prvič po letu 1991 pozitiven neto finančni efekt |[(,dstvo celjske podružnice ^cije RS za plačilni pro- j je predstavilo lanske po- jje rezultate gospodar- ji družb na Celjskem, ki po jjdah direktorja mag. Uro- goričana prvič po osamos- jjtvi obetajo, da se gospo- stvo v regiji vendarle dvi- eiz krize. Na vseh področ- 50 se trendi obrnili v pozi- smer, večji obseg poslo- jja doma in v tujini, živah- jši uvoz ter povečana na- bena dejavnost pa naj bi ogočali večjo gospodar- laktivnost tudi v letu 1999. bdatke iz bilance stanja in eha je posredovalo 2661 podarskih družb, kar je za več kot v letu 1997. V pov- oju so zaposlovale 2,4 od- tka več delavcev kot leto j, pri čemer v 739 družbah zaposlenega nobenega de- ta. Ob povečanju števila de- Bih mest se je v regiji zmanj- stopnja registrirane brez- elnosti, ki pa je še vedno najvišjimi v Sloveniji, saj |ša 17,6 odstotka. ospodarske družbe so lani Dzile za 652,6 milijona dolar- blaga in storitev, kar je za 8,1 totka več kot leto prej in nad »prečno rastjo v Sloveniji. Po- večal se je tudi uvoz, ki je znašal 635,5 milijona dolarjev, kar po- meni 6,3-odstotni delež v celot- nem uvozu na ravni države. Podjetja na Celjskem so bi- la lani zelo aktivna na področ- ju naložb, saj je njihov celotni obseg znašal 17,6 milijard to- larjev oziroma 27,5 odstotka več kot leto prej. Največ na- ložb so imele predelovalne dejavnosti in trgovina. Regijsko gospodarstvo je lani realno povečalo obseg poslova- nja, nekoliko pa se je povečala tudi ekonomska moč družb v slovenskem prostoru. Podjetja so prvič po letu 1991 poslovala s pozitivnim neto finančnim efek- tom, ki je znašal 1,7 milijarde tolarjev. S čistim dobičkom je lani poslovalo 1729 gospodar- skih družb. Skupni dobiček je znašal okrog 12 milijard tolarjev in je bil za skoraj 30 odstotkov večji od predlanskega. Največ dobička je imelo 328 družb iz predelovalnih dejavnosti, ki so lani v primerjavi z letom 1997 povečale čisti dobiček za 35 od- stotkov. Na drugem mestu po ustvarjenem dobičku so trgov- ske družbe. Čista izguba je bila lani v primerjavi z letom prej nominalno manjša za 4,4 od- stotka. Z izgubo je delalo 790 podjetij, skupaj pa je bilo dobrih 10 milijard tolarjev. Težišče iz- gub se je lani iz predelovalnih dejavnosti prevesilo na področ- je trgovine. Najbolj pereč problem gos- podarstva na Celjskem pa je še vedno nelikvidnost. Lani je ime- lo povprečno vsak mesec bloki- ran žiro račun 736 podjetij, pov- prečni znesek neporavnanih obveznosti pa je znašal 9,5 mili- jarde tolarjev, kar je za 3,5 od- stotka več kot leta 199Z Likvid- nostne težave se tudi letos ne zmanjšujejo, saj je v prvih dveh mesecih povprečni znesek blo- kad presegel 10 milijard tolarjev. JANJA INTIHAR Krklec še vedno vztraja SRD spet pripravlja koncept za rešitev Rogaške Slatine - Podjetje Mikroing se ne bo odpovedalo nakupu hotela Donat Predsednica uprave Slo- venske razvojne družbe Majda Šantl je pred dnevi povedala, da se spet pogo- varjajo z SKB banko. Banko Celje, Kolinsko in občino Rogaška Slatina o ustanovi- tvi družbe, ki bi skrbela za razvoj zdraviliškega turiz- ma v Rogaški Slatini in za razvoj celotnega mesta. Pri- pravljajo tudi novo pismo o nameri, s katerim bi zainte- resirani potrdili, da so pri- pravljeni sodelovati pri reše- vanju zdravilišča. Kot je znano, je Slovenska razvojna družba, ki je 56- odstotna lastnica družbe Zdravilišče Rogaška, podob- no pismo o nameri pripravila že pred pol leta, vendar za- stavljenega koncepta ni izpe- ljala. Decembra lani je na- mreč SKB banka objavila, da je hotel Donat prodala pod- jetju Mikroing iz Rogaške Slatine. Na vest so se takrat burno odzvali v Rogaških vrelcih oziroma njihovi ma- tični firmi Kolinska, kjer so poudarjali, da razdrobljenost lastništva ne bo zaustavila agonije Rogaške Slatine, pro- daji pa je nasprotovala tudi razvojna družba. Pomagala niso niti zagotovila Mirana Krkleca, lastnika in direktor- ja Mikroinga, da je priprav- ljen sodelovati v skupnem projektu in da namerava ho- tel Donat obnovid in mu vr- niti nekdanji ugled. Mikroing je decembra z SKB banko notarsko overo- vil kupoprodajno pogodbo, nato pa se je postopek pro- daje Donata ustavil. Gospo- darski oddelek okrožnega sodišča v Celju je namreč januarja na predlog Zdravi- lišča Rogaška izdal sklep o začasni odredbi in s tem us- tavil prodajo. Šlo naj bi za neizpolnjene obveznosti iz ene od kupoprodajnih po- godb med SKB in takratnim krovnim podjetjem Rogaš- ka ZHT. SKB banka je na sklep sodišča takoj vložila ugovor, ki pa, vsaj doslej, ni pripomogel k razjasnitvi za- pleta. Miran Krklec nam je v za- četku tedna potrdil, da odred- ba še vedno velja, poudaril pa je tudi, da se nakupu hotela Donat še ni odpovedal. Napo- vedi Slovenske razvojne družbe o pripravah novega pisma o nameri ni želel ko- mentirati, dejal je le, da se v ozadju marsikaj dogaja in da se pletejo številne igre, tudi politične. JANJA INTIHAR Mestinjčane razburja betonarna Peticija z blizu tristo podpisi - Kupec zemljišča dokazuje svoj prav - Bo prišlo do pravdanja? Podjetje GIC Gradnje želi na nezazidanem zemljišču, ob robu mestinjske lesne to- varne Bohor, zgraditi beto- narno. Odkar so Mestinjčani za namero izvedeli, odločno nasprotujejo. Novi lastnik zemljišča trdi, da je območje predvideno za industrijsko cono. Podjetje GIC Gradnje, ki ima betonarni v Zgornjem Negonju pri Rogaški Slatini ter Pristavi pri Mestinju, ju želi združiti na eni sami loka- ciji. Tako je marca prodajalcu nezazidanega zemljišča za mestinjskim Bohorjem plača- lo varščino, 15. aprila pa je s stečajnim upraviteljem skle- nilo kupoprodajno pogodbo. Gre za travnik in z gramozom pokrito dvorišče v zadnjem delu tovarne, ob cesti v Lem- berg, ki naj bi bilo predvideno za gradnjo industrijskih ob- jektov. Prebivalce Mestinja je odlo- čitev o gradnji betonarne hu- do vznemirila. Pri vsem sku- paj poudarjajo, da bi bila gradnja preblizu stanovanj- skih hiš, šole in vrtca ter da niti ni urejenega dovoza. Boji- jo se škodljivih posledic za okolje in zdravje, hrupa, pra- hu ter uničevanja ceste. V tem delu Mestinja nekdanje lesne tovarne niso toliko čutili, ne- zazidano zemljišče pa naj bi bilo namenjeno le širitvi Bo- horja. Dan po tistem ko so izvede- li za načrte o gradnji betonar- ne, se je na izredni seji sestal svet KS Mestinje, po dveh dneh so se zbrali še na izred- nem zboru krajanov. Peticijo, ki izraža odločno nasprotova- nje, je podpisalo blizu tristo krajanov. Treba je povedati, da krajani obrtno-industrijski gradnji ne nasprotujejo, moti jih le ekološka oporečnost. V podjetju GIC Gradnje d.o.o. so seveda drugačnega mnenja. Direktor Ivan Cajzek pravi, da so odločitev dobro pretehtali, saj je po dolgoroč- nem planu, objavljenem v Uradnem listu 1. 1990, to ob- močje edina industrijska cona bivše šmarske občine. Sestav- Ijalci plana ne izključujejo niti škodljivih vplivov za okolje, pri čemer omenjajo dobro preve- trenost. V GIC Gradnje ome- njajo, da je izbrana tehnologija, za razliko od njihovih obstoje- čih betonarn, najsodobnejša. Tako opozarjajo na ugotovitev celjskega podjetja Kova, da gre za sodobno betonarno, s teh- nologijo, ki upošteva okolje- varstvene ukrepe, pri čemer je potrebno še celovito poročilo o vplivih na okolje. Sicer pa naj bi bilo v beto- narni približno dvajset delov- nih mest. Podjetje mora kup- nino za zemljišče iz Bohorje- ve zapuščine plačati do 14. maja, lastnik pa med drugim omenja, da je zaradi naspro- tovanja pripravljen sprejeti nadomestnega, na kakšni drugi lokaciji. V šmarski občinski zgrad- bi pravijo, da bodo mnenje tolikšnega števila občanov upoštevali, še posebej, ko bodo na vrsti dovoljenja. Žu- pan Jože Čakš opozarja, da bodo Mestinjčani svoje mnenje lahko povedali tudi kot stranka v postopku za izdajo lokadjskega doku- mentacije. Na zboru kraja- nov je bil prav tako sprejet sklep, naj občina sproži po- stopek za spremembo pro- storskega plana, s posebnim poudarkom na ureditvenem načrtu Mestinja. Potem ko je pred dnevi o vroči temi razpravljal odbor za gospo- darstvo, bodo z zahtevami krajanov podrobno seznani- li še občinski svet. Ali se bodo Mestinjčani lah- ko rešili betonarne? Lahko se zgodi, da bo prišlo do pravda- nja, ki se bo vleklo precej časa. Pri vsem skupaj pa bo- do morali biti še bolj pozorni na različne druge ekološko sporne dejavnosti, ki se lahko pojavijo v praznih objektih nekdanje lesne tovarne. Bolj po tiho. BRANE JERANKO Nove priložnosti za brezposelne v občini Laško so lani imeli osem programov jav- nih del, v katere je bilo vključenih 67 brezposelnih oseb, za letos pa je napove- danih enajst programov za 47 delavcev. Največ, kar 35 brezposel- nih, so lani za dva meseca vključili v dela pri odpravlja- nju posledic poplave. Takšen program imajo tudi letos, v njem pa bo do konca decem- bra začasno zaposlenih 12 delavcev. Lani je bilo 15 Laš- čank vse leto vključenih v po- moč ostarelim in hudo bol- nim, ki je pravzaprav najob- sežnejši program javnih del v občini. Uvedli so ga že pred devetimi leti in je, kot ugotav- ljajo v občinskem oddelku za družbene dejavnosti, zelo učinkovit. Občina je v prete- klih letih imela v domovih za starejše 138 oskrbovancev, la- ni pa se je njihovo število znižalo na 71. Občina Laško je v letoš- njem proračunu za progra- me javnih del zagotovila 2,8 milijona tolarjev, kar naj bi zadostovalo za 20 odstotkov izhodiščne plače delavcem. Preostanek bo poravnal za- vod za zaposlovanje. Lani sta se po dva delavca ukvarjala s pripravo pomoči socialno ogroženim druži- nam v območnem združenju Rdečega križa in z vzdrževa- njem knjižničnega gradiva v laški knjižnici, štirje so z no- vim šolskim letom pričeli va- rovati otroke v prometu, prav tako štirje so pol leta popiso- vali občinske ceste in objekte na njih, trije so v komunal- nem podjetju sodelovali pri uvajanju novega sistema od- voza odpadkov, dva brezpo- selna pa sta pri centru za re- habilitacijo invalidov delala pri projektu Socialno podjet- je. Letos so v občini ohranili vse lanske programe javnih del in jim dodali še tri nove - urejanje knjižničnega gradiva v šolski knjižnici v Rimskih Toplicah, urejanje in zbiranje gradiva za izdajo monografije in turističnega propagandne- ga gradiva ter pomoč pri pro- jektu o možnostih za celovit turistični razvoj v občini. Z nego in varstvom ostarelih na domu se bo ukvarjalo dvajset delavk, število brezposelnih v ostalih programih pa bo osta- lo približno takšno kot je bilo lani. JI IBČINA ŽALEC bPAN ppan Občine Žalec razpisuje Jelovno mesto tajnika občine povno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim Novnim časom. fendidat, kandidatka za razpisano delovno mesto mora izpolnjevati '•^Ooje iz 4. člena zakona o delavcih v državnih organih: ^ie državljan Republike Slovenije ^ie polnoleten ni bil obsojen na kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za "Cenitev delovnega razmerja ima univerzitetno izobrazbo pravne smeri "^didat, kandidatka mora izpolnjevati tudi posebne pogoje, to so: "^imanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih ^didati, kandidatke naj prošnjo s potrebnimi dokazili posreduje- '^la naslov. Občina Žalec, župan. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, Jsicerv roku osem dni po objavi. ^didatom bo sklep o izbiri pisno posredovan v roku osem dni po Prejetju. Dve dekleti za sezonsko delo v bistroju na počivališču Zima (Dramlje) na avtomobilski cesti Hoče-Arja vas iščemo. Zaželena leta med 18 in 35, simpatične, s prakso v gostins- tvu. Prijave pošljite na naslov: M. GRAF d.o.o., Iztokova ulica 11, 1215 Medvode - za razpis. SFlSTil^^ V □ KULTURA Podarimo knjigo in cvet Slovenski dnevi knjige od Zamorca do muzeja Knjigarna in antikvariat Antika organizira v Celju od 19. do 23. aprila že tretjič dneve knjige, Slovenija pa jih z različnimi akcijami in ugodnimi ponudbami knjig praznuje četrtič. Vsaka po svoje in na svoj način pa se dnevom knjige pridružujejo tudi druge založbe. V Antiki so se lotili vseslo- venske akcije Podarimo cvet in knjigo z ugodno ponudba literature vseh vrst, literarni- mi večeri in letos prvič v sode- lovanju z Otroškim muzejem tudi posebne akcije zbiranja najstarejše slikanice ali učbe- nika. Ponedeljkovo dopoldne do- bro zastavljene akcije knjigar- ne Antika je žal zmotil dež, tako da niso mogli postaviti stojnice s knjigami na vrtu go- stilne Zamorc. Zato pa je bil obisk v knjigarni, kamor so ljudje tudi prinašali stare sli- kanice in učbenike, toliko več- ji- Dneve knjige pa so si letos prvič organizatorji zamislili v gostilni in na vrtu gostilne Za- morc, kjer je nekoč že delova- la Narodna čitalnica. V minu- lih dneh jim je to tudi uspelo, sicer pa so vsak večer pripravi- li še kakšen dogodek, povezan s knjigo. V ponedeljek zvečer so čitalniški večer obudili mla- di pisatelji, ki so se poimeno- vali Čarovniki Beletrine. Pri založbi Beletrina so namreč tudi izšla njihova dela. Darko Žlebnik, Dušan Mere in Dušan Šaroter so žal svojo literaturo prebirali pred maloštevilnim avditorijem, več obiskovalcev pa se je zbralo potem, ko je za literati nastopil pevec Marko Brecelj. Na izjemno dober odziv pa je naletela akcija iskanja naj- starejšega učbenika ali slikani- ce, pravi vodja knjigarne Anti- ke Božo Mulej. Nekatere teh knjig, ki so jih prinesli lastniki, namreč nosijo častitljive letni- ce iz začetka tega stoletja. Torkov večer je bil v Celj- skem domu v znamenju po- nudbe popotniške literature in predavanj avtorjev in po- potnikov z diapozitivi. V knji- garni Antika so včeraj, v sredo zvečer, predstavili prevajalca Mahabharate, Jeana Francoisa Arnška, in njegov tretji del prevoda Materinega dnevni- ka. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice pa je Bruno Hart- man predstavil biografijo z naslovom Rudolf Maister - ge- neral in pesnik. V pubu Co- lumbus je istega dne pozno v večer trajala dražba antikvar- nih knjig in starin. Dnevi knji- ge so se razširili tudi v Kljub, kjer bodo danes, v četrtek, ob 21. uri predstavili ponatis pe- sniškega prvenca Desperado tonicwater, z literarnim nasto- pom avtorja Ivana Volariča. Vrh bodo teden dni trajajo- če prireditve, posvečene knji- gi, organizatorji sklenili sku- paj z Otroškim muzejem, kjer se bodo jutri opoldne, na sve- tovni dan knjige, prireditve tu- di končale. Razglasili in nagra- dili bodo lastnika najstarejše slikanice ali učbenika, ob 14. uri pa bodo tudi zaprli knjižno tržnico na vrtu Zamorca. MATEJA PODJED zapisovanja mmmmKtmmm Lep dan za smrt Tako se je glasil naslov pe- smi, ki jo je pred skorajda petnajstimi leti prepeval Pri- mož Habič. Ironija; na dan, ko sije vbrizgal preveliko in s tem smrtno količino heroina, je si- jalo sonce. Dan je bil še lepši. Ne vem, kakšen dan je bil dan takrat, ko je dr. Jack Kevor- kian vbrizgal smrtno injekcijo v žilo Thomasa Vouka, toda za njegove sorodnike, ženo in brata, ki sta s tem soglašala, ki sta doktorja prepričala v tovrstno dejanje, je bil vseka- kor lep. Najbrž se je takšen zdel tudi dr Kevorkianu, toda že dan potem je njihovo sonce zakril temen oblak. Ki nad njimi visi še danes. Sodnica Jessica Cooper je dr Kevorkia- nu, ki se ga je medtem prijel vzdevek dr Smrt, poslala za zapahe. Za dobo od deset petindvajset let. Veliko, nt s S pravnega stališča je prt^ kajpak zaključen. Dr. Ke^ kian je Thomasu Voukn b življenje. Ga namerno in m tovano umoril. Na tej raunj sodba popolnoma upravilQ Toda na etičnem nivoju ^ dvomljiva. Dr Kevorkian] Youku vendarle omogočili sten odhod. Mu ponudil rm nost slovesa. Njegova smrt bila vendarle dostojanstveit Youk je umrl kot človek, nej kot kakšna rastlina, ki bij bilo treba vsakdonevno zaii« ti, da ne bi povsem ovenek, Končno uči o tem tudi Bit ja; človekov odhod s tega sw| naj bo dostojanstven in da) ka primeren. Pa čeprav faij liška cerkev, ki na biblijo} sega, hkrati uči, da je ei/tai zija satansko delo. Ker si i vek življenja sam ni dal, si sam tudi ne more vzeti. > vem, morda mu ga pa veni le lahko vzame drug človi Vsaj cerkev se je tega v dolo nih obdobjih striktno drž& Ljudje, ki so goreli na grmo. so vendarle goreli za katolii ideale. Tistega ognja pa podstavil bog, marveč človi In še, če si človek življenja se že ni dal, ima menda z nji pravico vsaj upravljati. In tem odločati tudi o smrti. Evtanazija, skratka, je v^ meru dr Kevorkianu posli pravno vprašanje. V resnici: je vprašanje etike in kuaB življenja. Vprašanje človd vih pravic. Med katerimi gotovo tudi pravica do prekii tve življenja, ki jo v primf odpovedi vseh življenjski funkcij, najbrž lahko opravi^ zdravnik. Kaj hočem povedati? P" vsem to, da je dr Kevorkii resda zagrešil umor Toda' načrtovan. Zagrešil je uuio^ usmiljenja. Usmiljenje pa^ poveduje tudi biblija. Oziroma drugače; dr kian je presegel paraks, p^ doksalno situacijo, v katen^ nahaja katoliška cerkev, ko- sklicuje na zapisane zakoni' praksi pa jih ne upošteva. Preprosto tako,- da se je svetopisemskih zakonov. ^ hkrati kodeksa, ki ga bib: predpisuje. Ergo; dr Kevom je kriv pred veliko poroto • nedolžen pred bogom. Ženec Verdnik je prevzela skrb za šolanje Judith Kabeba, ^^ijke, ki odrašča v enaindvajsetčlanski družini. Danes je moderno govoriti o bedi, ljubiti revne in jim pomagati pa je nekaj čisto drugega. (Mati Tereza) Sofinanciranje balkonskega cvetja SLOVENSKE KONJICE - Občina bo tudi letos sofinancirala nakup balkonskega cvetja. Cvetje bodo občani lahko dobili ob predložitvi potrdila turističnega društva. Akcija bo od 26. do 29. aprila, in sicer: v ponedeljek, 26. aprila, za KS Loče, KS Jernej, KS Zbelovo, v avli Kulturnega doma Loče, v torek, 27. aprila, za KS Žiče, KS Draža vas, KS Sojek - Kamna Gora, KS Špitalič, v avli Kulturnega doma Žiče, v sredo 28. aprila, za KS Slovenske Konjice, v vrtnarstvu Polegek in v četrtek, 29. aprila, za KS Bezina, KS Vešenik - Brdo, KS Dobrava - Gabrovlje, KS Konjiška vas, KS Polene, KR Zeče, KS Spodnje Grušovje, KS Tepanje, v vrtnarstvu Polegek. (B.P.) Kdo si bo »pristreljal« pokal? ŠPITALIČ - Krajevna skupnost in Strelska družina Špitalič ob krajevnem prazniku prirejata tradicionalno strelsko tekmova- nje za prehodni pokal. Tekmovanje bo v nedeljo, 25. aprila, na strelišču ob cesti Škedenj-Špitalič. Tekmovali bodo z vojaško puško M48. (B.P.) Cvetlični sejem FRANKOLOVO -V nedeljo, 25. aprila, bo v graščinskem parku na Frankolovem tradicionalni cvetlični sejem, ki ga že četrtič pripravlja TD Frankolovo. Vsako gospodinjstvo, ki bo na sejmu sodelovalo, bo prejelo rožo, letos pa prvič razpisujejo natečaj za najlepše urejeno domačijo. Cvetličnega sejma se lahko udeleži- jo vsi, ki se želijo predstaviti s prodajo ali s prikazom starih obrti, ob cvetličnem pa bo tudi bolšji sejem. Zaradi priprave stojnic in lažje organizacije organizatorji prosijo, da udeležbo na sejmu prijavite pri Štefki Iršič na OŠ Frankolovo. (NMS) Najboljša vina ROGAŠKA SLATINA - Komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika iz mariborskega kmetijskega zavoda je prejšnji teden ocenila vina članov vinogradniškega društva Rogaška Slatina. Med 250 vzorci si jih je več kot 100 prislužilo zlate diplome. Med prejemniki velikih zlatih odličij za najboljše ocenjeno belo zvrst je Franc Ogrizek (Gabernik), za najboljše ocenjeno sorto laški rizling Anica Zorin (Lovnik), za najboljšo sorto zeleni silvanec Franc Ogrizek (Gabernik), za najboljšo sorto beli pinot Anica Zorin (Lovnik), za najboljšo sorto chardonay so prejeli enake ocene Franc in Martin Ogrizek (Gabernik) ter Vera Zemljič (Ormož), za najboljšo sorto sauvig- non Franc Skerbiš (Janina), za kerner Rajko Pečnik (Buče) ter za renski rizling Ivo Mijošek (Negonje). Franc Ogrizek si je prislužil tudi naslov šampiona redne trgatve za belo zvrst, Anica Zorin pa šampiona posebne kakovo- sti za ledeno vino laški rizling. Oba vinogradnika sta prejemni- ka prehodnega pokala za leto 1998. (BJ) Pod geslom gostoljubnosti VELENJE - Turistično društvo Velenje je zabeležilo 40-letnico delovanja in ob jubilejni prireditvi, ki je bila v soboto, 17. aprila, v Velenju podelilo 25 plaket tistim posameznikom, ki so prispevali k boljšemu delu. Društvo je ob jubileju prejelo priznanje Turistične zveze Slovenije. Priznanja je prejelo še sedem posameznikov in podjetje Gost Velenje. Letos se Velenje vključuje v tekmovanje za najbolj urejeno evropsko mesto. Društvo, zadnjih dvanajst let je njegov predsednik Jože Zako- šek, je doslej organiziralo številne prireditve, med njimi deset mednarodnih plesnih turnirjev Evropa pleše, pet velikih turi- stičnih zborov in ravno toliko kmečkih praznikov v Plešivcu. Četrtič zapored bodo pripravili cvetlični sejem v Velenju, ki bo letos 7. in 8. maja. (K.L.) Priložnost za golfar je ROGAŠKA SLATINA - Golf center bo v soboto, 24. aprila, zopet pripravil odprt dan za vse, ki bi se želeli preizkusiti v igranju golfa. Uporaba igrišča in opreme bo brezplačna, začetne udarce s palico pa bo učil bivši angleški profesionalni igralec Malcolm Hampton. V Rogaški Slatini že od marca poteka 7-dnevna intenzivna šola golfa, ki jo vodi Hampton, do konca junija pa bo vsako soboto in nedeljo tudi nadaljevalni tečaj. V Rogaški Slatini upajo, da bodo ob pomoči Malcolma Hamptona, ki velja pri nas za najboljšega učitelja golfa, uspeli prepričati čim več ljudi, da spravljanje žogic v luknje in druženje ob igriščih za golf ni samo igra za domačo gospodar- sko smetano, ampak zlasti za vse tiste, ki se radi sprostijo v naravi. NA KRATKO j!j6..2a.opril 1999 18 JURJEVANJA Kdo bo prva jurjeva miss? Glasba, konjske vprege, posli in miss - Šentjur bo slavil štiri dni in štiri noci Za letošnje Veselo jurjeva- nje v Šentjurju, kjer prikažejo vse najboljše kar premore mesto ter celotna občina, so spet pripravili veliko zanimi- vega. Za začetek bodo jutri, v petek 23. aprila, izbrali prvo Jurjevo lepotico. Miss jurjevanja bodo izbrali med jutrišnjo, petkovo veselico v mestnem hotelu, pred tem pa bo v kulturnem domu odprtje razstave članov študijskega krožka likovne delavnice Šent- jur Njihova razstava bo na og- led do ponedeljka zvečer. Na otvoritvi bodo nastopili tercet Domima s Prevorja ter citrarki Patricija Škornik in Maja Ptičar. V soboto, 24. aprila, bo veliki šentjurski praznik v znamenju jurjevega sejma obrti in podjet- ništva pri blagovnici Lipa. Do- poldan bo prav tako jurjev po- hod skozi Botričnico, Lokarje ter mimo Sv. Rozalije, zvečer pa še ena jurjeva veselica z modno revijo. Pomembni so- botni kulturni dogodek bo tret- ja jurjeva revija pihalnih orke- strov in godb v kulturnem do- mu, kjer pričakujejo glasbeni- ke iz Šentjurja, Sevnice, Šmarja pri Jelšah, z Ljubečne, Štor ter Svetine. Nedeljsko veselo jurjevanje bodo začeli z mašama v cerkvi Sv. Jurija, po kateri je Šentjur dobil ime. Hkrati se bodo v Zgornjem trgu od jutra do poz- nega popoldneva vrstili nastopi pevskih, plesnih, instrumental- nih in drugih skupin iz domače občine. Vsako leto zbudi veliko pozornosti jurjeva povorka konjskih vpreg iz šentjurske ter okoliških občin, ki bo pris- pela v Zgornji trg pred poldne- vom. Zadnja prireditev letošnjega jurjevanja bo v ponedeljek, 26. aprila. Takrat bo v kulturnem domu deveta jurjeva revija odraslih pevskih