sTEv. 17 Ptuj, 10. mo|bilo potrebno nekaj ukreniti, da mladina ne bi zapuščala kme- tijstva in odhajala v- mesta«, kakor da bi se to dalo rešiti na kakršen koli administrativen način. Tov. predsednik pa je bil mnenja, da je to pozitiven proces, ker si drueače ni mo- goče zamišljati dviga standar- da na podeželju, če se bo še x'tiaprej bavilo z nizko kmetij- sko proizvodnjo kar 50 odstot- kov prebivalstva, kakor je to primer v naši rennb'iki. ali ce- lo 65 odstotkov, kolikor se jîli v zveznem merilu. V nekaterih držnvah (n. pr. v 70AÌ «e bavi s kmetijstvom kar za dve tretjini manj prebivalcev ka- kor v Sloveniji, zato pa meha- nizirano in kemizirano kmetij- stvo zagotavlja tistim, ki se z njim ukvarjajo, visok standard. Po mnenju predsednika OLO bi bilo potrebno več kakor o čisto strokovnih kmetijskih vprašanjih razpravljati o orga- nizacijskih vprašanjih in vpra- šanjih sodelovanja kmetijskih organizacij pri kmetijski pro- izvodnji. Zato bi todi kmetij- skih zadrug ne mogli ocenje« vati po tem, koliko dobička so dosegle, temveč po tem, koliko sredstev so vložile v razširitev svojih proizvodnih s katerimi lahko sodelujejo s svojimi člani pri povečevanju kmetijske proizvodnje. Mnogi delegati so priznali precejšen napredek na raznih področjih kmetijstva, na pri- mer pri sanaciji sadjarstva, od- pravljanju jalovosti itd., hkrati pa zahtevali ostre ukrepe proti posameznikom, ki škodujejo skupnemu napredku zaradi svoje zastarele miselnosti ter ne zatirajo škodljivcev, na pri- mer koloradarja, ali ne čistijo in škropijo sadnega drevja ter zmanjšujejo s tem prizadevanje ostalih, ki stremijo k napredku. Nedvomno je to pereče vpra- šanje, ki mu bo treba posvetiti vso pozornost. Samo skliceva- nje na to, da obstaja tozadeven zakon o zaščiti rastlin, ne mo- re zadostovati, če se ta tudi striktno in dosledno ne izvaja oziroma če se ne izvajajo sankcije proti kršilcem. Zbor je izvolil nov upravni m nadzorni odbor ter sprejel in odobril predlog letošnjegr proračuna OZZ. Ptuj v snega — tokrat 6. nwaja ... Ob 40. obletnici oktobrske revolucije Pred 40 leti so ▼ takrat »em Petrogradu topovske salve X »Aurore« naznanile začete k novega obdobja — zmago ru- ske proletarske socialist'čne revolucije. Svetovni družbeni sistem kapitalizma in impe rializma je bil prebit na nje- govi najšibkejši točkj — v carski Rusiji. V zgodovinskem pogledu je C..ktobrska revolucija zakoniti dedič pariške Komune, hkrati pa izraz in rezultat dolgoletne revolucionarne borbe ruskega delavskega razreda in boljševi- бке partije. Pod vodstvom Le- nina so se napredne sile v nmo- gih spopadih pripravljale na odločilen boj in na glavni obra- čun. Neposredno pred Oktobr- sko revolucijo je v Rusiji iz- l^hnila znana februarska revo- lucija. ki jo je Lenin označil kot »revolucija proletariate, kmetov in buržoazije, zvezane z anglofrancoskimu finančnim kapitalom, proti earizmu«. Prav Iz te revolucije pa so rastle sÜ« samega Oktobra. Lenin Oktobr- sko revolucijo označuje kot »re- volucijo proletariate in večine kmetov.., proti burioaziji in njenemu zavezniku anglofr^- coskemu kapitalu ter proti "Ј*" nemu državnemu aparatu ...« Oktobrska revolucija je i^- l>ruhniijt v deželi ki je prišla v svojem razvoju šele na me- jo »... civiliziranih dežef in de- feî, kf jih je ta vojna prvikrat dokončno potegnila v civiliza- cijo ...«, kakor jo je opisal Le- nin v znanem članku »O naši «evoluciji«. Veükit notranja pro- tislovja — beda delavcev >n revnih kmetov. ns^posob^o^t domatre buržoazije itd. — k; so ob&taiala že desetletja prej ok- tobrskimi dogodki, je še zaostri- la parva svetovna voja. Milijoni d^aveev in kmetov so se zna- šli T brezizhodnem položaju. Prav to pa jim .ie podesetorilo moči in jih združile ▼ silno re- ▼oivcionamo arnuido, ki se ie pod vodstvom boIiSevikov popularnih Leninovhi gesel: »Vso oblast sovjeton»«, »Mir«, »Zemljo kmetom« itd. pognala v naskok, zrušila пк1м» bur- žoazije in prvič v zgodovini upostavila in tudi ubranila oblast diktature proletariate pred vsemi napadi kontrarevo- lucije. Lenin pravi, da se je z Okto- brsko revolucijo prvič v sto in tisočih letih spremenilo treslo — spremenimo vojno med go- spodarji sužnjev, za delitev nji- hovega plena, v vojno suž- njev ... proti gospodarjem — iz megrlenega in brezmočnega pri- čakovanja v jasen, natančim zarisan politični program, v dejanski boj milijonov zatiranih pod vodstvom proletariata, v prvo zmago proletariata. Ko ocenjuje zgodovinski po- men Oktobrske revolucije, Le- nin predvsem poudarja, da je to PRVA, ne pa DOKONČNA zmaga. On tudi ugotavlja, da So oni »...to stvar začeli, kdaj, v kakšnem času in katerega na- roda proletarei bodo to stvair Izvedli do kraja...« pa ni bi- stveno vprašanje. »PRVA BOLJ- šEVISKA revolucija je im- perialistični vojni, imperialistič- nemu miru iztrgala prvih st« milijonov ljudi na zemlji.« Vsakokrat, ko ј^ Lenin oce- njeval značaj Oktobrske revo- lucije, njene oblike in pogoje, v katerih je nastala, je vedno oporarjal na svojevrstne poseb- nosti obLk metod boja z» oblast in zmago socializma v njihovi deželi. Poudarjal je. da Sj je Oktobrska revolucija pri- borila zmago v neverjetnih tež- kočah, ob nezaslišanem trplje- nju in ob celi vrsti velikanskih zmot in napakč Opozarjal je na nevarnost birokracije in na ne- varnost. da se njihova relativno maloštevilna partija odtrga od ljudskih množic. Kljub temu pa se svetovni pomen Oktobrske revolucije prav nič ne zmanjšuje. Ona je in bo predstavljala prvo in od- ločilno svetovno 'zmago ddav- skega rmsreda v boju proti ka- pitalističnemu družbenenra re- du. Izkušnje Oktobra so postale last vsega delavskega razreda Teh 40 let, ki в as loči od ve- likih dni Oktobra, so v mnogo- čem obogatile mednarodno de- lavsko gibanje z novimi izkuš- njami, novimi dognanji in na novo zavzetimi pozicijami. Tu- di mnoga nova vprašanja so stopila v ospredje. Bili so tudi hodi porazi, a kljub temu »o pridobitve Oktobra ostale in bo- do stale zgodovinski mejnik in podlaga za ves sodobni boj mcdnarodn^a delavskega ifiba- nja. ' Tudi naša dežela se sm- tra za enega zakonitih dedičev in naslednikov revolucionarnih tradicij Oktobra. Nove arheološke najdbe ARHIVSKI TEDEN 1Q57 Društvo arhivskih delavcev LRS je pripravilo za mesec maj t. i. ARHIVSKI TEDEN, da bi opozorilo kulturno javnost, zlasti pa še na- šo srednješolsko mladino na po- membnost tistih ustanov, ki zbi- rajo in urejajo pisano zgodovin- sko gradivo za proučevanje pre- teklosti našega naroda. Te ustanove se povsod po sve- tu in tudi pri nas imenujejo AR- HIVI. V Sloveniji imamo velike ariiive v Ljubljani (Državni arhiv LRS, Arhiv narodne osvoboditve. Mest- ni arhiv ljubljanski itd.), manjši arhivi pa so v Piranu, Kopru, Škof ji Loki, v Novem mestu, ¿Ce- lju, v Mariboru in tudi v E4uju. Mestni arhiv v Ptuju deluje -že nekaj let m ima svoje prostoren v .zgradbi muzeja na Muzejsken "trgu." NALOGE .