P»*t«ina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped. in abbon. past. * II Gruppo Uredništva in uprava: •♦rica, Riva Piazzutta št. 18 P*štno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 66 Za inozemstvo: Mesečno L 10* Leto I. - Štev. 48 Gorica - 28. decembra 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Korajžno v novo leto! Pred štiridesetimi leti sem se po* svetil časnikarstvu. Dne 1. jan. 1910 sem prevzel uredništvo trikrat na teden izhajajoče »Straže« v Mariboru. je to še za čase stare Avstrije. Preko Maribora je potekala nemško* slivenska narodna meja in so bila zata tla tam zelo vroča. Predaleč bi me zavedlo, če bi hotel v okviru kratkega novoletnega članka orisati •sire borbe, ki so se v tistih letih bile na tem lepem predelu slovenske zemlje. V jarki luči osvetljuje polo: žmj nemški pesnik Kernstock, ki je v tisti dobi napisal odo posvečeno Mariboru, katero zaključujeta slede: ia verza: »Lieber scwarzgebrannte Triimmcr •Is cin Windisch —■ Maribor. (Raje čmoogorele ruševine kot slovenski Maribor.) Maribor je sedaj odlično slovensko mesto. Vključilo se je v slovensko zaledje, kateremu pripada, in se ratvHo v prometno in gospodarsko razgibano središče severne Slovenije. Sedaj ječi sicer pod komunistično ref, toda nacionalnih razpaljenosti ne doživlja več in se je umirilo v pladnem kulturnem delu. Meni ni bilo dano, da bi užival "fr*,novega položaja. Po prvi svaiavni vojni me je sončna Goriška »•pet privabila v svoje središče in mi naložila betežni delež vseh onih, ki s® dva dolga desetletja okušali sladkasti fašističnega totalitarizma. Tudi ti črni dnevi so minuli. Za nami so tudi grozote druge svetovne vojne in pretrpeli smo tudi nesrečo, ki nam jo je naložilo komunistično nasilje. Kot zle sanje se mi zdi ob; dobjeko je v našem podeželju go_-spodaril krvavi rdeči fašizem in nas kot »narodne izdajalce« obsojal na smrt. Grozotna je bila slepota, ki je lakrat zamamila mnogo naših pošte: nih ljudi in mnogi si še sedaj zaman mane jo oči: ne morejo spregledati. Zavervanost in opurtunizem sta jih preveč zastrupila, zato njihovo o-zdravljenje le počasi napreduje. Vendar: pretresljivi klici, ki dan za dnem donijo preko meje iz zasužnje* ne Slovenije, bodo s časom le spai metovali zapeljance. Zavestni grešni* ki bodo pa sicer ostali, kar so danes, toda teh ni veliko. Prav tako pa trdno upamo, da bo pamet srečala tudi naše italijanske sodržavljane. Naša država je zaradi svoje zemljepisne lege naravno na: vezana na sosedno Jugoslavijo. Te* sna povezanost z njo spada med nujnosti njenega življenja. Ta nuj* nest je take velika in neodoljiva da so jo še za časa fašistične megalomanisfične zanesenosti jasno spoznali in občutili mnogi odlični krogi ne le v Gorici, temveč tudi v Rimu. Ti krogi so pa točno vedeli in v svoji zaskrbljenosti večkrat tudi priznali, da peljejo pota do in graditve te povezanosti preko Julij* ske krajine. Če je » ilijska krajina nemirna, nezadovoljiva, zapostavi je: no ni mogoče računati na dobre in uspešne odnose med obema sosedo: ma. Če hoče Italija živeti z Jugo* slavijo v prijateljskih razmerah, ki prinašajo koristi obema državama, morajo biti Slovenci v Julijski krajini zadovoljni, mora biti njihovim na: cionalnim in gospodarskim pravicam zadoščeno. Vsi gospodarski sporazu* mi, — njihova številčnost izpričuje njihovo življenjsko važnost —- bodo ostali brez pravega haska, če se ne ustvarijo temelji za zdravo in mirno sožitje obeh narodov v ob: mejnih predelih. Poleg tega se morajo zavedati zlasti oni naši italijanski sodržavlja: ni, ki so si nadeli častno nalogo bor: be proti komunizmu, da je borba proti komunizmu, četudi maskirane-, mu pod nacionalizmom, uspešna in učinkovita samo tedaj, če sloni ne načelih zdrave in poštene demokra: cije. Ta pa korenini v resnični ena: kopravnosti, ki daje malim in veli: kim narodom življenje in rast. Uverjeni, da si bo zaradi življenja ske nujnosti to plemenito prepriča: nje tudi pri naših italijanskih sose= dih utrlo pot, stopajmo korajžno v novo leto, ki naj bo nam vsem blat goslovljeno. Polde Kemperle Sežiina posl fsmicct xii • za sv« le(e Kakor je že navada sedanjega sv. očeta, je tudi letos za božič imel daljši nagovor na kardinale in na ves krščanski svet. Letošnja poslanica sv. očeta je vsa posvečena sv. letu; v njej pojasnjuje papež veliki pomen sv. leta. ki naj bo leto velikega povratka k Bogu in velikega odpuščanja pri Bogu in med ljudmi. S prav očetovsko besedo se obrača sv. oče po vrsti na razne ljudi, ki so daleč od Boga, naj se vrnejo k Njemu. Najprej poziva brezbožne, nato pogane, ki se ponekod kar trumoma obračajo v Cerkev, tako da se je število spreobrnjenih poganov od zadnjega sv. leta podvojilo. Za pogani se spomni na grešnike in za temi na ločene kristjane. Tu se glasi beseda papeževa še prav posebno prisrčno, ko poziva še enkrat vse ločene kristjane k edinosti v eni veri in v eni Cerkvi. Svoj poziv k povratku zaključuje z mislijo na sedanji svet, ki, ločen v dva svetovna nazora: kapitalistični indivi- dualizem in komunistični kolektivizem, išče poti za rešitev iz stisk, v katere je zašel zaradi krivih naukov filozofov zadnjik dveh sto let. Oba sistema sta zmotna, opozarja zopet papež, ker oba slonita na istih zmotnih trditvah, ki zanikajo Boga ia nadnaravni svet. Zato naj človeštvo, ki si želi boljših življenjskih pogojev, stopi na tretjo pot iskanja zemskih dobrin tako, d« ne izgubi večnih. V zadnjem delu svoje poslanice pa govori sv. oče o božjem odpuščanju, ki bo posebno obilno v sv. letu. Istočasno pa poziva vse človeške oblastnike, naj bodo tudi sami velikodušni v odpuščanju kazni, posebno onim, ki trpe vsled političnih prestopkov, da ge po velikodušnem pomiloščenju pomirijo duhovi na svetu. Govor sv. očeta v italijanščini so prenašale poleg vatikanske radijske postaje tudi druge italijanske postaje. Pozneje pa j« vatikanrki radio preaaral govor v raznih drugih jezikih ves daa v petek in v soboto, med temi tudi v slovenščini. Razgled po svetu Kratek pregled za leto 1950 Politični pregledi niso lahka stvar. T*žko je biti pravičen. Dogodki so š« preblizu, da bi lahko raabrali zrno •d plevela, videz od stvarnosti. Po« 1*C tega ne smemo pozabiti, da de* iujejo ▼ družbi sile, ki so na zunaj Ma*j vredne in jih v današnji mate* rialiktični družbi radi preziramo, ki p« »o za bodočnost človeštva in nje* g*vo rešitve važnejše kot ves zunanji fcruič in trušč. Naš pregled se omejuje na kratek ]tr4caz zunanjih dogodkov. Pri tem »eveda ne podcenjujemo duhovnih stremljenj današnjega sveta, kakor »a primer močnih stremljenj v veri (poglobitev verskega življenja, poži* *itov verskega tiska in knjig, pove* e«ao zanimanje za vprašanja duhov* kega življenja^ zaskrbljenost tudi ne* k«tol iških veroizpovedi zaradi vse* »fcranskega materializma itd.), v zna* *e*ti (zapuščanje