zborov in ok- tetov, z dvanajstimi zbori ter dvema oktetoma iz občin Šentjur in Dobje. Sicer pa po- skrbijo v okviru jurjevanja vsako leto še za nekaj sprem- ljevalnih prireditev. Po včerajš- nji reviji otroških in mladin- skih pevskih zborov bo pri šentjurski tržnici danes, v četr- tek 22. aprila, prireditev Ri- šem, pišem, pojem, ki jo je pripravil domači vrtec. V pripravah so sodelovali Turistično olepševalno druš- tvo, odbor za jurjevanje pod županovim vodstvom, občina, Zveza kulturnih društev, obe šentjurski KS, Območna obrt- na zbornica. Ljudska univerza ter različna podjetja, organiza- cije, društva ter posamezniki, ki želijo prispevati k prijazni podobi Šentjurja. BRANE JERANKO V Konjicah bodo jurjevaii tri dnj Mesto Slovenske Konjice se že pripravlja na veliko spom- ladansko prireditev, na jurje- vanje, ki se bo pričelo že v petek, 23. aprila. Kar tri dni se Konjičanom in obiskovalcem obeta bogat program ob tem običaju, ki so ga v Slovenskih Konjicah ohranili in ga ponovno ožive- li, da je postal del življenja prebivalcev. Jurjevanje se za- čenja v petek, 23. aprila, z gledališkima predstavama, ki so ju na oder postavili člani domačega Mavričnega gleda- Ušča. Dopoldan bo v kultur- nem domu na ogled Desetni- ca, zvečer ob 18. uri pa Dogo- dek v mestu Gogi. Naslednji dan bo po Mest- nem in Starem trgu meščane pozdravljal in nagovarjal Juri- jev radio. Zvečer bo osrednji del prireditve: ob 18.30 jo bo na ploščadi pred kulturnim domom najprej naznanila ko- njiška godba na pihala z ma- žoretkami, pol ure zatem pa bodo uprizorili legendo o Ju- riju, ki je premagal zmaja in rešil Konjice. Ob 20. uri bo koncert akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, ki bo vse zbrane s predstavitvijo programa po- peljala v svet plesa in glasbe. Program jurjevanja bodo J ključih s slovesno mašo v m Ijo, 25. aprila, ob 10.30. Ob^ pa bo v mestu še nekaj sprg, Ijajočih aktivnosti: likovna rj stava učencev konjiških osnj nih šol in vrtca v kulturn! domu in na velikem pajj pred njim. 1 Jurjevanje prireja GospoJ sko interesno združenje Dravinjska dolina v sodeloi nju z Občino Slovenske Ko| ce. C Jurij, zaščitnik Tabora in Mozirja Začetek kmečkega upora, 23. april, in god farnega za- vetnika Jurija, 24. april, so v občini Tabor izbrali za občin- ski praznik. Številne prireditve bodo pri- čeli s petkovim nočnim tekom Loke-Tabor, osrednjo občin- sko proslavo pa pripravili v so- boto ob 16. uri v domu kraja- nov, kjer bo ob 20. uri še spe- voigra zamejskih Slovencev iz Boršta v Italiji. V nedeljo se bo ob 9. uri pričel tradicionalni šentjurski sejem v samem sre- dišču kraja. Ob 10. uri bodo pripravili slovesno mašo, pos- večeno šentjurski nedelji v župnijski cerkvi sv. Jurija v Ta- boru. Uro kasneje bo na se- jemski prostor v Taboru prišla konjenica, popoldne pa bodo pripravili različne družabne igre. Sklop prireditev bodo v taborski cerkvi zaključili v to- rek, 27. aprila ob 10. uri, ko bodo pripraviU slovesnost ob 100. obletnici prenove rene- sančne cerkve sv. Jurija. Jurjevo je tudi krajevni praz- nik Krajevne skupnosti Mozir- je, Že danes bodo ob 19. uri v galeriji odprli razstavo mozir- skih slikarjev. Ena izmed osrednjih prireditev bo v petek ob 19. uri, ko bodo v Galeriji Mozirje odprli sobo, v kateri bodo poslej shranjeni listine. slike, rokopisi, stare knjige in bibliofilski izvodi, ki jih je publi- cist Aleksander Videčnik poda- ril kraju. Hkrati bo dr. Matjaž Kmecl predstavil Videčnikovo novo knjigo Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti. Priredite se bodo nadaljevale v soboto popoldne, ko bodo na trgu pripravili obrtni sejem in likovne delavnice, ob 16. uri pa koncert Adija Smolarja in an- sambla Gaj. V nedeljo dopold- ne se bodo srečali krajani, sre- čanje bo popestrila godba na pihala, popoldne pa bo polep- šala prireditev Družinsko pet- je. US Deseto jurjevanje v Laškem Jutri, v petek, 23. aprila, se bo po laških ulicah že deseto leto zapored sprehodil zeleni Jurij. Prireditev, ki sodi med etnografske posebnosti Laš- kega, so tudi tokrat pripravili učenci in učitelji osnovne šole Primoža Trubarja. Letos bo jurjevanje nekoli- ko drugačno, saj je narava prehitela znanilca pomladi in se že odela v zeleno, priredi- tev pa bo zaradi prvomajskih počitnic dan pred Jurijevim godom. Kljub temu se Ido za zelena Jurija, ki bo s sprems- tvom krenil ob 9.30 izpred osnovne šole, gotovo našlo zadosti darov. Povorka, v ka- teri bo okrog 200 otrok, bo obhod po laških ulicah kon- čala na šolskem igrišču, kjer bodo praznik zaključili z ra- jalnimi in pastirskimi igrami ter s posebno jedjo iz pobra- nih darov, ki ji rečejo cvt njak. V Laškem so jurjevanj dahnili posebno izvirnos Dekleta, ki spremljajo Jurij nosijo na glavah venčke i rožic, fantje pa imajo rogo\ in prdece. Vsi skupaj delaj velik trušč ter poleg otrošld in pastirskih pesmi pojejo i posebno Jurjevo pesem. Jurjevanje bodo letos ožin li tudi v Rimskih Toplicah. I pobudo rejcev konj bos vodstvo krajevne skupnoj in okrepčevalnica Marjeta pi pravila sprevod zelenega Juj ja v spremstvu konj. Prirej tev, ki jo bodo popestrili bogatim zabavnim progi mom, bodo zaključili z blag slovom živali. V Rimskih 1 plicah naj bi kmalu ustanov klub rejcev konj, v kraju pa radi razvili tudi jahalni špor CISTA DEZEU 19 Prizadevanja za čislo olcolje Laškem je tamkajšnja Komunala poskrbela tudi za red in čistočo za tistimi, ki na prehode vodijo svoje štirinožne prijatelje. f Kidričevo ulico in na Savinjsko nabrežje so namestili posebej za to izdelane zabojnike, za jtere pa upajo, da bodo v bodočnosti uspešno služili svojemu namenu. Zabojniki so higiensko fjlagojeni in so v Sloveniji še precejšnja redkost. V. MAROT Redčenje cvetnega nastavka v nasadih jablan, posebno v nasadih sort elstar, summer- fdin jonagold, v tem času ročno redčijo cvetne nastavke. Po besedah Vlada Korberja s Sadjarstva Mirosan namreč pri h sortah v posameznih letih prihaja do prevelikega nastavka ■Wov. To je lahko kljub vsem kasnejšim ukrepom usodno za lastavek v naslednjem letu. Da bi se temu izognili, opravijo itenzivnejšo zimsko rez, korekcijsko rez v cvetenju, ročno odstranjevanje cvetov, kemično redčenje plodičev, ročno redče- "i^plodičev in dobro prehranjujejo rastline. Zgodnejši ukrepi uspešnejši, poznejši pa, kot je ročno redčenje plodičev, bolj Wvajo na kvaliteto plodov v jeseni. T. TAVČAR Sejem in razstava Turistično društvo Zre- in Občina Zreče pri- pravljata v petek, 23. apri- na tržnici Zreče sejem ^se za lepo okolje, od 8. 20. ure pa bo odprta '^di razstava ročnih del. Organizatorji obetajo do- ponudbo lončnic, gr- f^ovnic in vsega drugega, ^^^ je potrebno za ureditev Polepšanje okolja. Vsa ^^spodinjstva iz Občine bodo na sejmu dobila ^di darilne bone, ki jih po- občina Zreče za na- > lončnic. Turistično društvo pa bo ^ razstavi ročnih del pred- različne izdelke, ki jih ustvarile prizadevne Jfeleženk ročnodelskega Lascani so cistili nabrezine Delavci laške komunale so te dni odpeljali na odla- gališče v Strenskem še zad- nje kupe smeti, ki so v Laš- kem in drugih krajih ostali po sobotni akciji čiščenja. Letos so se v občini lotili predvsem brežin in zemljišč ob Savinji, kjer so še vedno vidne posledice lanske po- plave. V Laškem in drugih krajev- nih skupnostih se je akcije, ki jo je vodil poseben odbor, udeležilo blizu 300 ljudi. Veči- noma so bili to člani ribiških in lovskih družin, gasilskega in turističnega društva, kluba bivših brigadirjev ter laškega komunalnega podjetja. Kljub lepemu vremenu so naredili manj kot so želeli, ker je bila gladina Savinje dokaj visoka, nevarnosti, da bi komu spodr- snilo v vodo, pa niso želeli tvegati. Bolj uspešni so bili v tistih vaseh, kjer so čistili oko- lico stanovanjskih objektov, gozdove, črna odlagališča in planinske poti. V Jurkloštru se je nabralo za velik kup dotra- janih gospodinjskih aparatov in avtomobilskih lupin, ki so jih ljudje odvrgli v jarke ali »skrili« v gozdovih, v Vrhu nad Laškim, kjer so prav tako čistili divja odlagališča, pa so se krajani lotili še pospravlja- nja dvorišč. Uspešni so bili tudi bivši brigadirji, ki so oči- stili cesto od Smohorja do Re- čice. Laški župan Jože Rajh me- ni, da je akcija kljub nekate- rim nevšečnostim uspela, če- sar niso mogli očistiti, pa bodo v prihodnjih mesecih opravili delavci, ki so jih v komunal- nem podjetju zaposlili preko javnih del. JI Čistilna alccija tudi v Socici v soboto, 10. aprila, je bila čistilna akcija v občini Vojnik. Tudi gasilci PGD Socka so sodelovaU in oprali središče vasi, igrišče, dvorišče šole in gasilskega doma ter avtobusni postaja- lišči na Gorici in v Razdelju. Izkoristili so tudi lepo vreme in zabetonirali cev, v katero bodo postavili letošnji mlaj (na fotografiji). EČ Zlato za Polzelane Minuli konec tedna je bilo v Lendavi državno tekmovanje iz turizma Moj kraj - turistični kraj. Na njem so iz celjske regije nastopili mladi člani turističnega podmladka OŠ Polzela in dosegli najvišje, zlato odličje in še posebno nagrado, ki jo je podelila T^iristična zveza Slovenije - izlet z muzejskim vlakom. Polzelani pa so prejeli še tri posebne nagrade. Posebno nagrado, zlato odličje za najboljšo odrsko predstavitev, srebrno odličje za razstavo, Monika Mešič pa je prejela zlato odličje kot najboljša igralka na festivalu. Predstavila se je kot Pika Nogavička. Mladi turistični podmladek OŠ Polzela sta vodili mentorici Manja Petrovec in Alenka Marovt, v tekmovanju pa so sodelovali: Tamara Hren, Monika Mešič, Maja Bašič, Urška Resnik, Andreja Podvršnik, Primož Semprimožnik, Robert Cokan, Brigita Ortl in Nataša Štefančič. T. TAVČAR Za urejen Šempeter v šempetrski krajevni skupnosti urejajo okolje in se pripravljajo na obsežnejša dela, za katera predvidevajo tudi uvedbo krajevnega sa- moprispevka. V tem času čistijo okolico, sanirajo divja odlagališča, ure- jajo zelenice ter sadijo okra- sno grmičevje in rože. Organi- zirajo tudi zbiranje odpadkov. Po besedah predsednika KS Jožeta Randla so posuli z gra- mozom že večji del makadam- skih cest, ki so bile zaradi dolgoletnega zanemarjanja, zaradi dežja in snega, v zelo slabem stanju. V kratkem bo- do opravili tudi najbolj nujna popravila na cestah, prepla- stenih z asfaltom, tisto proti pokopališču pa so minuli te- den na novo preplastili. Pri tem je posebej pohvalil svoje- ga pomočnika Petra Škrabar- ja. Pripravljajo se tudi na uved- bo krajevnega samoprispev- ka, saj vedo, da brez tega vira nekaterih projektov ne bodo zmogli. Predvsem gre tu za kanahzacijo. Intenzivno sode- lujejo tudi pri pripravah na rekonstrukcijo Ceste skozi Šempeter in na preureditev prehoda preko železnice pri pokopališču. V sodelovanju z agencijo Dober dan, turistič- nim društvom, gostiščem Štorman, KUD Grifon in dru- gimi, pa želijo razširiti in do- polniti tudi turistično ponud- bo. T. TAVČAR Obala velenjskih jezer je zdaj čista v minulih dneh so očistili obali obeh velenjskih jezer. Škalsko jezero, ki meri več kot 16 hektarjev, ima 1700 metrov obale, velenjsko, ki meri 135 hektarjev, pa ima 4400 metrov lepo urejene obale. Odpadke so zbirali člani vseh treh velenjskih vodnih klubov Našli so prometne znake, kolesa, plastične posode, štedilnike, avtomobilska vrata in še vrsto drugih odpadkov Voda v velenjskem jezeru je dovolj čista za ribji zarod, na površju pa je mrtvilo. Labodi, ki so se lani zvalili v tej okolici, so morali pozno v zimo zaradi pomanjkanja hrane odleteti s trebuhom za kruhom. LOJZE OJSTERŠEK Moja lepa in čista dežela SEG v okviru republiškega projekta Moja dežela, lepa, ureje- na in čista tudi letos konec aprila pripravlja akcije čiščenja okolja . Na Celjskem tradicionalno čistijo obrežja Šmartinskega jezera, zbor udeležencev letošnje akcije bo v soboto, 24. aprila, ob 10. uri pri konjeniškem centru Brezova ob jezeru. IS Pticam v pomoč Člani žalskega društva Radoživ so v torek s predstavitvijo in postavitvijo gnezdilnice počastili dan Zemlje. Letošnji moto društva Radoživ je »pomagati pticam in ostalim živalim v naseljih«. Z nameščanjem gnezdilnic lahko človek pticam omogoči nadomestno gnezdišče in s tem pripomore k ohranjanju vrst v naseljih. Društvo Radoživ bo letos na območju žalske občine razdelilo in namestilo 20 gnezdilnic, primernih za ptice v velikosti sinice. US Za ohcet po stari šegi Odbor za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljud- skih šeg v Laškem in Turistično društvo Laško bosta v teh dneh objavila razpis za izbor para, ki se bo letos poročil na ohceti po stari šegi. Ohcet bo v nedeljo, 11. julija. Pri izboru bodo imeli prednost pari iz občine Laško, ki so aktivni v kulturnih in drugih društvih in ki še nimajo otrok. JI ^Satrrmmm 20 ŠPORT Za novo osmico Po osmem zmagoslavju v prvenstvu manjka celjskim rokometašem do nove dvojne krone še pokalna lovorika - Rekord Maksica in dvorane Golovec v soboto se je končalo letošnje rokometno državno prvenstvo. Da bodo Celjani ohranili primat, je bilo znano že nekaj krogov pred koncem, piko na »i« pa so postavili po zmagi nad drugouvrščenimi slovenjegraškimi »Ježki«, s katerimi se bodo pojutrišnjem srečali še v polfinalu domačega pokala. Med preostalimi klubi s Celjskega je v tej sezoni največji napredek uspel Velenjčankam. Zadnje dejanje prvenstva in hkrati zadnjo domačo tekmo te sezone si je prišlo ogledat blizu 2 tisoč obiskovalcev. K nespornemu rekordu - kar zadeva domača tekmovanja - so v mnogočem pripomogli brezplačen vstop, obsežno žrebanje vstopnic, ki so jih na vhodu razdelili varnostniki in brezplačno pivo. Do- volj za dostojno prvenstveno slovo. Z rekord- nim obiskom se lahko primerja le še dosežek Jugoslovana Nenada Maksiča, ki je pivovar- jem nasul kar 15 golov (in še tretjič zapored postal najučinkovitejši strelec prvenstva), kar v novejši zgodovini ni uspelo še nikomur. »S Peričem sta dobra prijatelja,« je bilo slišati s tribune, strokovna razlaga pa pravi, da ima 28-letni levoroki Preventovec zavidanja vreden izmet iz za- pestja, s čemer nadomešča nekoliko šibkejši udarec. Celjskemu trenerju Slovenje- gradčanov Slavku Iveziču je z globoko začetno obrambno postavitvijo uspelo dodobra spotiti roke nasprotnikov, tu- di tistih na klopi. Uvodno do- minacijo gostov (2:6) je do- mači strateg presekal z minu- to odmora in serijo 6:0, ki je kljub Preventovemu »retur- nu« 0:5 v zadnjih minutah za- doščala za končno prevlado. Letos kaj drugače? Sicer pa so zadnji igralni dan v Golovcu prevladovali Jugoslovani. Po izboru 34 slo- venskih novinarskih redakcij so za najboljšega igralca se- zone proglasili Rastka Stefa- noviča (121 točk), ki mu sle- dita Dragan Škrbič (114) in Dejan Perič (112). Stefanovič je prepričan, da so pravkar končano prvenstvo osvojili mnogo lažje kot prejšnja tri, od kar nastopa za barve celj- skega kluba: »Bili smo manj obremenjeni, vse je potekalo spontano, za konec smo v kvalitetni revijalni tekmi ug- nali še najbhžjega zasledoval- ca. Nasprotnike iz zgornjega doma smo premagovali, kot bi se sprehajali po Ugi. Prejš- nja leta smo igrali v krču. Zelo mi godi omenjeni novinarski izbor. Ni enostavno biti naj- boljši v tako vrhunski ekipi, toda moram se potrjevati še naprej. Če bo prihodnje leto slabše, se mojega naslova nihče več ne bo spomnil. Zah- valjujem se za priznanje, ki pa bi ga lahko namenili ko- murkoli iz seznama prvega moštva. Vsi so vrhunski roko- metaši, ki zelo dobro oprav- ljajo svoje naloge!« Pogovor s priljubljenim in vselej skrom- nim »Raletom« ni mogel mi- mo dogodkov na Balkanu, ki vsekakor vplivajo tudi na de- lo profesionalcev. Rastko ima svojo zgodbo: »Leta 1990 sem zapustil Hrvaško (Bjelovar), po izbruhu vojne se tja nisem mogel več vrniti. Ta film sem pozabil in se povsem posvetil profesionalizmu, toda dogod- ki so se ponovili. Zdaj ne mo- rem niti v Srbijo, saj še nisem odslužil vojaščine. To mi ne- nehno roji po glavi. Vsa zah- vala ljudem v klubu, ki so me sprejeU in mi omogočili nor- malno življenje. Vse bom sto- ril za klub, ki poskrbi tudi za moje stike z družino in dekle- tom!« Težje, kot v deželi svetovnih prvakov Trener Sead Hasanefendič, ki je v našem prvenstvu debiti- ral, je ob koncu strnil nekaj poglavitnih razlik v primerjavi s švicarskim, francoskim in nemškim prvenstvom, kjer je delal doslej: »Razmere me po kratkih in maloštevilnih poto- vanjih še najbolj spominjajo na Švico. Primanjkljaj seveda kompenziramo z Ligo prva- kov. Prvenstvo je vnaprej odlo- čeno. Za primerjavo: v 16-član- ski francoski ligi sem z Olimpi- queom iz Marseillesa zmagal brez poraza, v bistveno šibkej- ši slovenski ligi pa enkrat izgu- bil. Nič pa se ne more primerja- ti z Bundesligo, kjer zadnji po- gostokrat premaga prvega. Kvaliteta v Sloveniji raste. To- krat je oslabelo le Krško, drugi pa so napredovali. Trebnje, Go- renje, Prevent, Prule 67 ter celo AFP Dobova in Termo so vse boljši. Slednje velja tudi za nas, zato ohranjamo razliko.« Isto- časno je šef celjske klopi napo- vedal še zmago v pokalu, to označil kot obveznost, nas- protnik v finalu pa naj bi bilo domače Gorenje. Predsednik kluba Tone Turnšek je »kiks« v Trebnjem že pozabil, ligaško tekmova- nje pa je po njegovem bilo približno enako vsem dose- danjim: »Bistvena spremem- ba je, da po vnovičnem izpa- du iz Lige prvakov ekipa ni bila v šoku. Fantje so se hitro pobrali in igrali celo boljše, kot v prvem delu prvenstva. V prejšnjih sezonah se v igral- nem smislu sploh nismo po- brali. Z vsem spoštovanjem do ekip, ki sodelujejo na za- ključku pokala, sem tudi pre- pričan, da do presenečenja ne bi smelo priti. Igralci so za osmi zaporedni pokalni na- slov motivirani, zato bom močno začuden, če ga ne os- vojimo.« Razočaranih ni v pravkar končanem pr- venstvu nihče od predstavni- kov celjskega območja ne bi smel biti pretirano razočaran. Morda bi se Gorenje lahko povzpelo kakšno stopničko višje, a je bila konkurenca od 2. do 6. mesta letos najbolj izenačena, za nameček pa so v zadnjem krogu naleteli na Prule, ki jih je - vsaj do sobote - oddaljilo od evropskih tek- movanj. Verjeti pa je, da se bo strateg Tone Tiselj pred svoji- mi gledalci znal Ljubljanča- nom oddolžiti, kar bi pomeni- lo, da bo Gorenje tudi prihod- nje leto nastopalo v evrop- skem pokalu pokalnih zma- govalcev: »Načrtovali smo tak- šno uvrstitev, zato smo vzga- jali mlade, ki so dobro nado- meščali poškodovane izkuše- nejše kolege. Zadnji jo je v Ljubljani skupil Khimtcenko, a ga bomo do sobote pozdravili. Cena tega je, da smo v finišu popustili.« K temu je mnenje dodal še kapetan Borut Pla- skan, saj jim po njegovem zadnja tekma ni bila v čast, vsekakor pa lovijo šesto zapo- redno evropsko sezono, kar je doslej uspelo le pivovarjem. Novince iz Radeč so mnogi uvrščali v prvo polovico naj- boljših moštev, na koncu pa se je izkazalo, da ima postavitev trenerja Mira Požuna le preveč mladih, zaletavih in dokazo- vanja željnih glav. To pa mno- gokrat daje obratnosorazmer- ne rezultate, ki sicer niso prio- riteta celjskega podmladka, ki bo, kot je slišati, v prihodnji sezoni doživel veliko prevetri- tev - v obeh smereh. Dosedanji izidi final - sezo- na 91/92: CPL-Pomurka Ba- kovci 32:19. 92/93: CPL-Kolin- ska Slovan 15:10. 93/94: Pre- vent-CPL 21:25. 94/95: CPL- Gorenje 31:20. 95/96: CPL-AM Cosmos Slovan 27:22. 96/97: CPL-Gorenje 29:19. 97/98: Go- renje-CPL 21:25._ V prvoligaškem ženskem prvenstvu so Žalčanke ostale na lanski ravni, ki pa jo mora- jo potrditi še v doigravanju za 3. mesto. »Naloge smo v red- nem delu izpolnili, sedaj si moramo zagotoviti še igranje v Evropi. Liga je bila razdelje- na v dva kakovostna razreda: obe ljubljanski ekipi, Piran- čanke in mi smo izstopali. V ostalih klubih dominirata mladost in perspektiva, zato morajo še veliko delati«, je pripovedoval trener Juteksa Bogosav Perič, ki je ekipo pred končnico okrepil še z 28- letno Rusinjo (krilo) Žano Kašelovo. Na tujke pa pri ve- lenjskem Vegradu niti ne upa- jo pomisliti, saj si že vrsto let belijo glave, kako zadržati doma izšolane igralke. Odkar je krmilo prevzel Bojan Po- žun, v klubu veje nov veter. Ta je »gradbinke« letos pope- ljal v varno prvoligaško sredi- no. Od tod imajo vsaj boljši pogled proti vrhu, medtem ko so lani ob tem trepetale za svoj status ^^ »Celjani vodijo nelcorektno politiko!« Velenjčani so se tudii potrudili pri organizaciji fj nega turnirja in pr(w predstavili na eni najboi bavnih novinarskih ^ renc zadnjih nekaj ingj^ Predstavniki sodelujočih] bov so pojasnili svoja (zn^ stališča. Preventov trener] zič bo skušal izkoristiti j dan Celjanov, če ga hod seveda imeli, njegov vr, Aleš Anžič pa stavi na (j menjanost nasprotnika in roške notranje rezerve. Di polfinalni par Prule 67 in renje imata drug o druj podobno mnenje in prifj vanja. Ljubljančani so bi| vse bolj glasnih govorical^ bo Iztok Puc okrepil njih vrste, sila skrivnostni. Ko bilo razbrati, je njegov | stop odvisen od uvrstitve! ba v evropska tekmov® Predsednik " rk Go« Franc Plaskan o odlii Branka Bedekoviča v Celji Vstopnice (žrebanje polčasih) za ogled celodi ne finalne prireditve veij 100 SIT. Pred nedeljskim nalom se bodo pomerili velenjski in ljubljanski slovneži. vedno ni dobil uradnega vestila, niti ga ni nihče izi skega tabora poklical: »O ni v tem delu sezone vo nekorektno politiko in s si mi dejanji postavljajo vprašaj regularnost zakl ka. Iz tega sledi, da ne žf imeti konkurence, toda Evropi zaradi tega ne bi napredovali.« primožškerl, ' ■ Foto: SHEf Rastko Stefanovič - najboljši letošnji igralec celjskega moštva po izboru novinarskih re- dakcij si je na poti domov oprtal še nagrado TV sprejemnik. Kapetan Uroš Šerbec (z žogo) je visoko zavihtel pokal za zmago v prvenstvu. Pričakovati je, da bo tako tudi v nedelj- skem pokalnem finalu. Državne prvakinje ŽRK PUVNivo Celje - z leve: Martin Goršič (trener), Nia Majcen, Drd^^ Džukič, Iva Jug, Nuša Skutnik, Sabina Globočnik, Dijana Lipovčič, Branka Kostič, f Filipovič, Danilo Kovačič (pom. trenerja). Klečijo: Tjaša Turnšek, Kaja Soršak, Maja Alja Jankovič, Ula Toplak, Zala Bojovič. Celjanke prvič prvakinje Rokometašice ŽRK PUV Nivo Celje (letnik 1987) so v kratki zgodovini kluba osvojile naslov državnih prvakinj. Zanj so delale vso sezono, ko so tudi v mednar"" konkurenci posegale po najvidnejših mestih. ^ Zmagale so v Umagu in Opatiji, v Pragi pa bile četrte. V letošnjem finalu prvenstva s" ^ Galjevici nastopile še ekipe Jelovice, domačega Krima Electe in žalskega Juteksa, ki s", pomerile po švicarskem sistemu ure, tako da so Celjanke za več kot dva gola morale pren^^s kolegice iz Žalca. Najučinkovitejša igralka zmagovalne ekipe je z 10 goli postala kapet^; Nuša Skutnik. Leto starejše deklice se bodo v Žalcu za naslove najboljših potegovale ta k", tedna. j Rezultati: Krim-Juteks 12:9. Jelovica-PUV Nivo 7:13. PUV Nivo-Juteks 19:13. ŠPORT 21 V derbiju »glavni« Kos Drugi zaporedni lokalni derbi Rudarju - Sodniška trojka nedorasla - Napaka v celjskem zdravniškem štabu? 