\RHIVOV Naloga arhivov je, de zbirajo, ohranjajo '-i urejalo vsakovrstno ^ r.:r>o orc.d.vo znoiovmske vred- '■'O'^'^, na primer: stare listine, osebne in dmžinske dokumente, razne pogodbe, pisane spise in za- piske nekdanjih gradov in gra- ščin, njihovih lastnikov, najemni- kov in oskrbnikov, pisane doku- mente vseh vrst šol, gospodarskih podjetij in ustanov, pisano (ali tipkano) gradivo raznih uradov, družb in društev stare kronike in urbarje ter registre, stare zemlji- ške knjige, zernljiškoknjižne listi- ne. katastrske mape itd. Mnogo takega pisanega zgodo- vinskega gradiva — nepoučeru ga smatrajo za ničvreden poptsan star papir — je bilo v prejšnjih časih pa tudi v novejši dobi uničenega. Mnogo tega so uničile vojne vi- hre; pri nas na Štajerskem je za- grešil nepopravljivo škodo na ar- hivskem gradivu nemški okupator. Ta je v svojem zločinskem besu, da uniči vse dokaze, da so bivali in da bivajo na tej zemlji Sloven- ci, zažigal in uničeval ne samu slovenske knjige, temveč tudi vse spise in listine naših šol, društev, zadružnih in gospodarskih usta- nov, zlasti pa arhive (akte in spi- Sfe) državnih uradov kakor so bila okrajna načelstva, ot)činski uradi iñ drugi. Po strašnem uničevanju sve- tovne vojne in po revolucionarnih spremembah, ki so se pri nas iz- vršile, so bili šele v novi Jugosla- viji dani vsi pogoji za ustanovitev številnih novih arhivskih ustanov. ARHÏVALIJE — STAR, POPISAN PAPIR.? Po vseh težkih preizlcušnjaii preteklosti se vedno bolj uveljav- lja spoznanje, da je treba poiskan in zbrati vse dragocene 'podovin- ske dokumente, k' se še danes nahajajo marsikje po podstrešjih kot hrana za miài aii pa trohnijo kje po vlažnih kleteh. Letošnji arhivski teden naj bi izkoristili v ta namen, da s sode- lovanjem šolske mladine ugotovi- mo, ali se še pri nas na terenu nahaja kje tovrstno gradivo. Mladina bo v svoji iznajdljivosti brez dvoma odkrila še marsikaj in pomagala, da to gradivo ne bo propadlo, temveč prišlo v prave roke, najbolje v zbirke Mestnega arhiva v E4uju. Dva pomembna dogodka smo zabeležili preteklih sedem dni: obisk britanskega vladnega pred. sednika Macmlllana v Bonnu in zaključek potovanja posebnega odposlanca predsednika ZDA Richardsa po deželah Srednjega vzhoda in severne Afrike. Potovanje britanskega držav- nika v Zahodno Nentčijo je to- liko pomembnejše, ker se je kaj takega zgodilo prvič po drugi svetovni vojni. V Londonu in Bonnu sicer radi opozarjajo na »prijateljstvo v okviru Atlant- skega pakta«, ki druži obe de- želi. obenem pa ne morejo mi- mo resnice, da rastejo i« dneva v dan tudi medsebojna tren.îa. Gre predvsem za vse močnejšo nemško konkurenco britanske- mu izvozu in T n.io povezan vse večji nemški političen vnliv v onih predelih sveta, kjer je še do nedavna gospodaril britanski lev (Azija, Afrika). Prav tako ni nobeno odkritje, da "Si» bonnsk^ diplomaci.!» po- teeruje za čimvečje ameriško prijateljstvo In tu nekako spod- riva »staro« ameriško-britansko zavezništvo. Pravijo, da razgovori Macmll- lan-Adenener ne bodo ЛоШаИ 1>г1о73ја. Morda bo britanski jrost popustil elede nemških zah- tev. n^» bi britanskih čet v okvi- ru NATO. razporejenih na nem- škem ozemlju, »zaradi varnosti Nemč'je« ne rmanííaH. London spet išče pri Adenauerjii n>odpo- ro T» «-vo'e načrte o »odprti tr- evropski con?«, četudi 5Г hnl.i zavzema тл skunno TUhodnoeTTopiAo trïWfe in кМ pravi krščanski demokrat le »Мч1о Fvropo«. Bf»nneka dlnlomacij» pač »f»o- тпрга. rta ifibko prevzame v«- rttlnn ali »»Tin vodilnih mest le ▼ ♦ ?klb mednarodnih organizaei- .Tsh, T« «.edaj še ni — Ve- like Britanije. Fi«s^n*»ower.iev tHHi^bol оЛ|Ж- sl^Tifo Pichard«! Je pre.fel nka«. Ti«i c-k'iía ns potovanje no iSr«l- ni^TTi ■rrhodti in Inverni AfHTrt rHd"**'*? dribivnlke T» '•Flsenb^werjlfv»» ifoVtrfno«. to je ^ najaove^ ameriSki ва- črt gospodarske in vojaške po- moči. Ne moremo trditi, da je žel kdo ve kakšen uspeh. Nekatere dežele so odklonile vsakršno pomoč, druge so na pomoč na- čelno pristale, četudi so se za- vzemale predvsem «a gospodar- sko. Mnogih pa Richards sploh nI obiskal, ker so že vnaprej po- karale, da se z načrtom ne stri- njajo. Morda najmačllnejše je stali- šče Maroka in Tunisa, dveh de- žel. ki sta šoV pred kratkim nrejell od Franeîie neodvisnost. Obe sta namreč brer večjih te- 7av spre>1i ameriško gospodar- sko pomoč. Pariški krogi so se vmemlrill. «ZDA skušajo irrinifi Francijo Iz nVnera starega vpMvneera ob- močja.«r so se raznesli glasovi. Pninella Je namreč v okvim soorarumov o neodvisnosti še precej vnlivno povezana s se- verno Afrik«. predvsem kar та- deva gosnodarsko In finančno T7omoč. fraT»rosko valuto In — strategiÍO. Med dmgim .te ob- Ihib^a nbevn^ defelsme yospo- pomoč, toda zaradi obun- ♦•^•■B ffnanJHieipe ^tmte ▼ Тв^Ли! rteífrtii (Alžir žre vsak dan ne- ^p'-letne zneskeîV te pomoči se- dai ne more nuditi. Млгр^ка In teniška visada sta »^■^ri«' ir» — кл» vse ка^е — trrdî "speli. SIcer pmvîjo. da Amer<- Tie postavljalo nobenih т»«- wjev íods fr «VcMvn. da >w» ameriški kapital prižel kroÄtl no doclej francoskem vnì^vnem ohmočln. roTort več kot dov^i Tohko se TTodl. da b<»do »me- TTTÎ. ki ^ МоПН v Wííshfngiomi унпгл пгчм'*'«-^^ note»»i. V«» ж» «e hndo "»rahTt^l* reradi maneta nansdh* na Erlpt- novo krlio. v WsAMntriom tn»e. Лп bodo trosoodarsko podpirali obe de- beli le tako dolgo, dokler ne b« Franelfe nred^a гжопег v Al- iarti. Tod* 1ca.l Hodo ttml?Vi m пидгоДг! * AjBUtëMn keU eíwwl^ri? Arheološke najdbe V Ptuju T Badnjem ëaeu smo v Pioju z veseljem opasovali, da se je delo pn polaganja cevi za vo- dovod razmahnilo. Pri kopanju jarkov na Muzejskem trim P« m d^Tci naleteli na zanlnive najdbe iz rimske dobe. Že iz prejšnjih raziskovanj (v letih 1912, 1928) nam je znano, dm je svAdal teren Muzejskem trga in okolice k strnjenemu mestnemu naselju že v starejši dobi Poeto vi je. Pri raziskova- njih so med drugim ugotovili, da 9e je tu rimska cesta spu- ščala k Dravi v stopnicah. V višjem sloju so pa še dobro ohranjeni zidovi starejše samo- stanske cerkve. Jarek, ki so ga delavci izko- pali, smo razširili. Odkopali smo dobre ohranjen srednjeveški zid, ki mogoče predstavlja ograjo pokopališča. Na notranji strani zidu smo namreč odkopali dva skeletna pokopa v krstah, brez pridatkov. V globini 1.40 m pa smo naleteli na velike marmor- nate rimske bloke, dele stebrov itd. To so stari gradbeni deli nekega svetišča, ki je v starej- ši dobi stalo nekje v bližini; po- - zneje pa so jih nporablfi k(H cestni tlak. Zanimiva je velika marmornata plošča, ki predstav- ] I ja sončneea boga — HelioM. Cesta je bila dolgo uporabljana; j t« ва« d«ka««jei» gMwki sle- I dovi vo&ije na nekaterih mar- mornatih blokih. Na koneu Prešernove ulice, pred zapori, smo tvdi razširili jarek in odkopali del rimske htte z dobro ohran.ieno stensko sli- karijo v različnih barvah. Z zanimanjem pričakujemo nove na.idbc na Panorami in VIčavi, kjer bodo jarke izko- pali v prihodnjih dneh. Mestnemn muzeju, ki vodi za- ščitna ^la, so z velikim raz- umevanjem priskočili na pomoč razni forumi. Priznanje gre tudi delovodji tov. Vrabiču in delav- cem, ki opozarjajo na najdbe in Jih predajajo muzejskim usluž- bencem. P«. V borbi proti or roški paralizi Letošnji Teden Rdečega križa od 5. do 12. maja je pod geslom »Proti otroški paralizi se borimo tudi s hi- gienskim nači»ora življe- nja«. Geslo, ki nikakor ni- ma namena vnašati preplah med Ijmli; pač pa^4res>o opozoriti na nevarnosti, ka- terim зе s poznanjem te bolezni in možnosti окц/ђ iailke izognemo. Zlasti'je pri tem poudariti higienizacijo šol ia domov ter izboljševa- nje higienskega načina živ- ljenja mladine, da dvigamo s tem splošno odpornost pro- ti najrazličnejšim boleznim in zdravstveni standard vse- ga prebivalstva. 