materializma pou* d»rjanje odločilnih duhovnih sil) ali Umetnosti (iskanje novega sodobnega sloga itd.). Vsa ta gibanja in strem* ljonja so zelo važna za sodobno iivjj en j c ter za iskanje poti iz da* fiainje splošne krize, vendar so pr e* °hširna, da bi jih lahko obravnavali v tem kratkem pregledu. Združeni narodi Združeni narodi so v letu 19-19 re* šil: precej važnih in zamotanih vpra* **«j (Palestina, italijanske kolonije, itd.), ter opravičili svoj obstoj, niso pa mogli rešiti največjih težav, ki pretresajo današnji svet: razorožitev, atomska bomba, razklanost sveta v dva tabora. V zdihljajih naše kultur* ne dobe, ki utegnejo trajati še nekaj desetletji, se očitujeta dve smeri. Ena hoče na prečiščenih duhovnih temeljih in veri pripravljati novo dobo, ki bo vrednejša človeka, pra* vičnejša in znosnejša. Druga pa se še Vedno oklepa materializma, zani* ka Boga, uničuje vero ter hoče zgra* diti svet brez Boga,. To je duhovna razklanost. Na zunaj, se bolj odraža politična razklanost, katera je delno izraz notranje duhovne razklanosti. Gospodarstvo V modernem gospodarstvu so se pojavila povsem nova načela. Nekoč su si velesile prizadevale, da bi bile same gospodarsko močne, druge dr* žave pa naj bi bile gospodarsko1 šib* ke, da bi jih močne lažje izkoriščale. Danes je položaj drugačen. Gospo* darsko uničenje tujega narodnega gospodarstva pomeni izgubo kupca za lasten izvoz. Gospodarska politika Združenih držav, ki so najmočnejša sila na svetu, si zato danes priza* deva, da ohrani tuja narodna gospo* darstva v polnem razmahu. To je eden izmed razlogov za Marshallov načrt, za velikanska posojila in črta* nje dolgov. Politika V politiki so prišle zahodne vele* sile v 1. 1949 do sicer precej poznega spoznanja, da bo komunizem zasuž* njil ves svet, če ga bodo mirno gle* dale ter ponižno sprejemale udarec za udarccm. Zato so pospešile poli* tično defenzivo (berlinski zračni most) in prešle tudi v diplomatsko ofenzivo. Svoje delo so v glavnem posvetile politični edinosti (gibanje za Združeno Evropo), gospodarski utrditvi (Marshallov načrt) in vojaški varnosti (Atlantska obrambna zveza). Sovjeti so v tem letu sporočili, da imajo tudi oni atomsko bombo Če je to res, bo šla v bodoče tekma za tem, kdo bo imel več bomb in bolj* še bombe. Evropa se je torej politie* no, gospodarsko in vojaško utrdila, zelo pa se je poslabšal položaj v Aziji, ki jo je Zahod zelo zanemaril. Posledica tega je, da so komunisti zasedli celo Kitajsko, kar utegne ro* diti nepredvidljive posledice za ves svet. Zahodne velesile Med zahodnimi velesilami so naj* močnejše Združene države. Združene države so v tem letu vzdržale veli* kansko breme, ki ga imajo, ker mo* rajo podpirati dejansko ves nekomu* nistični svet. Zato imajo seveda tudi najmočnejši vpliv v mednarodni po* litiki. V tej politiki so ameriški dr* žavniki pokazali, da čutijo, kako je njihova usoda povezana z usodo Ev* rope. Velika Britanija je imela cclo leto neprijetne gospodarske težave, ki so posledica vojne ih počasnega raz* padanja imperija, deloma tudi soeia* listične laburistične politike. To leto nam je prineslo dve Nemčiji, to je svobodno Zahodno Nemčijo in pa komunistično Vzhodno Nemčijo. Francija je imela v tem letu več gospodarskih in političnih kriz. Ita-. lija si je gospodarsko precej opo* mogla z izdatno ameriško pomočjo, Večjih političnih kriz ni imela, pač pa postaja vedno bolj pereče vpra* šanje agrarne reforme. Ostale za* hodnoevropske države so imele raz* meroma mirno življenje. Vzhodni tabor Pojem vzhodni tabor pomeni Sov* jetsko zvezo in njene podložniske države. Edina izjema je komunistič* na Jugoslavija, ki je še vedno sprta s kominformom. Sovjetska zveza je danes največja imperialistična država na svetu, ki obenem tudi najbolj ogroža svetovni mir. Ona vodi tako imenovano hladno vojno proti Zahos du ter seje nemir in upore med na» rodi. Ustvarila je totalitarni sistem, s katerim se komunisti držijo na oblasti tako v Sovjetski zvezi kakor v podložniških državah. V preteklem letu so komunisti povsod poostrili boj proti veri (Madžarska, Češkoslo* vaška, Poljska, Bolgarija itd.). Ven* dar pa so tudi med komunisti na* stale hude razpoke, sumničenja, od* padi. To je povzročilo neusmiljene čistke, procese in smrtne obsodbe nekaterih prej najvidnejših komuni* sto,v. Komunistične stranke je prev* zel nek nemir in so skoro povsod v krizi. V podložniških državah* se to odraža v neprestanih čistkah, v strankah, ki so izven sovjetskega objema pa v notranjih sporih ter izgonih iz stranke. Jugoslavija in kominfortn Spor med Jugoslavijo in kominfor« mom, ki je izbruhnil 1. 1948, se j* v letu 1949 še poostril in poglobil. Prišlo je celo do streljanja na mejak med Jugoslavijo in vzhodnimi sose« dami. Tito je moral iskati pomoč, zlasti gospodarsko, na Zahodu, kje* jo je tudi dobil. Za plačilo je neh*l podpirati grške upornike, ki so v tem letu morali prenehati z oboro« ženim uporom, tako da je mogla Grčija prvič po osmih letih v miru zadihati. Zahod podpira Tita s sta* lišča svetovne strategije proti Stali* nu. In res je Titova upornost posta* la nalezljiva, saj se povsod po svetu pojavljajo med komunisti ljudje >« gibanja, ki sv po Titovem vzgledu upirajo Moskvi. Enega dejstva pa ne moremo dovolj močno poudariti; V notranjosti Jugoslavije se ni prav nič spremenilo. Tito hoče biti celo bolj pravoveren komunist kot je Stalin. Ubogo ljudstvo pod njegovo knuto tako trpi, da je že ha robu obupa. Preganjanje vere in duhovnikov s« nadaljuje v brk vsemu govorjenju o človečanskih pravicah in svobošči* nah. Svetovna javnost o vsem tem trpljenju molči. Zahod, ki Tita pod* pira, s tem žrtvuje milijone trpečih ljudi. Razumemo, da je Tito Zahodu s stališča svetovne strategije dobro« došel, ne moremo pa razumeti za* hodnega stališča do ubogega in tr* pečega ljudstva, ki ne mara ne ko« minformistov, ne Tita, ampak si želi sttmo eno: svobodo. Prepričani smo, da bi Zahod v tem položaju lahko našel pot in način, da bi moral ne* človeški diktator Tito, ki zahteva svobodo in pomoč zase, dati svobodo tudi ljudstvu. Z dosedanjim načinom podpiranja Tita pa Zahod trpljenje milijonov in milijonov ljudi v Jugo« slaviji le podaljšuje. Blaženi Nikolaj Tavilič NOVOLETNI DAN Iz svetega evangelija po Luku. Ko je bilo dopolnjenih osem, dni, da bi bil otrok obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet. * Cerkev začenja novo leto z Jezusovim imenom. Tudi vsi verni kristjani ga tako začnimo: »Naša pomoč v imenu Gospodovem, ki je ustvaril nebo in zemljo.