123- krogu I. SNL sta se pomerila Rudar in '[,|jkum. Blizu 1200 gledal- ^ je minulo soboto videlo zadetke, od tega tudi ene- -ergularnega, saj je Vido- vi,« izenačil z roko. Celjani so povedli že na sa- jin začetku, ko je pravi evro- j dosegel Goršek,* potem pa pobudo prepustili gostite- lj. V 42. minuti je po ^neči v genskem prostoru Zivojin (jojevič z roko premagal ujčinoviča. Celjski kapetan je jadi burnih protestov videl dirumeni karton in gostje so jno pretreseni zapustili igriš- ob odmoru. V nadaljevanju »knapi« pritisnili na plin, iblikumova zvezna vrsta se pomaknila pred svoj kazen- j prostor, kazen pa je prišla I sijajnem prodoru in strelu meja Javornika, ki je posta- Ikončnih 2:1. Rudar se je pod žarometi ilje znašel, prikazal boljšo ID in več želje po zmagi. Go- nGranič, morda najboljši tu- : v naši elitni konkurenci, je ispodaril v finišu tekme, ko je o potrebno preprečiti nas- protne napade, Saša Gajser je spet sejal zmedo v celjske vrste s prodori po desni strani, Jer- nej Javornik standardno soli- den in mož odločitve. Zoran Pavlovič pa je poskrbel za atraktivne vložke, s katerimi je navduševal zabave željno ob- činstvo. Na drugi strani ni nih- če posebej izstopal, vsi so bili solidni. Publikum lahko žaluje za zapravljenimi priložnostmi iz prvega polčasa, ko sta bila nezbrana Goršek in Širec, dva- krat pa jih je v nadaljevanju rešila prečka. Znova so bili bli- zu točki, ampak tokrat eno- stavno ni šlo. Kos »na tapeti« Sodnik Drago Kos s Prevalj je bil žal prvo ime lokalnega der- bija. Rudar je oškodoval, ker ni dosodil dveh očitnih 11-me- trovk, Publikum še bolj, saj je priznal neregularen gol, kasne- je ni našel pravega kriterija pri dosojanju prekrškov in podelje- vanju rumenih kartonov. Prvi slovenski kriminalist Kos se je zameril tudi Rudarju. »Izločil nas je že v pokalu proti Maribo- ru Teatanicu. Tudi lokalni derbi je vodil katastrofalno, oškodo- val nas je za dve 11-metrovki, pa še kaj bi se našlo. Pokvaril je tekmo in po nepotrebnem dvi- goval temperaturo,« je bentil rudarjev trener Brane Oblak. Nikola Ilievski, strateg Celja- nov, je bil takoj po tekmi priza- nesljiv, na redni tiskovni konfe- renci NK Publikum v ponede- ljek, pa je povedal: »Če trener zmagovalne ekipe kritizira soje- nje, potem je jasno, da je bilo katastrofalno. Drago Kos nam ni dovolil zmagati in nas je hudo oškodoval!« Razočaranje iz obeh taborov zgovorno priča o kakovosti sojenja. A to še ni vse. Da Kos ne bi bil osamljen pri svojih neumnostih, sta po- skrbela pomočnika Mohar in Novarlič. (Ne)prijetno nadaljevanje Velenjčani so z zmago utišali govorice, da so zašli v krizo. Igra sicer ni bila na marčevski ravni, toda vseeno dovolj kako- vostna in atraktivna, da Rudar ohranja korak z vodilnimi. Ob jezeru si še vedno želijo nasto- pa v enem od evropskih poka- lov. Najbrž ne bi imeli pri- pomb niti na Intertoto. V pri- hodnjem krogu bodo gostili zadnjeuvrščena Živila Triglav. Na Skalni kleti je položaj bolj zapleten. Nikola Ilievski resnič- no nima sreče. Najprej se je spri s pomočnikom Stanetom Bev- cem, slabi rezultati so se nada- ljevali zaradi psiholoških priti- skov na igralce, motile so ga tudi nekatere neutemeljene kritike. V zadnjih tednih je za nameček spisek poškodovanih igralcev vse daljši, toda: »S Križnikom, Gobcem in Gregorjem Blatni- kom sem obiskal ortopeda, ki mi je zagotovil, da vsi lahko igrajo. Zdravstvena služba v klubu pa je trdila nasprotno in zato mora nekdo odgovarjati,« pravi Makedonec, ki na Blatnika ni mogel računati na dveh tek- mah, na Gobca pa minulo sobo- to, ko tudi Boškovski še ni bil povsem nared, Damjan Romih pa je dobil rdeči karton in ga včeraj ni bilo na tekmi z Muro. Celjski trener si je pred prvimi štirimi obračuni v zadnji tretjini prvenstva (Rudar, Mura, HIT Gorica, Maribor Teatanic) želel 4 točke, kar ob znanem razpletu pomeni zmago in remi. mammmmm tomažlukač Rečicaniv ospredju Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orož- jem so se izkazali predstav- niki celjske regije, najbolj pa strelci SD Dušan Pože- nel iz Rečice, ki so domov prinesli 12 odličij. Rezultata najvišje vredno- sti sta v Lendavi uspela član- ski vrsti Rečice (1684 kro- gov) in njihovi kolegici Kse- nji Maček (376). Na prvens- tvu se je merilo 450 strelcev. Rezultati - puška, pionir- ke ekipno: 1. Rečica 536, 7. Braslovče 477. Posamez.: 1. Katja Dadič (Slov Konjice) 184, 2. Mateja Albreht 180, 3. Natalija Bukovec (obe Re- čica) 179. Pionirji ekip.: 2. Rečica 532, 3. Žalec (524). Posamez.: 2. Simon Matek (Rečica) 183, 7. Sebastijan Vrabl (Slov Konjice) 177. Ml. mladinke, posamez.: 3. Vojka Matek 375, 7. Urška Belaj 358. Mladinke: 3. Maja Dular (vse Rečica) 377. Pi- štola, člani ekip.: 1. Rečica 1684, 3. Slov Konjice 1652, 5. Celje 1645. Posamez.: 1. Cveto Ljubič (Slov. Konj.) 669,5, 3. Peter Tkalec 695,7, 6. Damjan Sajovic 559, 7. Andrej Brunšek (vsi Rečica) 557. Članice: 1. Ksenja Ma- ček (Rečica) 376. ML mlad. ekip.: 3. Rečica 887. Mladin- ke posamez.: 1. Sabina Su- Ijič (Velenje) 352. Mladinci posamez.: 2. Pavli Knez (Re- čica) 558. PRIMOŽ ŠKERL Anja Bratec ohranila naslov z nastopom na letošnjem petem kriteriju Evrope*v metnostnem drsanju mlajših selekcij ter drsalnih klu- lov Evrope in Izraela se je v nedeljo v italijanski Pinzoli fflnčalo letošnje tekmovanje. Na njeni so bili uspešni tudi drsalci celjskega drsalnega iluba, ki so med 138 klubi osvojili 7. mesto. Ob ekipnem uspehu, so celjski drsalci tudi med posamezniki osvojili več 'idnih uspehov. Anja Bratec je v zadnji tekmi zmagala med bdetinjami in tako kot lani postala skupna zmagovalka v svoji kategoriji. Janez Špoljar je bil tokrat tretji med mla- dinci in je v skupni uvrstitvi prišel do brona. Nina Krajnc je v Pinzolli dosegla 9. mesto, Urška Grmadnik 23., Maša Šolinc 39., Eva Jenšterle 11., Tina Krofljič 20., Nastja Uspenski 4., Daša Grm 10. in Urban Kalšek 11. Anja Kolar, ^'ina Krajnc in Urban Kalšek so v mlajših starostnih razre- dna 10. mestu. JK Mlade na SP Tri izvrstne mlade kegljav- ^ celjskega Miroteksa An- 'feja Razlag, Polona Košto- in Maja Ratajc so na ^(Inji preizkušnji mladin- ženske reprezentance v voboju proti Slovaški v Ce- potrdile, da so v odlični '"ftni in si s tem priborile '•"li vizo za sodelovanje na 'vetovnem mladinskem pr- ^^istvu maja na Češkem. ^ soboto in nedeljo je bil 'Jijateljski četveroboj kadet- in mladinskih moških in J^^^skih reprezentanc Sloveni- Slovaške. V osmih dvobo- ™ So slovenski kegljači zma- p sedemkrat in le mladinci "prvi dvoboj izgubili". Celja- ni so imeli poleg omenjene trojke tudi v kadetski ženski reprezentanci dve kegljavki - Dobrilo Vučenovič in Zorico Gluvič - ki sta bili med boljši- mi. Mladinska trojka pa je bila celo najboljša od vseh in v dveh dvobojih dosegla nasled- nje rezultate: Andreja Razlag 438 in 442, Polona Koštomaj 431, 431 ter Maja Ratajc 426, 410. Slovenska mladinska re- prezentanca je dvakrat prema- gala Slovaško (2546:2.445, 2555:2526), kadetinji Vučeno- vič (410, 429 ) in Gluvič (428, 412) pa sta pripomogli k zma- gi nad Slovaško (1726:4466, 1634:1535 kegljev). J.K. Sankaku spet blestel absolutnem DP v judu so varovanke Marjna Fabjana "joorile 8 odličij. Kopru je nastopilo 105 tekmovalcev in 18 klubov, Sankakujev- Pa so potrdile primat v državi. Naslove državnih prvakinj so J,'borile Petra Nareks, Urška Žolnir, Maja Frece in Regina Jerneje, . ^ona Brežnik je bila druga, Simona Lotrič, Maja Šuster in Jožica jL^k pa tretje. Pri moških so s 7 medaljami največ uspeha imeli ^ bistriškega Impola, celjski JK Ivo Reya pa jih je osvojil 5. Na 2. I^^sto se je povzpel Mile Sadžak, na tretje pa Klemen Ferjan, Mitja ^•^ner Bevc, Darko Petelinšek in Janez Ceraj. I. LIPOVŠEK športni koledar sobota, 24.4. Nogomet l.SNL, 25. krog - Velenje: Rudar (V)-Živila Triglav (20). 3.SNL sever, 19. krog - Laško: TIM Laško-Mons Claudius, Slov. Konjice: Dra- vinja-MM Brunšvik, Sladki vrh: Paloma Šega-Unior, Starše: Starše-Usnjar (vse ob 16,30). MNZ, 13. krog - Krško: Krš- ko-Brežice, Šmarje pri Jel- šah: Šmarje pri Jelšah-Odred (obe ob 16,30). Košarka Play off, polfinale, 3. tekma (?) - Laško: Pivovarna Laško- Krka, Ljubljana: Union Olim- pija-Savinjski Hopsi. Kvalifikacije za Ligo Ko- linska, 3. tekma (?) - Kranj: Triglav-Rogla Atras. Kvalifikacije za l.B SKL, 3. tekma (?) - Šoštanj: Elektra- Yurij Plava Laguna. Rokomet Pokal RS, finalni turnir, polfinale - Velenje: Gorenje- Prule 67 (16,30), Celje Pivo- varna Laško-Prevent (18,30) - finale v nedeljo (18). "" nedeua, 25.47 ] Nogomet I.SNL, 25. krog - Nova Gori- ca: HIT Gorica-Publikum (16). 2.SNL, 23. krog - Maribor: Železničar-Esotech Šmartno, Ptuj: Drava-Šentjur (obe ob 16). torek, 27.4. Nogomet Pokal RS, polfinale MNZ Celje - Šoštanj: Usnjar-Eso- tech Šmartno (16,30). Nogomet Pokal RS, polfinale MNZ Celje - Mozirje: Sodniki MNZ Celje-Šentjur (16,30). Alen Mujanovič (desno) je pošteno namučil »čuvaja« Sanija Trga. Deset minut do raja v finalu slovenskega nogo- metnega pokala se bosta po- merila Maribor Teatanic in SCT Olimpija. Ponovno bodo ljubitelji nogometa lahko spremljali večni derbi, v ka- terem bodo favoriti Štajerci, ki so v polfinalu zlahka opravili z Muro, Ljubljanča- ni pa so imeli precej težav. Naleteli so na silno nepred- vidljivo moštvo Esotecha, ki je pred tem izločilo dva prvoliga- ša: Koratan in Primorje. Če- prav so Šmarčani pred sezono sestavili eno najboljših mo- štev v II. SNL, so poznavalci menih, da v polfinalu pokala nimajo možnosti, toda obrnilo se je drugače. Prvi zvezdnik »vijoličastih« Alen Mujanovič je po asistenci virtuoza Rami- za Smajloviča že v prestolnici napovedal vojno Ljubljanča- nom, v povratni tekmi v slav- nostnem vzdušju pa je bilo potrebno mrežo ohraniti ne- dotaknjeno in finale (Evro- pa?!) ne bi bile več sanje. Minulo sredo so v Šmart- nem ob Paki dokončali tribu- no, na kateri je več kot 600 sedišč, pokrita pa je bila dan pred tekmo. Slavnostno je bilo že pred tekmo, po njej bi lah- ko bilo še mnogo bolj, toda 10 minut pred koncem je olimpi- jec Kosič zapečatil usodo do- mačinov, ki so imeli največ težav z zaustavljanjem 12. Olimpijinega igralca, sodnika Zirnsteina iz Portoroža. Poraz proti našemu najtrofejnejše- mu moštvu seveda ni nikakr- šna katastrofa, toda Šmarčani so bili resnično na pragu fina- la in precej bližje Evropi, kot domači prvi ligi, a sreča ni bila na njihovi strani. Pretiranega razočaranja ob Paki ni bilo čutiti, prej zadovoljstvo, saj so postregli z odličnimi pogoji za pomembno preizkušnjo, tam- kajšnji nogometni delavci pa so dokazali, da s trudom lah- ko pripravijo skoraj vse po- trebno za spektakel. Če tokrat ni šlo, si je Esotech pridobil pomembne izkušnje pred mo- rebitnimi novimi odločilnimi predstavami, najbrž v spreme- njeni zasedbi, saj sta Smajlo- vič in predvsem Mujanovič postala tarči nekaterih prvoli- gašev. T.L., foto: GREGOR KATIČ ^smmm 22 ŠPORT Dijaki Gimnazije Celje-Center so ob pomoči profesorjev športne vzgoje ob otvoritvi dvorane pripravili zanimiv športni program. Športno dvorano predali namenu Pet let potem, ko sta mini- ster za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in tedanji celj- ski župan Jože Zimšek podpi- sala dogovor o rešitvi prostor- ske stiske celjskih srednjih šol, je bila minuli petek slove- sna otvoritev nove športne dvorane pri Gimnaziji Celje- Center. Aktivnosti, povezane z grad- njo te športne dvorane, so se začele že po poplavi leta 1990, vendar so takrat nameravali zgraditi telovadnico z dvema enotama, ki bi bila namenjena dijakom treh celjskih srednjih šol - Gimnazije Celje-Center, Srednje zdravstvene šole in Srednje šole za gostinstvo in turizem. Idejno zasnovo za športno dvorano je pripravil celjski arhitekt Friderik Polut- nik, načrt pa je izdelal Projek- tivni biro Ingrada. Z gradbeni- mi deli so pričeli, februarja 1996, temeljni kamen pa je bil postavljen 11. aprila istega leta. 19. decembra leta 1997 sta Mi- nistrstvo za šolstvo in šport ter Mestna občina Celje s celjsko Kovinotehno podpisala pogod- bo, ki je zajemala izvajanje del za izgradnjo nove športne dvo- rane ter preureditev stare šol- ske telovadnice. Gradbena de- la so bila zaključena v začetku februarja lani, mesec pozneje pa so gimnazijci že začeli upo- rabljati novo telovadnico, če- prav v njej še ni bilo opreme. Športno dvorano, ki jo bodo ob gimnazijcih dopoldne upo- rabljali še dijaki Srednje zdravstvene šole, v popoldan- skem času pa bosta v njej treni- rali ekipi ženskega in moškega košarkarskega kluba, je v za- četku leta opremilo podjetje Elan Line. Skupna igralna površina no- ve športne dvorane meri 1075 kvadratnih metrov, v objektu so tri enote in pomožni prosto- ri, dvorana pa je primerna tudi za tekmovalne aktivnosti. Na delno izvlečenih tribunah je prostora za 150 gledalcev, če so tribune izvlečene v celoti, pa si lahko tekme ogleda 900 gledal- cev, možnost zatemnitve in zaščtina prevleka tal pa omo- gočata tudi organizacijo drugih prireditev. Zaradi izgradnje no- ve dvorane se je nekoliko zmanjšala zunanja večnamen- ska ploščad, vendar, poudarja Igor Majerle, ravnatelj Gimna- zije Celje Center, ta še vedno omogoča igranje košarke, od- bojke, rokometa in treninge at- letike. Celotna vrednost inve- sticije je 513.762.258 milijonov tolarjev, vsekakor pa bo, kot je bilo opaziti že ob petkovi slo- vesnosti in športno-kuhurnem programu, ki si ga je ogledal tudi minister Gaber, kmalu do- segla svoj namen. N.-M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Teniški turnir za mlade v Zrečah bo 27. in 28. aprila teniški turnir za mlade do 20. leta. Namenjen je dijakom, študentom in ostali mladini. Tekmovah bodo posamezniki, turnir pa se bo pričel vsak dan ob 9. uri na tenis igriščih pri okrepčevalnici Prijafli. V primeru slabega vremena bo turnir prestavljen na 29. in 30. april. Prijavite se lahko po telefonu, številka 063/762-710 (Edi). Organizatorji obljubljajo bogate nagrade. AB Ribiči ulovili svetovno srebro Slovenska mladinska reprezentanca v športnem ribolovu se je pod vodstvom celjji selektorja Bojana Šalamona s srebrom v žepu vrnila iz SP v francoskem La Lavandoj,, Odličje so nepričakovano »ulovili« v disciplini surf casting (lov iz položnih obal in p^' so slavili Španci. Po prvih dveh etapah se je našim nasmihala celo zlata medalja, član celjj Ribiškega društva za morski ribolov Jure Draksler pa je prav tako držal mesto med dobj. odličij, vendar je žrebal sektor, kjer nihče na tekmovanju ni imel veljavnega ulova in zdrsm 4. mesto. Selektor Šalamon (ŠRD Aero Celje) je nekaj dni pred tem nastopil na meriio, Magrinni v Italiji in v konkurenci 200 ribičev prav tako končal na 2. mestu.PŠ Srebrni ribiči iz MSP v Franciji. Veteranska moška vrsta: Janez Terkaj, prof. Ludvik Rebeušek, Andrej Drnovšek in KoA Končan. Rekorden memoria v organizaciji ŠD Gaberje v Celju in pod pokroviteljs- tvom naše medijske hiše NT&RC se je minulo soboto v gaberski telovadnici uspe- šno končal že 36. tradicio- nalni namiznoteniški tur- nir za veterane in veteranke ter v spomin na nekdanja odlična namiznoteniška igralca in športna delavca dr. Franca Rebeuška-Fren- ka ter bratov Pavleta in Mi- lana Božiča. Frenkovega in Božičevega memoriala se je letos udele- žilo rekordno število tekmo- valcev - 42 iz vse Slovenije, ki so se pomerili v štirih ka- tegorijah: veterani in vete- ranke ter člani in starejši čla- ni. Pri veterankah je prvo mesto zasedla Edita Malik iz Brestanice, druga je bila Ire- na Klosternik iz Velenja in tretja domačinka Silva Mole iz Celja. Kot zanimivost naj omenimo udeležbo Majde Krivec, ki sicer živi v Avstra- liji, pa vsako leto najde t da se udeleži tega tradii nalnega tekmovanja. ^ tekmovalke so prejele iz' predstavnika NT&RC 1' pokale. Med veterani so si prv3 mesta razdelili Janez Tej iz Ljubljane, ki je poleg P'' la za prvo mesto preje' prehodni memorialni P"' drugi je bil Andrej Drnov^ 84 let, prav tako iz Ljubijo tretji pa domačin Ko^ Končan iz Celja. Pokale jii^ predal častni občan Me^j občine Celje prof. Ludvik' beušek. Med člani so bih prvi J Peter Kralj iz Maribora, JJ Pogačar iz Kranja in Vt^ Štankovič iz Ljubljane, starejšimi člani pa so pr^'', mesta osvojili Franci Bar^" Trbovelj, Lado Petrovi^ Kranja in Engelbert Raj^P Limbuša. ^ MITJA UMJ Foto: G. KA' panorama nogomet 1.SNL 23. krog: Rudar (V)-Publi- kum 2:1 (1:1) Vidojevič 42, Javornik 65 za Rudar, Gor- šek 3 za Publikum. Vrstni red: Maribor Teatanic in HIT Gorica 46, Mura 41, Rudar (V) 39, Korotan 33, SCT Olimpija 32, Potrošnik 28, Primorje 27, Koper 23, Publi- kum in BST Domžale 22, Ži- vila Triglav 19. 2.SNL 21. krog: Slovan Slavija- Esotech Šmartno 0:3 (0:2) Mujanovič 30/llm, 65/llm, ■Šoštar 45. Nafta-Šentjur 1:0 (0:0). Vrstni red: Dravograd 45, Tabor Sežana in Fero- term Pohorje 41, Aluminij 38, Esotech Šmartno 36, Že- lezničar in Zagorje 32, Drava 31, Goriške opekarne 28, Šentjur 26, Nafta in Elan 24, Jadran Šepič 19, Factor 17, Slovan Slavija 16, Rudar (T) 9. 3.SNL sever 18. krog: Mons Claudius- Usnjar 0:1 (prekinjeno v 33. min). Unior-Starše 0:0. TIM Laško-Dravinja 2:1. Vrstni red: Montavar Rogoza 41, Pa- loma Šega 37, Star-še in Usnjar 31, TIM Laško 28, Dravinja 25, Unior in Hajdina 23, Pobrežje 22, Kovinar (MB) in MM Brunšvik 20, Gerečja vas 16, Mons Claudius 15, Kungota 13. MNZ 12. krog: Brežice-Šmarje pri Jelšah 2:0. Vransko-Krško 2:2. Vrstni red: Krško 22, Ko- vinar (Š) 19, Vransko 18, Bre- žice 11, Odred 6, Šmarje pri Jelšah 4. Pokal RS Polfinale, povratna tekma: Esotech Šmartno-SCT Olim- pija 0:1 (0:0). košarka" Liga Kolinska Play pft polfinale, 1. tek- ma: Union Olimpija-^avinjski Hopsi 71:58 (38:31) Jagonik 21, Cizej 8, Stevič 7, Kadič in Trifunovič 6, S. Udrih 3, Ritu- per, Kobale in B. Udrih 2, Ni- kitovič 1. Pivovarna Laško-Kr- ka 79:73 (33:30) Goljovič 23, Lisica 20, Bečirovič 18, Hafnar 6, Kune 5, Jurak 4, Dončič 3. Za obstanek, 1. tekma: Tri- glav-Rogla Atras 51:46 (28:26) Temnik 13, Zinrajh 11, Benič in Herman 10, Šrot 2 1.B SKL Za obstanek, 1. tekma: Elektra-Yurij Plava Laguna 99:88 (44:42) Božič 39, Riz- man 32, Medvešek 17, Čre- šnik 7, Zupane in Maličevič 2. rokomet 1.A DRL 22. krog: Celje Pivovarna Laško-Prevent 33:27 (16:13) Stefanovič 7, Pungartnik 5, Manaskov 4. Skrbič, Tomšič, Praznik m Serbec 3, Šafarič in Vugrinec 2, Pajovič 1. Prule 67-Gorenje 26:22 (16:7) Sovič 9, Rozman 4, Tamše in Kavaš 3, Bedekovič 2, Cvetko 1. Trebnje-Radeče 34:24 (13:11) Žvižej 6, Šantl 5, Privšek 4, Bon 3, Češnovar in Lesjak 2, Kozomara in Martinčič 1. Končni vrstni red: Celje Pi- vovarna Laško 42, Prevent 33, Trebnje 32, Prule 67, Gorenje in AFP Dobova 28, Termo 20, Radeče 17, Slovan 13, Andor in Izola 10, Krško 3. 1.DRL (Ž) 18. krog: Juteks-Bajc Dae- woo Izola 39:16 (20:8) Zidar 8, Randl in V Dolar 7, Derčar in Urankar 6, Kline 5, Majerle 4, Vydrina 1 Jelovica-Vegrad 17:19 (9:9) Krajnc 7, Topič in Stevanovič 3, Ibralič in Nojino- vič 2, Jukič in Raukovič 1. Vrst- ni red: Krim Electa NR (-1) 34, Robit Olimpija (-1) 34, Juteks 30, M Degro Piran (-1) 17, Ve- grad (-1) in Izola 15, Gramiz in Jelovica 13, Branik 6, Burja 1. ZA RAZVEDRILO 23 ^soessmum 24 PISMA BRALCEV - INFORMACIJE prejeli smo Pozdravljali je ne boli V prvi polovici letošnjega aprila me je pot zanesla na štajersko-kozjanski konec naše Slovenije. Obiskal sem Podčetrtek, Podsredo, Kozje, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah in Planino pri Sevnici. Čas mi je dovolje- val, da sem se sprehajal po teh lepih krajih - trgih, vaseh, zaselkih. Obiskoval sem kra- jevne znamenitosti, zgodo- vinske gradove, cerkve in os- novne šole z okolico, če se je le dalo peš. Srečanja z mladi- mi in starejšimi občani je bilo zmeraj prijetno doživetje. V vseh omenjenih krajih je izjemno lepo urejen prostor okoli osnovnih šol. Po mojih informacijah je to delo in ak- cija šoloobveznih otrok, kar me je zelo začudilo. Ni ga dijaka, ki ne bi pozdravil sprehajalca ali turista, pa če- prav ga vidi prvič. Nekaj ena- kega doživiš npr. pri OŠ Slo- vensko Gračišče na Kopr- skem. Zanima me, ali imajo te zgoraj navedene šole druga- čen program učne vzgoje kot mestne šole, npr. OŠ Dušana Bordana Koper, kjer sem bližnji sosed in tega pri otro- cih ne opažam in ne doživim. Da ne rečem, kakšno je oko- lje v teh mestnih osnovnih šolah. Ali je vzpodbujanje k čistoči in osnovni človeški kulturi na teh šolah zanemar- jena? Ne najdem odgovora. Prisotnost TV, Interneta in ra- čunalnikov, norih filmov, pe- hanje za boljšim je vsepo- vsod enako prisotna. Osnov- ne šole poudarjam zato, ker je v srednjih šolah položaj še slabši. Vsem vodstvom in dija- kom prej omenjenih osnov- nih šol čestitam, enako de- lavcem in učiteljem. Osnovni šoli Dušana Bordana Koper pa naj bo moje pisanje v pre- mislek. METOD JAZBEC, Koper Potna Resevno v začetku aprila sem se z družino odpravil v Šentjur. Kar precej reklam in pohval sem slišal o planinski poti na Resevno, ki leži nad Šentjur- jem. Planinski dom smo obi- skah prvič. V Šentjur smo se pripeljali do kmetije Rataj v Šibeniku, ki je v bližini šole Hruševec. Tam smo svojega konjička parkirali in povprašali za pot, ki pelje do koče na Re- sevni. Na kmetiji Rataj sta dve oznaki: položna pot in strma pot - Hudičev graben. Nas je zanimala druga pot. Že otrok nas je opozoril, da je bolje, da gremo po asfal- tu in ne po hudičevi stezi. Ker nismo otroka poslušali, smo šli skozi Hudičev gra- ben in naprej po strmi poti do koče. Med potjo smo ho- dili po težkih neprehodnih kamnih z obilico vode na "»strmi poti«, pa tudi pod podrtimi drevesi. Zgrožen sem bil, ko sem v javnih medijih, tudi NT-RC slišal, da je PD Šentjur pripravlje- no prevzeti odgovornost nad deli asfaltiranja ceste, ki pelje proti koči na Resev- ni. Predlagam jim, da prvo uredijo peš pot, ki bi bila zelo zanimiva, če bi bila urejena. Z malo truda in do- bre volje članov PD, ki so kar številčni, bi se pot ure- dila kaj hitro, postaviti bi bilo potrebno tudi nekaj va- rovalnih ograj, da bi vsak pohodnik bil med potjo va- rovan, otroka pa ne bi bilo potrebno držati za roko. Planine naj obiskujejo tisti, ki nanje ne hitijo s svojimi avtomobili, Resevna, ki je dostopna v pol ure hoda, je res idealna priložnost. Ker sem v koči izvedel, da so planinci iz Šentjurja v zad- njem času veliko storili, jih ne grajam, vodstvu PD pa predlagam, da se z družina- mi in malimi otroki odpravi od kmetije Rataj po Hudiče- vem grabnu do Resevne. Ugotovili bodo, da imam prav. Pa veliko delovnih us- pehov in veliko obiskov na prijazni Resevni nad Šentjur- jem vam želim in tudi pripo- ročam. MIRAN TOMPLAK, PD Zabukovica zahvale, pohvale Lep večer V bifeju pri Cvetki Hrastnik v Slivnici so za materinski dan priredili prav lep večer n je pozdravil gospod h** nato pa je nastopil ^^ pevski zbor, ki je vse J' lepim petjem in čestitka^ Bilo je zelo lepo in gan^ vse udeleženke so bile" zadovoljne, zato se v ij vseh zahvaljujem orgJj torjem za lep večer. ^ CILKA KLADk Sliv« Prvomajska smuka na ROGLI do 50 cm snega Znižane cene dnevnih smučarskih kart: -odrasli L600 SIT -otroci LIGO SIT Informacijo o zaključku smučarske sezone bomo pravočasno javili. GRATIS smuko Do konca smučarske sezone 1998/99 za imetnike sezonskih ali prenosnih smučarskih kart kateregakoli slovenskega smučišča Prvomajski prazniki Od 24. 