2a izboljšanje higienskega stanja ва naših šolah so bila izdana lansko jesen podrob- na navodila, ki veljajo še danes. Potrebno je rsep>ovsod pregledati, kako se ta navo- dila izvajajo. Akcije za asa- nacijo vasi naj bi se usme- rile tudi v to področje. Cela vrsta higienskih pomanjklji- vosti. katere so lansko leto povsod ugotavljali sanitarni in šolski inšpektorji, bi se mogle na ta način odstraniti, ali vsaj stanje izboljšati. Skrb za čistočo v šoli bo že po šolski mladini spod- budno vplivala tudi na iz- boljšanje higienskega stanja naših domov. Vendar bi bilo SMio.wto do8Ü' prewalo in preveč enostransKO. Komisi- je za male a.sanacije, ki ko- ordinirajo tovrstna dela vseli drnžbenth organizacij, nej bodo iniciatorji in inštruk- torji pri konkretnih akcijah za čistočo vasi, mest in do- mov, pa najsi izvajajo ta dela organizacije RK, Zveza zadružnic. gasilci ali posa- mezniki. Zlasti veliko pri- čakujemo v tem pogledu od naše mladine. Za 8. maj — mednarodni dan RK je temo, ki bi se naj v vsem svetu enotno ob- ravnavala, določila Liga RK. in sicer: Vloga RK ob kata- strofah. Rizen tega naj Rdeči kri? sknpno z vsemi organizaci- jami, gospodinjskimi centri in Zvezo zadružnic skrb za čim boljšo in pravilneišn prehrano mladine in prebi- valstva. Stran 5 PTUJSKI TEDNIK J, 10. МЛЛЛ OS resolycüi o ШШШШ razvolu ШШШ Zvezna judskas kur»ò na je n«i svojem zasedanju dne 25. p. m. razpiavljala o stanju, problem h in pQispektiv: rdEVOja kmetij- stva in zadružništva. Hkrati je skuipstìna sprejela resolucijo o perspektivnem razvoju kmetij- stva in zadružništva. Iz ocene stanja kmet jske pro- izvodnje, uiporabij'ainja skladov v kmetijstwL, strukture posestev in deleža kmetijstva v naái eko- nomiki iz.haja. da je na razvoj kmetijstva vplivala vrsla objek- t:vnili in subjektivnih činiteljev in povzro&La njegovo zaostaja- ne za razvojem drugih gospo- darskih vej, posebno pa indu- strije. Ugotovljeno je bilo, da je temeijn; vzrok nizke produk- tivnosti v kmetijsk- proizvodnji nerazvita tehnična baza v kme- tijstvu, kar je posledica neza- dostnih investie j v to gospodar- sko področje v vsem našem go- spodarskem razvoju. Drobnolastnieka stn^tura po- sestev v tipično agrarno zaosta- li državi ni nudila možnosti za razvoj kmetijstva. V povojnih razmerah je bild naša osnovna orientacija usmerjena k indu- strializaciji in krepitv,- obramb- nih moči države, v teh razme- rah pa ni bilo mogoče hkrati izvršiti industrializacijo in po- speševati kmetijstvo. Zato za- ostajanje kmetijstva ni naključ- ni i>ojav, niti posledica kakšne- ga odpora subjektivnih sil, tem- več ie posledica določene usme- ritve v ekonomski politiki k in- dustrializaciji države in krepitvi obrambnih moči in je bilo kme- tijstvo s tem samim obsojeno na zaostajanje. Razen t^a osnovnega vzroka je k zaostaja- nju kmetijstva prispevala še vr- sta subjektivnih slabositd pri iz- vajanju določenih agramo eko- nom.skih in agrotehničnih ukre- pov, toda to ni bilo v nob^iem primeru odločilno. V naéepi doeedanjenj rasavo ju je bòi dvig kmetijstva mnogo bdi počasen, kakor je naraSčalo število prebivaHstva in kakor se je spremiinjsafla gociaL struktura prebivalstva. Z drugimi beseda- mi potrebe po hrani in potrebe iiKhistrije po surovinah so na- raščale hitreje, kaibor se ie Po- večevala kmetiji proizvodnja, uvoz hrane pa je postal osnovna postavka naše plačilne bilance z inocemstvoan. Tako je bila zp- žesrana možnost trvoza surovin, delovnih sredstev in blaga širo- ke potrošnje ter zaviran porast standarda. Z industiiaMzacijo so bàli ustvarjen- pogoji za pospeševa- nje napredka kmetijske proiz- vodnje. Samo z industrializaci- jo je mogoiče zagotoviti kmetij- stvu sodobna proizvodna sred- stva in stabilno tržišče Icmetij- skih proizvodov. Se vaižnejše je, da je industriaildzacija omogočila stalno spreminjanje sociateie strukture prebivalstva in raz- bremenitev kmetijstva od pre- sežfea delovne säe, ki ga hudo obremenjuje in zadržuje na niz- ki ravni.. Brez prelivanja v in- dustriji ustvarjenih sredstev v razvoj kmetijstva je sposobnost kmetijstva za akumulacijo tako nizka — posebno v naših raz- merah drobnokmečkih gospo- darstev — da bi biCo ustvarja- nje materiailne osnove za razvoj kmetijstva preveč počasno. Se- daj so dozoreli pogoji, da kljub nadaljnji indxxstrializaciji v na- slednjem razdobju obsežneje in- v'estiramo družbena sredstva v kmetijsitvo zaradi spreminjanja načina njegove proizvodnje. . Nadaljni družbeno ekonomski razvoj zahteva spremembe v na- činu proizvodnje v kmetijstvu, ki terjajo hkratj uporabljanje sodobnih proizvodnih sredstev, to je nove tehnološke pwstopike v proizvodnji, trgovini in pre- delavi kmetijskih proizvodov. Ker kmečka gospodarstva ne zmorejo za¿íotov:ti takih sred- stev na bazi osebnega dela je nujno invei^tirdnje £>odobi>ih družbenih proizvodnih sredstes', s katerim^ se vnaeajo na vas tu- di novi družbeni tKtnois;. Bolje povedano, način proizvodnje v kmet jstvu se v naših razmerah ne spreminja samo s spremem- bo tehnologije, temveč tudi s spreminjanjem družbenih odno- sov, to je s podružbljenjem proizvodnih sredstev in veza- njem individuailnegd dela na družbena sredstva. Zat» je ra- zen pospeševanja veliifcih gospo- darstev, kmetijske ^užbe in ustanov postavljena na central- no mesto kmetijska zadruga ko»t. družbeno ekonomski činitelj, Id bo na temelju družbene razšir- jene reprodukcije vpl:val na spremembo perodzvodnega načia«» na vasi in povezoval individual- no delo in interese individual- nih kmetov z družbenimi sred- stvi in s splošnim družbejiim in- teresom za razvoj kmetijstva. Tdka poütika vodi v odpravlja- nju neenakomernosti, ki danes obstajajo rned razvojem indu- strije in kmetijstva. Reševanje vseh problemov, ki so vezani na perspektivni raz- voj kmetijstva, ie dogodek v na- šem družbeno ekonomskem raz- voju, na katerega naj obrnejo svojo pozornost vsi aktivni nitelji naše družbe in poiščejo svoje mesto v tem procesu. To p>osebno vtiJja za zadružne in kmetijske organizacije. (Milun Ivanovič v »N. skupnosti«) Sadno drevje v Leskovcu Krasne so Haloze sedaj, ko je vse v cvetju in neverjetno so vab- ljive takrat, ko se v jeseni drevje upogiba pod težo sadu in ko čri- ček vabi v trgatev! Glavni vir dohodkov je v tem predelu vinograd in sadovnjak. Če vinograd dobro obrodi, je zado- voljna davčna uprava, siti so šte- vilni otroci in trgovci v Ptuju pravijo ob času trgatve: dober kup bo, ker Haložani so dobro brali! Če pa se narava spunta, pa je joj! O sadjarstvu danes nekaj: v bivši občini Leskovec je okrog 65.000 sadnih dreves — sadovnja- ki so različne kakovosti in tak je tudi pridelek. Eno so pa vendar ljudje spoznali: škropljenje je pa nujno tudi za sadovnjak! V zimski sezoni je na pobudo tov. Vindiš Ivana, vodje pospeševalnega odse- ka pri KZ Leskovec, bila poškrop- ljena dobra tretjina sadnega drev- ja. Ni še sicer to idealno, vendar je z Qzirom na prilike, ki so v tem predelu, res pohvalno delo. Tedne je brnela motorna škropilnica, ki jo je upravljal vodja pospeševal- nega odseka. Vsako leto računaj- mo z zboljšanjem tudi pri škrop- ljenju, saj so že mnogi kmetje dali sledečo pripombo: učinek škropljenja bo popoln le takrat, ko bodo vsi škropili. Tudi spo- mladno škropljenj? opravlja mo- torna škropilnica te dni — lep napredek! Letina dobro kaže in kvaliteta sadja bo narekovala pri- merne cene. Kmetovalci so zelo pozdravili zamisel sadne drevesnice v ob- močju domače KZ, saj je zarodek te že v šolskem vrtu, kjer se mla- dina najvišjih razredov usposab- lja v ^ојепјМ sadnega drevja v 4ireve«iiicl pod vodstvom šolskega upravitelja. V pospeševanju sadjarstva in kmetijstva sploh, je v zimskih me- secih delovala tudi kmetijsko- gospodarska šola, vendar je bila predčasno zaključena, ker je delo Y vinogradih letos zelo zgodaj za- čelo in je mladina odšla od teorije kiu* na prakso v vinograd. I>elavci H Kidriče vega grreao z dela Volili bodo predsednika delavskega sveta in upravni odbor v soboto, 11. maj^ t. 1. do- poldne ob 8. uri bo v K driiče- vem 1. seja novoizvoljenega delavskega sveta, na kaiteri bo izvoljen nov predsednii}^ in nov upravni odbor. Za to sejo je paripravü pred- öedai% dosedanjega upravnega odbora poroiälo o delu in poro- čilo o zaključnem raičunu pod- jetja. Med delavci in nameščenci v Kidričevem ugibajo, kdo bo novi predsednik delavskega sve- ta in kdo predsednik upravne- ga odbora, ker kaže, da žedijo volivci iz vrste članov DS za predsednika DS in upravnega odbora dva Izkušena