« Brezbožni svet si išče in izbira vsakovrstnih imen. da okoli njih sanja čudežni sij slave, modrosti in moči; da od njih pričakuje rešitve in pomoči, koristi in dobička, celo ustanovitve tisočletnega kraljestva sreče in blaženosti. Pa svet doživlja razočaranje za razočaranjem. Z ne-voljo zameta malike, katerim je dolgo vrsto let pokorno služil; z gnusom zavrača imena, katera je še pred kratkim slavil do nebes: spet si išče novih imen, novih bogov med grešniki solzne doline, da se čez kratko dobo vnovič Slovesna otvoritev sv. leta V soboto dopoldne ob deseti idri je sv. oče slovesno otvoril sv. leto 1950. Obred se je izvršil t običajno slovesnostjo v prisotnosti kardinalov, mnogih škofov in itevilnih diplomatskih zastopnikov ter velike množice krščanskega ljudstva z vsega sveta. Ob 10. in tricetrt je papež z zlatim kladivicem trikrat udaril na steno, s katero so bila zazidana sveta vrata. Takoj se je stena vdala in pripravljeni delavci so jo, zvezano z vrvmi, spustili na tla ter na kolescih odpeljali. Tedaj je sv. oče, gologlav s svečo v levici ter križem v desnici pr- vi prestopil sveta vrata in stopil v baziliko sv. Petra. S tem se je sv. leto začelo. S papežem so šli skozi sv. vrata v baziliko njegovi spremljevalci. Tako se je začela ona dolga procesija, ki bo videla milijone romarjev v tem letu pobožno hoditi skozi sv. vrata za pridobitev svetolet-nih odpustkov. V ostalih treh bazilikah so sveta vrata v papeževem imenu »tvorili trije kardinali. Na Štefanovo je sv. Peter videl prvo veliko manifestacijo sv. leta, in sicer svetoletno romanje rimske duhovščine. Na željo sv. očeta samega so določili, da pojde po svetoletne odpustke najprej rimska duhovščina, svetna in redovna. Prvi obisk je veljal sv. Petru na Štefanovo. Ker je Rim središče katol. cerkve, je tam izredno veliko število duhovnikov. Zalo se jih je v pone-1 deljek zbralo pri sv. Petru na tisoče in je bil prav čudovit pogled na pisano množico redovnih oblek, pisanih pasov in obrazov vseh vrst od indoevropejcev do črncev, ki so se zbrali okrog skupnega očeta na grobu prvaka apostolov Petra, da zadobijo svetoletne odpustke. Na otoku Krku Krško škofijo je zadela težka izguba s smrtjo škofijskega kanclerja dr. Viktorja Pičuljana. Pokojni je bil še mlad, imel je prepriča o njihovi nevrednosti in svoji zmoti. Ime Jezusovo pa sveti na nebu človeštva kot jasno sonce že sko-ro dvatisoč let; sveti vsem, ki ga hočejo s ponižno vero priznavati; ogreva z božjo ljubeznijo srca. ki se mu zaupno bližajo; z nadnaravno blaženostjo osrečuje tiste, ki ga ljubijo. Vsa lepota in tolažba naše vere ima v tem imenu svoj izvor in svoje središče. Vse hrepenenje človeških src ima v njem svoj zadnji cilj. Vsak posameznik ima v njem svoj najvišji vzor. Vsa zgodovina človeštva je uprta vanj kot v osrednjo točko. On je Alfa in Omega, A in Ž, začetek in konec. Epi se zanašajo na vozove, drugi na konje, pravi psalmist, mi pa na Gospoda. V naši najmodernejši dobi eni stavijo vse svoje zaupanje na atomsko bombo, drugi pa na peto kolono. Verni kristjani pa zaupajmo v Boga in samo vanj trdno in neo-mahljivo. In s tem zaupanjem začnimo novo leto v imenu Jezusovem. 41 let ter je slovel kot odličen pravnik in govornik. Iz Rima, kjer je študiral na Gregorijani, se je vrnil šele leta 1943 ter takoj postal vodja škofijske pisarne. Izguba je za krškega škofa dr. Sreberniča tem težja, ker je postal še upravitelj reške škofije, odkar je umrl msgr. Jamnik. Redka slovesnost Na Poljskem je g. Kusmierz prisostvoval pred nedavnim novi maši svojega petega sina jezuita. Med mašo so ostali štirje bratje služili najmlajšemu. Forham University Forham University v Združenih državah je največje katoliško vseučilišče, saj se je letos nanje vpisalo 14 tisoč dijakov. To je do sedaj najvišje število dijakov na kaki katol. univerzi. Jubilej katoliškega časopisa Najugldnejši angleški katoliški časopis The Univcrs slavi letos 80-letnieo izhajanja. Ob tej priliki je dosegel tudi najvišjo naklado: 200 tisoč izvodov. Aretiran, ker je žalil vero V Milanu so aretirali 54 letnega Ivana Longoni; zaradi žaljenja vere. Longoni je namreč prejšnjo nedeljo oklofutal župnika pri sv. Galdinu Jožefa Motto, ker je med nekim pogrebom zahteval, naj se odstranijo rdeče zastave. Koledar za prihodnji teden 1. januarja 1950. NEDELJA. Novo leto. Obrezovanje Jezusovo. 2. PONEDELJEK. Ime Jezusovo. 3. TOREK. Genovefa. 4. SREDA. Angela Folinjska. 5. ČETRTEK. Teleafor. 6. PETEK. Trije kralji ali razglas šenjc Gospodovo. Zapovedan praz* nik. — Prvi petek v mesecu. Smejo se uživati mesne jedi. 7. SOBOTA. Lucijan. — Prva so* bota. BI. Nikolaj Tavilič se je rodil leta 1350 v okolioii Bribira v Dalmaciji. Okrog leta 1365 je stopil v frančiškanski red. Čez deset let je bil posvečen v mašnika ter je odšel na visoke šole v Firence in v Pariz. Od tam so ga predstojniki poklicali domov in poslali v Bosno misije, narit med tamkajšnje krivoverske bogomile, ki jih je bilo takrat še precej po Bosni. Tu je ostal 12 let. Leta 1391 je odšel bi. Nikolaj v Jeruzalem skupaj z nekatenlmi francoskimi, sobrati. Frančiškani so bili že takrat, kakor so danes, čuvarji Sv. dežele ter so oskrbovali razna svetišča v Jeruzalemu in tudi po drugiih krajih Palestine, ki je bila v 14. stoletju pod oblastjo mohamedanskih Saracenov. V Jeruzalemu je Nikolaj \z-plametel v želji spreobrniti h Kristusovi veril mohamedanske Saracene. To je bila želja tudi njegovih sobratov Deodata, Petra in Stefana de Cunis iz Genove. Vsi štirje so bili pripravljeni dati tudi svoje življenje, samo da izpričajo, da je Kristusova vera prava. Svoj načrt so hoteli izvesti v soboto 11. novembra 1391. Zc zgodaj zjutraj so odšli iz samostana v Salamonov tempelj, kjer se je ta dan zbrala velika množica Saracenov vsled' nekega romanja. Tu so frančiškani začeli brati ljudstvu iz svojih bukev v arabskem jeziku poziv, naj sprejmejo Kristusovo vero, ker sicer bodo vsi pogubljeni. Saraceni so se zaradi tega vznemirili in zahtevali! od frančiškanov ne samo, da prenehajo z branjem, temveč da zataje svojo vero in se po-mohamedanijo. Pričujoči kadi j a (sodnik) tim je zapretil s smrtjo, čc ne store, kar jim je bilo zaukazano. Frančiškani nilso hoteli’ V prejšnjih člankih smo pokazali, kako se danes satan v posebni meri uveljavlja v laži, v razbijanju prava in reda, v sejanju sovraštva in zmes de. S temi naštevanji bi lahko še dolgo nadaljevali. Pokazali bi lahko, kako se uveljavlja satan v vsakem prizadevanju za ustvaritev raja na zemlji, nadalje v napuhu, v prosveti Ijenskem racionalizmu, ki obožuje razum ter mu pripisuje neomejeno moč in oblast in ga postavlja na sam božji prestol. Pokazali bi lahko, nadalje, kako si satan zna pomagati, kadar ljudje spoznajo, da so na zgre? šeni poti, Takrat jim brani, da bi se skesal/ nad zmoto ter se obrnili k Bogu in jih zavede na drugo napačno pot. Primer za to imamo ravno spet danes v zahodni Evropi. Ko so ljudje spoznali, da razum ni vsemo* gočen, so iz kljubovanja in trme zapadli v drugo zmoto; začeli so dvomiti o vsem, kar je. Tako pa življenje seveda zgubi vsak smisel in preostal jim je edino — nič, katere< mu je francoski filozof in