4. do 2.5. paketi na Rogli in v Termah Zreče po izredno ugodnih cenah. Za vse goste, ki bodo koristili pdlpenzion, v paketu vključena tudi poldnevna smučarska karta. mvMimrninm INFORMACIJE - ROMAN 25 pOJSTVA ^eljski porodnišnici so ''|,%ndreja PENIČ iz Loke iušmu - dečka, Milena Žl- tr iz Škofje vasi - deklico, ^ 2MRZUAK iz Žalca - Gordana ANTLOGA iz .. dečka, Karmen BELIŠ Vitanja - dečka, Sneježana JlP iz Gotovelj - deklico. . 4.: Apolonija POVŠE iz jpvČ - deklico, Darja PLA- «EK iz Celja - deklico. 4.: Barbara LORGER iz Lrja - deklico, Blanka UR- IC iz Šoštanja - dečka, ^a HRŽICA iz Žalca - dekli- porica TRŽAN iz Štor - Brigita KOŠTOMAJ iz 3-'dečka, Smiljanka VOD- r iz Braslovč - dečka, Da- aŠMERC iz Radeč-dečka. J, 4.: Leonida PINTARIČ iz 3 - dečka, Andreja FLAJS iz Sevnice - deklico, Sandra STAJNKO iz Celja - deklico. Romana LIKEB ZUPAN s Pol- zele - deklico, Sonja BRIC iz Šmartnega ob Paki - dečka. 13. 4.: Nataša TOFANT iz Štor - dečka, Klavdija FRECE iz Petrovč - dečka, Magdalena KOVAČIČ iz Dobja - deklico, Marija SMOLE iz Celja - deč- ka, Barbara ŽAGAR iz Jurklo- štra - dečka, Sabina PASARIČ iz Laškega - dečka. 14. 4.: Mojca BRGLEZ iz Pre- bolda - deklico, Irenca VRBOV- ŠEK iz Laškega - dečka. Angela HORJAK iz Štor - deklico, Vesna PINTER iz Braslovč - dečka, Marija POTOČNIK iz Celja - de- klico, Barbara FERENČINA iz Rogatca - dečka. 15. 4.: Reja ZUPANEC iz Rogatca - dečka, Saša NAG- LIČ iz Celja - dečka. Jasmina TERŽAN iz Šmarja - dečka, Martina OVTAR iz Nove Cerkve - deklico, Julčka PEZ- DEVŠEK iz Šmarja - deklico, Mateja KONČINA iz Celja - dečka, Anica KOREN s Polze- le - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Gregor OMERZU in Damjana ME- DENJAK iz Celja ter Robert GOLOB iz Velenja ter Simona TOFANT iz Vrh. SMRTI Celje Umrli so: Marija TRATNIK iz Hrenove, 85 let, Zofija FLIS iz Velenja, 72 let, Florjan HLADIN iz Presečnega, 77 let, Frančišek PIRŠ iz Kristan Vrha, 66 let, Alojzija RATAJC iz Stopč, 67 let, Jožefa JAGER iz Kompol, 91 let, Anton MASTNAK iz Podga- ja, 72 let, Franc HERIČ iz Ro- gaške Slatine, 81 let. Angela KOPŠE iz Latkove vasi, 65 let, Marija LIPOVŠEK iz Levca, 63 let, Jakob BUKOVIČ iz Florjana, 65 let, Frančiška BOROVNIK iz Studenca, 72 let, Vincenc FU- ŽIR iz Mozirja, 78 let, Marija NEKLEP iz Celja, 80 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Vladimir KRANJ- ČEC iz Trbovlja, 64 let, Marija KOREN iz Šibenika, 62 let, Jo- žefa BEZGOVŠEK iz Podgra- da, 58 let. Angela SENICA iz Prapretna, 83 let. Žalec Umrli so: Jakob KOROŠEC iz Petrovč, 74 let, Katica LO- KAN iz Dolenje vasi, 74 let. mTNARSTVO NAGLIC Ljubečne se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pri lašenju požara, čiščenju pogorišča in pri obnovi ibjektov. Ivala slovenskim vrtnarjem, posebej še Vrtnarstvu (rašovec iz Arciina, ki so nam pomagali, da je iroizvodnja ponovno stekla. Zaradi njihove pomoči D že na voljo sadike za balkone, grede in grobove, ato vabimo vse stranke, da nas tudi letos obiščete. Hvala za zaupanje. felefon vrtnarstva: 490-66-10 ivetličarne: 490-66-11. Marsikomu se je milo storilo ob pogledu na srečo mladega 13. še trdnemu očetu Marku so stopile solze sreče v oči ob Wanju s sinom in prav zato, da prikrije svojo mehkosrč- st> je glasno počil z bičem in pognal konje nazaj na dolgo pot fti domu. Kar nekajkrat so se že zavrtela kolesa Dolinarje- §3 voza po cesti proti domačemu kraju, preden je Peter W prvo besedo pogovora. ■Tako se počutim, kot bi mi nekdo odprl pretesno kletko, v 'sri sem se ves ta čas dušil! Vidva sploh ne vesta, kaj pomeni znova dihati ta naš dišeč, domači zrak!« ^potrditev svojih besed je še globlje zajel zrak v svoje prsi in 'same razburjene veselosti zavriskal tako glasno, da so se % na bližnjem polju začudeno oziraU za vozom, ki se je s "jimi veselimi potniki kmalu skril za ovinkom. "Kar prav se mi zdi, da mladi ljudje malo izkusite svet, da Ne potlej bolj ceniti lepoto in pravo vrednost domače Ne,« je pomodroval oče Marko. "Prav imate, oče! Tako lepi so ti naši hribčki in griči, vsi 'delani s pridnimi rokami naših kmečkih ljudi, da bi ne '''Menjal enega samega za vso tisto dolgočasno ravnino, sredi 'l.^re moram zdaj živeti! Pa saj se mi večkrat zdi, da sploh ne ampak samo čakam odrešitvenega dneva, ko bom zaživel pravo življenje med vami.« ^■^l^a vso pot ni spregovorila niti besede. Tiho se je grela v Mni Petrove sreče. Ob njem so v hipu pobegnili vsi strahovi, .^■"i so prej mučili njeno mlado srce. Držala je Petra za ^§ove tople roke in z nobeno mislijo si ni hotela odvzeti ^^eiiega občutka sreče, katera jo je danes ogrnila s svojim ''^Pšim mavričnim plaščem. Samo to si je želela, da bi se ta na poskakujočem vozu nikoli ne končala in bi njena ^^^ trajala in se spremenila v brezčasnost. ,^onje bo treba spočiti in nahraniti!« je prebudil Anko iz "^^ga sveta odločen glas starega Dolinarja. »In tudi nase ne ^iTio čisto pozabiti, saj smo že presneto lačni in potrebni j^P^ila. Zato bom ustavil pri gostilni v trgu, da si nekaj medtem ko se konji shlade in najedo ovsa.« ^i^^opili so z voza in oče, ki si je dal opraviti s konji, je s očesa vseskozi opazoval postavnega sina. »Tak fant naredil naš Peter, da sem zares lahko ponosen nanj! pa izgleda ob njem prava cvetoča roža in zares bosta par, ^^ ni enakega v treh farah naokrog! Da bi le bil mir in bi ne prišlo do te nesrečne vojne, o kateri se zadnje čase toliko govori!« je zavzdihnil in stopil v gostilno, kjer sta ga Anka in Peter že čakala za mizo. »Toliko lepega si mi povedala v svojih pismih, danes si pa kar tiho?« se je vprašujoče zazrl Peter v Ankine oči, ko sta nekaj časa sama sedela za mizo. »Prava škoda bi bila z nepotrebnimi besedami pokvariti resnično lepoto doživete sreče,« je odgovorila tiho, kot bi se resnično bala stopiti nazaj v svet vsakdanje resničnosti. »Si prejela moje zadnje pismo?« ni mogel več krotiti svoje radovednosti Peter. »Da, prejela sem ga,« je kratko odgovorila Anka v spozna- nju, da bo zdaj hotel Peter odgovor na v pismu zapisano prošnjo za njeno roko. Ves čas je poznala svoj edini odgovor na njegovo prošnjo, a v tem trenutku jo je obšla čudna, zoprna in neprijetna misel! Prišla je, kot zadnje svarilo pred usodno odločitvijo in ji hladno šepetala v dušo: »Še je čas dekle! Še je čas, da pobegneš pred nesrečo, ki ti preti!« »Utihni!« je z vsemi močmi utišala Anka v sebi ta svarilen glas. »Le zakaj mi hočeš vedno uničiti vso lepoto in srečo s svojim hudobnim šepetanjem?!« »Kaj je s tabo, da si tako prebledela?« je začudeno in zaskrbljeno gledal Peter Ankin, od notranjega boja spremenje- ni obraz. »Nič posebnega mi ni,« se je hitro ovedla. »Saj veš, v kakšnem stanju sem, pa me je najbrž bolj izmučila dolga pot na vozu,« se je izgovorila, ker ni hotela s svojimi strahovi vznemirjati Petrovega srca. »Bolj boš morala v tem času paziti nase, da bo vse prav!« jo je dobrohotno okaral in ji nagajivo pomežiknil. »Kaj bomo sedeli pri prazni mizi?« je prekinil njun razgovor oče Marko in glasno naročal najboljšega vina. »Pa pečenko in solato prinesi na mizo gostilničar, ker se ne zgodi vsak dan, da bi sedel ob sinu vojaku in svoji bodoči snahi za gostilniško mizo!« je kazal svoje dobro voljo, da ga je gostilničar veselo trepljal po ramah in se prav posebej dobri- kal. Nič ni danes pazil na svoj denar Dolinarjev Marko. Ob plačevanju zapitka je naročil pijačo še vsem pivcem, ki so tedaj posedali v stari trški gostilni. Spočiti in nahranjeni konji so se znova živo pognali po cesti, da se je za drvečim kolesijem dvigoval oblak prahu. A pot do Doljne vasi se je še presneto vlekla in hitro toneče sonce se je tedaj že začelo skrivati za visokimi vrhovi Bohorja. Kot bi šlo spat za stare, razdejane stene Jurjevega kloštra, se je zdelo našim popotnikom, ko so gledali veliko, rdečo žarečo sončno kroglo, tik preden je dokončno potonila v zahodne meglice in ugasnila luč današnjemu dnevu. »Joj, kako se je zavlekla današnja pot!« se je čudila Anka in se ozirala v razsvetljena okna vaških hiš, mimo katerih so se sedaj prav počasi peljah, ker konji v klanec niso več zmogli hitrega koraka. Iz vinskih hramov je že dišalo po novem moštu, ki bo razveseljeval ljudi ob večerih, ko se bodo zbirali ob velikih kupih koruze, ki je že čakala pod kozolci na pridne roke, da jo oličkajo in obesijo na sušenje v late koruznikov. »Najraje bi stopil dol z voza in peš prehodil del poti, kolikor me še loči do doma!« si je zaželel Peter. Tako ga je prevzel ta utrip in vonj domače vasi, da je hotel občutiti pod nogami pot, katera je vodila po tej domači zemlji, ki je že dolgo pomenila življenje za njihov rod. Ni se mogel upreti vabečemu khcu domače grude in je ročno skočil z voza. »Postojte, bom šla tudi jaz z njim peš, saj me že vse boli od dolgega sedenja na vozu!« ni hotela pustiti Anka Petra same- ga- »Dobro, samo glejta, da ne bosta predolgo hodila. Jaz samo izprežem konje, potem pa prideva z mamo dol do Osojniko- vih, ker menim, da se bomo imeli marsikaj za pogovoriti!« je pomenljivo povzdignil glas in pognal konje še v zadnji klanec proti domu. ^ Anki in Petru pa se ni nikamor mudilo, ko sta končno ostala sama v tem, zanju čarobno lepem jesenskem večeru. Lunin krajec, ki je skušal s svojo bledikavo svetlobo prodreti skozi temo, je prehodil že precej svoje nebesne poti, preden so se njune ustnice ločile iz poljubov, po katerih sta oba v dolgih nočeh tako hrepenela. »Nikoli več me ne zapuščaj, Peter!« je ihtela na njegovih močnih prsih in ga stiskala k sebi, kot bi ga zares ne mislila nikoli več izpustiti iz svojega objema. »Ne muči me, Anka, ko vendar veš, da bom še moral proč, da še odslužim teh nekaj mesecev vojaščine. A v tem času, ko bova morda še morala vsak na svojem koncii odštevati dneve, ki naju bodo ločevali, bo najina največja vez in tolažba ta, kateri sedaj že posluša bitje tvojega srca. Takrat, ko se jaz za vselej vrnem k vama, bo pa že zagotovo znal izreči moje ime!« Ob teh besedah je Peter nežno pobožal Anko preko trebuha in začutil je za droben hip utrip novega življenja v svojih žilah. »Domov morava, Peter! Gotovo naju že nestrpno čakajo!« se je nenadoma spomnila Markovega naročila. ^16.. 22. april 1999 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 IlEHHfflmZ 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE $1.16.-22. april \999 INFORMACIJE 29 ^smssmK 30 KRONIKA nočne cvetke • v torek, 13. aprila po- poldne, se je v gostinskem lokalu Rizvan na Mariborski drl in tam navzočim težil Idris D. Ker se tudi po sreča- nju s policisti ni umiril, ga je doletelo pridržanje do strez- nitve. • V sredo popoldne se je v gostinski šoli šopiril Renato K. in učence ter ostale prisot- ne izzival k pretepu. Ker mo- dre uniforme tudi Renata ni- so streznile, si jih je lahko natančneje ogledal na poli- cijski postaji, kjer so mu do- ločili kotiček za treznjenje. • V četrtek popoldne sta v Novi Cerkvi za dinamično predstavo poskrbela Bojan L. in Rok G., ki sta se s pestmi spravila nad Ervina O. • Pretepaška žilica se je Mitji P. in Radomiru K. ogla- sila v prostorih srednje tr- govske šole, kjer sta se spo- prijela v petek dopoldne in si prislužila sodnika za prekrš- ke. • V petek zvečer je Mirsad M. pretepal svojo bivšo ženo Faketo, naslednje jutro pa si ni mogel kaj, da ne bi z pre- tepanjem nadaljeval. Reva se ga je rešila šele po tem, ko so ga policisti odpeljali s seboj in ga posadili v prostor za pridržanje. Nasilje pa je Mir- sada zgrabilo spet v ponede- ljek zgodaj zjutraj, ko je za- čel razbijati po vratih in vpiti na svojo bivšo. • V soboto zvečer se v bol- nišnici nikakor niso mogli rešiti Domna H., ki je tam razgrajal in zmerjal osebje. Rešili so se ga šele s posredo- vanjem policije, njegovo zgodbo pa bo slišal sodnik za prekrške. • Anton Š. je v nedeljo pri- javil, da sta ga prejšnji dan na Stanetovi ulici napadla Pavel K. in Darko N, • Drago R. je v nedeljo po- poldne razgrajal na hodniku pred vrati Leonidinega sta- novanja. Patrulja ga je opo- zorila in za kratek čas umiri- la, ker pa je bil Drago nepo- boljšljiv, je moral sesti v poli- cijski avto in se potem trez- niti v policijskih prostorih. Tudi srečanje s sodnikom za prekrške mu ne uide. M.A. Ovadili celjskega dilerja Zaradi strupenih primesi v heroinu so se trije narkomani znašli v bolnišnici Kriminalisti Policijske uprave Celje so konec marca sestavili kazensko ovadbo zoper 31-letnega M.R. iz Ce- lja, ki ga sumijo kaznivega dejanja neupravičene proi- zvodnje mamil in prometa z mamili. Po nekajmesečnem zbira- nju obvestil so kriminalisti osumljenega M.R. prijeli pred stanovanjskim blokom v Celju ter mu odvzeli prostost. V ča- su raziskave so ugotovili, da je M.R. na širšem območju Celja oskrboval s heroinom dobršen del odvisnikov, povečano po- zornost kriminalistov pa je spodbudilo dejstvo, da se je v celjski bolnišnici povečalo šte- vilo odvisnikov, ki so jih reše- vali zaradi zaužitja odmerkov heroina, v katerih so bile stru- pene primesi. Uspelo jim je dokazati, da je M.R. lani de- cembra prodal heroin 25-let- nemu K.G., februarja letos pa 19-letnemu M.T. in 24-letne- mu G.M. Vsi trije so bili zaradi zaužitja mamila v življenjski nevarnosti. M.R. je po izsledkih policije dnevno oskrboval dvajset nar- komanov, v obdobju šestih mesecev pa je heroin prepro- dal več kot sto krat in iz tega početja koval velik dobiček. Vseskozi je bil M.R. brez za- poslitve, njegov edini vir za- služka pa je bila kriminalna dejavnost, preprodaje trde droge celjskim odvisnikom. Na tak način si je letos kupil motorno kolo Vamaha in osebni avtomobil BMW 316. Osumljenega M.R. so krimi- nalisti zaradi kaznivega deja- nja neupravičene proizvodnje mamil in prometa z njimi že večkrat obravnavali, predlani dvakrat, v istem letu in kasne- je pa še kot člana hudodelske združbe, ki se je v Celju uk- varjala s prodajo heroina. Ova- dili so ga za šest dejanj z naslova trgovanja z mamili in zaradi kaznivega dejanja hu- dodelskega združevanja. Po zadnjem prijetju in policij- skem pridržanju so osumlje- nega M.R. privedli k preisko- valnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. MARJELA AGREŽ prometne nezgodf Nesreča in pobeg Na glavni cesti zunaj nase- lja Kamna Gorca se je 13. aprila dopoldne pripetila nezgoda, v kateri sta dve ose- bi utrpeli hude telesne poš- kodbe, voznik rdečega Za- stavinega juga pa je po ne- sreči pobegnil. Gmotna ško- da na vozilih znaša okoli 800 tisoč tolarjev. Neznani voznik osebnega avtomobila Zastava Jugo s celjsko registrsko oznako je vozil iz smeri Podplata proti Rogaški Slatini. Neposredno pred nepreglednim levim ovinkom je začel prehitevati tovorno vozilo-kamionet fur- gon (zelene barve s svetlo cerado iz ljubljanskega regi- strskega območja). Ko je nez- nani voznik juga pripeljal skoraj vzporedno s prehiteva- nim vozilom, je iz smeri Ro- gaške Slatine pripeljal voznik osebnega avtomobila, 27-let- ni Franci P. iz Mestinja in se umaknil na desno bankino ter s tem preprečil trčenje, nato pa izgubil oblast nad vozilom, ki je zdrsnilo na le- vo smerno vozišče. Po tem vozišču se je takrat pripeljala voznica osebnega avtomobi- la, 44-letna Silvana K. iz Tr- novelj pri Celju in vozili sta silovito čelno trčili, neznani voznik juga pa je nadaljeval vožnjo v smeri Rogaške Slati- ne, enako tudi voznik kamio- neta. V nesreči sta bila voznik Franci P. in voznica Sijy K. hudo telesno poškod^ na, voznika rdečega juo!* policisti pozivajo, da se ' na najbližjo policijsko po*^ jo. Vse, ki bi karkoli veJ tej nesreči ali pobegle^, niku, pa naj to sporočijo" telefonsko število 113 ali' najbližjo policijsko postajo' Neprevidno V krizisce Na Ulici Pranja Malgajj Šentjurju pri Celju se j^ soboto, 17. aprila, zvečer p, petila nezgoda, v kateri ena oseba utrpela hudet{j sne poškodbe, gmotna škoj pa znaša približno 400 tii, tolarjev. Sašo R. (27) iz Velenja vozil osebni avtomobil iz sm ri Cankarjeve ulice proti Ulj Leona Dobrotinška. V križiij z dovozno cesto k pekarnij ger je pričel zavijati v levo.i to v trenutku, ko je po Uli Franja Malgaja pripeljal vo; nik motornega kolesa, IS-lej Damijan K. iz Repnega. V trj nju vozil je motorist Damij) K. utrpel hude telesne po kodbe. mini krimici Zanimale so ga luci v noči na 13. april je nezna- ni storilec kradel v ograjenem prostoru strojnega obrata Re- mont na Oblakovi ulici v Ce- lju. S tam parkiranega delov- nega stroja znamke MF je de- montiral prednje luči z nosil- cem vred. Podjetje Remont d.d. je oškodovano za okoli 100 tisoč tolarjev. Sekal V tujem gozdu Policisti PP Slovenske Konji- ce so bili 13. aprila obveščeni o tatvini lesa. V času od 1. februarja do 10. marca je nez- nani storilec v gozdu na Tol- stem Vrhu posekal več buko- vih dreves in javor v skupni izmeri dobrih 21 kubičnih me- trov. Lastnik gozda Jože K. je oškodovan za okoli 180 tisoč tolarjev. Načrt V dvoje Dva neznana storilca sta 13. aprila popoldne obiskala pro- dajalno Biba leze v poslovnem centru Sonce v Rogaški Slati- ni. Z različnimi vprašanji sta zamotila prodajalko, eden od njiju pa je to izkoristil in po- bral denarnico, ki je bila odlo- žena na računalniški mizi. V denarnici je bilo za okoli 200 tisoč tolarjev deviz in domače- ga denarja. Cevi z njive v noči na 14. april se je neznani storilec potikal po nji- vi v Začretu in od tam odpeljal okoli 150 metrov aluminija- stih cevi premera 16 centime- trov, vrednih okoli 200 tisoč tolarjev. Te cevi so v Hmezadu Kmetijstvo uporabljali za na- makanje zemljišč. Poskus ropa v petek, 16. aprila zvečer, sta dva neznana maskirana moška pri stranskem vhodu vstopila v trgovino Packa v naselju Pod kostanji v Celju. Eden od njiju je od prodajalca zahteval denar, drugi pa ga je po obrazu posprejal s solziv- cem. Ves omotičen je prodaja- lec stekel ven skozi stranska vrata prodajalne in kričal ter s tem oba roparja pregnal. Vrtalnik iz pisarne Minulo soboto popoldne je nekdo izkoristil odsotnost de- lavcev in iz odklenjene pisar- ne v podjetju Gorenje (obrat pralno pomivalne tehnike) odnesel udarno vrtalni stroj Hilti. Podjetje Elektro TABGA iz Maribora je oškodovano za okoli 100 tisoč tolarjev. Napad na patruljo Dva policista PP Šmarje pri Jelšah sta se v nedeljo popold- ne napotila v Sladko Goro, kjer je bil na parkirišču pred gostiščem Pod lipo velik ne- red. Kršitelji javnega reda in miru so bili 24-letni Renato K., 30-letni Igor K. in 34-letni Dar- ko M. Med postopkom so se omenjeni kršitelji do polici- stov sovražno in žaljivo obna- šali ter ju fizično napadli. Poli- cista sta Igorja in Renata uspe- la obvladati z uporabo solziv- ca, sile in z vklenitvijo, Darko pa je s kraja pobegnil. Prijeta napadalca so s kazensko ovad- bo privedli k preiskovalnemu sodniku, primerni kazni pa ne bo ušel tudi pobegli kršitelj. Policista sta zaradi telesnih poškodb poiskala zdravniško pomoč. Vlom V kiosk v času od petka do pone- deljka je nekdo vlomil v pro- dajni Kiosk Dela na Maribor- ski cesti v Celju Ukradel je večjo količino cigaret, znamk, kave in 12 telefonskih kartic. Podjetje Delo - Prodaja je oš- kodovano za okoli 120 tisoč tolarjev. Kradejo tomose v noči na nedeljo je nekdo ukradel nezaklenjeno kolo z motorjem Tomos ATX50, par- kirano pred gostinskim loka- lom Zoom v Šoštanju. Lastnik Jernej K. je oškodovan za oko- li 40 tisoč tolarjev. V ponedeljek, 19. aprila do- poldne, je nekdo ukradel ne- zaklenjeno motorno kolo To- mos BT 50 z reg. oznako CE L7-41. Vozilo je kovinsko sive barve, pogreša pa ga Ludvik M. V ponedeljek popoldne pa je izpred podjetja Eko na Šter- benkovi ulici v Velenju izgini- lo zaklenjeno kolo z motorjem Tomos APN 6, modre barve, last Roberta C. Kopalnice ne bo v ponedeljek je nekdo kra- del v sušilnici stanovanjskega bloka na Kraigherjevi ulici v Celju. Odnesel in odpeljal je 5 paketov s kopalniško opremo, ogledalo in ploščo (imitacija marmorja). Lastnica Milena Š. je oškodovana za okoli 100 tisoč tolarjev. M.A. Varno na kolo! v času od 24. aprila do 4. maja bosta na območju Poli- cijske uprave Celje dve pre- ventivni akciji: Varno na ko- lo in Varno na poti v šolo in iz šole. Akcija je namenjena pred- vsem kolesarjem, to prevozno sredstvo pa najpogosteje upo- rabljajo otroci in mladostniki. Ti so z vidika prometne varno- sti ogroženi prav zaradi njiho- ve razigranosti, nepremišlje- nosti in nepoučenosti. Polici- sti ugotavljajo, da starejši voz- niki koles ne sledijo novostim in spremembam v prometni zakonodaji ter da zelo skrbijo za tehnično stanje in opremo (luči!) koles. Če kolesar pade ali trči z drugim vozilom, so najpogostejše hude poškodbe glave. S preventivnimi aktivnost- mi želijo v celjski policijski upravi doseči večjo stopnjo odgovornosti kolesarjev v pro- metu, boljšo tehnično oprem- ljenost koles, uporabo var- nostnih čelad ter opozoriti na posamezne nevarne situacije, ki se pri kolesarjih najpogoste- je pojavljajo. S preventivno akcijo Varno na poti v šolo in iz šole pa že doseči večjo odgovornost tako voznikov kot pešcev (otrok) v prometu. Policisti bodo zlasti na začetku prvomajskih počit- nic in v prvih dneh po počitni- cah pogosteje in intenzivneje nadzirali cestni promet v bliži- ni šol in šolskih poti. mmmmmmmmmmmm M.A. Zmečkana pločevina po usodnem trčenju na avtocesti Smrtno trčenje na avtocesti Prometna nesreča z najhujšimi posledicami se je pripetih v soboto, 17. aprila, zvečer na avtomobilski cesti zun^ naselja Celje. i Franc R. (63) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz sm® Arje vasi proti Celju, po vozišču, ki je namenjeno vožnji nasprotni smeri. Najprej je z vozilom oplazil osebni avtomoli 31-letnega Jurija M. iz Ljubljane, za tem vozilom pa je P prehitevalnem pasu z osebnim avtomobilom pripeljal 32-le" Tomislav P. iz Gradišča pri Slovenski Bistrici. Med tema vozil« ma je na prehitevalnem pasu prišlo do silovitega trčenja, pote- pa je vozilo Tomislava P. trčilo še v osebni avtomobil, ki g^' vozila 46-letna Marija Z. iz Kranja, vozilo Franca R. pa je trčilo' odbojno ograjo. V nesreči se je voznik Franc R. tako hu'' poškodoval, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl, vozn' Tomislav P. pa je bil hudo ranjen. M.A., Foto: SHEP DARS ni vpleten I Na ponedeljkovi redni novinarski konferenci na Policiji ski upravi Celje je načelnik urada kriminalistične službi Aleksander Jevšek navedel nekaj izsledkov iz preiskave^ zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri gradnji in asfal"', ranju cestnega odseka na Svetini. ; Gre za dober kilometer ceste od spominskega obeležj^j do lovskega doma na Svetini in za sum, da so bila sredstvi, Darsa nezakonito uporabljena. Načelnik Jevšek je navedbi lastniških razmerij in finančnih udeležb poudari';, da Dars v to zadevo ni neposredno vpleten, obvestila zvezi s finančnimi transakcijami v Cestnem podjetju pa^?; zbirajo. M-^i mrgfmiiig KRONIKA 31 Prifeli organizirano kriminalno združbo Zaseženo orožje prihajalo iz Hrvaške - Osumljenci oskrbovali slovenski kriminalni trg, cveteli pa so tudi posli z mamili jfCerovcu pri Rogaški Sla- so 8. aprila prijeli 38- pega R.K. iz Velenja, ko je gkušal preprodati orožje. ,iein so prijeli še njegovega j^lavca, 56-letnega N.P. iz jolice Maribora in 51-letne- jF.