tovariša, ki si bosta po zgledu doseda- njih predsednikov prizadevala storiti za napredek delavskega upravljanja čimveč in tudi do- seči na tem ]>'^d'-očju čimvečje uspehe. Stroj za sušenje sena v Münchenu je nekdo iznašel poseben stroj za sušenje pokošene trave, ki v eni uri posuši približ- no 70 kubičnih metrov sena. Pri- prava je podobna sesalcu za prah in seno mora biti v zaprtem pro- storu. V plast sena vtaknejo po- tem gumijasto cev, spojeno s se- salnikom, ki vsesava vlažen zrak. Pol^Ë SO škodlfi^^i Ne samo vsak vrtnar, temveč tudi poljedelec ve, da polži požero poleg mladih vrtnih posevkov in že presejanih trajnic tudi mlado deteljo na njivah. Svoje škodljivo delo opravljajo ponoči, proti jutru pa se skrijejo v senčen in vlažen kraj. K^o jih pokončamo? Danes rabimo tudi za urrfčeva- Tïje polžev s trišicp «rili brez hiše kerniči>a a-edstva, strupe. I^ripravite posebno vabo iz žit- nih otrobov, ki gredo polžem po- sebno v slast. Tak »vražji prah« napravite: 1 kg otrobov nekoliko ovlažite z vodo in vrhu potresite 50 gramov vražjega prahu in vse dobro premešajte. To vabo potem razdelite v kupčke v črti okoli rastlin, ki jih želite zaščititi, se- noue češnje v toreéc, 30. aprila t. 1. so kmetovalci v najbolj prisojnem kraju na Goriškem — v Lokah pri Kromberfcu — utrgali prve češnje. Cene so zaenkrat še iz- redno vieoke. Kmetijska zadru- drujga v KiTomberku jih je pro- dajala istega dne po 160 din za kilogram. Vendar bo ta cena že v prihodnjih dneh naglo padCa, ker je letina izredno dobra, saj jo ocenjujejo na 3500 do 4000 toai, kar bi bü navišji pridelek po vojni. Takoj po prazniikäh So začeli odkupovati češnje tu- di za izvoz. veda na tisti strani, od koder bo- do polži prišli, saj njihovo skri- vališče vam mora biti znano. V trgovini se dobi polno pri- pravljenih zastrupljenih vab, ki pa so seveda dražje kot doma pri- pravljene. Za male vrtičke se ne splača doma pripravljati zastrup- ljenih vab. GORELO JE PRI DVEH GOSPODARjœ V noč; med 30. арг^кив» in 1. majem t L je okrog 23. tire iz- bruhnil požar na gospodaiTskem posloç^ju Marčje Peršuh iz Ple- terja 49. V kratkem času je po- žar uničil celo gospodarsko po- slopje in precej kmetijskega orodja. Škoda je ocenjena na okrog 1,800.000 d)in. Kmalu pa ee je vnelo tudi goepodai^o poslopje soseda Antona Perš«- ha iz Pleterja. Zgorelo je go- spodarsko poslopje in pirecej kmetijskega orodja in opreme. Škoda pri Antonu Peršuhjj гага- ša okrog 1,200.000 din. Zaradi ugotovitve okoliščin, kako in po čigavi krivdi j« prišlo do požara, je uvedei» prelkava. O njenem izii minus 3,5® C, že škoduje. Nekatere vrste sadnega drevja so za mraz bolj ob- čutljive. Breskvam škoduje temperatura minus 2® C, ja- blanam minus 2,5® C, vinski trti pa že minus 1,1® C. Slana je lahko različno močna. Od O do minus 3® C je še lahka slana, zmerna elana od minus 3 do minus 5® C škoduje zlasti nedoras- lim mladikam, če pa pade temperatura pod minus 5®, je škoda ogromna. »KAJ LAHKO STORIJO KMETOVALCI, DA PREPREČIJO SLANO?« »Najbolj učinkovita borba ргоЦ sJanj je močno gnoje- nje sadnega drevja. Drevje je tako bolj odporno in lahko kljubuje mrazu. S pravilnim obrezovanjem drevja med rastjo pa bomo preprečili, da bi se pod težo mokrega sne- ga lomile veje. Mraz je posebno močan v ozkih dolinah, kjer ga tudi težko preprečimo. Laže je na odprtih poljih. Tu sd kmeto- valci lahko pomagajo z dim- Ijenjem. V sadovnjakih, kjer je visoka trava, pa morajo takoj pokositi. Tam. kjer je rava, je namreč zrak bolj hladen in je včasih kar za 2 stopinji razilike.« »ALI BI LAHKO SLANA, CE BI SEDAJ NASTOPILA, PRIZADEJALA SADNEMU DREVJU VELIKO ŠKODO?« »Ker je pri nas večina drevja že odcvetela, Skoda ne bi bila prevelika. Druga- če je v višjih legah, kjer drevje še vedno cvete. Kljub temu, da je nevarnost slane manjša, pa sadjarji in kme- tovalci ne smejo pozabiti na previdnost. Hladni val je si- cer oslabljen, vendar bi za- radi çnega na Pohorju lahko povzročil škodo. Posebno skrb pa morajo kmetov&Jci posvetiti drevju, ki ga je poškodoval vlažen sneg. ObfLica vlage lahko škodi zlasti marelicam, na katerih se v maju rada širi glivična bolezen. Zato mo- rajo sadjarji pravočasno za- mazati vse rane na drevju z lepilno smolo. Pri jablanah, kjer se rane hitreje celi.^o, pa je dovolj, če poškodovane veje gladko obrežejo.« (Po »Večeru«) Z. P. Odpadki, smeti ter ptujska kanalizacija (Nadaljevanje m konec) Zelo važno je tudi vprašanje kanalizacije iz kasarne na Vičav- ski cesti, ker je ca. 500 metrov nizvodno letno in zimsko kopali- šče. Ta razdalja je z ozirom na veliko maso fekalij iz kasarne premajhná za naravno prečiščeva- nje z odplakami prepojene Drave ter obstaja možnost infekcij. Le- tos je višja vojaška oblast odobri- la kredit za zgraditev čistilne na- prave ter je načrt že izdelan. Za- radi nekih pomanjkljivosti pa je bil poslan v pregled in oceno Centralnemu higienskemu zavodu v Ljubljani. V bližnji bodočnosti bo potreb- no rešiti tudi vprašanje pokopali- šča, ki v higienskem oziru nima primerne lege. Tudi je bližnja oko- lica delno zazidana. Po higienskih predpisih v pol km pasu ne sme biti nobenega človeškega bivališča. Neugodnost je zlasti v tem, da gredo hidroizohipse v smeri proti mestu, to je od severozahoda proti jugovzhodu, tako da okužu- jejo vse bližnje mestne vodnjake. To je posebno nevarno ob dežev- nem času. ko je filtracijski pri- tisk zelo močan in je potem zemljišče v večji razdalji infiltri- rano z razpadlimi ostanki človeških trupel in eventualno s klicami. Pa tudi sicer se podtalnica okuži ne- posredno po kontinuiteti toka s pokopališča. Zato bo potrebno najti primernejši prostor za po- kopališče in ga v doglednem času premestiti. Vprašanje odtočnih kanalov iz klavnice je tudi zelo pereče, ker se sedaj ob nizkem vodostaju stekajo odpadki na nasip ino ob obrežju in se razkrajajo ter se zaradi tega širi smrad, omogoča razmnoževa- nje mrčesa, okužuje ozračje in daje možnost infekcij ljudi in ži- vali. To vprašanje je treba rešiti vsaj do zgraditve prve kanaliza- cijske etape. Rešiti je treba tudi vprašanje premestitve vojaškega skladišča v centru mesta, kjer so hlevi, ki okužujejo zrak in kjer ni kanali- zacije. Obč. LO bo moral cimpreje od- praviti še razne druge pomanjklji- vosti, kot je okuževanje Studenč- nice, urediti čiščenje ulic itd., zgraditi ali zboljšati javna strani- šča, določiti zbirna smetišča, mr- hovišča, nabaviti vozove ali avto- mobile za odvažaaije smeti in od- padkov ter cisterne za fekalije itd. in sploh posvetiti več pozornosti rednemu in sistematičnemu odva- žanju tega materiala. Potrebno bi bilo tudi zgraditi javno pralnico. Prepovedati je treba tudi zali- vanje vrtov in njiv z vegetacijo, ker se na ta način lahko širijo nalezljive bolezni, zlasti pa glista- vost. V Kidričevem je najbolj aktual- no vprašanje izpušnih plinov in dima ter onečiščevanje zraka. Vodstvo tovarne bo moralo cim- preje pristopiti k učinkovitemu reševanju tega problema in poskr- beti za načrte za čistilne naprave. Isto velja za industrijske odpad- ke, ki se sedaj le mehanično pre- čiščujejo s sedimentiranjem in le nezadostno kemično nevtralizaci- jo. Majšperk potrebuje večji vodo- vod od sedanjega. Vprašanje ka- nalizacije za sedaj ni aktualno ter tudi ni na razpolago sredstev. Re- šiti je treba tudi problem oneči- ščevanja in okuževanja Dravinje, kajti ribiški strokovnjaki navaja- jo, da ribji zarod sukcesivno pro- pada, zlasti v bližini tovarne. V Ormožu je potrebna kanaliza- cija in vodovodna napeljava. Ure- diti bi morali tudi javno strani- šče. Bolnišnica mora dati zgraditi čistilno napravo in izvesti asana- cijo vodnjaka, za kar bi morali nabaviti načrte od Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. V