romano* pisec Jean Paul Sartre posvetil celo poseben filozofski sistem, tako ime-, novani eksistencializem. Ali je še globlji pekel, v katerega človek lahs ko pade? Nadalje bi lahko govorili o oboževanju razbrzdane, neomeje--ne oblasti, pred katero mora danes šestina človeštva padati no kolena in jo molki. In v čigavem imenu izvajaš jo svetni mogočniki to oblast? V svo* jem je ne morejo, v božjem imenu je nočejo, ker bi bili potem odgovori ni in vezani na božje zakone, zato jo izvajajo poč v imenu satanovem, kar zakrivajo pred ljudmi z raznimi o kakem preklicu seveda nič slišati, še manj pa, da bi se dali pomohamedaniti. Izjavili so, da so pripravljeni rajši umreti. Te-uaj jih je kadija v resnici obsodil na smrt. Pazburjeno ljudstvo jih. je napadlo in linčalo. Tepli so jih, kakor se je komu zdelo. Nazadnje so jih vrgli,v ječo ter ukovali v klade. Tako so jih pustili tri dni brez vsake hrane in pijače. Čez tri dni je prišel iz Gaze emir, ki je tedaj poveljeval čez Palestino. Ukazal je privesti; mučence na trg, kjer so zakurili velik ogenj. Znova je zahteval od njih, da naj zapustijo Kristusovo vero. Ko so vsi štirje odklonili1, jih je zopet obsodil na smrt. Razsekali so jih na kose in posamezne dele vrgli na grmado. To se je zgodilo v torek 14. novembra leta 1391. Prit tem drugem zasliševanju in mučenju so bili navzoči tudi mnogi! kristjani in 12 frančiškanov. Toda glej, trupla v ognju niso hotela zgoreti, Do noči so kurili ogeni, a zaman; posamezni deli' trupel so ostali! celi. Saraceni so jih tedaj skrivaj pokopali, da bi jih kristjani ne častili. BI. Nikolaju so začeli izkazovati svetniško čast kot mučencu že takoj po smrti. Njegovo češ-čenje se je iz Jeruzalema razširilo in se ohranilo skozi veke. Zato je sv. oče Leon XIII. dovolil, da se sme bi. Nikolaju izkazovati javno češčenje kot mučencu dne 14. novembra. S tem je Nikolaj Tavilič bil prištet med blažene. Leta 1939 je številno hrvatsko romanje šlo v Rim s hrvatskimi' škofi na čelu, da zaprosi sv. očeta, naj proglasi bi. Nikolaja za' svetnika. Morda se‘ bo zgodilo prihodnje sveto leto-, da bo bi. Nikolaj Tavilič za šesto stoletnico svojega rojstva proglašen za svetnika. varljivimi videzi. Nadalje bi lahko pokazali, kako se satan uveljavlja v protiboštvu, ki Boga sicer zanika, pa se vendar bori proti njemu, in v od-, kritem brezboštvu, ki je postalo uradna vera v vseh komunističnih državah. Brezboštvo je vera sata* nova. Pri vsem tem pa imamo vendar veliko tolažbo.. Satan kljub svoji veliki moči ne more popolnoma zrna* g ati. Satan je zlobnež, ni pa zloba sama. kakor je na primer Bog obe* nem tudi dobrata sama. On ne more samemu sebi zadoščati; Bog ga mo; ra ohranjevati in on more zapel j a; vati ljudi k hudobiji in zlobi 16 to-, iiko, kolikor mu Bog sam dopusti Kakor satan ne more ustvarjati iz niča. tako tudi ne more stvarstva in sveta uničiti, spremeniti v nič. V njegovi moči je le to, da škoduje, da vnaša nered v stvarstvo, ne mo--re pa uničiti niti enega atoma snovi, niti enega samega življenja. Pri svo* jem delu le opičje posnema Boga, na človeka pa lahko vpliva le v to* liko, v kolikor mu človek po svobodi nem pristanku sam privoli. Pes na verigi mora ugriznili le človeka, ki se mu drzno približa. Na ta način gradi satan kraljestvo satanovo proti kraljestvu božjemu na zemlji. Zapeljani ljudje, ki so od= padli od skrivnostnega telesa in nje* gove glave Kristusa, so se pridružili kraljestvu satana, ki je zdaj njih glava in oče. Dokler bo trajal svet, ne bo nik: dar miru med kraljestvom božjim in kraljestvom satanovim. I' tem ne* prestanem boju bo satan velikokrat■ zmagal in zmaguje zlasti danes, kar lahko vsak dan sami na lastne oči vidimo. Utegne se celo pripetiti, da bo kraljestvo božje na zemlji še bolj, prav do zadnjega ponižano in zmanjšano, toda vse te satanove zmage so le navidezne zmage: tog jih dopušča, ker hoče preizkusiti svoje zveste Kristjani zato ne sme* mo biti malodušni. Ne bojmo se, kajti Bog nikdar ne zapusti duše, ki ga išče. V božjih rokah smo in pred to* go m je satan brez moči Satan ne more nikomur preprečiti dela za rast božjega kraljestva z ljubeznijo, vero, upanjem, resnico, pravičnostjo, žr* tvami, zvestobo in vsem življenjem, zlasti pa z življenjem v milosti božji. Plevela, ki ga seje satan, sicer ne bomo mogli nikdar do zadnjega izruvati; on bo vedno neumorno na delu, toda to nas ne sme motiti. Svo* bodno voljo imamo in z njo se lahko vedno odločimo za Boga. Satan bo dokončno pahnjen v pekel šele to* krat, ko se bodo dopolnili dnevi, to je, ko se bo na koncu sveta priko* zal Kristus v vsem svojem zmago* slavju in veličastju ter bo sodil žive in mrtve. O javljanju največje sovražnice satanovega kraljestva Matere božje — in o upih, ki jih budi v srcih sve* tih njeno misijonsko delo v zadnjih časih, ki prav radi dobili kak članek. Op. uredništva. Zanimivosti „Polivac“ ali avtomatična dekla .1. Cii Angleške gospodinje, ki oboBta-jf pomanjkanje služabništva, so bilv zelo vesele, ko je neka angleška t** varna izgotovila »Polivae ali tak« zvano avtomatično »deklo za vse«.. Ta naprava prihranjuje hišni, gospa* j dinji ipnoga nadležna dela. »Polivae* deluje na pogon tihega električnega motorja četrtinke HP, Izvršuje de* deča dela: čisti lonce, ponve in le«* čevino ter steklo in posodo; brusi nože, čisti in daje celo blesk iev* ljem. Kovinski deli stroja so kro* mirani. medtem ko je ogrodje v treh različnih, kraju primernih barvah. Ni potrebna murva za sviloprejke Na Kitajskem in Japonskem v/ga* ja j o Sviloprejke tudi s' hrastovim listjem. Iz Rusije pa je prišlo poro* čilo, da je skupina sviloprejk hila hranjena s hrastovim listjem in da je z lahkoto prešla na prehran* z listjem od neke tam zelo razširjene breze. Očividno imajo tiste sviloprejke drugačne želodce kot naše, ki hočejo le murvino listje. Najpriporočljivejše koze Najpriporočljivejše koze so koze švicarske pasme »Toggenburg«, ki nimajo rogov in ki dajo letno do 630 in tudi več litrov mleka. V zad* njem času so jih nekaj uvozili iz Švice v Karnijo. — Te koze imajo tudi to lastnost, da vržejo istočasno najmanj dva kozlička, kakšenkrat tudi 3, v izrednih slučajih 4. Sestanek kominforma Zadnji sestanek kominforma je bil sklican prav ob istem času, ko so s*5 zbrali zastopniki zahodnih držav n» dve važni konferenci, ki Sovjete naj' bolj bodeta v oči. To je sestamek obrambnih ministrov držav Athiat* skega sporazuma ter konferenca nekomunističnih svobodnih siudika' tov vsega sveta v Londonu. Sestanek kominforma je bil nekje na Mam /.irskem. Ital. komuniste je zastopal Togliatti, ki je imel referat o »neiz* prosni borbi proti socialni demokra' eiji«. Drugi reperat je bil posvečef boju proti Titu. Iz življenja Cerkve Bog bo Leto I. - Štev. 48 KATOLIŠKI OLAS Cleveland, O. v decembru 1949. ^ceclcagi (Slooenei in (Slooenke! Ko se že tako