Š. iz okolice Rogaške Sla- je. Gre za primer uspešnega delovanja mariborskih, (Ijskih in ljubljanskih kri- jnalistov v nekaj mesecev ajajoči akciji. pri poskusu predaje orožja I policisti v Cerovcu odkrili 12 inih metalcev raket, 6 ročnih jmb, 2 puškomitraljeza, duši- [ zvoka za avtomatsko orožje ! večjo količino streliva. Istega je in v naslednjih dneh so ilicisti in kriminalisti opravili idi deset hišnih preiskav v ajšperku, Velenju, Žalcu, Ro- ški Slatini in Ljubljani. Našli I še 2 ročna metalca, 2 avto- atski puški, strelivo in večjo iličino marihuane. Pri dveh umljencih iz Ljubljane (48- nem B.V. in 42-letnem M.D.), pri hišnih preiskavah našli še i5 gramov heroina in 110 gra- Dv kokaina, za slednjega pa ugotovili, da sta ga lani in Ds nekaj že preprodala. Našli itudi približno 1 milijon tolar- ^v tujih valutah, ta denar pa I bi izviral iz prodaje mamil. Kriminalisti so v tem prime- trgovanja z orožjem in ma- ili pridržali sedem oseb, pe- terico pa so s kazensko ovad- bo izročili preiskovalnemu sodniku. Ta je za F.Š. in R.K. odredil pripor, N.P. in B.V. se morata redno javljati na policij- ski postaji, M.D. pa je bil po zaslišanju izpuščen. S prijetjem v Cerovcu in prei- skavami so v policiji obdelali pomemben del slovenskega kriminalnega podzemlja, vse- kakor pa je to letošnji najtežji in najobsežnejši primer tovrstne- ga odkritja v Sloveniji. Krimina- listi so o tej kriminalni združbi, ki se je že dolgo ukvarjala s tihotapljenjem in distribucijo orožja in mamil, zbirali infor- macije več kot šest mesecev. V preiskavi so ugotovili, da najde- no orožje ni v povezavi s seda- njo vojno na Balkanu in da je bilo izključno namenjeno pre- prodaji za ogromne zaslužke ter oskrbi najrazličnejših krimi- nalcev in odvisnikov od mamil širom po Sloveniji. Pri akciji raz- kritja in prijetja članov kriminal- ne združbe je ves čas sodeloval celjski okrožni državni tožilec, vključil pa se je tudi urad krimi- nalistične službe slovenskega notranjega ministrstva. MARJELAAGREŽ Foto: SHERPA Del zaseženega orožja v prostorih Policijske uprave Celje. Krvavi dolg Osumljenec in njegova žrtev sta se sprla zaradi neplačanih zdravil Kriminalisti Policijske JPrave Celje so v ponedeljek ^ preiskovalnemu sodniku Privedli 23-letnega G.M. s Pol- ile, ker je osumljen, da je v '"boto popoldne poskušal življenje 29-letnemu " V. iz Preserij. G.M. se je pojavil pred hišni- "'j vrati izza pasu poteg- T pištolo in iz neposredne bli- J^e izstrelil tri naboje. Dva na- J^ia sta D.V zadela v predel oziroma trebuha, en naboj l^.ie obtičal v njegovi roki. Po ^janju je G.M. s kraja pobeg- ustreljenega D.V. p4 so (bil J v kritičnem stanju) prepeljali J^ljsko bolnišnico, kjer je zdaj ^Zunaj življenjske nevarnosti. JJJi zločina sta si v soboto wdala tudi preiskovalni sod- 5 celjskega okrožnega sodiš- Jin okrožna državna tožilka, ^.^mljenca so policisti kasneje na njegovem domu, našli , ^segli pa so tudi odvrženo f olo, s katero naj bi bil po- umoriti D.V jJ^sumljeni in njegova žrtev C Se poznala približno dve skupaj sta prodajala pvc vrečke in druge predmete, oba pa sta bila znanca policije, saj je bil D.V. že obravnavan za nasil- niško obnašanje, osumljeni pa za razne premoženjske delik- te, bil pa je tudi odvisnik od mamil. Pred kratkim sta se spr- la zaradi neplačanih zdravil (tramal). D.V. naj bi jih dobival na recept svojega starega očeta in jih po 3 tisoč tolarjev za škatlico prodajal G.M. Ker pa mu G.M. zdravil ni redno plače- val, mu je D.V. začel zaračuna- vati obresti in mu groziti. G.M. se je začel pred izterjevalcem skrivati, v strahu pred njim pa mu je zagrozil, da ga bo ubil, če ga ne bo pustil pri miru. Do sobote bi mu bil moral plačati (nadaljnjih) 70 tisoč tolarjev. V strahu pred agresivnim sode- lavcem si je G.M. sprva priskr- bel telefonsko kartico in nanjo pritrdil britvico, da bi mu prere- zal vrat, potem pa se je odločil za pištolo in se v soboto odločil za skrajno dejanje. Policisti so G.M. ovadili zara- di poskusa umora, ovadili pa bodo tudi D.V. zaradi suma kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja. MARJELA AGREŽ gorelo je Požar na vikendu V četrtek, 15. aprila popold- ne je izbruhnil požar na vi- kendu v Klancu nad Dobrno. Okoli 14.50 ure je Vinko Š. iz Velenja pri svoji leseni vikend hišici opravljal delo s kotno brusilko. Pri tem so iskre pa- dale na vrtno kosilnico, ki se je vnela, ogenj pa se je razširil v bivalne prostore. Ogenj je naj- prej gasil lastnik sam, potem pa so se mu pridružili gasilci z Dobrne, ki so požar lokalizira- li. V požaru, v katerem je bila uničena lesena konstrukcija, je nastalo za okoli milijon to- larjev gmotne škode. Ogenj zajel čebelnjak Minulo soboto dopoldne je zagorelo na bivalnem če- belnjaku v Kalah, last Marja- na L. iz Dobrteše vasi. Požar je uničil ostrešje s salo- nitkami, zgorelo je tudi nekaj tehničnega lesa. Uničena je bila še peč na trdo gorivo ter nekaj orodja. Kot kaže, je do požara prišlo zaradi odvrženega ciga- retnega ogorka. Ogenj so poga- sili gasilci iz Šempetra in Ponik- ve pri Žalcu, gmotna škoda pa znaša okoH 150 tisoč tolarjev. Požar na delovnem stroju V soboto, 17. aprila po- poldne, je med prevozom na priklopnem vozilu zagorelo na delovnem stroju - valjar- ju znamke Bomag. Na srečo je voznik opazil požar na delovnem stroju med vožnjo, v bližini gasilske- ga doma v Šentjurju pri Celju. Tako so lahko šentjurski gasil- ci hitro intervenirali in prepre- čili, da se požar ni razširil na celotni valjar. Lastnik Franjo L. iz Gorice pri Slivnici je oškodo- van za okoli 100 tisoč tolarjev. Delavnica v plamenih v ponedeljek, 19. aprila do- poldne je zagorelo v mehanič- ni delavnici podjetja Ferodin d.o.o. v Podpeči ob Dravinji. Pri ogledu kraja so preisko- valci ugotovili, da se je vžgala lesena paleta, ki jo je nekdo odložil na električno peč za sušenje zavornih oblog. Ogenj se je razširil na celotno delavnico in na ostrešje. Po- leg ostrešja je ogenj poškodo- val ali uničil še dve peči za sušenje zavornih oblog, peč centralne kurjave, dve hidra- vlični stiskalnici, lamele ter razno ročno orodje. Požar so pogasili gasilci iz Zbelovega, Loč in Slovenskih Konjic. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 20 milijonov tolarjev. Vzrok še ni znan v nedeljo, 18. aprila zju- traj je izbruhnil požar v za- klonišču pri Ulici frankolov- skih žrtev v Celju. Požar so pogasili poklicni gasilci celjske brigade, gmot- na škoda, ki je nastala, pa znaša približno 300 tisoč to- larjev. Komisija vzrok požara še ugotavlja. M.A. Voda v stanovanjih v soboto, 17. aprila do- poldne, so celjski poklicni gasilci intervenirali v stano- vanjskem bloku na Opekar- niški ulici v Celju. Voda je nekaj po 11. uri zače- la pritekati v tri stanovanja, med preiskavo na kraju do- godka pa so ugotovili, da je prišlo do izliva vode v stanova- nju četrtem nadstropju, kjer je nekdo pustil odprto vodovod- no pipo. V sosednjih stanova- njih je nastalo za okoli 200 tisoč tolarjev gmotne škode, kdo je lastnik stanovanja, kjer je teklo iz pipe, pa v času preiskave niso mogli ugotoviti. M.A. Radarji bodo • v petek, 23. aprila dopoldne na območju Mozirja in Celja, popoldne pa na območju Velenja in Laškega, • v soboto, 24. aprila ves dan na celotnem območju Policij- ske uprave Celje (poostreni nadzor prometa), • v nedeljo, 25. aprila popoldne na območju Žalca in Šentjurja pri Celju, • v ponedeljek, 26. aprila dopoldne na območju Velenja in Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Celja in Mozirja, • v torek, 27. aprila popoldne na območju Laškega in Slovenskih Konjic, • v sredo, 28. aprila dopoldne na območju Šentjurja pri Celju in Mozirja, popoldne pa na območju Celja in Žalca, • v četrtek, 29. aprila ves dan na celotnem območju Policij- ske uprave Celje (poostreni nadzor prometa), in • v petek, 30. aprila dopoldne na območju Laškega, popold- ne na območju Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine, ponoči pa na območju Celja. • Laserski merilnik hitrosti bo v času od 26. aprila do 6. maja pogosteje nameščen na območju Velenja in Šmarja pri Jelšah. Pešci na očeh policistov v petek, 9. aprila, so pro- metni policisti izvedli poo- streni nadzor na celotnem območju Policijske uprave Celje in se pri tem osredotoči- li predvsem na kršitve pešcev. V času nadzora so ugotovili 129 kršitev pešcev. Med prekrš- karji je bilo 29 otrok in mlado- letnikov, plačilne naloge so iz- dali 86-im pešcem, 11 pešcev pa je plačalo kazen na kraju storje nega prekrška. 19 mladoletnih pešcev so predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, 13 otrok pa so opozorili na storje- ne prekrške. Policisti so ugoto- vili tudi 12 kršitev, ki so jih v odnosu do pešcev storili vozni- ki motomih vozil in vsem tem so izdali plačilne naloge. V času poostrenega nadzora so policisti ugotovili še 215 dru- gih kršitev cestnoprometnih predpisov, začasno odvzeli 8 vozniških dovoljenj, štirinaj- stim voznikom pa so prepove- dali nadaljnjo vožnjo. M.A. Iztirila lokomotiva V sredo, 14. aprila popoldne, je na tovorni železniški postaji v Celju iztirila lokomotiva. Strojevodja Dušan D. je prestavljal lokomotivo na drugi tir, med premikom pa se je pod lokomotivo prestavila kretnica, kar je povzročilo iztirjenje. Odgovornost za ta dogodek in gmotno škodo v višini okoli 5 milijonov tolarjev policisti in kriminahsti še ugotavljajo. M.A. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. nadzorni svet: Milena Brečko Poklič - predsednica, Matjaž Jamnikar in Tone Vrabl. poslovni sekretar: Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko inagencijsko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (063) 422- 50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700- 601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi nmenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Ot^joviHTii urednik: Branko Siamejač. Urednica Nov^ tednika: Milena B. Poklič. lftednica:Ta^anaCvim. Ihiedništvo: Ntojda Agrež, Janjalntihar, BianeJeranko,KsenijaIjekič,Gr^r Katič, Urška S^šnik,IvanaStam^č, ŽdjkoZule. Tajnica uredništva:Mc^caMarot. "Muii&ii urednik: Franjo Bc^adi, Računalnik prelom: Robert tojterer, I^rŠariah. (Mjlikovanie: MinjaBajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si Odgovorna urednica: NalašaGerkeš-Lalnik Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik Stane Šp^. Vodja tehnike: Bojan Pišdc Telefon studia (za oddaje vživo); 490(>^,490(mi Bmail: Radio@NT-RC.si Opravlja trženjeo^negaprostorav Novem tedniku in Raiu Celje ter nudi ostaleagendjske storitve. ■^adja AgKidje: Frančdi PungHtič Propaganda: VaherLdjen, Vojko Crabar, aatko Botmiac, Carmen Kojnivica, Vesna Matjaž KoordinatOT trženja:Mi^ Umnik Telefon: 063/422-50 £3x 441-032,443-511 E-maiL Agmdja@NT-RC.si 32 KRONIKA S CEUSKEGA ■: 11: Asketski Janez nima ljubice Zdaj je šele nastala zmeš- njava v vrstah tračerskih ana- litikov naše slavne politike! Na elitnem Valčkovem plesu v Portorožu (glavni pri tem ple- su je najbolj znani Celjan na Obali Vojko Starovič, direktor Metropol Group, podjetja, ki je bilo nekaj časa v hudih težavah, zdaj pa bo, vsaj tako izgleda, kmalu izplavalo iz njih), je bil gospod Starovič z ženo Natašo, s soprogo Mojco pa je na ples prišel tudi med bančniki najbolj znani nekda- nji Celjan, sedanji Konjičan po bivanju in Mariborčan po službeni dolžnosti, direktor Infonda KBM Branko Pavlin. Na tem plesu pa je bil zadnje čase najbolj opravljani politik Janez Jan^, ki so ga izbrali tudi za najbolj vztrajnega ple- salca, saj ni zamudil niti enega plesa. Plesal je v elegantni črni obleki s sijočimi lakastimi čevlji in s svojo Silvo. Prav ona, oble- čena v temno krilo in zlato ru- meno bluzo, je bila vzrok, da so se začele nove govorice. Ali ga je nagnala ali ne, so se vpraše- vah? Po kuloarjih se je že dalj časa govorilo, da je opozicijski prvak podlegel čarom mlade in lepe novinarke in da ga je zato Silva nagnala iz njune hiše v naselju Brinje v Grosupljem. Govorice so bile že tako glasne, da jih je zanikal sam Janez Janša, no, zdaj pa je tudi urad- no potrdil, da so bile res samo govorice. Janez Janša je vedel, da so elitni portoroški plesi tudi vaba za novinarje družabne kronike, ki bodo vsi zagrabili kost in pisali o tem, da je bil na plesu s svojo Silvo. In res. So pa po kuloarjih govorili tudi o tem, da se je Janez Širše, zdaj predsednik Nacionalnega turističnega združenja, skregal s svojim dolgoletnim prijate- ljem dr. Janezom Drnovškom, in pa da se maje stolček direk- torju Centra za promocijo turiz- ma Slovenije Franciju Križa- nu, nekdanjemu direktorju Zdravilišča Rogaška. Govorijo celo, da se bo gospod Križan, ki ima očitno dovolj Ljubljane in njenih spletk, kmalu vrnil v Ro- gaško Slatino in se od tam vozil v Atomske toplice, kjer naj bi baje prevzel direktorsko mesto zdravilišča, ki ga je izpraznil Boris Završnik. In ko smo že pri plesu, marsikoga zanima, ali bo Franci Križan, če bo res po- stal direktor Atomskih toplic, prenesel znameniti Anin ples iz Rogaške v Atomske. Navsezad- nje je res, da je Anin ples slatin- ska tradicija, res pa je tudi, da ga ne bi bilo, če ne bi bil gospod Križan tako trmast in ga vsem navkljub dobro organizira. Pred vrati je sezona lova na lepotne naslove in dekleta iz celjske regije so leta nazaj se- gala po lepotnih prestolih. Spomnimo se samo velenjske lepotice Vesne Musič, ki zdaj dela v Žalcu in stanuje v Celju. Ali pa Tatjane Tutan. Je pa lepotna zadeva dobila nove razsežnosti. Pred časom so v kranjskogorskem Hitu organi- zirali lepotno tekmovanje za Miss Havvaii. Vodja agencije, ki je izbor organizirala, je mlade- nič, ki zase javno trdi, da je največji poznavalec ženske le- pote v Sloveniji in širše, kljub temu pa so se že pred samo prireditvijo razširile govorice, da bo zmagala blondinka Anja Božič. Pa ne zato, ker bi tako določil veliki poznavalec žen- ske lepote, ali pa zato, ker je Anja bila daleč najlepša med vsemi dekleti, ampak prepro- sto zato, ker je najnovejša in- timna prijateljica sponzorja prireditve Rajka Hrvatiča. Pa tudi to ne bi bilo nič posebne- ga, saj so tudi na drugih večjih tekmovanjih zmagovala dekle- ta, ki so bila prijateljice ali sponzorja ali kakšnega vpliv- nega člana žirije, problem je bil v tem, da so pred dnevi neznanci podtaknili eksploziv pod Hrvatičev avto in ko sta sedla vanj, je eksplodiralo. Miss Havvaii se še zdaj zdravi v ljubljanskem kliničnem cen- tru, policija pa išče storilce. Je danes nevarno biti mišica? NINA J. KAVRAN kaj vozijo znani lascani Velik prtjažnik za dopustovanje Boško Šrot se je pred petimi leti odločil za rdečega forda mondea. Zakaj? Avto je v tj časih imel vse tisto, za kar bi sicer moral sestaviti več vozil. Vodja kadrovsko-pravnega sektorja Pivovarne Laško je v svojem avtombilu želel udobje, varnost, prtljažni prostor in klimo. V vseh letih lastništva je mondeo ostal brezhiben, mehanikom ga pokazat le na servisni pregled. »Ne bi mogel reči, da sem navezan na forde, navsezadnje je to mojep vozilo te znamke, prej sem vozil opla kadetta. V avtu, ki ga tu in tam posodim še ženi Anici, potreb« veliko prtljažnega prostora. Ko gremo z družino na dopust, se nabere gora potovalk,« razlaga v sme Peti »družinski član« verjetno prav kmalu še ne bo dobil naslednika, o katerem Šrot razmišlja le občs medtem ko se mu po glavi podijo vozila vseh mogočih znamk. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: SHB tračnice Občinska vroča linija »... to je tako, kot bi pri punci ostali na pol poti...,« je žalski podžupan Janko Kos mimo- grede zrecitiral oglas za občin- sko vročo linijo. Idejno zasno- vo za oglas bo lahko začel prodajati potem, ko bo župa- nu Lojzetu Posedela, ki ni niti enako star niti ni iz iste stran- ke kot Kos, razložil, kaj pome- ni »na pol poti«. Družinska koalicija Največji delež v soustvarja- nju življenjskega utripa občine Žalec bo poslej pripadel druži- ni Vovk Petrovski. Ata Gregor Vovk je podžupan, mama Ta- nja pa kot občanka sodeluje v komisiji za pritožbe. Skupni imenovalec Izbor žalskih podžupanov mogoče ni bil naključen. Žal- čani se ponašajo s kosom in volkom (glej zgornji tračnici), tretji podžupan, Ferdinand Haler, pa je predsednik Lovske družine Žalec. Jožica Puhar brani Slovenijo Naša veleposlanica v Skopju Jožica Puhar je odločna žem Glede na krizne razmere na Balkanu je z vsemi silami priprai na braniti slovensko ozemlje v Makedoniji (beri območje vek slaništva). Novinarju Janezu Vedeniku je zaupala tudi to, da z vsemi silami branila svoj položaj v Makedoniji To, da slovenskem zunanjem ministrstvu iščejo novega veleposlani kot je bilo pred kratkim objavljeno v Nedelu, pa so A izmišljotine. Jožica je v Makedoniji izredno priljubljena žen in veleposlanica in vsi po vrsti - od politikov do gospodarstvi kov - jo zelo spoštujejo. No, za vsak primer je, po fotogn sodeč, vendarle bolje, da se človek brani kar sam. NASMEH, PROSIM! Z izletom nagrajujemo Hana Lu- kačeviča iz Stanetove 34 v Celju. Na sodišču »Obtoženec, zakaj ste bili pred desetimi leti osem mese- cev zaprti?« je vprašal sodnik. »Zato, ker me niso hoteli prej izpustiti, gospod sodnik.« vitezi belega mesta msimmm REPORTAŽA 33 Vesela sedmina med Kalaši Ljudstvo, ki se v muslimanskem Pakistanu bori za obstanek svoje vere in običajev - Pljuča kot žvečilni gumi Hodim po Chitralu in iš- d, kje bi si lahko sposodil lo, da bi z njim odšel v lino Kalašev, a žal najdem no 125-kubični motor za oi rupij (dvajset dolarjev) evno. Hvala lepa! Napo- ji ugotovim, da bo še naj- i pametno, če grem z or- Mziranim prevozom, saj ■jo z jeepi potnike d va- ji tedensko v to dolino. Zvečer si v sobici oblečem ^e spodnje hlače in trenirko se spravim v spalno vrečo in išam čim prej zaspati, da ne več čutil, kako me zebe. g)im z mislijo, da se bo jutri pla ena večjih dogodivščin mojem popotovanju. Ljudstvo Kalaši v severoza- tlnem delu Pakistana so bili loj edini cilj, ki sem si ga posta- iže doma, vse ostalo na poto- inju sem sproti improviziral. Kalaši niso tako medijsko lani kot kakšna afriška ple- sna. Mnogo manj jih je, krog tri tisoč, ne umirajo od iote in ni vladnega nasilja njimi, da bi prišH v medije. |vijo umirjeno tradicionalno ivljenje, ki pa žal z obveznim Oiovnim šolanjem, priho- % elektrike in tudi s turiz- mom vse bolj tone v pozabo. Zivopisana tradicionalna oblačila če so na območju, kjer od Sredozemskega morja pa vse do Indije živijo muslimani s svo- jo avtoritativno vero in mnogi- mi poizkusi, da jim vsilijo svojo vero, lahko skozi stoletja ohra- nili svojo prvobitno verovanje v svoje bogove in duhove, potem že morajo biti nekaj posebnega. Kalaši so popolnoma drugačni od Pakistancev, od obraznih potez, nižje rasti do povsem drugačnega načina življenja. Ži- vijo samo še v treh majhnih dolinah čisto ob afganistanski meji in se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom, pridelujejo pa tudi čisto pravo alkoholno vino iz divje vinske trte, ki raste kar po drevju. Ženske nosijo tradicionalna oblačila, ki ga sestavlja črna obleka z rumeno-rdečimi obrobami, pokrivalo na glavi pa je prešito s školjkami, ko- vinskimi predmeti, predvsem pa je mešanica barv. Na vrhu glave imajo velik rdeč cof, okoli vratu pa številne verižice. Žal so moški že prevzeli pa- kistanski stil oblačenja. Ženske morajo v času menstruacije za- pustiti domove in oditi v pose- bej za to narejene hiše, kamor moška noga ne sme stopiti. Ravno tako gredo ženske v te hiše rojevat in tam ostanejo še nekaj časa po porodu. Vendar imajo ženske bistveno po- membnejšo vlogo v družini kot muslimanke in si lahko tudi same izbirajo partnerje. Vendar, če se poročijo z musli- manom, ki so vse številčnejši v teh dolinah, bodo otroci vzgo- jeni kot muslimani, kar bo to edinstveno ljudstvo pripeljalo do konca. Ravno tako popotni- ki, ki jih je vsako leto več, uničujejo del njihove tradicije. Praznični pogreb Kalaške ženske hočejo za fotografiranje toliko denarja, kot če bi bile svetovno znane manekenke. Delno 'jih razu- mem, da se brez denarja no- čejo fotografirati, tudi meni ne bi bilo v^eč, če bi me kdo slikal kot kakšno eksotično žival. Nekaj dni pred mojim obi- skom je v dohni umrl starejši moški in prispel sem, ko je bil drugi dan tridnevnega slavja, ki ga pripravijo sovaščani v čast umrlemu. Povabijo ljudi iz vseh treh doUn, kjer živijo Kalaši, ravno tako muslimane, da se poslovijo od sovaščana. Za tujce tudi ni nobenih ovir. Na cesti sem srečal moške- ga blizu petdesetih let z dolgo sivo brado in prijaznim obra- zom. »Zafar Ah,« se mi pred- stavi in pravi, da gre v kalaško vas na pogrebno slavje, tako da lahko greva skupaj. Med potjo mi veliko pove o sebi, muslimanu in o Kalaših. Pravi mi, da so odnosi med musli- mani in Kalaši prav dobri in da ne ločujejo ljudi med se- boj. To pogrebno slavje traja za moškega tri dni in tri noči, za ženske pa dva dni. Pri tem zakoljejo več deset koz, sku- hajo nekakšno čorbo iz mo- ke, vode in masti in iz svojih kleti prinesejo vino, ki ga pije- jo samo za večja slavja in praznike. Ko prideva na prizorišče dogajanja, zagledam sredi dvorišča pred hišo posteljo, na kateri leži pokrit mrlič, okoli njega pa v kolu plešejo na glasbo bobnov. Res je be- seda slavje nekoliko neobi- čajna za pogreb, vendar, kaj, ko nikogar nisem videl, da bi jokal ali da bi imel žalosten izraz na obrazu, le igranje na bobne, ples in petje. Kljub temu, da mi poglavar vasi dovoli fotografirati, ču- tim nelagodje na njihovih obrazih, ki se obračajo stran od objektiva. Zato iz nahrbt- nika vzamem vrečko bonbo- nov in jih začnem deliti otro- kom, da premostim kulturno razliko med nami. Sicer pa se spodobi, da obiski ne pridejo praznih rok. Preprosta bivališča Zafarja Alija vprašam, če bi lahko poizkusil njihovo vino. zato me povabi v hišo njego- vega prijatelja. Njihova biva- lišča so zgrajena iz lesa in blata, so skromna, pa tudi s čistočo ravno ne pretiravajo. Ko vstopiva v majhen, te- mačen prostor, moja prisot- nost precej preseneti starejše- ga možaka in otroke, ki urno zbežijo skozi vrata, in sra- mežljivo mi stisne roko. »Ba- ya,« ga pozdravim v njihovem jeziku in sedem na dvajset centimetrov visok stol. Pro- stor v hiši je ena sama pre- proščina, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in spalnica obe- nem. Na tleh je steptana zem- lja, ob straneh so postelje, na sredini pa mala peč, ki služi za kuho. Strop je lesen, z ož- ganimi tramovi od večno pri- sotnega dima iz peči. Vino dobim v pločevina- stem zamazanem kozarcu in ima enak okus kot naše. Pi- jem samo jaz, zato sprošče- nost čutim samo jaz in se jim vse bolj pijano nasmiham. V sobo pride starejša ženica s kupom verižic okoli vratu in mislim, da ni lepšega spo- minka, kot da ti podarijo eno od verižic, značilno za te lju- di in ne, da jo kupiš v trgovini kot kilo krompirja. Spil sem že toliko, da sem ji to upal tudi povedati. Ko mi reče sto rupij, me je sram, da sem jo zahteval od nje. Ne vem, ka- ko lahko pričakujem, da bom dobil darilo iz srca tu- kaj, kjer se turizem razvija z ekspresno hitrostjo. Kje so tisti časi, ko so tukajšnji ljud- je sprejemali tujce kot svoje največje prijatelje! Sedaj sa- mo še razmišljajo, kako bi iz njih potegnili čim več rupij. Pogodimo se, da zamenjam pol kile soli in kilo riža, ki sem ju kupil pred tem v trgo- vini, za eno verižico. Čutim, da je nezadovoljstvo oboje- stransko, zato