Ormožu je aktualno vprašanje či- ščenja ulic in eventualno zgradi- tve kopališča. Središče bi prav tako moralo misliti v daljnji bodočnosti na ka- nalizacijo in vodovodno napeljavo, zgraditev javnega stranišča in ko- pališča. V Halozah je zlasti problema- tično vprašanje pitne vode. Nujno bi bilo, da se pristopi k izgrajeva- nju hig. studencev in vodnjakov. V Slovenskih goricah je na sploš- no vodna preskrba nekoliko boljša in lažja, dasi so posamezni kraji, kjer je to vprašanje prav tako pereče. Vsepovsod pa so vodnjaki v veliki večini nehigiensko graje- ni, nebetonirani in njihova okolica nezavarovana, ker »o v bližini greznice, gnojišča, stranišča, na- pajališča, ceste, obcestni jarki itd., tako da je zlasti ob deževnem vremenu v največji meri dana možnost okužitve pitne vode. V letih 1954—1956 je okrajni od- bor za male asanacije v Ptuju zgradil in adaptiral okoli 16 jav- nih vodnjakov in dva mala vodo- voda. tc je v Narapljah in Podlo- žah. ki oskrbujejo le nekohko his. To hvalevredno delo pa je bilo prekinjeno zaradi pomanjkanja sredstev. Obč. LO imajo zelo ma- lo razumevanja za važnost tega dela. Potrebno bi bilo. da temu vprašanju posvetijo mnogo več pozornosti. Mnogo bolj je treba gledati na to, da bodo kmečka stranišča bolj higiensko grajena, da bodo ljudje te potrebe razumeli in zahtevali graditev higienskih greznic, gnoj- ničnih jam in gnojišč, da bodo njihova dvorišča in stanovanja bolj čista in urejena. Iz tega opisa higienskega stanja je razvidno, da je še zelo malo rešenih problemov ter da stoje pred nami težke naloge, ki jih je mogoče rešiti le ot vsestranskem razumevanju in podpori merodaj- nih organov in s podporo vsega našega ljudstva in z žrtvovanjem ogromnih finančnih sredstev. Ven- dar se je treba zavedati, da bi se sredstva bogato obrestovala, saj bi s tem zagotovili našemu ljud- stvu zdravje in moč in s tem ne- moten gospodarski razvoj in vse- stranski napredek. Dr Milan Carli PTUJ, 10. M'" TA Í957 P.TUJSKI TEDNIK Stran 3 .Andrej Kovač, Wbliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti Najpomembnejša Potrčeva slov- stvena stvaritev je brezdvomno trilogija o Kreflih, in sicer Kreflo-, va kmetija, Lacko in Krefli ter Krefli. KrefiQUQ hmetiga »KREFLOVA KMETIJA«, drama v treh dejanjih je izšla v »Knjiž- nici slov. gledališča« kot 7. zve- Z3k, 1947. Prvo dejanje je priob- čil Ljubljanski Zvon 1938. Že ta- krat so jo nameravali igrati v Ma- riboru, toda takratni oblastniki so njeno uprizoritev prepovedali. Krstno predstavo je delo doživelo šele po osvoboditvi, 16. oktobra 1946. Po Koblarjevi oceni v Slov. 'biografskem leksikonu (II. l^njiga, str. 464) je ta drama »obsodba družbenega reda, ki sloni na grun- tarskem nasilju in nemorali ter kaže neresničnost vaške idilično- sti. V njej se že ČJti prihod mla- dega rodu.« Čeprav kaže delo značilnosti pisateljeve ožje domo- vine,- vendar presega po proble- mih, ki jih obravnava, daleč kra- jevni okvir, kajti opisane razmere na velikih gruntih lahko zasledu- jemo po vsej slovenski zemlji in ne samo v ptujski okolici. O tem svojem delu pravi Potrč, da je trilogija »zajela našega kmeta, ne samo ptujskega ali štajerskega, ampak našega slovenskega!« (Gle- dališki list Okr. gledal, v Ptuju igSS-Sé* št. 7.) Delo je bilo delež- no v letu 1947 Prešernove nagra- de, ki se podeljuje pisateljem za najboljša dela. Pravo nasprotje gruntarskemu okolju na Kreflovi kmetiji je do- mači sin Ivan, ki je zaradi svojega socialnega prepričanja okusil trp- ljenje ječe. Domači računajo nanj, da bo rešil Krefle gospodarskega propadanja, toda njegovo srce se vnema za viničarsko hčerko Mi- miko. Spor med domačim sinom in starši Juro in Lizo se vedno bolj zaostruje. Ivan neusmiljeno razkrinka Kreflovo lakomnost po zemlji, ki si jo skušajo množiti z vsemi sredstvi. ImkB in ürsfli »LACKO IN KREFLI«, drama v treh dejanjih, je izšla kot 21. zve- zek »Knjižice slov. gledališča«, iz- dal pa jo je Slov. knjižni zavod leta 1949. Ta globoki tekst, ki ga je posvetil pisatelj mučeniku Lacku in njegovim soborcem, za- čenja z Lackovimi preroškimi be- sedami med nečloveškim muče- njem: »Mene boste ubili, ali tega za kar umiramo, ne boste uni- čili ...« S tem deiom je Ivan Potrč postavil neminljiv spomenik pr- vim žrtvam osvajalčevega nasilja v ptujskem okraju. Jože Lacko zopet zaživi v tej drami pred na- šimi očmi v vsej veličini kot kme- revolucionar ter globok in iskren človek. Z nemo grozo in bolečino v srcu sledimo njegovi trnovi poti, ki jo je prehodil kot borec in organizator ljudskega odpora vse do svoje mučeniške smrti dne 18._ avgusta 1942. Čeprav Lacko v igri ne nasto- pa, je vendar ves razvoj v drami tesno povezan z njegovo osebnost- jo in osvobodilnim pokretom. Nje- govo ime pogosto prepleta pogo- vore nastopajočih, od katerih iz- vemo za ves potek borbe Lackove čete. Tako je tudi usodna bitka pri Mostju ob Pesnici dne 8. av- gusta 1942 silno odjeknila tudi med Kreflovimi ljudmi, saj se je Lacko kot njihova »žlahta« često kmet in vdovec, ter njegova sta- kmet in vdovec ter njegova sta- rejša hčerka Lizika gledata na Lackov pokret več ali manj s ko- ristoljubnimi nagibi, dočim sta sin Franček in mlajša hčerka Milika z vsem srcem vneta za narodno- osvobodilno idejo in se tudi na koncu odpravita na pot med par- tizane. Slabe novice o boju med Lacko- vo četo in nacisti se vedno bolj množe. Tako ve tudi Kreflova der- kla Treza povedati o nemški hajki proti Pacinju. »Zakopali so se, za krtin je po travnikih so se zarili in njega patrona so žgali po Nem- cih ... Potem so jih potolkli, kakšna nesreča! Samo zaradi Lac- žgali... Tako so ga rešili. Pre- bredel je potok in se zakril v ko- ruzinju. Dečki pa so bili, do zad- ka so se dali pobiti, kakšni deč- ki !... Sama bi тц šla pomagat namesto šlev, ki ne morejo z za- pečka!« Mlajša hčerka Milika si je glo- boko vtisnila v spomin Lackovo podobo. »Lacko je naš človek« — je govorila —. »Prihajal je k nam, ostajal je ... Vsako besedo sem si zapomnila. Tako pametnih besed je bil...« (Str. 26) Jura pa je gledal v Lacku predvsem kmeta. Toda Lacko, dasi tudi kmef, je vendar bil — revolucionar in s tem za aktivno borbo ptujskega okraja v sklopu splošne ljudske vstaje proti nacističnim osvajal- cem. Franček prinese med domače novico, da so Lacka zgrabili, in sicer po zaslugi Kreflovega strica Vilčnika, ki je tudi »blokfirer«. Kot pa vemo iz zgodovinskega po- teka tega tragičnega dogodka, je l^cka izdal gestapu kmet Horvat iz Sp. Velovlaka, h kateremu se je bil Lacko zatekel po bitki v Pacinju. Toda izdajalcu so parti- zani kmalu požgali hišo, v decem- bru 1943 pa je prejel zasluženo plačilo — smrt od partizanske krogle. Kot že rečeno, čutimo vso igro Lackovo osebnost in doživljamo vse postaje njegovega križevega pota, tudi njegov pretresljiv spre- vod v Ptuju. »Mesto je podivja- lo... ! Po ulicah ga gonijo, tudi živemu človeku ni več podoben ... Ubogi človek, do srca se mi je za- smilil ...« (Str. 45.) To so sicer Lizikine besede, vendar neodkrito- srčne, kajti njen pohlep po Kre- flovem gruntu je nenasiten, pri- pravljena je izdati domače ljudi, da bi so dokopala do zemlje, sa- mo da je Kreflova dekla ne dobi, ki ima s starim Kreflom otroka. Pri tem ji pomaga tudi odpadni- ški mož Santa, ki na koncu tudi izda Kreflove. Šanta prejme na koncu od Frančeka zasluženo pla- čilo. Kreflovega Frančeka je silno pretresel grozen sprevod po me- stu z zvezanim Lackom. »Glavo ima vso zabrehlo, obvezano, na prsa so mu napisali... Josef Lacko, Bandit und Mörder«... (Str. 57.) Lackova smrt pretrese tudi starega Krefla, ki obžaluje svojo dosedanjo neodločnost do Lackove ideje. »Krefl se na koncu drame postavi za svoje, ne umak- ne se s svoje zemlje.