dolgo ne moremo videti in še nimamo upanja, da bi se videli kmalu, naj nas za božične in novoletne praznike približajo vsaj tele besede: Kako rad bi v teh dneh hodil po Vaših novih naselbinah. eholi Vaših domov in bi ogledoval kako mamice pripravljajo kolače in potice, kako očetje blagoslavljajo nove domove, kako se t mši otroci zbirajo okoli jaslic in poslušajo sveto povest o rojstvu bažjega Sina begunčka, o Njegovi Materi, ki ni imela ne posteljice, ne zibke, kamor bi novorojenčka položila, pa o sv. Jožefu, Jii ga je ukaz tujega vladarja pognal z družino na dolgo pot, maščevalna namera domačega oblastnika pa še naprej v tujino. Ko-ledoval bi in poslušal kako prebirate pisma svojih dragih, ki še doma stisko prenašajo ali pa so razkropljeni po drugih deželah in kontinentih, pa Vam pišejo za praznike in pošiljajo voščila. Pa Ki krenil naprej od družin v oddaljene delavske naselbine, kjer naši fantje grade ceste in hiše ali delajo po rudnikih in industrijah in praznujejo praznike sami. Od daleč bi slišal kako krepko p»jo in čim bliže njihovih skromnih domov ali barak bi prihajal, •tem bolj lepo bi udarjala slovenska božična pesem na uho in srce. Kljub vsej svoji začetniški skromnosti in morda še revščini, kljub temu, da ste s svojimi prvimi prisluženimi denarji pomagali najprej svojim dragim doma in nase komaj kaj mislili, vem, da boste božične praznike praznovali v svetem duhu in prelepi slovenski svečanosti. Nekateri ste morda sami. Osamelost je bridkejša te dni, ko smo imeli navado, da vedno hitimo domov, da smo ob božji družini utrjevali družinsko in sorodstveno ljubezen in prosili blagoslova in sreče za vse mile in drage. Pa tudi tisti, ki ste morda sedaj sami med tujim svetom, ne boste žalovali. Božič je praznik veselja, saj je praznik novega življenja za vse kristjane. Le še globlja bo Vaša misel in pobožnejša, le še večja bo odločnost, da nosimo izjemno težavo, ki nam je naložena, v veselju in zipunju, da opravimo vlogo in dolžnost, ki jo po božji previdnosti moramo opraviti kot apostoli božičnega oznanila. Saj je tudi to prelepo Dete. čigar rojstva se ob božičnih praznikih spominjamo, imelo pred seboj strašno in neizogibno pot trpljenja v osamelosti. Saj se je celo sam božji Sin nad svojim Očetom pritoževal, da ga je zapustil. In mi smo vendar Njegovi in bi bili radi čim bolj \jemu podobni. Tako sem prepričan, da bi tudi tiste posamezne, ki bodo med tujimi ljudmi praznovali, našel pred jaslicami, v njihovem posebnem kotičku slovenskega božičnega veselja in dobrega razpoloženja. Povsod bi vstopil in vsakemu stisnil roko, da si voščimo srečen in blagoslovljen božič in zdravja in uspehov v novem letu zase in za vse Slovence. Bog daj, Bog daj! bi odmevalo od vseh strani in nova pesem Bogu na višavi bi obrnila naše misli zopet tja proti večni luči, ki nam je bila dana te dni in nam sveti, da nikjer nismo sami v temi izgubljeni. Ko bi prišla beseda na novo leto, že kar vem, da bi me vsi n> en glas spraševali: kako izgloda, kdaj gremo domov, kdaj bodo naši rešeni? Takrat bi bil v zadregi jaz in vsak tudi bolj moder in poučen hat sem jaz. Le to bi Vas mogel zagotoviti, da ves razvoj na svetu kaže. da smo vedno hodili pravo pot kol branilci svobode in sreče našega naroda. Vsa zgodovina povojnih let nam daje prav. Vedno vtč jih je, ki to ugotavljajo in spoznavajo. Vedno več jih obžaluje, da jih je vrgel vihar zmede in revolucije. Vedno bolj raste spoznanje, da mora demokratičen svet zbrati vse svoje moči, da bi se ubranil grozne nevarnosti, ki mu preti, ker so dovolili, da se je razbohotila moč najhujše tiranije, kar jih pomni zgodovina. Vedno močnejša je demokratična fronta in kar Slovenci moremo storiti, da bi se čim preje uveljavila za osvobojenje našega in vseh narodov, smo storili. Ni res, da bi se Vaša največja in prva želja ne bila nikjer čutila in slovensko ime nikjer ne slišalo med delavci za osvobojenje. Vsi zastopniki demokratičnih političnih strank smo v Narodnem odboru delali v lepem soglasju in prav s irtn soglasjem in enotnostjo budili pozornost in uvaževanje pri resnih ljudeh, ki sodelujejo v vodstvu svetovnih dogajanj. Naj omenim samo da smo se takoj, ko je podpredsednik demokratske stranke inz. Ladislav Bevc prišel v USA, sestali z njim in dr. Bogumilom osnjakom in dodobra pregledali vse okoliščine in politične razmere ter ugotovili, da je slovensko zastopstvo storilo kar je bilo resjuj storiti mogoče in da je treba v prihodnje, ko se bodo naši ljudje rešili brezpravnosti po taboriščih, narodno-politično delo se pomnožiti in povečati z vsemi razpoložljivimi močmi. Med nami v USA in zastopniki Narodnega odbora, ki žive med Vami in drugod, smo med vsem letom imeli stalne zveze in delali vse sporazumno. Ni dvoma, da bo treba tako delati na narodno-poli-ličnem polju tudi v bodoče, ni dvoma, da se bo to delo namnožilo in bomo živo potrebovali pomoči vseh in vsakega Slovenca in Slovenke, ki žive v svobodi. Bog daj, da bi z nobeno neslogo in prepirom ne podili blagoslova od teh naših prizadevanj, daj Bog, da bi še v prihodnjem letu mogli kazati na vidnejše uspehe, ki odpirajo pot v svobodno domovino. S to željo voščim vsem vesel in blagoslovljen božič in srečno novo leto! Dr. Miha Krek, predsednik »Slovenskega narodnega odbora« Kako zadobtva slovenska šola ¥ Trsta spet pravi obsen? V predpretekli štev. smo se ukvarjali z nameni, ki jih imajo italijanski tržaški krogi z našo šolo. Orne* njali smo besede prof. Sciolis*a v tržaškem mestnem svetu (28. nov.) Dne 7. dec. se je na istem mestu spet razpravljalo o tem predmetu. Govornik (mestni svetnik, ravnatelj Gridelli) se je omejil na šole v mesti ni občini. Med drugim omenja, da število slovenskih učencev v poedii nih razredih ne zaostaja mnogo za številom italijanskih (2L22 : 25*26), kar jemljemo hvaležno na znanje, ker smo doslej slišali od italijanske strani o slovenskih šolah v mestu drugačne glasove. Ne zdi pa se nam točno, kar govori o šolski refekciji ubožnih otrok. Trdi namreč, da je te refekcije deležnih 52°/o slovenskih in le 25°Io italijanskih otrok. Dostavi Ija pa, da se ti podatki nanašajo na november. V novembru pa je bilo število slovenskih otrok, ki so bili deležni refekcije, nižje. Italijanskih pa je bilo takrat in je še danes več kot ena četrtina, na nekaterih šolah kar dve tretjini. Seveda nas ne za-, nima, kaj se zapiše v poslovne knjii ge, temveč koliko italijanskih in koliko slovenskih otrok refekcijo v resnici dobi. Naše poizvedovanje po poedinih šolah v tržaški občini je ugotovilo drugačno sorazmerje kot rečeno. Sicer bi bilo tudi čudno, da bi bili Italijani, ki imajo pri vsej stvari odločilno besedo, z našimi otroki bolj darežljivi kot s svojimi. Zakaj Trst je ves italijanski le ta-krat, ko gre zato, da se vrne materi Italiji. Ni pa takrat, ko se delijo med prebivalstvo kake dobrote, čei