SlS^5^g^e6S^S1S^S)S^Sf5^S1SS^SiS29S?S^(öC352foCSa9t52SSSI
Jugoslovensko Novinarsko Udruženje v Ljubljani.
Na narodni praznik 1. dec. 1928 ob 8. uri zvečer
slavnostni koncert
v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
Sodelujejo: operna in koncertna pevka ga. ZINKA VILFAN-KUNČEVA, solistinja »Glasbene Matice« gdč. HERTA ARKO, operni kapelnik g. A. BALATKA, pevski zbori »GLASBENE MATICE«, »LJUBLJAN' SKEGA ZVONA«, »GRAFIKE« ter mladinski pevski zbor in orkester MEŠČANSKE ŠOLE NA PRULAH.
SPORED:
1. a) V. Parma: Miadi vojaki (orkester); b) Iz šopka jugoslov. narodnih pesmi (deški zbor in orkester); c) E. C. Bach: Prebujenje (orkester); d) B. Smetana: Koračnica iz »Prodane neveste« (orkester). — Izvajata šolski deški zbor in orkester, pomnožen z bivšimi dijaki I. drž. deške meščanske šole v Ljub-ljani (Prule). Vodi strokovni učitelj glasbe g. Ivan Repovš.
1. a) L Zajc: Vir; b) A. Grečaninov: Uspavanka; c) B.Kunc: Popevka; d) A. Lajovic: Pesem o tkalcu. Solospevi: poje primadona ga. Zinka Vilfan-Kunčeva, na klavirju spremlja operni kapelnik g. A. Balatka.
3.	a) S. Šantel: Pri zibelki; b) I. Pavčič: Jezdec; c) E. Adamič: Pred spanjem. Mešani zbori; poje pevsko društvo Ljubljanski Zvon pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelovca.
 z= ODMOR =■'
4. a) P. Jereb: Pelin roža; moški zbor z baritonskim solom (g. A. Petrovčič); b) J. Ravnik: Zimska; c) E. Adamič: Franica. Moški zbori; poje pevski zbor »Grafika« pod vodstvom pevovodje g. prof. A. Gröbminga.
5. a) E. Adamič: Igra na nebu; b) E. Adamič: Vijola: c) I. Pavčič: Belokranjska narodna napitnica. Mešani zbori; poje pevski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom g. ravnatelja M. Hubada; solospev v Vijoli poje gdt. Herta Arkova.
Po koncertu v vseh dvoranah »Uniona« PRIJATELJSKI VEČER S PLESOM. Sodeluje orkester Sokola I.
Ix Šopka jugoslovanskih narodnih pesmi: L) E. Adamič:	Vošči/o; 2.) Po jezeru;
3.) Pojte, drobne ptice; 4.) Kje so tiste stezice; 5.) Sv/ cigani sveča slave (hrvatska narodna); 6.) Tamo dsleko (srbska narodna); 7.) E. Adamič: Jurjevanje; 8.) Marko skače (prekmurska narodna); 9.) Novotny: Domovini.
II.
I. Zajc:
Jezero se gorsko ziba Tajni u njem driema vir. Staklenoga povrh gliba Svud je mir, svud je mir.
Časom tek kroz puste liese Kukavicu možeš čut.
Časom na val jablan strese Lrstak žut, listak žut.
Nakraj vode stala kuča,
U toj kuči draga dva, Ljubav srca bje im vrača Sreča sva, sreča sva.
Vir
I po noči i po danu Orio se milka piev Ču ih vila Ijuto planu Vilin gnjev.
Pa kad jedri am s kasna puta Ribar sjeko veslom val,
Zavri voda, čun proguta Vilin jal, vilin jal.
Kuka grani sa vrhunca Kuku jadna, jadna ja!
Bog ti nedo gledat sunca, Vilo zla, vilo zla!
Jezero se gorsko ziba, Nesta vile, šuti vir, Staklenoga povrh gliba Vječni mir, vječni mir.
August Šenoa.
A. Grečaninov:
Spi maljutka moj prekrasni Bajuškt baju, bajuski baju! Tiho s motrit mjesjac jasni V koli'belj tvaju.
Stanu skazivat ja skazki
Kolibelnaja
(Uspavanka)
Pjesenku spaju Tiž dremlji zakrivši glazki Bajuski baju, bajuški baju ... Bajai...
Lermontov.
B. Kunc:
Popeva si tiček,
Kak srebro mu glas, Zvoni mu popevka, Zvoni mu do nas.
Tak zlatno mu sunce, Tak vesel je svet.
Diši ju si rože.
Odpira se cvet.
Popevka
A ti si tak dragi, Kak nikaj ni Kak sladka popevka Tvoj smeh mi zvoni.
I sve mi vu suncu I cvetju je sad Tak rad te ja imam Tak strašno rad.
D. M. Domjanič.
Pesem o tkalcu
Kjer Kje reka se v morje, kjer cvetke pisane žare, tja moje si želi STce, tam lep prebiva tkalec. Imela snubcev sem devet, blago in svoj denar neštet vsak mi ponujal je razvnet, srce pa lepi tkalec.