se raje umak- nem iz njihovega skromnega bivališča. Zunaj moški v soju bakel koljejo še zadnje koze, eden mi pravi, da so jih danes že petindvajset. Otroci, ki se gnetejo okoli, nestrpno priča- kujejo, kdaj jim bo mesar odrezal košček pljuč, da ga bodo dali v usta in ga potem še dolgo žvečili kot žvečilni gumi. Ponudijo ga tudi meni. Zunaj je že dolgo tema in tudi hladno postaja, zato grem tja, kjer kuhajo meso v velikih kotlih, saj je tam neko- liko topleje. Ko me zagledajo, se razmaknejo in mi dajo pro- stor. Sedem na večji kamen in se grejem ob ognju. Še pre- den karkoli spregovorimo, mi že ponujajo na nož nabodeno kozje srce. Čeprav se ga bra- nim z vsemi štirimi, ne odne- hajo. To je najboljši kos, pra- vijo, in tega ne morem odklo- niti že zaradi vljudnosti. Srce je napol kuhano in še žilavo, da ga komaj prežvečim in spravim v želodec. Verjetno je glavni krivec, da me naslednji dan za dobro jutro pozdravi driska. Zjutraj, okrog desete ure, se vrnem na prizorišče vče- rajšnjega slavja, a najdem sa- mo vsepovsod razmetane og- lodane kosti in prazno vas. Eden mi pove, da so pokojni- ka odpeljali na prostor, kjer ga bodo pokopah. DARKO KLEMENČIČ Ženska oblačila so pisana, s posebnim pokrivalom in verižicami okoli vratu. Pogrebna slovesnost sredi vasi. 34 NASVETI Pj^H^AZAZDRAVJE Soja - hrana prihodnosti Hitra civilizacija, industrializacija in urba- nizacija je človeku tako spremenila okolje, da so se začele pojavljati nove bolezni, vezane tudi na prehrano. Največ bolezni zaradi neu- strezne prehrane se je pojavilo, ko je človek začel uživati industrijsko predelano hrano, prečiščena živila in zaradi večje prireje mesa tudi več živalskih beljakovin in maščob. Člo- vek danes velik del proizvodnje žit in stročnic predela v meso. Za vsako proizvodno mesno kalorijo pa porabi 10 Kcal rastlinske hrane. Kmalu po drugi svetovni vojni smo tudi pri nas začeli razmišljati, da bi pridelovali več soje, ki bi nadomestila drago meso. Glede na »modernejšo« miselnost, da je soja za reveže in da je to hrana za živali, smo proizvodnjo zlasti in predvsem usmerili v proizvodnjo mesa. Šele v zadnjih nekaj letih pa smo prišli do spoznanja, da je soja izredno varovalno in zdravilno živilo, ki lahko popolnoma zamenja meso v dnevni prehrani. Na našem trgu lahko dobimo že več vrst kakovostne soje, pojavlja- jo pa se tudi že določeni industrijski sojini izdelki. Vse premalo pa je napisanega o varo- valni in zdravilni vrednosti soje. Soja ima pri preprečevanju bolezni zaradi pomanjkanja beljakovin izredno pomembno mesto v prehrani ljudi, ki uživajo zelo malo mesa ali pa sploh nič. Spada med živila z visoko vrednostjo beljakovin in maščob ter razmeroma malo ogljikovih hidratov. Dietni pomen pa daje soji tudi razmeroma visok odstotek balastnih snovi (4,3 do 7,6 %) ter lecitina (2 do 3 %). Biološka vrednost sojinih beljakovin je v pri- merjavi z drugimi pomembnimi beljakovinami v prehrani človeka izredno visoka. Dodatek metionina, življenjsko pomembne aminokisli- ne, pa lahko zviša biološko vrednost do vredno- sti mesa ali mesnih izdelkov. Maščobe v soji vsebujejo zelo visok odstotek polinenasičenih maščobnih -kislin, ki sodelujejo pri nastanku nekaterih tkivnih hormonov, znižujejo pa tudi krvni holesterol. Slaba stran soje pa je v tem, da zniža črevesno absorbcijo nekaterih hranil, zla- sti rudnin železa in cinka. Pravilno sestavljena prehrana ali uporaba sojinih dietnih izdelkov pa lahko te slabe lastnosti soje popolnoma odpravi. Lahko torej sklenemo, da je uporaba soje v vsakdanji zdravi, racionalni prehrani in v varo- valnih dietah danes že nesporna. V icakšnih izdelkih se pojavlja soja na tujem in domačem trgu Sojino olje vsebuje 52 odstotkov linolenske kisline. Polnovredna sojina moka vsebuje približ- no 40 odstotkov beljakovin in 20 odstotkov maščob. Uporabljajo jo za peko kruha in peciva, za zgoščevanje omak, juh in seseklja- nih zrezkov. Malo mastna sojina moka je primerna za nizko kalorično in visoko beljakovinsko dieto. Sojino mleko je primerno za dietno prehra- no dojenčkov, otrok in odraslih, ki imajo težave s prebavljanjem mleka. Tofu (sojin sir) vsebuje polnovredne belja- kovine, je brez holesterola, nizkokaloričen in ga tudi lahko pripravimo sami. Sojina omaka (shoyu, tamari) je pripravlje- na iz soje, morske soli in vode. Je odlična začimba za žitne jedi, juhe, solate in tofu. Miso (sojina krema) je narejena iz žit, soji- nih zrn in morske soli. Je vir vitamina B 12. Sojino meso (sojine kocke, sojin granulat) je odlično nadomestilo za meso. Uporablja- mo ga povsod tam, kjer bi sicer uporabljali meso. i mag. SIMONA RUČIGAJ MORSKI UŽITKI Priprava školjk in rakov s posebnimi namenskimi posodami in pripravami za kuhanje školjk in pečenje rakov si lahko doma sami pripravljamo morske sadeže na različne načine. Školjke očistimo s sirkovo krtačo ali samo z roko obere- mo mulj in operemo pod te- kočo vodo. V posodi segreje- mo olivno olje, dodamo očiš- čene školjke (to so lahko dat- Iji aU dagnje) in jih zalijemo z vodo in malo vina. Posodo nato pokrijemo. Pokrite školjke nekaj časa dušimo, potem jih potresemo s če- snom in peteršiljem. Servira- mo jih lahko na pladnju ali v keramični skodeli. Polijemo jih z omako, v kateri so se dušile. Za izboljšanje omake lahko dodamo limonin sok. Podobno lahko pripravlja- mo tudi ostrige. Ostrige sku- hamo v začinjeni vodi. Po ku- hanju jih lahko serviramo za- prte in poleg ponudimo pose- ben nož za odpiranje. Ostrige lahko odpremo takoj po ku- hanju in jih položimo na zdrobljen led, ki ga nasujemo na dno druge posode. Zraven položimo Umonine krhlje. Če se odločimo za pripra- vo rakov, škampov v buzari, v posodi drobno sesekljano šalotko spenimo na olju ter dodamo cele oprane škampe in jih dobro premešamo. V posodi jih tudi nekoliko po- dušimo. Dodamo začimbe ter škampe zalijemo z vinom in z malo juhe. Škampe duši- mo 20 minut, nato pa doda- mo maslo, drobtine in peter- šilj. V posebnih namenskih po- sodah za pripravo morskih sadežev lahko kuhamo tudi hobotnice, ki jih kasneje upo- rabimo za pripravo solat. Škampi po pariško Potrebujemo: 400 g škam- povih zadkov, sol, poper, li- monin sok, 2 jajci, moko, olje za cvrenje. Priprava: zadke škampov izluščimo iz oklepa, jih zloži- mo na desko in zafjj Povaljamo jih v moki ter še enkrat v moki ij^ in ocvremo v ne prevJ olju. Ocvrte škampe zij na podstavek iz riža in J serviramo majonezno j ko. ] Školjkin kanoJ Potrebujemo: 12 vel ostrig ali drugih školjk" kruhkov za toast, 40 g kj ja, 12 glavic manjših goj šampinjonov, 3 rezine | ne, zeliščno maslo, ko peteršilj. i Priprava: školjke zdii z začimbami in jih ohla v posodi. Kruhke za | namažemo z zeliščnimi slom. Ohlajeno meso lU položimo na kruhke in dekorativno obložimo s viarjem, limono in peto Ijem. Hobotnica v solij Hobotnici pri glavi ia čemo črevo, odstranimoi nilo in dobro operemo. 1 tolčemo jo s kladivom. 1 žimo jo v posodo, prilijei malo vode in dodamo n^ plutovinastih zama^ (plutovina pospešuje la čanje). Dušimo jo takoj go, da se zmehča. Odstrj mo zamaške in hobotniq soku ohladimo. Ohlaji narežemo na kolobarje,j damo olje, strt česen, st kljan peteršilj, sol, po[ kis. Solato potem marini mo čez noč. Naslednji i jo serviramo kar v pokr^ posode. J BOJAN SES _ negujte rosttine; rohijara ptezraoiite tta, pobiraj in prideHce v imsu, M If oo^^V nasvet pred nakupom Aparati v nerjavni izvedbi Nove tehnologije prinašajo s seboj tudi nove materiale. Nerjavno jeklo postaja vse bolj priljubljen material za izdela- vo gospodinjskih aparatov. Čiste linije in lesk plemenite kovine dajejo aparatom z ner- javečo fronto edinstveno po- dobo. Jeklo poudarja moč teh- nologije, zrelost oblikovanja in dolgo življenjsko dobo apara- tov. Natančnost izdelave je po meri očesa poznavalca. Ti apa- rati vnesejo nov red v prostor in zasučejo njegovo težišče. Postanejo njegovo središče, kar pa ne pomeni, da prostora ni moč zaokrožiti s katerimkoli oblikovalskim slogom. Podoba aparatov Metallic je napoved novega tisočletja. Prostostoječi štedilniki od- lično dopolnjujejo sodobne kuhinje. Na izbiro so v različ- nih širinah in izvedbah, z električnimi in plinskimi ku- hališči. Prav tako vgradni apa- rati Metallic na poseben način zaokrožijo podobo kuhinj- skega pohištva. Topel les in hladna kovina ustvarita na- ravno nasprotje, ki v prostor vnese svojevrstno dinamiko. Zaradi atraktivnega obliko- vanja pralni stroj s kovinsko zunanjostjo vedno znova pri- vablja poglede. S hladno ele- ganco dopolnjuje notranjo opremo kopalnic ali drugih prostorov. Nerjavno jeklo izraža sodobno tehnologijo, vzdržljivost in odpornost pro- ti vlagi. Hladilno-zamrzovalni apa- rati z zunanjostjo iz nerjavne- ga jekla so zasnovani v so- zvočju z željami najzahtevnej- ših uporabnikov. Z njimi lahko v kuhinji nadaljujete linijo ko- vinskih aparatov ali pa jih v prostor postavite poleg drugih oblikovalskih linij, s čimer raz- bijete enoličnost in dosežete zanimivo nasprotje. Sodob- nim oblikam, čistim linijam in kovinskemu sijaju se pridru- žuje dovršena tehnologija. Gospodinjski aparati v nerja- veči izvedbi so na voljo v različ- nih modelnih izvedenkah pri vseh treh izdelčnih skupinah (pralni stroji, hladilno-zamrzo- valni aparati in kuhalni aparati). SANDI URANC NASVETI 35 liri barve vašega balkona Vsi nimamo vrtov, zato pa hko tudi na balkonu ali rasi uredimo prijeten ko- iek sredi cvetja in zele- i. Barve so pri urejanju ten od najvažnejših ele- entov: vsaka na svoj na- 1 opremlja isti prostor in je drugačno ugodje. Pri biri poletnega cvetja, ki asi pogled na okno ali ilkon, navadno izbiramo ed rdečo, modro, zeleno rumeno barvo. Ideca: v niansah ognja Rdeča je najbolj pogosta irva, s prelivanjem svetlej- li nians pa postaja njeno ilovanje vse bolj umirjeno. 1 tem pravilu roza-rdeča irva pripada prostoru za ifitek na obrobnih predelih ilkona. Občutek domačno- i boste pričarah z visečimi tlargonijami, cinijami in bsnimi salvijami. Zelena: v eko trendu Tudi zelena je zelo dekora- ^a barva, kadar se pred- la z vrsto okrasnih li- k. Naravi izbor nians zele- P barve je neomejen. Za balkonske zabojčke v eko trendu so idealne nižje okra- sne trave, bršljani, miniatur- ni grmički ali dišeči zeliščni grmički, kot so: pisani žaj- belj, materina dušica, origa- no, rožmarin. Še nasvet: ko govorimo o eko trendu, mo- ramo balkon ali teraso opre- miti z naravnimi materiali. Rumena: za dobro razpoloženje Svetli kot sonce so rumeni cvetovi, ki so posebno pri- merni za temne balkone in terase. Pri tem izberemo raz- lične vrste polsenčnih rast- lin. V pisanih cvetnih kombi- nacijah, posajenih v balkon- skih zabojčkih, rumena poti- ska v ozadje ostale barve. Rumeno oranžno cvetijo: ga- zanije, begonije, rumene marjetke, rudbekije, sončni- ce, bidensi, dekletovo oko, knofki, oleandri, dalije, cini- je... Modra: raj za romantične To je barva mirnega delo- vanja, ki doseže sanjarjenje, obujanje spominov, ki pa so največkrat vezani na poletna morska doživetja. Izbor mo- drih vrst cvetov je kar velik, kombinacijam tega cvetja z drugimi barvami pa je po- trebno posvetiti več pozor- nosti. K vijohčasto-modri se lepo podata bela in vinsko rdeča, k toplo modri pa svet- lo rumena in oranžna barva. Modro cvetoči prostor na balkonu ali terasi bo prišel do izraza, če bo postavljen pred belo pobarvanim zi- dom. MK zdravilne rastline Prstasti pesjak Prstasti pesjak (Cynodon dactylon Pers. L.) spada v družino trav, ki je zelo ob- širna in zajema pri nas okrog 200 različnih vrst trav. Te delimo na travniš- ke, gozdne, plevele in na gospodarsko pomembne. Za njih je značilna pomem- bna sposobnost, da rastejo v silnih množinah in se- stavljajo velike sestoje, kot so pri nas pašniki, travniki, žitna polja itd. Prstasti pesjak je trajnica, ki ima v zemlji plazečo kore- niko, ki je dolga več kot 1 m. Iz nje poganja živo zeleno, poleglo steblo, ki rado pože- ne plitke stranske korenini- ce. Dolgo je do 30 cm, gladko in nosi številne poganjke, ki se plazijo po tleh. Nosi šte- vilne ozke, modrikasto zele- ne hste, ki so dolgi do 15 cm. Cvet je sestavljena klasasta methca s tremi do šestimi klaski. Cveti poleti in v jese- ni. Kot nadležen plevel raste v toplih krajih, zlasti na peš- čenih tleh, po njivah, pašni- kih in vinogradih. Pri prstastem pesjaku iz- kopavamo koreniko v jeseni in jo dobro očistimo zemlje, operemo in posušimo v senci na prepihu ali v sušilniku. Ponekod spomladi nabirajo tudi mlade liste in jih na hi- tro posušijo v senci na prepi- hu. Vsebuje sluzi, sladkorje, saponine, heterozide, v sle- dovih eterično olje, rudnin- ske soli itd. Danes uporablja prstasti pesjak le še ljudsko zdravils- tvo. Njegove zdravilne snovi pospešujejo izločanje seča, potenje, spodbujajo presno- vo in blažijo bolečine. Za čaj vzamemo dve kavni žlički zdrobljene korenike in posušenih hstičev ter prelije- mo s skodelico mrzle vode. Počasi segrejemo do vrenja, kuhamo 5 minut, nato pa od- stavimo z ognja, pokrijemo in pustimo, da se čaj popol- noma ohladi. Nato precedi- mo in čez dan popijemo tri do štiri skodehce tega čaja. Blaži težave pri vseh bolez- nih z vročino, pri boleznih ledvic in mehurja, pri ledvič- nem pesku in kamnih, pa tudi pri bolečinah, ki jih pov- zročajo žolčni kamni. Pripravimo si čajno meša- nico iz enakih utežnih delov korenike prstastega pesjaka, gladeževih korenin, regrato- vih korenin, preslice in krhli- kinega lubja. Dobro preme- šamo in dve jedilni žlici te mešanice namočimo čez noč v pol litra mrzle vode. Zjutraj zavremo in kuhamo toliko časa, dokler ne povre polovi- ca vode. Nato prilijemo pol litra žajbljevega čaja, preme- šamo in precedimo. Zjutraj in zvečer popijemo skodelico tega čaja. Lajša tegobe pri »pomarančni« koži, spodbu- ja izločanje seča ter boljše delovanje presnove. Olajša prebavo in je pomemben na- pitek vsem, ki imajo težave s prebavo in jih muči zapeka in zlata žila. Korenine prstastega pesja- ka pomešamo s koreninami pirnice, hrastovo skorjo, ka- milicam, ognjičem in divjo mačeho. Dve veliki žlici me- šanice prelijemo s pol litra mrzle vode, pustimo nama- kat dve uri, nato pa na kratko zavremo. Odstavimo in pu- stimo, da se čaj nekoliko oh- ladi. Precedimo in čaj upo- rabljamo za sedeče kopeli pri vneti koži, ekcemih in pri zlati žili. Ljudsko zdravilstvo pripo- roča tudi stisnjen sok iz sve- žih korenin. Dobro očiščene in oprane korenine zmelje- mo v mesoreznici in iz mase stisnemo sok. Tega pijemo po žličkah vsake dve uri pri težavah s putiko, revmo, kro- ničnimi kožnimi obolenji in tudi s sladkorno boleznijo. 100 g drobno zrezane kore- nine lahko prekuhamo v pol litra belega vina, precedimo, dodamo žlico medu in tako pripravljeno tekočino pijemo po požirkih pri prehladnih težavah s povišano telesno temperaturo. Spodbuja pote- nje in olajša izkašljevanje. Piše: BORIS JAGODIČ ^epota in zdravje Spol in možgani podobna nevrologija trdi, ''Uči bistvo nasprotij med ^loma predvsem v funk- Nalnih razlikah med cen- ''Inima živčnima sistemo- (v različni zgradbi in de- moških in žensk. ^ pomočjo visokospecializi- ^ih tehnoloških postopkov, je na primer slikanje s ^'^očjo magnetne resonance . tomografije s pomočjo emi- Pozitronov, je moč opazo- in proučevati delovanje možgan v času miš- čustvovanja, spominja- J spoznavanja, pozabljanja, in ostalih centralnih ak- Ij^osti. Pri tem so znanstveni- 1 Ugotovili, da moški in žen- J Pri istih dejavnostih upo- 'iajo različne nevrone, ne- vronske sklope (sinapse) in predele možgan. Tako naj bi ženska pri čustvovanju in sa- njah (kadar je žalostna) upo- rabljala večji del možgan kot moški, obenem pa ostaja rela- tivno brezbrižna pri reševanju matematičnih problemov, ki pri moškem terjajo aktivnost precej večjega možganskega areala. Profesor dr. Richard Haier, specialist pediater in ne- vrolog z Universitv of Califor- nia, poudarja, da je medicini uspelo dokončno potrditi razli- ke v delovanje moških in žen- skih možgan. To odkritje je po njegovem mnenju ključnega pomena, vsa ostala spremljajo- če spoznanja pa so le še vpra- šanje časa ter napredka znano- sti in tehnike. ^{■»fimini-, 36 GLASBA Vivian z lasuljo in v obleki kreacije Thaler. Vivian in njena iluzija v soboto je bila v klubu Casablanca v Celju promoci- ja novega video spota 2 Alive Vivian - Iluzija. Vivian še vedno promovi- ra album Čas za ljubezen, ki je izšel lani novembra, na njem pa je 13 pesmi. Z Gora- nom pa že mislita na nov album. V petek je Vivian snemala pesem, ki jo bo, če bo čas dopuščal, predstavila tudi na Orionu. Pesem ima hitrejši ritem, posnela pa jo je pri Boštjanu Grabnarju v Kranju. Prvi album, ki sta ga izdala skupaj z Goranom, je bil zelo uspešen, čeprav nista imela video spota. Zadela sta bistvo trendovske dance glasbe. Zdaj se ta trend počasi umika, zato tudi Vivian spreminja svoj stil. Še bo šlo za plesno glasbo, vendar bo ta bolj pop. Čeprav Vivian zdaj nastopa sama in se pojavlja pod ime- nom 2 Alive Vivian, se sodelo- vanje z Goranom še nadalju- je. Goran še ustvarja glasbo in Vivian pravi, da sta neločljiva ekipa. Kljub vsemu bo njeno ime počasi prišlo v ospredje in morebiti se bo počasi zače- la pojavljati kar pod imenom Vivian, ki je njeno pravo ime. Tudi na videospotu se pojav- lja samo ime Vivian, sicer pa je prehod naznanila že pesem Še eno noč. Vivian je Celjanka in če- prav je bilo na prvem albu- mu nekaj skladb v anglešči- ni, s čimer je bila takrat na- rejena ponudba za tujino, Celja ne namerava zapustiti. Kot glavni inštruktor je pro- fesionalno zaposlena v Športnem društvu Gaberje, kjer uči ples in vodi aerobi- ko. »Iz plesa sem tudi prišla v glasbo,« pravi Vivian, na nastopih pa jo prav tako spremlja njena plesna sku- pina La Viva. Prvi videospot je posnela za skladbo Izmišljena slika, ki je tudi ena najbolj značilnih pesmi drugega albuma. Nov videospot za skladbo Iluzija pa je režiral in produciral Jani Pavec. Vivian pravi: »Tisti, ki ga boste videli prvič, me mo- goče ne boste prepoznah. Za- kaj? Na glavi imam lasuljo oz. nasploh se v videospotu po- javljam z različnimi frizurami. V videospotu je nastopil tudi znan slovenski maneken Taji Tokuhisha, ki je igral vlogo iluzije. Snemali smo v klubu Central. Aparature smo pre- stavljali kar trikrat, ker sem želela, da se spot posname po vrsti, tako kot je zdaj tudi videti. Čisto na koncu smo posneli kader, ki je najboljši, zanj pa smo porabili najmanj časa. V spotu so opazne tudi živahne barve, ki jih je Jani Pavec znal zelo dobro pouda- riti.« Vivian na začetku ni želela posneti video spota prav za skladbo Iluzija, vendar so ji prijatelji rekU, da je ljudje ne poznajo v počasnih skladbah, glede na to, da spreminja svoj pogled na dance, pa zdaj tudi sama ugotavlja, da je naredila dobro potezo. Vivian lahko pišete na na- slov: 2 Alive - Vivian, Maribor- ska 42, Celje. SIMONA BRGLEZ Kasela in CD ansambla Dori čeprav ansambel Dori že nekaj let uspešno nastopa po Sloveniji in tudi tujini, se bo uradno javno prvič pred- stavil zadnje dni aprila ali maja, ko bosta izšla njihova prva kaseta in CD. Fantje so se na prvi glasbe- ni projekt dolgo pripravljali. Pri nastajanju kasete sta an- samblu največ pomagala Raj- ko Vaupotič, član nekdanjega Slovenskega kvinteta, in Oto Pestner, večino skladb pa so posneh v studiu Dinamic v Velenju. Kaseto in CD bo izda- la založba Helidon. Ansambel Dori sestavljajo trije bratje Razboršek: najsta- rejši je Boris, ki igra harmoni- ko, srednji je Primož, ki igra klarinet in skrbi za humor, najmlajši pa je Marko, ki nav- dušuje s trobento. Vsi tudi dobro pojejo. V ansamblu sta še Grega Podkoritnik z ba- som in baritonom ter Anti Gubenšek s kitaro in petjem. Tri brate Razboršek iz Brodnic pri Jurkloštru je pred leti odkril župnik Izidor Pe- čovnik Dori in jih popeljal na prve glasbene poti. Prvič so se javno na večji prireditvi predstavili v gostišču Kocman v Šentrupertu nad Laškim na 100. Vrtiljaku polk in valčkov. Takrat so bili nad njihovim igranjem navdušeni mnogi slovenski, odlični glasbeniki na čelu z Lojzetom Slakom. Za ansamblom Dori je veli- ko uspešnih nastopov na raz- ličnih prireditvah in tudi radij- skih ter televizijskih postajah. Letos bodo nastopili na festi- valu v Števerjanu ter 8. maja na Alpskem večeru na Bledu. Pozdravili jih bomo tudi na 300. Vrtiljaku polk in valčkov v Šentrupertu, 21. junija. Vsi fantje so tudi sicer zelo uspešni, njihov glavni konji- ček pa je seveda glasba. Pred dnevi se je posebej izkazal najmlajši Marko, ki je na re- publiškem tekmovanju v Ljubljani osvojil prvo mesto v kategoriji Ic in tako postal naj- boljši mladi trobentar v Slove- niji. Obiskuje glasbeno šok kjer ga poučuje Matej Bohai član Alpskega kvinteta. Ansambel Dori bo prvo kj seto in CD predstavil v Vrtilja ku polk in valčkov na Radi Celje v ponedeljek, 26. april; ob 20. uri, v torek, 27. aprila,p bo kot gost Mladih frajl nasto pil na koncertu v Topolšici. T.VRM > Od leve: Boris in Primož Razboršek, Grega Podkoritnik, Marko Razboršek in Anti Gubenšek Franc Šegovc in Jože Sedar Jubilej Štirih kovačev Pred polno športno dvora- no v Slovenj Gradcu je an- sambel Štirje kovači pripravil velik koncert ob lepem jubile- ju, 45-letnici igranja. V dve uri trajajočem progra- mu smo slišali vrsto ansamb- lovih uspešnic, med katerimi so mnoge že ponarodele ter nekaj novih z zadnje kasete in CD. Kot gostje so nastopili Alpski kvintet, Franc Mihelič, Stanka Kovačič in Vitezi polk in valčkov ter s pripovedova- njem zgodb o kovačih in Štirih kovačih Mitja Šipek. Franc Šegovc (na sliki z najmlajšim članom v sedanji zasedbi Štirih kovačev Jože- tom Sedar jem) je doživel lep večer, kot je bila lepa tudi nje- gova glasbena pot. Več kot pol ure je trajala predaja spomin- skih daril s cvetjem in čestitka- mi, med njimi je bila tudi naša s popotnico »Srečno pot do glas- benega Abrahama«. Francu Še- govcu so čestitali tudi člani Klu- ba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov Radia Celje s Stanetom Krajncem, članica Elica Šantl pa mu je izročila lepo osebno iz- delano darilo s šopkom. V sedanji zasedbi igra od vsega začetka vodja Franc Še- govc, ob njem pa še: Polde Krajnc (34 let, klarinet), Viktor Vriiovnik (20 let, trobenta), Hermina Šegovc (27 let, pev- ka), Zdenko Zdovc (bas in bas kitara), Srečko Sedar (8 let, pevec) in Jože Sedar (9 let, kitara). Najstarejši aktivni slo- venski narodno zabavni an- sambel Štirje kovači je še en- krat potrdil svoje visoko in stal- no mesto med slovenskimi an- sambli. Lepo prireditev je vodi- la Natalija Verboten, scenarij je napisal Ivan Sivec, Jože Na- potnik z ženo pa je pripravil imenitno sceno v stilu stare kovačije. TVRABL Upornilczrazlogeii Koncert protestniškega trubadurja Boba Dylana v ] Ljubljani Po precej skromnem začet- ku letošnje koncertne sezone (govorimo seveda o ponudbi tujih skupin), ki se je zares začela šele prejšnjo nedeljo z nič kaj posrečenim nastopom švedske pop atrakcije The Cardigans, čaka organizator- ja večine večjih koncertov na sončni strani Alp, ljubljansko agencijo ŠKUC-ROPOT, v sre- do precej večji zalogaj. V našo prestolnico namreč prihaja njegovo veličanstvo Bob Dylan. Eden izmed najvplivnejših glasbenikov in poetov dvajse- tega stoletja bo skušal opravi- čiti številne nagrade (med nji- mi tudi kar tri grammyje), ki jih je lani iztržil s ploščo »Time Out of Mind«. Z njo se je že skoraj pozabljeni velikan kot feniks ponovno dvignil iz pe- pela, ki so ga na njegovo ne- verjetno bogato kariero zad- njih nekaj let upravičeno posi- pali tako kritiki kot številni privrženci - razen najbolj gore- čih oboževalcev je bila večina že pred leti mnenja, da je Bob svoje opravil že v šestdesetih in v prvi polo- vici sedemde- setih, nato pa živel na račun stare slave. Če bi Dyla- novo ustvar- janje zadnjih dvajset let spremljali le z glasbenega stališča, sled- nja trditev prav gotovo drži. Njegovo najmočnejše orožje so namK vseskozi bile besede, ki pa I bile le tu in tam podložene: genialnimi, v šestdesetih pa kajkrat tudi že s kar prevratni kimi glasbenimi prebliski. S mosvojo kombinacijo aktualn in času primerne protestnišld lirike in umirjenega sredinske ga ročka, obarvanega z blue som in countryem, se je zdaj ž 58-letnemu gospodu, kot ene mu izmed redWh predstavni kov beatniške in flovver-pou'«! generacije, uspelo obdržati ni vrhu glasbenega dogajanja do danes. S svojo izjemno av torsko žilico je preživel in tafe po finančni kot po umetniSk plati presegel vse svoje sodol^ nike in večino posnemovalce^' kar je tudi nedvomno porok soliden rockovski koncert, ^ katerem bo ob njegovih noviti stvaritvah zagotovo moč s\& tudi kakšen biser iz njegov^ bogate zakladnice danes že p''^ nai-odelih zimzelenčkov. Dylan bo v Ljubljani skupaj® štiričlansko spremljevalno s^^ pino in lastnim ozvočenjem del v mali dvorani Hale Tivoli.