tudi so navadno ameriškega izvora. Maršalovega plana so deležne iz-, ključno italijanske ustanove tako, da je res težko slovenskemu časopisju o tej akciji pisati. Pred Maršaloi i'im planom so se delile tržaškemu mestu milijonske zbirke, došle iz Amerike, v dobrodelne namene. Pre* jele so jih vse mogoče italijanske dobrodelne in cerkvene ustanove, vse slovenske potrebe so se pri tem pre* zrle. Zadnji čas so došle v mesto neke rjuhe. Za te rjuhe smo se ogla* sili tudi Slovenci. Če nas tudi pri tem ne bodo pozabili, bomo to hvai ležno objavili. Znana je naša borba, da bi prejeli kako podporo za sloi venske otroške počitniške kolonije. Prejeli smo samo drobtinico: usmilil se nas je ital. rdeči križ, ki je poslal na letovanje 180 naših otrok iz j Trsta pod slovenskim vzgojnim vodi stvom. Takrat so nam nekateri za* merili, da se nismo obrnili s prošnjo za pomoč na ital. katoliške ustanove. To smo storili, toda brez uspeha. Morebiti nam bo kdo pozneje očital, da smo pokazali premalo zanimanja ter da se nismo nikoli nič pritožili. Zato uporabljamo tudi to priliko, da resnico povemo. Od Italije nimai mo Slovenci nič pričakovati. Saj prav te dni okušajo naši krvni bratje v Gorici italijansko naklonjenost d• slovenskih šol. Zato tudi odklanjat mo trditev, ki je padla v mestnem svetu, da so slovenski učenci favorit zirani pri šolski refekciji. Če pa želite dobiti resnične in točne podatke v tej zadevi, nastavite pri tej refekciji tudi kakega nameščenca, ki bo užival naše zaupanje in ki bo imel v te poslovanje zadosten upogled. Nas pa najbolj zanima zaključek izvajanj ravnatelja Gridellija. Glasi se: »Ni mogoče govoriti o ukinitvi slovenskih šol, temveč o prilagoditvi resničnosti. V teh zadnjih letih se je bila slovenska šola razširila preko mere, zdaj se spet vrača k normali nemu obsegu« (»ora essa sta titor* nando alla normalita«), Gospod svet; nik ne rabi preteklega časa, temveč sedanjik. To se pravi: slovenska šo* la se še ni vrnila v svoj normalni položaj, temveč se še vrača. Mi si ne delamo nikakih utvar o mišljenju tistih ljudi, ki jih zastopa ravnatelj Gridelli. PO NIJH MNENJU HO; DO SLOVENSKE SOLE V TRŽAŠKI MESTNI OBČINI V SV O* JEM NORMALNEM POLOŽAJU, KO JIH NE BO VEČ. Po vseh krivicah, 'ki so jih pretrpeli tržaški Slovenci pod fašisti, bi mogli pričat kovati od Italijanov pomoči m podi pore, da pridejo v Trstu do svojih kulturnih ustanov. A vsak ukrep kaže voljo italijanskih vodilnih lju*■ di v mestu, zabrisati čimprej ob vsej obali sinje Adrije vsako sled slo* venstva. Vojaška uprava verjetno nima na* mena podpirati zatiralne politike Italijanov napram Slovencem. Toda to mora dokazati z dejanji. Odvzeti mora slovenske šole kompetenci Ita* lijanov ter jim podeliti avtonomijo. Pokazati mora, da med slovenskimi šolami ne dela nobene razlike. Zato mora izdati zakon, kr bo podelil slovenskim šolam enakopravnost z Italijanskimi. Preklicati mora nasilen poseg italijanskih šolskih upravnikov v slovensko šolo s tem, da spet od* pre 22 ukinjenih slovenskih razredov. Gospodarski listek Kmečka opravila v januarju \ prvi polovici januarja bodo na občini na vpogled davčni seznami za 1. 1950. Preglej jih in če misliš, da si neopravičeno obdavčen, vloži Tekurz. NA DOMU: Dolgi so zimski ve* čeri in tako imaš več časa na raz* polago za premišljevanje in posvete: napravi gospodarski obračun čez prejšnje leto in načrt za novo: kje in kaj boš sadil, s čim gnojil, kaj uredil? Vzemi v roke kakšno lepo« slovno knjigo, a tudi strokovnih, go. spodarskih ne zanemarjaj. V SHRAMBAH glej, da ti kakšen pridelek ne trpi škode: da ti krom. pir ne gnije, da ti fižol in žito ne piškavi. Sedaj pripravi semenski krompir: izberi zdravega in s plitvi* mi očesi, razloži ga po lesah \ ne? pretoplem, a tudi ne premrzlem rro. štoru. Tak krompir bo zagnal moč* ne kali. V KLETI: Če nisi še pretočil vina, pretoči ga čimprej. Nekaj dni pred pretakanjem odpri okna in vrata, PIERRE L’ ERM1TE Kako sem ubila svojega otroka DEVET IN DVAJSETO POGLAVJE Po poroki so prišli medeni tedni. Lolita je bila gospodarica. Yholdyjeva >gospa ii je natančno razložila Dominikov značaj, sama pa >c dodala še svojo lastno izkušnjo in skrbno pazila, da ne bi — kakor ♦oliko nepoučenih mladih žena — iie prvi dan vrgla vse sreče svojemu »la d emu soprogu pred noge. Od kraja se je popolnoma pre. mišljeno držala do njega kar mogo* e« hladno in ravnodušno. Če si je kotel a ohraniti svojega moža — to pa je hotela za vsako ceno — je morala poseči po primernih sred« stvih, kar je tudi precej storila in sicer tako spretno, da vsaj sama že tako mislila — bi si jo vsaka mlada žena lahko vzela za vzor! Dominiku ni mnogo zaupala, ker je vedela, da si ga še ni osvojila in da si ga do kraja tudi nikdar ne bo. Mnogokrat ji je prišel na misel oni stavek, ki ga je bila tolikokrat sli« šala od župnika Firmina, da človek obdrži samo ono, kar brani! Tega ne bo nikoli pozabila. Sklenila je, da bo branila svojega soproga. Naj je prišla na otok kakršna koli Parižanka, Lolita se je ni ustrašila. Znala se je tako okusno naprav iti in mlademu možu tako prijazno po* streči, da ga je nevede priklenila nase. Nikdar je ni videl v zanemar* jeni obleki ali da bi roke križem držala, na red in snago v hiši pa je tako gledala, da so se jo posli kar bali. »Turkiz« je imenitna vila, h kateri peljeta dve ločeni poti: z ene strani prideš vanj skozi lep drevored, ki vodi k pristanišču, z druge pa skozi senčnat gabrov gaj, ki sega prav do morja. Mlada poročenca »ta si kajpada izbrala zadnjo pot in si sama zase uredila toliko sob, kolikor se jima je zdelo potrebno. Lolita ni posebno ljubila starega ujca. Saj ga tudi ni mogla! Kako bo takšna nežna žena ljubila zalitega in trebušastega starca! Posrečilo sc ji je, da ga je s previdnostjo in odločnostjo odrinila od sebe, da se ni upal preveč motati okoli nje. Nasprotno pa sta si z Dominikovo materjo postali iskreni prijateljici in Lolita ni vedela, kako bi ji najbolj pokazala svojo hvaležnost. »Ljuba mamica!« je govorila, »vam se moram zahvaliti za vso srečo, ki jo uživam. Le kako vam bom po* plačala svoj dolg?« »Če osrečite Dominika!« »Saj je vendar srečen.« »Je in .ni. Včeraj je bil spet silno zamišljen in sam va.se zatopljen . . . Ali .,tc videli, kako je včasi čuden in gleda, kot bi neprenehoma zrl nekam vase?