ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VIII
24.JAN.1932
ŠTEVILKA 4
POZIMI NA BOHINJSKEM JEZERU
14
Na levi: Otvoritveno zasedanje prvega J jugoslovanskega senata, ki seje višiiol v slavnostni dvorani premetnega niin.i pod vodsivoni starostnega predsednika Tv. Hribarja.
Spodaj: Naš kralj in kraljica sta se mudila v drugi polovici decembra v Parizu in obiskala ob tej priliki tudi predsednika Iranc. republike. Spodnja slika nam kaže prihod naše vladarske dvojice v Elizejsko palačo (bivališče Franc, predsednika), kjer sta bila si)re-jeta z vsemi častmi.
Na levi: jovan Dučic, odlični srbski pesnik, ki je bil imenovan za našega poslanika v Budimpešti.
Na desni: Jovan Djonovic. naš novi poslanik v Tirani (Albanija).
\.i levi: Predsednik španske republike A. Zamora (V) v krogu špni«iie vlade (na levo od njega min. predsednik Azana), guvernerjev vseh španskih provinc in vsega diplomatičnega /bora.
Spodaj : Jubilej našega najodlič-nejšega pevskega zbora. 1'evski zbor 'Glasbene matice« najiepre-sentivnejši slovenski pevski zbor, ki je ponesel slavo in lepoto naše slovenske pesmi že ponovno tudi daleč v inozemstvu, je obhajal pred kratkim 40-letnico svojega obstoja. Spodnja slika nam kaže zbor z dolgoletnim zaslužnim pevovodjo M. Hubadoni v sredini, na levo od njega sedi sedanji pevovodju M. Polič, na desno pa predsednik dr. Ravejliiir,___
15
Leto 1848.
je eno najznamenitejših v slovenski zgoilu-viui, kajti takrat smo prvič svobotlno zadihali in tedaj smo šele začeli živeti svoje lastno politično življenje.
Po Napoleonskih vojnah so sklenile Avstrija, Rusija in Prnsija t. z. sveto alianso^, kateri so pristopile polagoma skoro vse evropske države. Nje duSa ie bil avstrijski kancler knez Metternich, ki Je uvedel po vsej Evropi najreakcijonarnejSi policij.ski absolutizem, znan pod imenom ; predmarčni režim . Francozi so skn.šali strmoglaviti ta režim že v 'julij.ski revoluciji 1. 183«., ko so nadomestili kralja Karla X. z .meščanskem kraljem- Lu-dovikoni Kiiipom, a ker tudi ta ni bil mnogo boljši, so posegli v J'el)ruBrÄki revoluciji: (24. II.) 1. vnovič po uporu in proglasili
republiko. Pariškemu zgledu so sledili že naslednji mesec (-iinarčna revolucija) tudi po um»>Bih drugih državah, zlasti v Nemčiji in v .\vstriji. .'Kbsoltilitsliene kabinete so nadomestile libeialue meščanske vlade, ki so uvedle takoj v-so politične svobo.ščine in odpravilo doteilanje kmeti.ško pmiložništvo. Tedaj se je prvič pojavilo nmčno stremljenje JK) združitvi vseh uemSkih dežel v enotno cesarstvo. Po Nemčiji in .Avstriji so izvodu volitve v rrankfurtsko nar<Mlno skuj>Sčino, ki se je sešla dne J8. V. 1848., a je ostala 7.aradi odpora Habsbui-žaiujv in Hoheuzollerncev brez moči ter se že po en()letnem delovanju razšla.
(l)aljc v II. delu).
Spodaj: Jelačičevi graničarji iz 1.1848.
...........  na.J>redstraži.
i'ogled nu slovi-sno službo božjo, ki se je vršila na trgu sv. Vaclava dne 15. junija I. 1848. ob priliki prvega velikega slovanskega kongresa v Pragi, Na levi: Po sv. maši so se vršile v Pragi ogromne češke de-mqnstracije, ki so se razvile v krvave boje med Čeiii in vojaštvom pred palačo praškega vojaškega poveljstva.
.Spodaj : Pogled na prvi avstrijski parlament, ki je zasedal 1. 1848. v dunajski jalialnici, v njem je bilo seveda tudi več Slovencev, ki pa žal niso nastopali enotno.
-Na levi: Prizor Iz vojnega taborišča vojvodinskih Srbov.
ki so pod vodstvom patrijarha llajačica nastopili proti upornim Košutovim Madžarom. 1'rva na desni: Lajos Kossuth (1802-1894) madž. fin, minister 1.1848., ki je kot diktator organiziral madž. upor 1. 1848. in po porazu zbežal v inozemstvo. I3ruga na desni: Baron Jos. Jelačic, hrvaški ban 1. 1848., ki je s svojimi četami odločilno pomagal zatreti revolucijo leta 1848., v zahvalo pa so 20 let pozneje Habsburžani Hrvate prodali Madžarom.
16
Razne zanimivosti in posebnosti
Velika ameriška jetiiišuica v Jolietu ima obliko kroga in pazniki opazujejo lahko iz sredine velikega pokritega dvorišča vse jetniške celice.
Mnogozaposieni slikar in skladatelj Saša Šaulel. (Risal H. Smrekar).
Sultan (X) iz Agadeza^ (Afrika) gre v spremstvu svoje žene in dvorjanikov k proslavi praznika konca suše, ki ga s ave ob pričetku zimskega deževja. Na levi: Zračna železnica; v hudem konkurenčnem boju z letali in avtomobili je sklenila uprava pensilvanske železnice zgraditi za poizkušnjo zračno železnico, ki bo nudila varnost in udobnost.
Na desni:   Od prodncenta do konsu-menta; v Valenciji   (Španija)  vodijo kmetje v mesto   krave   in   kupcem mleka kar sproti pomolzejo kravo.
Športni vestnik
Zgoraj : Hotel Sv. Janez ob Boh. jezeru, prijetno zatočišče
zimskih športnikov. Na levi: Blagoslovitev in otvoritev skakalnice SK. Kamnika
sta se vršili 6. t. m. ob številni udeležbi smučarjev. Na desni:  Koča na Zelenici (1840 m). Tamkaj je najlepši in najpripravnejši prostor, kjer naj bi stal planinski hotel.
Bakroitsli JugoslOV, /Jsbcira^ v Cfublfanl — Ponatta posamexniß aiik aovol/en |« s prlvol/ea/em ureontstva