* sredo, 28. aprila. STANE ŠPEGH^ NMP.mfMIll-S GUSBA 37 glasbeni ex-press po šestnajstih letih se na velike ameriške odre spet vračajo l,.inakerji BLONDIE. Deborah Harry, Chris Stein, Clem Burke ^iinniy Destri bodo na turneji »No Exit« seveda promovirali foj pred nedavnim objavljeni istoimenski LP, ki se predvsem [zaslugi simpatične pop poskočnice »Maria« še vedno odlično fodaja. \C-DC so po daljšem študij- am molku - njihov zadnji j))um »Ballbreaker« je izšel jia 1995 - spet v polnem zago- Člani te najpopularnejše ivstralske ročk zasedbe so že japisali večino skladb, ki jih odo v kratkem posneli pod odstvom producenta Georga ounga, starejšega brata kita- istov Malcoma in Angusa, ki J poskrbel že za zvočno po- jobo njihove klasike »High- 0y To Hell« (1979). S tokrat- im LP izdelkom se namera- ajo veterani klasičnega hard iDcka vrniti k svojim koreni- jam - bluesu. Brit-pop prvaki OASIS so na jugu Francije najeh srednje- veški grad, kjer bodo v pri- hodnjih mesecih pripravljali skladbe, ki naj bi še letos izšle na njihovem četrtem albumu. Kalifornijski tehno-metalci FEAR FACTORV so posneli priredbo dvajset let stare no- vovalovske himne »Cars« Gar- ya Numana. Lani ponovno reformirani heroji gotskega ročka BAU- HAUB bodo po razprodani turneji svoj kultni status potr- dili še z nastopom v popular- ni TV seriji The Simpsons, kjer je že bilo moč slišati glasove in videti animirane like številnih zvezdnikov is sveta šov biznisa (U2, Smas- hing Pumpkins, Sting, Mic- hael Jackson, Aerosmith, Red Hot Chili Peppers, Sonic Youth, The Ramones, Cypress Hill, Linda Ronstadt, George Harrison, Paul Mc- Cartney...). Organizatorji enega izmed največjih in najstarejših evropskih glasbenih festivalov GLASTONBURV so objavili listo nastopajočih. Poleg zvezdnikov R.E.M., Manic Street Preachers, Skunk Anansie, Deus, Pavement in Beautiful South bo na tem po- letnem spektaklu nastopilo še več kot petdeset manj uveljav- ljenih zasedb vseh glasbenih zvrsti. Prva serija vstopnic (100.000) je že v prodaji. Znani pa so že tudi nastopa- joči na letošnjem WOOD- STOCKU, ki so bo zgodil med 23. in 25. julijem v mestu Rome v bližini New Yorka, z njim pa bodo organizatorji obeležiU 30. obletnico tega legendarnega festivala. John Fogerty (ex-CCR, na sliki) bo edini izmed tokratnih izbran- cev, ki je nastopil že na prvem Woodstocku, poleg njega pa se bo na dveh velikih odrih zvrstilo še trideset imen iz prve lige svetovne glasbene scene (Aerosmith, Bush, The Chemical Brothers, George Clinton, Collective Soul, Counting Crovvs, Creed, Sheryl Crow, DMX, Everlast, Fatboy Slim, Foo Fighters, Guster, Ice Gube, Jewel, Korn, Limp Bizkit, Live, Los Lobos, Dave Matthevvs Band, Metalli- ca, Alanis Morissette, Willie Nelson, Rage Against The Machine, Sugar Ray, Red Hot Chili Peppers, Rusted Root, Brian Setzer Orchestra, Offs- pring in The Tragically Hip). Mega popularni slepi itali- janski tenorist ANDREA BOCELLI se po neverjetnemu uspehu, ki ga zadnjih nekaj let beleži na pop lestvicah (prodal je kar 20 milijonov plošč, njegov novi album »Songo« pa je trenutno najbo- lje prodajan LP v Evropi), spet vrača k svoji prvi ljubez- ni - operi. Jeseni bo v Detroi- tu odigral glavno vlogo v Mas- snetovi operi »Werther«, kar bo tudi njegov prvi nastop v kateri izmed številih opernih hiš v ZDA. Newyorški tehno mag MOBY je v svojem lastnem studiu posnel osemnajst novih skladb, ki jih bo založba V2 junija objavila na LP-ju »Play«. Junija pa bo izšel tudi nov album slovitega britan- skega break-beat dua CHE- MICAL BROTHERS. Tom Rowlands in Ed Simons sta glasbene kreacije za LP »Sur- render« v svojem londonskem mini studiu pripravljala kar trinajst mesecev, v njih pa bo mogoče shšati tudi glasove in glasbene vložke nekaterih znanih britanskih pop zvezd- nikov (Noel Gallagher, Ber- nard Sumner, Hope Sandoval, Jonathan Donahue...). Kemič- na brata sta nekaj svojih novih kreatur v živo prvič predstavi- la prejšnji četrtek v znanem londonskem klubu The Scala na dobrodelnem festivalu, ka- terega izkupiček so namenili kosovskim beguncem. Z razprodanim koncertom v Barceloni je kralj ameriškega delavskega ročka BRUCE SPRINGSTEEN krenil na zmagoslavni pohod po 17 evropskih mestih. The Boss je v Španiji prvič po več kot desetih letih spet nastopil sku- paj s svojimi nekdanjimi spremljevalci E Street Band. Britanski pevec in avtor DAVID SVLVIAN (ex-Japan) je ljubitelje z jazzom obarva- nega eksperimentalnega popa spet navdušil z odličnim albu- mom »Dead Bees On A Cake«. To je že četrti Davidov solo projekt, narejen v sodelova- nju z japonskim skladateljem Ryuichiem Sakamotom. Slovita producentska in av- torska hip-hop naveza JUNGLE BROTHERS je k na- stajanju svojega novega albu- ma »VIP (Very Important Party)« povabila big-beat ino- vatorja Alexa Gifforda, člana nič kaj manj znamenitih PROPELLERHEADS. Rezul- tat tega prijateljskega in krea- tivnega dvoboja velikanov bri- tanske elektro-godbe bo na vi- nilu in kompaktni plošči ob- javljen konec pomladi. Kanadski pionirji v začetku osemdesetih precej popular- nega »industrijskega« ročka SKINNV PUPPV se po »do- končnem« odhodu z glasbene scene, ki so ga najavili leta 1997, te dni menda čisto zares poslavljajo. Njihova založba Nettvverk je pred objavo dveh poslovilnih kompilacij, ki bo- do zapolnjene s skladbami z obeh strani vinilnih singlic, iz svojega kataloga umaknili vse njihove single plošče in EP-je. Jutri, v petek, 23. aprila, bo v Hali Golovec velik rave party ALIEN NIGHT, na kate- rem bodo poleg nekaterih naj- boljših domačih DJ-jev (Umek...) rolali še številni znani tuji jezdeci plošč (John Johnson, Jamie Bissmire, Misjah...). V Ambasadi. Gavioli v Izoli pa bodo dan kasneje, v sobo- to, 24. aprila, ropotali že udo- mačeni Umek, Valentine Kanzyani in Eric Fisher, poleg te trojice pa bosta na velikem plesišču elektrone v živo »ma- trala« Angleža The Advent. V zgornjem nadstropju si boste lahko odpočili ob house glas- bi Italijanke Babayaga in DJ-ja Spillerja. S to informacijo si lahko v petek, 30. aprila ob 18. uri v nagradni oddaji na Radiu Celje, ki je del dveurne tehno veselice Blue Room (vsak petek med 20. in 22. uro) prislužite dve vstopnici, s katerima boste lahko v Amba- sado Gavioli brezplačno vsto- pih prihodnjo soboto. STANE ŠPEGEL Na velikem »referendumu«, ki ga je izvedel BBC-jev Radio 2, so za naj pesem tega stoletja izbrali skoraj 35-let staro balado »Yesterday« skupine THE BEATLES. Člani tega še vedno nepre- kosljivega pop kvarteta so se na lestvico Top 20, na kateri prevladujejo »zimzelenčki« (»My Way«, »Bridge Over Troubled Water«, »Unchained Melody«, »Summertime«, »Stardust«...) uvrstili še z dvema skladbama (»Hey Jude« in »Imagine«). »jMf.mVPffllLMl 38 RADIO - TELEVIZIJA Izkoristite ugodnosti finančnega ali operativnega leasinga osebnih in komercialnih vozji Vabimo vas, da nas od 15. do 25. aprila obiščete na Slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani, na prehodu iz hale A v halo A2. Za dodatne informacije nas pokličite na naše telefonske številke, pišite na info((^lbleasing.si ali obiščite našo stran na internetu: www.lbleasing.si LB Leasing d.o.o. Ljubljana Trg republike 3/VI 1520 Ljubljana, Slovenija Telefon: 061 125 15 13 Telefax;061 125 30 03 LB Leasing Maribor d.o.o. Strossmayerjeva 26 2000 Maribor, Slovenija Telefon: 062 229 70 20 Telefax: 062 229 70 21 LB Leasing Koper d.o.o. Ferrarska 10 6000 Koper, Slovenija Telefon: 066 38 I33 Telefax: 066 33 140 • Lado Ambrožič, ki se mu vse bolj maje uredniški stol- ček, je v svoji oddaji Intervju gostil moža, od katerega bo nedvomno odvisna tudi nje- gova usoda na položaju ured- nika informativnega progra- ma TVS. S predsednikom sve- ta RTV Janezom Kocjanči- čem je kramljal, kot da bi bila največja prijatelja. A mu je »rdeči« Janez hladno povedal, da slovenska televizija potre- buje tako tehnično posodobi- tev, kot tudi prenovo misel- nosti. Nič kaj obetavne bese- de za okorelega trdorokega urednika. Sicer pa zlobni jezi- ki po televizijskih hodnikih drugačen. Nataša jim je všeč in kot kaže, ji je prav popular- nost pri gledalcih pomagala, da Američani še niso uresniči- li svojih napovedi. Če pa jih bodo, potem Nataši še vedno ostane povratek na »nacio- nalko«, kjer jo bosta odprtih rok pričakali mladi voditeljici TV Dnevnika Manica Janežič in Petra Kerčmar. Obe sta svoj prostor pod televizijski- mi žarometi dobili po tem, ko je Nataša zapustila »nacional- ko«. • Bivši direktor slovenske na- cionalne televizije iz časov rdeče vladavine Stane Grah se močno trudi, da bi s televi- zijskim programom spet os- vojil čim večji del Slovenije. Je namreč šef majhne ljubljan- ske lokalne televizije, ki sliši na ime TV Pika, oddaje iz svoje produkcije pa na veliko ponuja v izmenjavo drugim lokalnim televizijam. Tako si jih lahko ogledajo tudi gledal- ci celjske televizije, katere program bodo v kratkem po- pestrili novi obrazi. Novope- čena urednica T V Celje Nada Kumer je namreč pripravila avdicijo, na katero se je od- zvalo veliko slave željnih bo- dočih televizijskih zvezd. Iz- med njih bo urednica izbrala tiste, ki poleg (za TV Celje obveznega) narečja, obvlada- jo tudi lepo in pravilno slo- vensko besedo. v družbi s kanalom a Oprah show v naslednjih dneh bo Oprah še vedno na Bahamih. V četrtek, 22. aprila, bo ob 16. uri v oddaji z naslovom Igra za pravkar poročene gostila mladoporočenca, ki sta se le dan pred snemanjem oddaje poročila na otokih. Zbrani publiki bosta odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s svo- jim zakonskim partnerjem. Naslednji dan, v petek, 23. aprila, ob 16. uri, bo gostja shovva supermodel Tyra Banks. V nadaljevanju pa se bosta Oprah pridružila tudi Luther Vandross in Patti Au- stin z glasbenim nastopom. Quincy Jones pa bo spregovo- ril o zgoščenki, ki jo je posve- til Oprah za njen rojstni dan. V ponedeljek, 26. aprila, ob 16. uri, bo oddaja nosila naslov Zmenkarije. Gosta oddaje bo- sta dva najbolj seksi moška, ki si bosta izmed treh žensk iz- brala vsak svojo spremljeval- ko, s katero bosta preživela romantičen večer na Bahamih. V torek bo Oprah gledalce popeljala na ogled eksotičnih otoških domov ter predstavi- la krajevni bahamski zbor. V sredo pa bo Oprah pred- stavila nekaj zmagovalcev najbolj čudaških in neobičaj- Vsi županovi možje je humoristična nanizanka, kije na sporedu od ponedeljka do petka ob 19. uri. nih tekmovanj, vključno z zmagovalcem za hihitanje, ki si je za prvo mesto prislužil 50.000$ nagrade. V četrtek, 29. aprila, prav tako ob 16. uri, bo Oprah zo- pet predstavila gledalcem iz- jemno mater, ki so jo težko ceuskiradijci od b do v Darja Hribernik Tokrat vam predstavljamo novopečeno pravnico, napovedovalko Darjo Hribernik. Ravno včeraj, torej v sredo, je diplomirala na pravni fakulteti, zato ji celjski radijci iskreno čestitamo in se skupaj z njo veselimo. Med napovedovalci takšnih z visokošolsko izo- brazbo namreč nimamo ravno na pretek. Darja je naša mlajša zunanja sodelavka, tako po napovedovalskem stažu kot glede na rosna leta. Sredi dvajsetih je. Na radio je prišla na podlagi zadnje avdicije, ki smo jo pripravili in na katero se je prijavilo kakšnih 60 kandidatov. Za Darjo sva z Majo Šumej v hipu soglašali, da jo velja povabiti k sodelovanju. Nato je sledil govorni tečaj, v katerem je Darjo napovedoval- skih veščin učila Maja in nato nastop pred mikrofonom. Darjo je sprva dajala huda trema, toda kmalu jo jfe premagala in sedaj jo izredno radi poslušamo. Prepričana sem, da tudi vi, spoštovani poslušalci in poslušalke Radia Celje. Darja sodi med napovedovalke, ki vse, kar posreduje v eter, prej temeljito prebere, vpraša, če se ji zdi kaj čudno ali nerazumljivo in si prizadeva, da bi bila pri delu stoodstotna. Zase pravi da je deloholičarka. Da ne more ždeti v brezdelju. Kadar ne napoveduje, je doslej študi- rala ali gospodinjila ali urejala sobno cvetje, ki ga ima na kupe. Zeleno, ki te ljubim zeleno, je zapisal Lorca in Darji kot da bi bilo to pisano na kožo. Je tudi strastna ljubiteljica literature. Prebere vse, kar ji pride pod roke, še posebej željna pa je leposlovja sedaj, ko ga je mo- rala zaradi pisanja diplome malo zanemariti. Naučimo se spet ljubiti avtorja Mauricea Messeguea je trenutno njen šlager. Knjigo je našla pri stari mami in sedaj jo »požira« stran za stranjo. »Neverjetno, kaj vse najdeš v njej,« je nav- dušena. Sicer pa ima Darja rada ra- čunalničarja Aleša, s katerim skupaj živita v Socki. Njen hišni ljubljenček je mešanček Medo, ki ga neznansko obo- žuje. Darja sicer prihaja iz Žič, kamor zdaj zaide le še 1 obisk k mami. Na radiu smo skromno mirno Darjo sprejeli s simpa jami, bojimo se le, koliko časi bo za napovedovanje osti potem, ko se bo odpravila 1 pripravništvo na celjsko Polic sko upravo. To pa utegne b že kmalu. Upamo, da bo na^t nik Dušan Mohorko njeneu radijskemu napovedovaa naklonjen. Tudi poslušalci gotovo v našem programu p grešali njen prijeten glas. Nd Ne preslišite! izbrali izmed množice predla- ganih. Kupid v ponedeljek, 26. aprila, bo ob 20. uri na sporedu prvi del ameriške romantič- ne nanizanke Kupid. Režija: Michael Fields, Patrick R. Norris. Igrajo: Jeremy Pi- ven, Paula Marshall, Jeffrey D. Sams. Malce skrivnosten, vendar nadvse očarljiv Trevor Hale zatrjuje, da je rimski bog lju- bezni, imenovan Kupid. Ven- dar, le kdo bo verjel postav- nemu, čednemu moškemu, ki ni prav nič podoben ljubke- mu angelčku z lokom in puš- čico, da sklepa ljubezni med dušami? Kazen za slabo vede- nje je vzrok, da je poslan iz nebes na zemljo z nalogo, združiti v ljubezni sto parov, in sicer brez kakršne koli po- moči magije, le na preprost, romantičen, staromoden na- čin. V prihodnjih dneh vas vabi- mo, da na Radiu Celje ne presli- šite nekaterih zanimivih oddaj. Že danes, v četrtek, po deveti uri kontaktno oddajo o davku na dodano vrednost. Priprav- ljali jih bomo vsak teden, če bo odziv poslušalcev dober, pa bo- do na sporedu vse do 1. julija. Vikend na Radiu Celje bo v znamenju športa. V soboto bo prenos rokometne tekme med Preventom in Celjem Pi- vovarno Laško ob 18.30. V nedeljo pa še finale državne- ga rokometnega pokala ob 18.00. V oddaji Nedeljski zmenek vam skušamo predstaviti za- nimive sogovornike. Tokrat bo v nedeljo po deseti uri po- govor z dr. Jožetom Robido, predstojnikom otroške kirur- gije v celjski bolnišnici, sicer pa zabavljačem in sploh vse- stranskim človekom. Z nji se bo pogovarjal Tone Vrabl Kljub praznikom bo v tore 27. aprila, po dvanajsti uri* sporedu Zeleni val, ki ga vo Mateja Podjed. Saj res, ali ste, da Mateja Podjed prav nes, v četrtek, prejme prizi' nje ob 25-letnici novinarske! dela iz rok predsednika DrU' tva novinarjev Slovenije Bra" ka Maksimoviča? Čestitam"; natolcujejo, da Ambrožiču tu- di bivša partija ne more več pomagati. • Čeprav je urednica razve- drilnega programa na TVS Miša Molk nadvse zadovolj- na sama s seboj in z gleda- nostjo njenega programa, pa seveda tudi s popularnostjo, ki jo žanjejo voditelji njenih oddaj, se je odločila za novo- sti in spremembe - v oddajah namreč. Mišin videz pa bo zaenkrat ostal nespremenjen, saj je prenovo doživel šele pred kratkim. • POP TV-jeva zvezdnica Na- taša Pire je povedala, da nič ne ve o tem, da bo prenehala voditi informativne oddaje 24 ur. Vse glasneje se namreč po prestolnem mestu širijo go- vorice, da naj bi Natašino me- sto prevzela bivša državna sekretarka za informiranje Marta Kos, pred leti športna poročevalka na TVS in kasne- je zunanjepolitična poroče- valka nacionalne RTV iz Bon- na, ki se vrača v novinarstvo. O zamenjavi uradno ni še nič znanega, sicer pa je tudi Nata- šin bivši sovoditelj Sandi Sal- kič šele iz časopisa izvedel, da so ga POP TV-jevi šefi v voditeljskem paru z Natašo zamenjali z z nacionalke pre- beglim Matjažem Tankom. • Tomaž Perovič, direktor POP TV-jevega informativne- ga programa, novic o kadrov- skih zamenjavah ni ne potrdil ne ovrgel. Da utegnejo Nata- šo res postaviti na hladno, pa napovedujejo tudi pred ča- som izrečene in še vedno ak- tualne izjave ameriških lastni- kov POP-a, da je mlada dama po njihovih merilih vendarle nekoliko preveč okroglolična. Okus Slovencev pa je očitno Janez Kocjančič TV VODIČ 39 40 TV VODIČ EimanEBs^ TV VODIC 41 42 TV VODIC BBEESmi^ FILM 43 Za eno noč Ko ti srečanje z neznancem spremeni življenje . prvi pogled ima Max {Wesley Snipes) vse, U3j bi imel človek, da bi u, z gotovostjo trdil, da je ^vo življenje srečno: jo zakon, dva zdrava ^ in uspešno kariero lercialnega direktorja, dokler na poslovnem po- ipju v New Yorku v hotel- ^ preddverju ne sreča l^pe neznanke, naključje Ijoie, da potovanje obema ^e v spominu za vedno. ^Max zamudi letalo, sprej- ponudbo zapeljive Karen jtassja Kinski) in skupaj z preživi prijeten večer med Itišanjem Beethovnovega koncerta v koncertni dvorani. Ko se peš vračata proti hotelu, ju napadejo in okradejo. Zaradi neprijetnega dogodka, ki oba močno pretrese, se Max odloči, da bo prespal pri Karen in tako se jima ponudi priložnost, da skupaj preživita strastno in ne pozabno noč. Čeprav skuša Max pozabiti Karen in trenutke, ki sta jih skupaj preživela, ga spomini nanje ves čas preganja- jo. Dogodek vpliva na njegovo življenje tako zelo, da se začne odtujevati od ljudi, ki so mu blizu. Čeprav skuša njegova že- na razumeti spremenjenega moža, postaja prepad, ki je na- stal med njima, vse večji. Leto pozneje Maxovega prijatelja Charlieja (Robert Downey, Jr.) sprejmejo v bol- nišnico, ker ima zadnji stadij aidsa. Max ga skupaj z ženo Mimi (Ming-Na VVen) obišče, v bolniški sobi pa sreča Karen in presenečen spozna, da je poročena s Charliejevim bra- tom Vernonom (Kyle Mac- Lachlan). Ko ju usoda tako ponovno združi, se Max in Karen zaman trudita prema- gati obojestranska čustva, ki ju vlečejo skupaj. Napetost ne ostane prikrita niti njunima partnerjema, ki sta se tako prisiljena spoprijeti z resnico in nepričakovanimi posledi- cami, ki izbruhnejo zaradi ene same noči. NMS kino Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 22. do 28. 4. ob 16., 18.30 in 21. uri romanca Lju- bezen v steklenički. Mali Union: 22. do 28. 4. ob 18. uri ljubezenska drama Za eno noč, ob 20.30 komična drama Patch Adams - doktor s srcem. Metropol: 22. do 28. 4. dru- žinska komedija Past za star- še, trpka komedija o študent- skem življenju V leru in tragi- komedija Črna mačka, beli mačkon. Dobrna: 24. ob 19. in 25. ob 17. uri slovenski ljubezenski film Temni angeli usode. Žalec: 24.4. ob 20. uri in 25. 4. ob 18. in 20.30 vojna drama Rdeča črta. Šentjur: 26. ob 19. uri ame- riški film Robin. Ljubezen V steklenički heresa Osborne med počitnicami na Cape Codu naleti stekleničko, v kateri je sporočilo, ki ji spremeni življe- Zaljubi se v moškega, ki ga sploh še ni nikoli srečala. f pismu, ki ga najde v steklenički, je namreč bridko in leno pismo s preprostim podpisom G. Poetičnost in lienenje, ki to pismo preveva, pripravi Thereso, da se ravi poiskati avtorja tega pisma. Sled jo pripelje v Sever- iKarolino, kjer sreča ladjedelca Garreta Blakea, ki po smrti žene postane samotar, večino časa pa preživi z očetom, ikuša svojega sina iztrgati od spominov na pokojno žena. resa začne počasi vstopati v Garettovo življenje in Ijube- iska zgodba dobi nove razsežnosti... llm Sporočilo v steklenički so posneli po romanu Nicho- 1 Sparksa, v njem pa igrajo Kevin Costner kot Garret ie, hkrati je tudi eden od producentov filma, Robin ight Penn (Theresa Osborne) in Paul Newman (Dodge ce). Film je režiral Luis Mandoki. NMS Črna mačka, beli mačkon Režiser: Emir Kusturica. Hvaljeni avtor izdelkov od »Se spominjaš Dolly Bel«, »Očka na službeni poti«, preko »Doma za obešanje« do »Podzemlja«. Igralci: Baj- ram Severdžan, Florijan Aj- dini, Branka Katic, Predrag Miki Manojlovič. Glasba: Dr. Nelle Karajlič. Film: do- bitnik srebrnega beneškega leva 1998. Črna mačka, beli mačkon od prvega trenutka dalje iz- polnjuje enega od bistvenih pogojev dobrega filmskega ustvarjanja: dotakne se vas z magijo samosvojosti, in ta magija vas prenese v drugač- no realnost. V tem primeru pač Kusturičin tipični svet ciganske poetične abstrakt- nosti (lahko bi dejali, da je to trademark tega režiserja). Svet prebujajočih se strasti in eksplozivnih čustev. Svet s popolnoma drugačnimi mo- ralnimi normami. Podzemni svet barantanja, nasilnega obračunavanja, smešnih kriminalcev in malih hazar- derskih nesposobnežev. Svet tistih, ki docela upravljajo, in tistih, ki ne znajo druge- ga, kot da se pustijo uprav- ljati. Svet nenavadnih, moč- nih žensk in poetov s pištolo v roki. Svet praktičnih iz- najdb in prostaštva. In v vse to primešano veliko črnega humorja ter pristne ciganske folklore. Včasih si predstav- ljam, da bi Kusturičine filme morala napovedovati ognje- vita ciganka z dolgimi črni- mi lasmi in rdečo obleko, ki bi se v trebušnem plesu pri- zibala na oder in dejala: »- Bodite pripravljeni, ker na lastno odgovornost vstopate v nevarne predele, kjer smrt in življenje, ljubezen in so- vraštvo, zvestoba in laž po- menijo nekaj povsem druge- ga kot pri vas - ker so pripe- ljani do absurdnih skrajno- sti. Dobrodošli, ovo je naša domača Zona sumraka.« In pri tem filmu bi potem morda nadaljevala takole: »Matko je mali hazarderski nesposobnež, ki bi seveda rad obogatel, zato se zaplete v posle s kokainskim mafija- šem Dadanom - ki ga seveda mimogrede ogoljufa. In Mat- ko ima še srečo, da ga Da- dan ne ubije - in da se lahko reši iz težav le s tem, da poroči svojega 17-letnega si- na (medtem zagledanega v drugo dekle) z Dadanovo ne- poročljivo sestrico, malo Pi- kapolonico. Poročno slavje se zgodi, vendar s kaotični- mi ekscesi, pobegom neve- ste, gonjo po pokrajini in na- zadnje s povsem drugimi po- ročnimi pari.