« »Seveda sem videla, saj ga zme* rom opazujem. Na vsak način bo treba gledati, da ne bo sam in da se ne bo dolgočasil; preskrbeti mu bo treba razvedrila in mu pregnati nepri* jetne spomine,« Lolita je začela razkladati svoje načrte. Vse je bila dobro premislila in tako naravnala, da ne bo preve* likih težav: čez poletje bosta ostala v Noirmoutierju in — če bo le pri* lika — kupila kakšno vilo, ki jih je na otoku dosti in še dokaj čednih ... Toda Lolito je najbolj mikala pri* stava Garennerie, katere lastnik je bil neki pariški duhovnik. Lolita ga je prav dobro poznala, saj jo je bil pred leti pripravljal za prvo sv. ob* hajilou Sicer najbrž ne bi bil preveč ponosen na svojo učenko, njej pa je to vendar prav prišlo, da mu je laže pisala. Zanj ji kajpada ni bilo — ko bi le prišla n,a Garennerie, se ga nik* dar več ne bi spomnila, kakor žup* nika Firmina ne, in samo ena skrb ji je vznemirila sree: kako bi ga pripravila do tega, da bi jima pro* dal Garennerie. Oj, Garennerie, ka* ko skrivnostna, a čisto noirmou*rin> ska zemljica! Vedno je sanjala o njej... Kako lepo bi bilo v lastnem domu na obali sinjega Oceana! Z Dominikom bi živela sama zase in popolnoma ločena od šumnega sveta! Okrog hiše rastejo stoletna dre esa, z vrta pa se odpira prelep razgled na bližnjo vasico Vieil, ki je Do* miniku tako zelo prirasla k srcu! . . . Garennerie je bila nekoč lepa pri* stava in so gospodarska poslop;:i Je stala; zato bi lahko redila tudi kakšno kravico, nekaj perutnine in par konjičev za lastno kočijo! F j, to bi bilo življenje!... Razen tega je tamkaj menda še bela in tiha ka* pelica, ki se je bo zlasti Dominik močno veselil! . . . »Lolita, pazite!« ji tašča seže v be* se do. »Ojej, ljuba mamica!« se veselo zasmeje mlada žena, »ne bodite ven* dar tako bojazljivi! Sedaj se nam pač ni treba ničesar več bati.« »Ljubi moj otrok, človek ni nik* dar popolnoma varen! ... Nekdo ja 4* se vino premrazi m učisti. Pazi, so sodi polni, da se ne bo delal kan. Če nimaš dolivalnega vina, za* žveplaj prazni prostor v sodu nad vinom. Veh ne zavijaj v cunje, ker sc te rade skisajo in kis preide na vino. Ne drži repe, kislega zelja, krompirja, svinjine in podobnega v istem prostoru, kjer je vino, da to »c dobi neprijetnega duha in okusa. — Če je vino še sladko, prodaj ga •imprej. Če pa ga imaš le za lastno rabo, potem pazi, da se e bila dobra in verna žena in je vsa jutra prihitela v cerkev za sveto mašo in obhajilo. Pri pogrebu na Stefanovo je med sveto mašo domači gospod kar pri* nierno poudaril, da jo je Jezušček gotovo hotel na nebeški božič, ker se je rajnka najbrže še najlepše pri* pravila na božje rojstvo. Rajnki večni mir, preostalim pa iskreno sožalje! NOV BETLEHEM ! Zlasti otrokom iz okolice bi radi povedali, da imamo letos v Štandre* žu nov Betlehem v sklopu jaslic, ki so že nekaj let od božiča; do božiča bolj izpopolnjene. Betlehemsko me* sto leži v primerni perspektivni da* ljavi od božjega hlevčka in je zelo posrečeno delo zlasti našik srednje* šolcev, ki so letos teden dni žagali in rezali in zbijali hiške iz kompre* siranega lesa, napeljevali v vsako hiško električno lučko in tako posta* vili pokrajino prav po vzhodnem značaju. Ustvariteljem novega na* šega Betlehema vsa pohvala, okoli* čanom pa vabilo, da si ga ogledajo ob novem letu in svetih Treh kraljih! HOTEL "Pri zlatem jelenu" Gorica, nasproti nadškofiji vošči srečno novo leto 1950 vsem svojini gostom. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin j Gon« Zadnjo sredo 21. dec. se je pripe* tila na robu Nabrežine, tam kjer pri* pelje cesta iz Šempolaja r,a novo av* tomobilno cesto, strašna nesreča, ki je resnično pretresla vso deželo. Vsa* kodnevna koriera, ki vozi po osmi uri iz šempolaja mimo Nabrežine in Sv. Križa v Trst, je trčila ob težak kamion, ki je prihajal iz Nabrežine in bil namenjen v Križ. Trčenje je bilo usodno. Koriera ie s svojim zaletom ob kamionov bok pretrgala verigo, ki je nosila kamionovo stra* nico. Ta stranica se je zadrla v ko* riero ravno v višini sedečih potni* kov in je štiri osebe do smrti raz* mesarila. Dve osebi sta izdihnili z razbitim tilnikom še preden so ju pre* peljali v tržaško bolnico, tretja oseba je umrla drugi dan, četrta pa v petek. Štiri osebe mrtve, ena ras njena v bolnici, več porezanih od razbitih šip, to je grozna bilanca strašne nesreče. Posebno bolestno je odjeknila nesreča zlasti še zaradi okoliščine, da so postali njena žrtev ljudje, ki so po dolžnostih svojega poklica šli po vsakodnevnih o* pravkih. Nesrečnika, ki sta obležala v svoji krvi in preminula še preden sta bila prepeljana v bolnico, sta bila Marjanka Bitežnik in Julij Maazuc* chi iz Trsta. Goričanka Marjanka Bitežnik je hčerka znane družine dr. Josipa Bitežnika, ki je po prvi svetovni vojni dolgo vrsto let politično de* loval na Primorskem in se je pred par leti zopet vrnil iz Jugoslavije v Gorico, kjer vrši sedaj poklic slo* venskega profesorja. Njegova 23 let* na hčerka Marjanka se je po dovr* šeni gimnaziji vpisala na univerzo, je pa hkrati poučevala na ljudski šoli v Sr. Križu pri Trstu. Lani je poučevala v Sempolaju in je zato tudi letos stanovala tam in se vozila zjutraj s koerjero v Križ. Drugi ne* srečnik, ki je kmalu podlegel tež* kim poškodbam, je bil 36 letni korierski uslužbenec Julij Mazzucchi iz Trsta, tretji je bil Julij De Ste* fani, policijski agent v Nabrežini m četrti gospa Skerk iz okolice Devina. Vsi pokojniki naj počivajo v Bogu, nesrečne družine pa naj tolaži Vse« mogočni! Pogreb Marjanke Bitežnik Pogreb nesrečne Marjanke v peitek dopoldne je zgovorno dokazal, kako je njena prezgodnja smrt globoko zadela vso Gorico, zlasti še sloven* sko mladino, med katero je bila rajnka splošno priljubljena. Sošolci in prijatelji so počastili njen spomin z izredno toplino, nosili so njeno krsto in so jo kar zasuli z venci, šopki in cvetjem. Zapeli so ji tudi dve lepi žalostinki in zastopnik aka* demskega kluba »Gorica« se je po* slovil od svoje tako tragično umrle tovarišice v prisrčnih besedah. Po* greba, katerega je vodil msgr. A. Novak ob spremstvu dveh hišnih prijateljev, se je udeležila ogromna množica ljudstva, ki je presunjena, premnogi s solzami v očeh, sprem* ljala drago Marjanko. Naj nesrečno dekle počiva v božjem miru, pr er/,* kušeni družini pa ponovno toplo sožalje! Goriški občinski svet Goriški občinski svet je imel pre* tekli teden v sredo in četrtek dve razmeroma kratki seji, kateri je skoro v celoti izpolnil obč. odbornik dr. Poterzio z izčrpnim poročilom o prosti coni. Dr. Poterzio, ki se kot vodilna osebnost goriške Trgov* ske zbornice od vsega pričetka po« klicno bavi s tem zamotanim pro* blemom, je prisostvoval vsem stop* njam njegovega razvoja in ga do po* drobnosti pozna. Njegovo poročilo, podprto z mnogimi podatki in ve* likim strokovnim znanjem, daje u* panje, da bo prosta cona končno le dala Gorici nekaj gospodarskega podviga in v zvezi v drugimi ukrepi ublažila brezupni položaj mrtvila in brezposelnosti. Danes v sredo 28. dec. ima goriški občinski svet zopet sejo, v kateri se bo nadaljevala razprava o pro* stem pasu ter bodo prišli v debato tudi druge točke dnevnega reda. Srečno novo leto se začne v Dolini z novo sveto mašo, ki jo bo daroval č. g. Tone Cvetko — salezijanski novomašnik. Dopoldanska kakor popoldanska pobožnost bosta tako lepo pripravljeni, da bo zadovoljen vsak