« (Potrč v Gledališkem listu Okr. gledališča v Ptuju 1955,56, št. 7.) — Franček tn Milika, ki gresta med partiza- ne, bosta maščevala Lackovo smrt, kajti »Lacka so ubili, pa jih bo zato sto vstalo.« Tretji del Potrčeve trilogije so «KRP:FE,I«. drama v treh dejanjih (»Knjižnica slov. gledališča«, 21. zvezek 1953). Krstna predstava je bila v Ljubljani 20. februarja 1952, štiri leta nato pa v Ptuju (29. III. 1956). Dejanje te drame se odigrava v letu 1948, ko so se začele v večji meri tudi v ptujski okolici usta- navljati zadruge, Pozorišče deja- nja je kot v ostalih dveh delih trilogije — v ptujski okolici (v igri se kraj imenuje Ilovjak), pa vendar je delo vseslovenskega po- mena. Dramatik nam prikaže, ka- ko se gruntarji Krefli ne morejo vživeti v novo dobo, pregloboko tiče v stari gruntarski miselnosti. Stari Jura Krefl obupa nad živ- ljenjem kot nekak protest proti socializaciji. Nositelj novih socia- lističnih odnosov na vasi postaja doslej zapostavljeni kmečki prole- tariat. Na žalost pa silijo v ospred- • je tudi taki ljudje, kot je agrarec Vrtnik, čeprav ga umazana pre- teklost silno obremenjuje. Tako pripisujejo ljudje Vrtniku izdaj- stvo partizanov pri nekem preho- du čez Dravo v dobi okupacije. Wove Rn jigre Mala ljudska kuharica IDelo naših žena kot gospodinj ni lahko. Ne samo, da je mesečne prejemke v teh časih težko tako porazdeliti, da bi zadoščali za ves mesec, marveč je treba tudi pra- vilno gospodinjiti, saj je to eden od glavnih pogojev za zadovolj- stvo v družini. S pravilno kuho so n. pr. v zvezi zdravje družine, njeno zadovoljstvo in pa ravno- vesje mesečnega proračuna. Naše mlade gospodinje so se večinoma učile gospodinjiti od svojih mater. Te so pogosto do- bre gospodinje, toda večkrat ima- jo še zastarele poglede na pri- pravljanje in izbiro jedi. Pouk o gospodinjstvu uvajamo v šole po- stopoma. Večina pouka je bila do- slej vezana na razne tečaje, ki pa jim manjka primernih priročni- kov. V založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani je zdaj izšla knjižica za pomoč gospodinjam v delavskih in kmečkih družinah, tečajem itd., to je MALA rjUDSKA KUHARI- CA, ki jo je sestavil Božo Račič in je izšla v drugi izpopolnjeni izda- ji. ker je prva izdaja že nekaj let razprodana. Na 100 straneh govori pisec uvodoma o osnovnih nalogah in pogojih prehrane, zatem o otroški prehrani, hrani za težke delavce, bolniški hrani (dieti), zdravilnih čajih, kuhinjskem vrtu, reji malih živali, shrambah in kleti ter o ku- hanju kot takem. Za vsem tem je več 100 nasvetov in receptov za dobro in sodobno kuho. konzervi- ranje in prekajevanje. Knjižica naj najde svoje mesto v vsaki naši kmečki hiši in delav- ski družini kot svetovalka in po- močnica v družini. Stane 130 dm in se dobi v vsak: knjigarni, ali pa pri založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. Več zelenjave - več zdravja Zadružnice Slovenije si močno prizadevajo izboljšati prehrano naših družin s povečanim obrokom zelenjave in sadja. Zaradi tega je Zveza zadružnic že leta 1955 iz- dala v založbi »Kmečke knjige« knjižico VEČ ZELENJAVE — VEČ ZDRAVJA, ki naj opozori naše gospodinje na važnost zelenjave za zdravje družine. Knjižica je kljub nakladi 6000 izvodov pošla že v nekaj tednih. Zdaj je Zveza zadružnic Slove- nije izdala v isti založbi drugo pre- delano in izpopolnjeno izdajo te knjižice. Na 160 straneh je zbra- nega mnogo poljudno in za naj- širše ljudske sloje napisanega gra- diva. Dr. Damjana Bebler poudar- ja uvodoma velik pomen zalenjave za naše zdravje. F. Nefima je pri- speval tabelo, ki prikazuje, koliko odstotkov dnevne potrebe posa- meznih vitaminov krije 100 gr. razne zelenjave. Več kakor 60 strani ima prispevek pok. Andreja Skulja o ureditvi in posaditvi do- mačega vrta. Ing. Marija Andolj- šek piše o kmetijskih zadrugah in kmečkih vrtovih ter svetuje, kako naj bodo urejeni, da bo pridelek čim boljši. Priložen je tudi pose- ben načrt o ureditvi vrta. Pepika Levstek je zbrala več sto recep- tov za zelenjavne jedi, pri čemur je dan poudarek hitremu priprav- 'ianju zelenjave tako da se ohra- ni čim več vitaminov. Marica Kramberger pa objavlja navodila za konzerviranje zelenjave. V tej knjigi je tudi mnogo slik. »Več zelenjave — več zdravja« je knjižica, pripravna za posame- zna gospodinjstva za razne teča- je. za kmetijske gospodinjske šo- le in za vsakogar, ki želi svojo prehrano izboljšati z zelenjavo. Cena knjižici je 250 din, dobi se pa v vseh knjigarnah in v založbi »Kmečka knjiga« Ljubljana, Mi- k'ošfčeva cesta 4. Arh i vska razstava vPtu i u iotshû miûdina našega ohraîa le nayduienii v tednu arliivov bo tudi l^uj doživel prvo javno man-fe©taci- jo arhivske ideje; v^del bo pi^vi Ziunanii dokaz o živijenju in delu kulturne usit^ove. ki zbi- ra, ohranja in ureja predvsem pisano zgodovinsko dokumenta- cijo od najsitarejših časov do dana&njih dni. Ptujski mestni š^rhiv ' je pri- pravil svojo prvo razstavo: SREDNJEVEŠKI РТШ - V ZGODOVINSKIH DOKUMENTIH Zastavil S-: je nelahko nalogo, da bi ob:sfcova'lcu oniogcčil na- zoren vpogled v zgodovins;ke v:xe našega starodavnega meste od nastopa Rimljanov do'zato- na srednjega veka. Prod oibiiîkovalcem se bodo vrstili dokumenti iz dobe fran- kovske nadvlade nad Slovenci; sledilo bo obdobje salzburške fevdalne oblasti nad Ptujem; do- ba mogoC-nih gospodov Ptujskih in izoblikovanje sirednjeveske mestne avtonomije Ptuja. P-02ximljiv0 je. da ptujski ar- hiv za srednji vek razpolaga le s s:kTomnimi «rhivskimi viri, zato je te bogato dopolnil z že tiska- no ali fotokopirano zgodovin- sko dokumentacijo. Razstava bo v zgradb- Mest- nega muzeja v dneh od 12. do 28. maja; odprta bo vsak dan od 9. do 17. ure. Svečana otvoritev bo v ne- deljo, 12. t. m., ob 10. uri. Tajništvo za šolstvp, prosveto in Kulturo OLO Ptuj je na pobudo Mestnega arhiva v Ptuju s poseb- no okrožnico opozorilo vse preda- vatelje zgodovine na nižjih gim- nazijah in višjih razredih osnovnih šol, naj v tednu arhivov na pri- meren način seznanijo svoje učen- ce z arhivskimi ustanovami in z njihovimi nalogami. Obenem je priporočilo, naj se povsod po možnosti organizira iskanje in zbiranje »stfirega po- pisanega papirja«. Istočasno je Mestni arhiv v Ptu- ju organiziral na vseh nižjih gim- nazijah v okraju in na 10 osnov- nih šolah poljudna zgodovinska predavanja v času od 9. do 15. maja. Predavatelji, večinoma iz Ptuja, ibodo seznanili šolsko mladino s preteklostjo domačega kraja In širšega šolskega okoliša, obenem pa bodo na zanimiv način osvetlili tisočletno borbo slovenskega kmeč- kega človeka za svobodo in boljše življenje. Ob koncu bodo pokazali poslu- šalcem nekaj zanimivih perga- mentnih listin in urbarjev ter jih tako opozorili na važnost zgodo- vinskih virov za preteklost našega naroda. Pripomba uredništva: 14-va po- ročila o predavanjih na šolah go- vore o izrednem zanimanju, s ka- terim so učenci spremljali izvaja- nja predavateljev. Zveza prijateljev mladine je iz- dala zelo dobro knjigo pod na- slovom »Skrbimo za zdravje naših otrok in mladine« kjer obravnava razna vprašanja naših družin, de- lo svetov za varstvo mater in otrok itd. Knjiga je na razpolago v šolah in staršem priporočamo, da jo prečitajo. STARŠEM S PODROČJA OSNOVNE SOLE BREG-PTUJ V nedeljo, 12. maja t.l. do- poldne med 8. in 11. uro bo v Osnovni šoli Breg-Ptuj vpiso- vanje novincev, rojenih 1. 