« Če vas prej omenjena ma- gija srečno pripelje do sem, lepo. Toda mene ni. Nekako na sredini filma sem, tako- rekoč, padel ven. Naenkrat sem dobil občutek, da Ku- sturica svojo cigansko poeti- ko že vleče za lase, da preti- rava - da nas želi preplaviti z njo. Mogoče zato, ker mu je pravih idej zmanjkalo. In ka- dar ideje niso ravno prave, jih nadomešča s povsem ki- často situacijsko komiko. Ki je morda malo preveč predvi- dljiva. Kakor so predvidljive določene posledice dogaja- nja na filmu - posledice, ki jih kmalu sluti vsak povpre- čen obiskovalec kina, in na- mesto da bi Kusturica kot dober režiser ( kar vsekakor je), to obrnil v svojo korist, situacijo naglo končal in se posvetil originalnemu nada- ljevanju. .. stvari razvleče. Kot žvečilni gumi. Star žve- čilni gumi. Brez okusa. Seveda se da najti globoke pomene v filmu. Te je verjet- no našla beneška žirija, da je filmu - za moje pojme le na pol pečenemu - dala nagra- do. Matkov sin Zare na začet- ku filma z daljnogledom zre reko, s katere tokom poteka življenje prebivalcev vasi - na koncu filma pa se s svojo iz- voljenko na vrat na nos vkrca na prekrasno ladjo, ki pluje po reki - se vkrca v življenje - pri tem pa ga skozi daljnogled opazuje njegov stari oče, ki je življenje že dal skozi, in se sedaj lahko posveti opazova- nju (in pijači, toda to niti ni nič novega). Prav tako beli mačkon (dobre strani življe- nja) premaga črno mačko (slabe strani življenja), da se vse izteče v happy end. Am- pak, če bi povedal bolj po domače, beli mačkon črno mačko poseksa - to pa konec koncev ni nič takšnega, po- dobne stvari lahko vidite na vsakem malo bolj velikem dvorišču v bližini. Lahko da jaz simbolike nisem razumel. Obstaja pa seveda tudi možnost - glede na mafijaš- ko rdečo nit filma - da je Kusturica žirijo na Beneš- kem filmskem festivalu pod- kupil, ali pa kje tam naokoli živijo njegovi sorodniki. Saj vendar živimo v svetu, kjer vladajo absurdne skrajnosti, ali ne? PETER ZUPANC Gremo v kino! Spraševali smo vas o naslovih vsaj treh filmov Robina "VVilliamsa. To so: Dobro jutro, Vietnam, Društvo mrtvih pesnikov, Popaj, Jack, Flubber, Očka v krilu, Jumanji, Dobri WillHunting, Kljuka... Nagrajenci so: Janko Knez, GaUcija 20a, 3310 Žalec, Jernej Kladnik, Kidričeva 24, 3270 Laško in Mojca Oman, Jagnjenica 13c, 1433 Radeče. Tokrat se nagradno vprašanje^glasi: kateri film; v katerem je bil Kevin Costner režiser, producent in glavni igralec, je prejel sedem oskarjev? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 26. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za kino predstavo Celjskih kinematografov. Odgovor:.......... Ime in priimek: Naslov:............. rffTffmnrr 44 ZA AVTOMOBILISTE Pospeševanje avtomobilske lalcote 21. slovenski avtomobilski salon - veliko novega in zanimivega Največji avtomobilski do- godek v Sloveniji, 21, sloven- ski avtomobilski salon, je ta- ko rekoč že zgodovina. Ne zaradi tega, ker bi morda že zaprli vrata ljubljanskega Gospodarskega razstavišča (salon je odprt do nedelje, 25, aprila, do 18. ure), pač pa zaradi tega, ker je takšen pač zakon (avtomobilske) ak- tualnosti. Kakorkoli že, letošnja prire- ditev (salon je na sporedu vsa- ko drugo leto) je zgolj potrdi- tev velikega.., zanimanja slo- venske publike za avtomobil- sko pločevino. Salon je hkrati tudi v času, ki nekako poka od povpraševanja in trgovine z avtomobih. Torej je očitno, da prireditev na GR samo pospe- šuje že tako ali tako veliko lakoto po vozilih, kar je pred- vsem posledica napovedujo- čega se DDV, ki bo začel velja- ti 1. julija. 21. avtomobilski salon je vsekakor zanimiva prireditev, ki naj bi na prostore ob ljub- ljanski Dunajski cesti privabi- la vsaj 100 tisoč obiskovalcev. Kolikor jih pač še bo, vsi uteg- nejo zlahka ugotoviti, da GR ni primerno prizorišče, kajti parkirnih prostorov skoraj ni in tudi notranjost razstavišč- nih hal ni na ustrezni ravni. A bo isti hip držalo, da je videti veliko novega in tudi zanimi- vega. Predvsem drži, da so v Ljubljani na ogled tiste novo- sti, ki bodo dokaj hitro (vsaj večinoma) zapeljale na ce- sto. Ni pa študij, prototipov in podobnih avtomobilov znanih avtomobilskih hiš. Razumljivo, ljubljanska pred- stava je samo ena izmed mnogih na evropskem pro- storu. Tako si je mogoče og- ledati dva zanimiva in s tem nova avtomobila. Najprej BMW kupe serije 3, ki bo pri nas naprodaj čez kakšen me- sec ali dva. To je druga karo- serijska izvedenka še vedno dokaj nove serije 3, vendar je treba pričakovati, da na Slo- venskem ne bo našla toliko občudovalcev kot limuzin- ska različica. Druga, za nas kar zanimiva novost, je rover 75. Od tega avtomobila, o katerem smo že kar veliko pisali, pri Roverju veliko pričakujejo, pri nas bo na voljo nekako septembra, računajo pa vsaj na dvesto kupcev. Opel zafira je avto, ki vsaj v teoriji pri nas ni nov, vendar bo njegova prodaja v resnici stekla junija. Zafira je enopro- storska izvedenka astre (ali je vsaj narejena na njeni osnovi), ki se odlikuje predvsem zaradi svoje notranje sedežne prila- godljivosti (sistem flex7). Ko- liko bo avto stal, še vedno ni znano, toda manj kot 3,5 mili- jona tolarjev skoraj zanesljivo ne. Enoprostorsko ofenzivo na letošnjem salonu dokazuje tu- di mazda premacy. Avto se bo poskušal v nižjem sred- njem razredu, torej tam, kot že prej omenjena zafira. Obli- ka je prijetna, cena ta hip še neznana. Zanimiv je tudi po- gled na posebno, jubilejno iz- vedenko roadsterja MX-5 an- niversary. Ker bo slovenski uvoznik MMS dobil le en avto- mobil, na salonu sprejemajo naročila, potem pa bodo izžre- bali srečnega kupca, ki bo mo- ral za avto odšteti več kot 5 milijonov tolarjev. Nissan almera tino je av- to, ki se bo prav tako posku- šal v enoprostorskem razre- du, vendar je jasno, da bo v resnici na trg pripeljal šele čez dobro leto. Nekako tedaj naj bi se rodila tudi Citroeno- va xsara picasso, enopro- storska izvedenka sicer zna- ne xsare. Pri Chryslerju je na ogled obnovljeni terenec jeep grand cherokee, avto, ki med drugim nastaja tudi v avstrijskem Gradcu. Zraven je na ogled še posebna izve- denka limuzine stratus pla- tinium. Avto je bil narejen za Brazilijo, ker pa globoka kriza, ponuja J na to vozilo za . milijone tolarjev (2,5 vj tor, usnjeni sedeži, avtoj ka, klima ipd.). Gotovo je prva zvezda j« nje prireditve ferrari sgo dena, avto, ki je bil prvifp stavljen na nedavnem že skem avtomobilskem sal Zanj hoče uvoznik 24,7 nj; na tolarjev, medtem ko jf ba za ferrarija 550 mari lo, ki je prav tako na 0| odšteti že 39,6 milijona t je v. Pri Fordu je tudi kar zaj vo. Ob majhnem kupeju mi, katerega prodaja ste( dni (k nam prihaja avto,ž veUko zamudo), je na o tudi večji cougar. Ta avi( doživel tržno promocijo nas takoj po končanem; nu, na voljo bo z dvema torjema (2,0 in 2,5 V6) tiste, ki ljubijo hitrost, boi vomno poslastica tudi {| WRC, avto, s katerim to^ nastopa v dirkah za svet reli prvenstvo. Pri Hondi se ta hip vse okoli honde S 2000, m; roadsterja z 2,0-litrskim torjem, ki zmore kar 240 Avto bodo pri nas začeli dajati konec leta, cena hip še neznana. Pri Hyun je ob vsem drugem na c velika limuzina XG 30, naprodaj z dvema različi motorjema, najcenejša va ta pa je v vaši garaži za m kost manj kot pet milij tolarjev. Novo ime na slovenska gu je tudi britanski Lotus, ko je na ogled mali road elise z 1,8-litrskim motoi in s 120 KM, ki stane kai milijona tolarjev. Veliko narja. Peugeot se na ljub Rover 75 mmsvmmn* ižB TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 45 ^^2Stavišču med drugim Le tudi z nekoliko ob- ^jjini peugeotom 406, ki I nas na voljo takoj po Ljskih praznikih. Pri ^[jishiju kakšnih izjem- i^vosti ni, si je pa zanimi- ^edati dva dirkalna avto- prvi je terenski paje- ,l(aterim je tovarna zelo ^jja v različnih puščav- jglijih, drugi pa lancer, ki jlcazuje v svetovnem reli jjtvu. Zelo zanimiva av- ! Renaultu kakšne po- f novosti tudi ni, saj je piarsikaj predstavljeno ifgj. Je pa paša za oči pO študija velike limu- z imenom initiale. Tudi Mercedes Benzu so novo- jtale čas že bolj ali manj gabili«, pa vendar je raz- iji prostor zanimiv med tudi zaradi dirkalni- (katerim se tovarna ob [OČi McLarna poskuša v jh za formulo 1. Pri Su- [ju je na ogled novi le- V limuzinski varianti, Saabu, tovarni, ki je v iski lasti vehkega Gene- (otorsa, pa je videti saa- ^5 wagon, kar je zadnja novost omenjene skandinav- ske avtomobilske tovarne. Pri Suzukiju je tudi nekaj novosti, pri čemer kaže pose- bej poudariti majhen dostav- nik carry van. Škoda, ki je letos edina to- varna koncema Volksvvagen, prisotna na 21. slovenskem avtomobilskem salonu (za- stopnik Volkswagna, Audija, Seata in Porscheja, ljubljan- sko podjetje Porsche Sloveni- ja, se prireditve ne udeležuje, ker meni, da so prostori ne- primerni), med drugim ponu- ja luksuzno opremljeno izve- denko octavie z oznako lau- rin in klement. Nekatere no- vosti pa pri tej tovarni napove- dujejo za kasneje, saj naj bi kmalu stekla prodaja octavie s stalnim štirikolesnim pogo- nom, poleg tega pa je upanje, da se bodo dobavni roki prav za omenjeni avtomobil kmalu skrajšali. No, to je že skoraj vse, pri čemer pa le kaže povedati, da se tokrat veliko bolj obširno predstavljajo tudi uvozniki motociklov (skupaj jih je 15) in da je po volji tudi vsem tistim, ki na GR iščejo razstav- Ijalce dodatne opreme. Lada desetka Hazda in njen pomladni 3+3 lazda je med japonskimi mobilskimi tovarnami ^ovenskem trgu po obse- prodaje nekje na sredini, )o si priboriti nekako 1,5 totka slovenskega trga, v injih treh mesecih pa so egli 1,2 odstotka, ftos so sicer zelo uspešni, i doslej so v primerjavi z kim lanskim obdobjem o prodajo povečali za nič jkot 217 odstotkov (najbo- todajano vozilo v tem času fe mazda 323 v izvedenki pdar še vedno zaostajajo Mukijem in Hondo. Prav pi tega so se lotili posebne akcije, ki so jo imenovali pom- ladni 3+3. Gre predvsem za to, da ponujajo vsem tistim, ki pripeljejo kupca v Mazdin sa- lon in potem tudi sklenejo po- sel, tri odstotke od bruto vred- nosti novega avtomobila brez vštetega prometnega davka. Tako pri MMS, ki je pri nas uradni zastopnik Mazde, me- nijo, da je to možnost za dober zaslužek. Poleg tega pa kupec novega avtomobila dobi še po- sebno nagrado, in sicer v vred- nosti tri odstotke od vrednosti novega avtomobila - brez pro- metnega davka. Na sliki: mazda 323. Novi hrošč na slovenskem trgu o novem Volkswagnovem hrošču (beetle), ki ga tovarna izdeluje v svoji mehiški tovar- ni Puebla, smo že kar nekaj napisaU. Avto je od lanskega januarja naprodaj v Severni Ameriki in drži, da je tam v kratkem času postal pravi kultni avtomobil. Prodaja beetla na stari celini je stekla letos, pri nas pa te dni. Vendar drži, da v Evropi avto ni tako uspešen kot so pri Volks- wagnu računali. Zdi se, da je razlog v ceni. Hrošč torej te dni začenja svojo tržno pot na slo- venskem trgu, vendar pri Porsc- heju Slovenija kot uradnem predstavniku tovarne Volksvva- gen pri nas s tem avtomobilom nimajo pretirano ambicioznih prodajnih načrtov. Tako upajo, da se jim bo letos posrečilo pro- dati kakšnih 180 hroščev. Avto je sicer nastal na osnovi novega golfa, navzven pa povze- ma osnovne karoserijske linije nekdanjega hrošča, toda pod pločevino je sodobna tehnika. Bistveno je med drugim to, da je sedaj motor spredaj in s pogo- nom na prednji kolesni par. Av- tomobilu namenjajo dva motor- ja: 2,0-litrski bencinski agregat z močjo 115 KM in pa 1,9-litrski dizelski motor z močjo 90 KM. Proti koncu letošnjega poletja naj bi na cesto zapeljal še super hrošč z motorjem V5, ki bo zmo- gel 150 KM. Se pa v z.adnjem času vse pogosteje govori, da bo tovarna »povila« tudi izvedenko, ki bo opremljena še z nekaj šibkejšim motorjem in morda nekaj skromnejšo opremo, zara- di tega pa bo nižja tudi cena. Hrošč je v obeh motornih variantah serijsko opremljen z dvema prednjima in dvema stranskima zračnima varnost- nima blazinama, pa z elek- tronskim stabilizacijskim pro- gramom ESP, osrednjo klju- čavnico, električno nastavlji- vimi in ogrevanimi zunanjimi ogledali ipd. Znani sta tudi maloprodajno ceni za osnovni izvedenki. Tako je beetle 2,0 na voljo za 3,8, z 1,9 turbodi- zelskim motorjem pa za 3,6 milijona tolarjev. Na sliki: novi VW hrošč. Honda S2000 Xsara picasso ^ansssmL 46 IZ OTROŠKEGA SVETA staršem kratkohlačnikov Domače naloge - vsakdanja težava Otroci jili sovražijo, ma- mice se jih bojijo. Vendar obstaja rešitev, da matere in očetje ne postanejo profe- sorji in ne pomilujejo »ubo- gega« otroka. Marko se vedno šele ob desetih zvečer spomni doma- če naloge, ki je še ni napisal. Metka čaka mamico, da se vrne iz službe, preden sploh odpre knjigo. Luka ima drugo taktiko: ne loti se ničesar, do- kler mama že stotič ne reče: »Uči se, piši, ne prodajaj zi- jal...!« Ni staršev, ki jih ne živcira že sama misel na do- mače naloge. Le-te so vsa- kodnevna družinska tortura, ki traja več let. Kričanje, kaz- novanje ali celo klofute ne dajejo zaželenega učinka. Vsekakor so domače nalo- ge koristne. Otrok hodi v šo- lo, da se izobražuje, da preide iz faze igranja v fazo življenj- ske realnosti. Domače naloge so že po svoji naravi najboljše urjenje: pomagajo otroku, da tudi v prostem času obvladu- je pravila dela in discipline. Pisanje domačih nalog razde- ljuje prosti čas na opravljanje šolskih obveznosti in igranje. Postopni napor Ni dobro pretiravati. Do- mača naloga nikoli ne sme odvzeti otroku vsega proste- ga časa in tudi ni edino merilo njegove marljivosti. Če si jih učitelj tako zamish, pomeni to, da želi kontrohrati ves čas svojih učencev. Razdelitev otrok na dobre in slabe na osnovi njihovega odnosa do domačih nalog je psihološko neustrezna. To seveda velja za učence osnovne šole, ki bi se morali postopno navajati na obveznosti. V nižjih razre- dih bi morale biti zahteve mi- nimalne. Naj domače naloge rešuje sam Ali je vaš otrok počasen, nezainteresiran, odsoten? S tem, da boste prevzeli njego- ve obveznosti nase, mu ne boste prav nič pomagali. Do- mače naloge so njegova in ne vaša obveznost. Najboljše je, da jih otrok sam napiše in se takoj nauči, da lahko od vas pričakuje samo majhno po- moč. Skupaj jih samo preglej- ta in naj vas vpraša, če česa ne razume. Če boste naučili otroka, da vi rešujete domače naloge, ga boste tudi naučili, da nobenega problema ne bo znal rešiti sam. Napetost je negativna Starši, ki jim domače nalo- ge služijo kot merilo razvoja otroka, se motijo. Zrelost se ne more izmeriti z nobenim objektivni metrom. Starši, ki preveč vztrajajo na redu, delu in disciplini, se spremenijo v drugega učitelja, kateremu se otrok razumljivo upira. Kakor učiteljice niso zmaji, tako tudi starši niso odrešitelji. Potreb- no je vzpostaviti razumno ravnotežje: vedno bodite na otrokovi strani in pri tem ne zmanjšujte avtoritete učitelja. Samo tako lahko otroka pri- pravite do tega, da bo odgo- voren, samostojen in da bo sprejemal realnosti in druge ljudi. Najprej obveznosti, potem igra Otrok mora najprej napisati nalogo, potem pa se lahko igra. Mnogi starši verjamejo v to zlato pravilo. Vendar, ali je res samo tako prav? Potrebno je vzpostaviti nek red, upo- števati pa moramo dejstvo, da ima tudi otrok svoje potre- be. Starši pogosto jemljejo igro kot izgubo časa. Otrok pa misli ravno nasprotno. Sred- nja pot in merilo dobre vzgoje je prizadevanje, da se otrok nauči sam organizirati svoj čas. Tako se uči tudi odgovor- nosti. Si se učil? Dobro! »Ali si napisal domačo nalo- go?« je prvo vprašanje, ki ga mnogi starši postavljajo otro- kom po prihodu iz službe do- mov. Nato začnejo opravljati domača opravila in odgovora niti ne poslušajo. Če otrok odgovori z »da«, je vse v redu. Če pa slišijo negativen odgo- vor, se začne drama: »Zakaj? Kaj bo pa sedaj? Ali se nate ne morem zanesti?« V katerem primeru posvečamo otroku več pozornosti? V drugem. Nekateri otroci bodo naredili vse, samo da pritegnejo po- zornost nase, čeprav bodo zaradi takšnega obnašanja dobili kritike in očitke. Ravno zaradi tega bi si starši morali vzeti za otroka dvajset minut in se z njim pogovoriti o vsem, ne samo o domačih nalogah. Ce otrok pozablja na svoje obveznosti Noč je, otrok pa še vedno ni napisal domače naloge. Ali pa se je zlagal, da je nima. Kaj narediti? Včasih je dobro pu- stiti, da bo v šoli kaznovan. Tako se bo naučil, da mora biti kaznovan za neizpolnje- vanje obveznosti. Bolj po- membno od napisane doma- če naloge je zgraditi zaupa- nje. V tem primeru otrok ni- ma potrebe, da vam laže. LIDIJA SENIČAR Talent, volja in načelnost Pogovor s športnim novinarjem Miranom Ališicem Komentator Formule 1 na POP TV, eden vodilnih poro- čevalcev formule v sloven- skem prostoru, urednik in pisec revije Grand prix ma- gazine, ustvarjalec knjižnih del, zabaven in zavzet sogo- vornik ... vse to in še veliko več pooseblja ime sloven- skega športnega poročanja, Miran Ališič. Kaj te je vodilo pri odloči- tvi za poklic športnega novi- narja? Temeljnega pomena je bila notranja zagnanost; F1 se mi je zdela nekaj zanimivega, vznemirljivega, drugačnega. Vedno me je zanimala kot šport, spektakel, šov; manj pa kot tehnično udejstvova- nje in prizorišče tehničnega razvoja. V osnovni šoli sem tvojih let (misUm, da je bilo septembra leta 1976) začel gledati dirke. Prva dirka, ki sem jo spremljal, je bila Mon- za 1976. Ogled dogodka je bil povezan z družinsko selitvijo s Prul na Poljane. Ta selitev iz enega v drugi del Ljubljane je pomenila zame velik pre- skok, saj sem na Poljanah lahko gledal avstrijski pro- gram, ki bi ga v Prulah ne bi mogel spremljati. Avstrija je takrat, ko je bil Niki Lauda še slaven svetovni prvak, zelo intenzivno spremljala Fl. Ko sem prišel na FSPN (fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, danes FDV), me je Igor Bergant, moj prija- telj, povabil na televizijo k delu v športni redakciji. Tako sem se začel ukvarjati tudi z drugimi športi. Delal sem za radio in nekatere časopise. Kasneje so me poklicali k Av- tomagazinu, da bi pri njih urejal športne strani in pisal o Fl. Tako je bilo iz dneva v dan več poročevalskega dela. Na- to je prišla televizija in POP TV... Katera so vodilna načela, ki človeka pripeljejo do us- peha? MisUm, da so za uspeh po- trebni talent, volja in načel- nost. Dobro pozhaš štirikolesni cirkus. Naredil si veliko in- tervjujev in izjav z dirkači. Kateri voznik Fl je med no- vinarji najbolj priljubljen? Mislim, da ga ni. Kot vsi ljudje pa smo tudi mi krvavi pod kožo: nekdo ti je bolj simpatičen, drugi manj. Prist- nost stikov je lahko odvisna od nacionalnosti: Finci, ki se pogovarjajo s Hakkinenom v Onščini, vzpostavljajo s tek- movalcem bolj pristen odnos, kot mi, ki se pogovarjamo z njim samo v angleščini. Schu- macher je med Nemci zelo priljubljen, med ostalimi naci- jami pa precej manj; Senna je bil v času svojega dirkanja sicer priljubljen vozač, mit o njem pa je nastal šele po nje- govi smrti. Ko se je še udele- ževal tekem, je imel zaradi svojega zelo agresivnega ve- denja na stezi veliko nasprot- nikov v krogih Fl. Vprašanje priljubljenosti je odvisno od osebnega odnosa in pogledov posameznega novinarja. Za- nimivejša dirkača sta mi Johny Herbert in David Coult- hard. Navadno pa je tako, da so bolj simpatični sicer manj slavni vozači. Torej držiš pesti zanju? Pesti ne držim za nikogar. Četudi bi jih, bi moral o tem molčati kot grob. V zadnjem času postaja formula strastno navijaški šport. Mladi se po- gosto identificirajo z izbranim junakom. Tudi televiJ poročanje je občutljivo ij saj lahko poročevalec v postane priča očitkom, vi j a za tega ali onega vo J Pri svojem delu težim večji objektivnosti. Pre(]| sem osebno navijal za J sella, sicer pa menim, (J^ najboljši dirkač v tem trei^ ku M. Schumacher. | V časopisu sem zašle, da med sezono nisi domj prosti čas? Dirka je vedno povezan potjo. Avstralija je pomei najmanj osemdnevno pj vanje. Bistveno vlogo igi razdalja in časovna razli dva dni potujem tja, dva nazaj, pet dni vzamejo i me... V Evropi je ta čas krj vendar človeka polno zapo Z leti se človek navadi na življenjski ritem, tudi log ka je enostavnejša, saj stvari že utečene. Začetki so vedno naporni: od vpra nja denarja do rezervacije tela... Prosti čas je stvar življf skega stila. Pozimi rad sj čam. Hvala bogu, da ni tali dirk. Letos sem bil tudi v Vi na SP v alpskem smučai kjer sem nekaj delal, sicer veliko smučal. To so bile vrstne počitnice. Imam ne prijateljev, rad kaj preberi kam grem. Sicer pa je t delovni dan od marca do vembra kar dolg in natrp Poletnim počitnicam sem odkar sem se začel ukvarjal formulo, odpovedal. Na m je sem hodil kot učenec kolonijo za mesec dni) in I dijak. Bil sem plavalni učite! koloniji v Savudriji. Poletne bivanja na morju sem bil i vajen, zdaj pa tega ni več. NEJC SMISL, ^^^P OŠ Frana Roša Ce Kar naenkrat je tudi zame prišel čas, ko se moram odlo- čiti, kje bom nadaljeval šola- nje. Moj cilj je gimnazija. Mo- ram ga doseči in vse svoje učenje usmerjam v znanje in pridobivanje točk, ki so še kako pomembne pri uresniči- tvi mojega cilja. Vendar za naprej, po gim- naziji, pa moj cilj ni jasen. Ne morem se odločiti. »Pa saj je še čas,« se tolažim. Mnogo prijateljev, ki se odločajo za gimnazijo, ima že jasno začr- tan cilj, kako bo prav ta sred- nja šola najboljša odskočna deska za študij in ... Jaz pa... O poklicih imam dovolj litera- ture, saj sta se pred mano odločala že starejša sestra in brat. Od mene pričakujejo, da se bom odločil za šolo, ki me bo vodila v poklic, ki si ga želijo oni - starši. Jaz pa sem se odločil, da na mojo izbiro ne bo nihče vplival. Noben sorodnik ne bo odločal o mo- jem pokhcu! Odločil se bom sam in upam, da se bom do takrat, ko bo treba, že pravilno odločil. _ DAVOR CESTNIK, 7.r OŠ Šempeter v Sav. dolini Moja mama Moja mama je lepa in do- brega srca. Njene oči so oliv- no zelene barve, lasje so rjave barve. Lase ima kratke in rav- ne. Lepa mi je v modrem ro- žastem krilu in črnem puliju. Kadar se joče, mi je hudo pri srcu, še posebej, če jo jaz spravim v jok. Z mano ni ni- koli pregroba in se ne krega brezveze. Rada pije vodo, še posebej pa vodo z limono. Pri jedeh ni izbirčna, najraje pa je testenine. V prostem času rada hodi na sprehode. Ati ji reče žena, jaz in moja sestra pa mami. Zelo jo imam rad in vem, da ima ona tudi mene rada. Rad jo imam, ker me ne pretepa in me ima za najbolj- šega sina na svetu, čeprav ji nagajam. Ime ji je Branka in zelo rada hodi v Ljubljano, ker tam stanujeta njena star- ša. JAN OROŽ, 3.b OŠ Zreče Nedeljski sprehod Bila je lepa, mrzla nedelja. Z mamo Ano in dedijem smo šli v gozd nabirat teloh. Ker je bilo zunaj še zelo hladno, smo našli zelo majhne telohe. Skrivali so se pod listjem. Z drobnimi rokami sem odgrnila suho listje in zagledala majh- ne cvetove. Na ribniku smo videli še lepega laboda. Na tako lep sprehod bom odšla še večkrat. TINA ŽNIDAR, 1. a OŠ Polzela v MODNEM VRTINCU 47 Modni kič in njegova pravica Kaj je l