udeleženec. Koriere vozijo iz Trsta dopoldne ob desetih in popoldne ob treh (vedno s trga Impero), — prav tako po maši in blagoslovu nazaj v Trst. Prijatelji in znanci, pridite na novo mašo v Dolino! Za manjšinske pravice Člen 50. ustave določa, da se a*# vsak državljan obrniti naravnost n* poslansko zbornico in na senat ter zahtevati, da se izda kak zakon ali raztolmači. kaka zadeva. Tega po* stopka se je sedaj poslužila SDZ i* naslovila na poslance in senatorje zahtevo, da izdajo zakon za zaščit® naše manjšine v Italiji, kakor prod= videva čl. 6. ustave. Ta člen dolao«, da »Republika ščiti z določenimi pravili jezikovne manjšine«. Vlad* tega zakona kljub našim ponovnim zahtevam ni še izdala, zato je zalita« va SDZ popolnoma upravičena i* ti.di zakonita. SDZ je svojo zahtev* podprla s tehtnimi razlogi in iz javami vlade in pristojnih krajevnih oblasti. Vlogo je dala tiskati in jo razposlala poslancem in senatorjem. Upamo, d«, bomo vendar zdramili kak odmer v Rimu. Polnočnice v Gorici Božični prazniki so potekli v Go** rici v najlepšem miru. Še vreme j* bilo naklonjeno, saj je bilo vse dai jasno, čeprav malo mrzlo. Polnočai* ce s<> v vse cerkve priklicale siln* veliko število ljudi. V stolnici j* maševal g. nadškof, ki je tudi drugi dan ob desetih daroval pontifikalno sv. mašo ter držal običajno božično homilijo. Novost je bila letos pol* r.očnica pri sv. Ivanu, kjer so ver«** ki napolnili cerkev do zadnjega ka* tička. Prav lepo se je prilegala sredi sv. noči lepa domača božična pesem, ki nam je v Gorici še dragocenejša nego doma. Marsikako srce je o k njej doživelo božično radost, ki bi je sicer ne moglo. Zato so goriaki verniki hvaležni vsem, ki so to p»l*' noč nico omogočili, posebno župnik« msgr. Piciulinu ter č. g. Reščiču. Zahvala Vincencijeve konference Slovenska Vincenci jeva konferenc* se zahvaljuje vsem tržaškim slove«* skim vernikom za darežtjivost v prid siromakov ob priliki njene nabirk*. Najlepša zahvala prevz. škofu Sa*» tinu, ki je prvi poklonil večjo svot® denarja in živila. Odbor. DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Mesto cvetja na grob blagopokoj* ne Marjanke Bitežnik daruje za Kat. glas: družina Alojzij Terčič 500. — lir; Klanjšček Efrem 200,- lir in Krašček Rihard 500— lir, vsi iz Ste* verjana; N. N. iz Gorice 100.-— lir. Prisrčna hvala! Srečno, blagoslovljeno novo leto vsem prijateljem in naročnikom I Brednlitvo la «*mal6tvo Srečno novo leto vsem prijateljem in odjemalcem želi modna trgovina; '*8m tencu M : trsi, «Sa KisMcnJo f rekel: ,Če si tako srečna, da si ni* česar več ne želiš, skrbno pazi, zakaj ■csreča je pred vrati!’... In nazad* ■ v:, ali ne prodajava medvedovega kožuha, ko je medved še v brlogu? Kdo pa ve, ali vama bo oni župnik C iarenneriejo sploh voljan prodati?« »Tudi jaz se bojim, da je ne bo hotel, ker je živ in mrtev na noir* moirtrinski otoki . . . Kljub temu, me* n im, da ga bova že kako pregovo* rila, kot sva že marsikoga!« »Če pa ga ne bosta?« »Si bova pa kaj drugega poiskala. V tujem stanovanju ne maram več biti in ujčevega 'govoričenja sem tu* di že do grla sita! . .. Najbolje bi bilo, če bi mogla kupiti vsaj kakšno in .jhno posestvo; potem bi prav lah* ko našla Dominiku dela in zabave, da ne bo venomer tuhtal in pre* mi.ljeval in plava! samo v svojih spominih!« Yholdyieva gespa radostno objame I.olito, rekoč: »Vidim, da ste me prav razumeli in da že poznate mojega ubogega sina! Sedaj ste izrekli pravo besedo, s katero je povedano vse. Na vsak način bo treba ukreniti vse, da ga razvedrimo in rešimo vednega pre* mišljevan ja.« »Zato pa pojdeva letošnjo zimo v Italijo.« »Tako, da, tako!.. . Dominik je umetnik in vi ste umetnica . . . Druž* no se bosta mudila ob istih stvareh in pri tem bo Dominik najlaže po* zabil vsako drugo družbo.« Lolita je takoj začela izvrševati svoje besede. Dominiku je vsak dan našla kakšno delo. Najela sta stare* ga Crepierja, ki naj bi pazil na ri* bolov in bil zmerom pripravljen, ako bi bilo treba kam iti. Dominik ni še nikdar toliko lazil ob morju, k h 5 kor odkar se je bi! poročil; sedaj je moral naloviti jastogov, ki si jih je Lolita nenadoma tako zaželela, da se ji ni bilo moči ustavljati, Kar zmisli* la se je, pa hodi Dominik, četudi bo Boeufskih pečin! Drugič jo je prijelo zopet kaj drugega. Hotela je, da si ogledata bližnja posestva. In sta morala iti . . . Včasi ga je odvlekla naravnost na kakšen vendejski pašnik, da bi morda kupi* la par konj. Potem je začela strašno zbirati staro pohištvo. Gucriniereski župnik ga je imel prav lepo zbirko; pretak* nila sta vse vasi na otoku in zašla celo na kopno. Vsak teden je prišlo kaj novega, da je bil mladi mož že čisto utrujen. Zadnjo zimo se je bil tako naveličal potovanja, da je najrajši v miru se* del na balkonu »Turkiza« in sam zase sanjaril . .. Ob nogah mu le* žita psa, poleg njega Lolita, on pa gleda v neskončno morsko ravan ... Kaj hočeš lepšega? . . . Svojo Lolitico je ljubil čedalje bolj. Niti trenutek ni mogel živeti brez nje. »Ko bi ti vedela,« ji je večkrat zaupal, »kako prazna se mi zdi naša vila, kadar tebe ni doma!« »Prav rada ti verjamem, preljubi.« Tedni so jima hiteli ko blisk. Prišel je julij, njima pa se je še zmerom zdelo, kot bi se bila poročila šele včeraj. Vile so se odpirale druga za drugo. V Gozdu je bilo vedno več otrok, ki so se igrali s sivimi osliči. Po vseh obalah je mrgolelo ljudi v naj* različnejših oblekah. Parnik iz Por* nica se je spet zibal v pristanišču. Dominik se je skoraj vsak večer malo sprehodil po obali Dames. Ra* zume se, da tudi svoje mlade žene ni puščal same doma. »Lolita, kaj ne prideš z menoj?« jo je prijazno vprašal. »Če želiš . . .« »Seveda želim!« Krenila sta skozi gozdič in hodila po potih, ki sta ji bila že bog ve kolikokrat prehodila, pa se jima je vedno zdelo, kot bi ne bila še nikoli hodila po njih. Vso pot sta veselo kramljala in se glasno smejala kakor otroka, kar sta prav za prav tudi tila. Dominik se je silno razživel, pripovedoval vesele šalo in se ra* dostno smejal kakor nekoč, ko še ni toliko poznal življenja . . . Vsak, kdor ju je videl tako razigrana, s* jima je nehote nasmehnil . .. Kdaj pa kdaj sta se oglasila tudi v »Ker* Mimie«, kjer sta si nabrala rasnife telesnih dobrot in važnejših novic. Dominik se ni zmenil za ves svet. Videl je edino Noirmoutier, vse dru* j go mu je bila deveta briga. Čašo* pisa niti v roke ni vzel, in če mu ne bi bil ujec vsake stvari hitro po* veda!, sploh ne bi vedel, kaj se godi po svetu. Tako je bilo tudi nekega lepega julijskega večera. Dominik je na bal* konu »Turkiza« slikal pečino Gob v zahajajočem soncu; imel jc samo še nekaj potez, da bi bila slika do* vršena. Zraven njega je Lolita vezi* in pela ono lepo: Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo; o, le naprej, o, le naprej, dokler je še vetra kej!. . . (Nadaljevanje)