1950 v 1. razred osnovne šole. Očetje ali niatere, ki bodo prišli k vpisovanju s svojim otrokom ali rejencem, naj prine- sejo s seboj rojstni list ali vsaj točne podatke o otrokovem roj- stvu. RAZSTAVA MESTNEGA ARHIVA V ZGRADBI MEST- NEGA MUZEJA OD 12. DO 28. MAJA 1957. PtujčanI! Poznate svoje mesto? Se zanimate za njegovo preteklost? - Obiščite arhivsko razsta- vo! Oglejte si jo enkrat, prišli boste zopet! MESTNI KINO PTUJ predvaja od 10. do 12. maja vzhodno- nemški ñbn »Kamnito srce«; od 14. do 16. maja franc, film »Takšni so možje«. MESTNI KINO 0RM02 pred- vaja 11. in 12. maja jugoslov. film »Hanka«; 15. maja itali- janski film »Turek iz Neaplja« OKRAJNO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. ma^, ob 20. uri: Jerzi Lutowski: »DEŽURNA SLUŽBA«. — Premiera. — Režija: arh. Sveta Jovanovič. Red premierski in izven. Torek, 14. maja, ob 16. uri: Jerz- Lutowski: »DEŽURNA SLUŽBA«. Red LMS^l. Četrtek, 16. maja, ob 20. uri: Jerzi Lutowski: >4>E2URNA SLUŽBA«. Red »A« in izven. OBJAVA Mestna knjižnica in čitalnica Ptuj obvešča bralce, da bo od 3. maja t. 1. dalje poslovala: za odrasle od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure, za mladino od 11. do 14. ure. Ob sobotah popoldne, nedeljah in državnih praznikih bo knjižnica zaprta. Opozarjamo vse bralce, da se točno drže izposojevalnega roka, ki je naveden v izkaznici. Mnogi bralci kljub opominom ne vračajo knjig. S svojo malomarnostjo nas silijo, da knjige izterjamo preko sodišča. lonoert mlfidih umetnikov v ponedeljek, 13. maja, bo v Ptuju letošnji zadnji solistični koncert, na katerem bodo nasto- pili mladi koncertanti, deloma študenti, deloma diplomanti Aka- demije za gla.sbo v Ljubljani: so- pranistka Vida Jesihova, barito- nist Peter Bedjanič. violinist Slav- ko Zimšek in pianist Marijan Faj- diga. Ljubljanska Akademija za glas- bo slovi po svojih odličnih profe- sorjih, ki so vzgojili vrsto naj- boljših jugoslovanskih umetnikov, med katerimi so si nekateri pri- dobili izreden sloves v Jugoslaviji in v tujini. Za primer naj omeni- mo samo violinista Igorja Ozima, pevce Heybalovo. Drakslerjevo. Součkovo, Francia, Korošca In druge. Tako bo tudi koncertni дге- čer 13. maja nudil vpogled v delo naše najvišje glasbenovzgojne ustanove. Pevca Jesihova in Bed- janič, oba že solista v Radiu in na javnih koncertih, bosta pela pesmi in operne arije, violinist Zimšek, ki je po diplomi na i^- demiji pol leta šiudiral tudi v Münchenu, bo igral tri virtuozne skladbe Paganinija in Saint- Saensa, pianist Marijan' Fajdiga, diplomant oddelka za klavir in za dirigiranje pa bo spremljal soliste ter sam igral nekaj klavirskih skladb. S tem koncertom bo zaključena vrsta letošnjih koncertov v Ptuju, ki jih prireja Koncertna direkcija Slovenije ob organizacijski pomo- či Glasbene šole v Ptuju ter ob izdatni materialni podpori Občin- skega ljudskega odbora v Ptuju. Z ozirom na ravnokar zaključeni plenum jugoslovanskih koncertnih direkcij obstaja veliko upanje, da bo Koncertna direkcija Slovenije za prihodnjo koncertno sezono lahko pripravila vrsto abonmaj- skih koncertov v Ptuju, na katé- rih bodo sodelovali poleg domačih tudi inozemski koncertanti. Kon- certna direkcija upa, da bo tudi v bodoče naletela pri odgovornih ptujskih činiteljih na enako ra- zumevanje, brez katerega bi bilí tudi dosedanji koncerti nemogoči. FILM KINO SREDISCE predvaja 11. in 12. maja amer, film »Borba za posest«. KINO MURETINCI predvaja 11. in 12. maja ameriiški film »Trinajsta ura«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 12. maja francoski film »Prepo- vedane igre«. KINO MAKOLE predvaja 11. in 12. maja amer, film »Afri- ška kraljica«. KINO DORNAVA predvaja 11. in 12. maja angl. film »Pekel je razprodan«. Pekel je razprodan Maurice Dekobra, francoski pi- satelj je povsem iz komercialnih razlogov prišel k filmu, ker nje- gove romane prodajajo v kričečih platnicah po časopisnih kioskih, po železniških postajah kot »po- potno branje« za preganjanje dol- gega časa. Taki filmi so zelo po- ceni tako po umetniški vrednosti kakor tudi po finančnih sredstvih. Erotika in senzacionalnost sta iglavni in bistveni značilnosti takšnih proizvodov. Tega ne manj- ka tudi našemu filmu, ki niha med poizkusom resne drame in joka- vim kičem. Že sam naslov je zna- čilen in veliko obeta. Večje je potem razočaranje, ko nas nekaj krati mori dolgočasje — in bolj ko se bližamo koncu, večje je naše razočaranje, saj nismo videli ni- kakšne razprodaje pekla, temveč nekaj igralcev začetnikov, ki se trudijo izvleči to zgodbo do sreč- nega konca. — »Pekel« se je ime- noval najnovejši roman Dominica Dangesa, člana francoskega od- porniškega gibanja, proglašenega za mrtvega, ki pa se je kmalu po osvoboditvi prikazal v Parizu. Prišel je iz nacističnega koncen- tracijskega taborišča. Le kdo bi napisal roman z njegovim življe- FILM njepisom? V svoji vili je našel Švedinjo Valerie Martyn. neznano in simpatično dekle, ki se mu predstavi kot avtorica »Pekla« in kot njegova žena. Za ta roman pa se je občinstvo kar trgalo. Založ- nik je posredoval, da se je kome- dija nadaljevala, dokler si mlada književnika, ki sta drug drugemu kradla rokopise — on njej nekoč dnevnik, ona njemu zdaj ime in literarno slavo — nista padla v presrečni objem. Lažna igra se je sprevrgla v resnično poroko Vale- rije z Dominikom. Računi so bili poravnani, literarna slava pa po- plačana z zakonsko posteljo. Trinajsta ura v literaturi imamo dobro znano zvrst kriminalnih romanov, ki jim pravimo »Angleški«, in to zaradi tega. ker kažejo tipičen angleški smisel za humor, temveč tudi zato, ker so zrasli v Angliji kot nasled- niki slavn. Doylejevega Sherlocka. To so tudi romani v katerih na- stopajo gentlemani-lopovi, pol- blazni pravi zločinci, bistri ama- terski detektivi in malce sremež- Ijiva dekleta. Po vzoru takšnih romanov je bil posnet tudi film »The Hour of 13« Toda kljub vse- mu je treba priznati, da je dokaj dobro narejen film, na nekaterih mestih dobro odigran in spretno zrežiran. Peter Lawford je svoje- ga gentlemana — tatu odigral s tisto pravo mero, ki kaže dobrega igralca, iz katerega je lahko reži- ser Harold French izvlekel vse. kar je potreboval, prav tako pa tudi iz ljubke Dawr Addams. Prepovedane igre Kritiki, ki so leta 1952 v Benet- kah prisodili francoskemu filmu »Prepovedane igre« prvo nagrado, so zadeli v črno. Film Reneja de- menta ni )e -^no najbolj qanljivih, temveč tudi umetniško uspelih FILM filmov zadnjih let. Kdor ga je videl se_^bo še dolgo spominjal male Bngitte Fossey. Leden dih# smrti je požgal kakor huda slana nežno otroško srce. Pariško de- kletce Paulette je na umiku pred Nemci izgubila starše. Ostala je sama na cesti s poginulim psom v rokah. Zašla je na neko kmetijo in tam spoznala prijatelja Micho- la. Začela sta se skupaj igrati. So to bile res njune prepovedane igre. ko sta si v starem mlinu uredila pokopališče krtov. mačk. ptičkov, martinčkov, čebelic in ščurkov? Na pokopališču sta ukradla križe in jih postavila na njune grobove. Ko je ta najboljši film dobil v Benetkalj največ pri- znanja in nagrade, je dal ljudem mnogo misliti. Dosti jih je bilo, ki so ga napadali, ker so to sma- trali za onečaščenje svetih krajev. Igro dveh nedolžnih otrok, ki ji- ma jih je navdahnila vojna grozo- ta ob napadu na Francijo, pa je ves svet sprejel z navdušenjem ne glede na razne kritike. In kljub temu, da je imel nešteto nasprot- nikov, je film zmagal še v Canne- su, v Locarnu, v Edinburgu, kjer so se delile nagrade ali ne, kjer so ga gledali bistri kritiki ali samo navadni ljudje, toda gledali so ga vsi tisti, ki si žele miru, sožitja in dela, pa naj si bodo na kate- remkoli delu sveta. To je film, ki je pretresel ves svet, to je film. ki ga je gledalo staro in mlado z velikim navdušenjem. Novost v kinu Kino za slepe bodo uredili v Združenih državah Amerike. V njem bo omogočeno slepim vi- deti nekatere filme. Celotne zvoč- ne kulise bodo prenesli na tri plošče. Nekdo bo pojasnjeval samo vizuelne prizore iz filma. Take »akustične« filme bodo v kratkem imeli na razpolago slem