Naj oče le besedo da njemu, ki več sveta ima.
Ne dam jaz roke brez srca, srce sem d-ala tkalcu.
Dokler cvetice še cveta, dokler še setve V klas gredo, dokler mi je srce gorko, ljubila bodem tkalca.
BurmiZupančič.
S. Hantel:
Da bi bolje spailo moje malo dete, je nebo poslalo zvezde nam v posete.
III.
Pri zibeli
A j a, a ja, a ja, angelci pojo, v sanjah dete raja, smeje se v nebo.
Ivan Albreht.
I. Pavčič:
Jezdi fantiček moj, hop, hop, hop, lep je konjiček tvoj, v loko kalop.
Ej, fantiček jezdil sem do noči, tja do dobrav,
Jezdec
divji se mož glasi v hosti bav, bav.
Hej, konjiček moj, zdirjaj domov, spat gre fantiček tvoj, strah gre na lov.
E. Adamič:
Pojmo spat,
Bog je zitat, pojmo gledat na gorice kaj Marija dela. Dušice utrinja, dušice napaja
Pred spanjem
v sveti raj posaja. Posadi še mene, in mojga očka in mojo mamco, sestrice in brate, odpri nam na stežaj vrata v sveti raj.
Narodna.
IV.
P Jereb:
Pelin roža
Fantič, sto zvezd zlatih ti zasije, cvetje iz srca ti vzklije, pesem te zaziblje v mile sanje, kjer utihne jok in zdihovanie.
Pantič, petin roža cvetje grenko, to na vojski bo veselo!
Ljubico dobiš okroglo, tenko, tenko, tenko.
Gromko njeno grlo bo grmelo.
I. Ravnik:
Zimska
Kraguljčki so radostno v dan zacingljali in z! belim konjičkom, s srebrnim vozičkom, k nam botrico zimo so v vas pripeljali.
Ej, botrica, tisoč ponižnih poklončkov!
Pa kaj prinesli?
Mogoče ste stresli iz plašča Kup sladkih bonbončkov.
Kaji? Kepe snežene nam boste le dali? No, botrica, veste, najbolje, da greste, ker z nami se nihče brez kazni ne šali.
E. Adamič:
Oj, dobro jutro, mamica!
Pa kje. je Vaša Franica?
Oj bolna Franica leži,
Pri njenem srcu zdravja ni. Ko si1 slovo na vojsko vzel, s teboj |e šel njen čas vesel nemirna in pa žalostna od tega dne je le bila.
In pisemca je čakala in skrivaj tiho plakäla.
Pa pisemca ji bilo ni, in bolna Franica leži,
Franica
leži bolna sedem dni, pri njenem srcu. zdravja nL Oj mamica, brž V sobico; da vidim jo ubožico, če ona -res umrla bo, gotovo pojdem jaz za njo. In šla sta v tiho sobico, je videl bolno Franico. Naproti m« skočila je, ga srčno poljubila je, na prsi skrila mn obraz in1 zdrava bila je ta Sas.
E. Adamič:
V.
Igra na nebu
Kot jezdeci v divjem galopu pode se po nebesnem stropu težki oblaki. Temno vihrajo raztrgane halje... Zdaj so obstali:
Ouj in iz dalje, kakor koraki, polkov zmučenih mračno bučanje, naraščajoče ta pojemajoče v brezdanje in silne prepade.
To so 'koraki v somrak zavite,v črni sovražni svoj prapor ovite tuje armade.
Ogenj! Sovražnik!
Jezdeci vriskajo, kopja, ostroge in meči se bliskajo od kavalkade;' vmes repetirke in bajoneti...
V črnem požaru nebo se zasveti.
V črne prepade ruši se zemlja.
Mi pa so križaino>,
oljko prižigamo, k Bogu se bližamo
jadni in bedni.	Fran	Albrecht.
E. Adamič:
Vijola, modra ta rumena, Marija z rožami češčena! Vsa v glbrijoli solne stoji, bleščijo milost ji oči V naročju njenem božji Sin igra se z žarom dragotin.
Iz demantnihi mu solz nakit okoli vrata je ovit in jabolko je iz zlata, ki v desni roki ga ima. Stopinja plaho zadrhti, zablodijo kalne oči.
In večna luč in tih somrak,
Vijola
K Mariji plava klic grenak: «Kraljica, Jezus mali ti, kdo v prsih ogenj pogasi, spomina, greha, temnih dni, obupa, ki srce mori?
Le v črni grob se mi mudi,. Kraljica, Jezus mali, ti!»
In božji sin se nasmehlja in zlato jabolko ji da s prestola svoje milosti, ki v prahu k njemu hrepeni. Vijola modra in rumena, Marija z rožami češčenaf
Cvetko Golar.
I. Pavčič:
Narodna napitnica
Vince je prirastlo teče kakor maslo, je maslo to vince Vince je cvetilo, cvetilo, dišalo,
boldražko.
to vince boldražko.
Vince je cvetilo, srce je želelo to vince boldražko.
(Belokranjska.)