v Ameriki. Janko Romih Stran -í PTOiSKI TEDNIK PTL'J, 10. MAJA 1957 1. maja je bi! dr. J. Potrč v Ptuju Prv'omajskegd praznovanja v Ptuju sc je udeleži; zvezni po- slanec tov. dr. Jože Potrč. Go- voril je na zborovanju v Tito- vem domu 1. maja dopoldne, pred tem pa le skupno ^ sekTe- tzarjem OK ZKS tov. Ignacem Voljčem, predsednikom OLG tov. Jožetom Tramítoom in dru- g'-mi predstavniki JLA, oblasti množičnih oreanizacij na tri- buni pred magistratom gledal povorko društev in organizacij ter delovnih kolektivov. ga potrgale žice. V noč; od 7- na 8. maja pa je sledila èkod- Ij'Va slana, ki je tudi opravita svoje zdasti n-: krompirju, trsju in cvetočem drevju. Po javnem pozivu po časo- pisju in po rädiu, naj bi ljudje povsod, kjer je nevmost slane, kurili kresove, se je marsikdo spomnil čmih oblakov dima, ko so v Kidričem kurili katran. Po mnenju kmetovalcev b; büo ze- lo koristno odstopiti sicer uni- čenju namenjene količine ka- trana v Kidričevem kmetoval- cem, ki bi ta katran кшпЉј po ix>trebi pred nevarnostjo slane, kot to delajo po drugih drža- vah. O tem predlogu bi bilo to- litko bolj potrebno razmisliti, ker se 'ljudje njenih posledic ne mo- rejo obraniti s sežiganjem sla- me, listja, curii itd. Kurjen.je jn kajenje tokrat ni veliko pomagalo. Ptujsho hroniho 12. MAJA 1900. Tega dne se je vršila v F4uju izredna skupščina Muzejskega društva. Profesor Ferk je v daljšem govoru obrazložil udeležencem zbora, kako si zamiš- lja proslavo 1800-letnice, odkar je rimski cesar Trajan povzdignil Ptuj v kolonijo (Colonia Ulpia Trainana Poetovio), v katero je začel naseljevati veterane iz ra- znih legij. Kot znano, se je to zgodilo kmalu po letu 100 n. e. Slovesnosti naj bi se začele v gledališču s predavanjem o rimski zgodovini. Po vzorcu rimskega triumfa naj bi se pomikal sprevod od E>ominikanskega trga proti Hajdini. Na zborovanju so izvolili odbor, ki naj bi pripravil vse po- trebno za proslavo tega zgodovin- skega dogodka. 8. MAJA 1921. Prve občinske volitve v Ptuju po letu 1911. Vo- litve so se vršile po proporcu in splošni volilni pravici in ne več po starih volilnih razredih. Tako se je včasih zgodilo, da je en sam veleposestnik-graščak volil tretji- no občirvskih odbornikov. Po volilnem redu za občinske volitve v Sloveniji, objavljenem v Uradnem listu 20. februarja 1921, imajo pravico voliti vsi moški, ki so izpolnili 21. leto, razen voja- ških oseb. — Volilo se je s krogli- cami. Po preobratu leta 1918 je ptuj- ski mestni zastop z Ornigom na čelu zamenjal vladni komisar, ki mu je bilo poverjeno vodstvo ob- činskih zadev. Komisarju je bil dodeljen sosvet, ki bi naj nado- meščal izvoljeni mestni zastop. Prvi vladni komisar je bil dr. Fran Jurtela, njemu je sledil dr. Matej Senear. Zaradi nesporazuma med slo- venskimi strankami je bil pri ob- činskih volitvah izvoljen za ptuj- skega župarra nemškutar Lozinšek, ki je sicer kandidiral na socialno- demokratski listi. Od 24 odiDorni- ških mest je dobila Jugoslovanska demokratska stranka 7, narodno- socialna 6 in socialno-dotnokratska 11. Županske volitve v Ptuju je okrajno glavarstvo razveljavilo, vendar je deželna vlada Slovenije ta odlok ukinila. V soboto, 7. ja- nuarja 1922, je končno okrajni glavar dr. Pirkmajer zaprisegel novoizvoljenega župana Lozinška. Dežurni zdravniki v Ptuju Dr. Fran Rakuš, Ormošika 24: v peteîc, 10. maja, od 16. ure do sobote. 11. maja, do 7. ure; v soboto. 11. maja, od 12. ure do ponedeljka, 13. maja, do 7. ure. Dr. Matko Mrgole, Bezjakova ulica 6, telefon 80, dežurni 13. maja od 16. ure do 14. maja 7. ure. Dr. Ladislav Pire, Znidairičeva ulica 2, telefon 73, dežum; v to- rek, 14. maja. ob 16. ure do 15. maja do 7. ure. Dr. Milan Carli, Trg svobode štev. 2/1., telefon 73, dežurni v sredo, 15. maja, od 16. ure do 16. maja do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Prešernova ulica 32/11., dežurni v četrtek, 16. maja, od 16. гдге do 17. maja do 7. uire. Dr. Franc Rakuš, Ormoška 24, dežurni v petek, 17. maja, od 16. ure do 18. maja do 7. ure. Neprlčal(ovan majski sneg Zjutrai 6. maja je marsiko- gar presenetila snežna odeja, ki je povzročila veliko škode na sadnem in ostalem drevju, na žitaricah, predvsem rži, ki je pclegla, na krompirju in tudi na električnem in telefonskem omrežju, ker so se pod težo sne- Vodnik po Ptuju in okolici Turi.stično in olepševalno dru- štvo v Ptuju Je dalo na občnem zboru v ponedeljek, G. ma.ia, v javnost nadvse potreben »Vod- nik po Ptuju in okolici«, ki ga je uredil tov. prof. Jože Mau- čec, tiskala pa Pomurska tiskar- na v Murski Soboti. To je eden od vidnih uspehov tega društva in dokazov njegovega resnega prizadevanja, da bi bil Ptuj s svojo lepo okolico deležen vse pozornosti najširše javnosti in privlačna točka domačih in tu- jih izletnikov ter turistov. »Vodnik po Ptuiu in okolici« ima 60 strani v slovenščini, nemščini in franc(№Čini tiskane- ga zanimivega teksta, 32 strani umetniških slik akademskega slikarja prof. Janeza Mežana in fotografij Janka Simonice, Fr. Langerholca, Stefana Ногјапа in »Ptu.Tskega tednika« s tekstom v treh navedenih lezikih. Nekaj strani zavzemajo reklamni ogla- si tovarn in podjetij vseh vrst, zlasti gostinskih v ptujskem okraju. Uvodoma se je urednik tov. prof. Jože Maučec zahvalil A'sem, zlasti pa OLG v Ptuju, mestne- mu občinskemu odboru v Ptuju in Ormožu ter ostalim, ki so podnrli Turistično in olepševal- no društvo v Ptuju, da je lahko izdalo »Vodnika«. Predsednik društva tov. Lud- vik Pernat .ie na občnem zboru v imemu cdbnra in vsega član- stva izrekel tov. nrof. Jož<^tu Maučecn za prissidevanje vse priznanje v prenričan.iu, da bnPartiza- na«. v Ormožu je pripravilo TVD »Partizan«, predvsem pa telovadno akademijo ob 45-iet- nici ustanovitve telovadnega društva in razvitje društvenega prapora. Organizacija ZB NOV je se- stavila partizansko patruljo, ki je v enodnevnem pohodu ob- iskala okoliške vasi iii v njih partizanske družine ter io ■ vrnitvi in sprejemu pred do- dom >Pariizana« položila venec pred spomipsko ploščo, kakor so to storile organizacije. OtvoriteA'- treh oddelkov lo- kalnega muzeja v Ormožu v gradu je vsekakor zgledna spodbuda za vse ostale кгате v okraju, krer imajo prav toliko zgodovinskega materiala kot ga imajo v Ormožu in se počasi pripravljajo na otvoritev lo- kalnega muzeja. Ptujski muzej stremi za tem. da bi bile v(»čje zgodovinske dragocenosti zbra- ne v centralnem mii/eju. ki je lažje dostopen najširšemu kro- gu ljudi, ki se zanje zanimajo, kjnb temu pa pozdravlja željo tudi po lokalnih oddelkih mu- zeja v krajih, kjer imajo zbran zgodovinski material. Mirno lahko pričakujemo, da se bo k sedaj razstavljenim zgodovin- skim predmetom v Ormožu pri- družilo še veliko novih, ki jih ljudje doma hranijo. S slavnostno sejo množičnih organizacij v domu »Partizana« v Ormožu je bil IT. krajevni praznik v Ormožu šlovesno za- ključen v želji, da bi bili na- slednji občinski prazniki v lep- ših majskih dneh kot je bil ta in da bodo bodoči sporedi praz- novanja še pestrejši. • vmm ZA CAS OD 10. DO. 19. MAJA V zadnjih dneh tekočega ted- na in v zadnjih dneh prihod- njega tedna kraitkotrajne pada- vine z nevihtami in ohladitvi- jo. V ostalem (nekako 12. maja dalje) v spolšnem ugodno, de- oma jasno vreme in so v tem razdobju možne le manjše kra- jevne padavine ali nevihte. Temperatura se bo postopno dvignila. Nadaljnji izgledi: proti 20. maju pričakujemo ponovno močno ohladitev s padavinami. Beseda strojnikov, stro evodif in kuriocev... Občni zbor strojnikov, stroje- vodij in kurjačev pododbora Kidričevo je bil zelo dobro obiskan kakor tudi poročila zelo skrbno pripravljena. Iz poročil in razprave sc razvidni uspehi kakor tudi gotove pomanjklji- vosti v preteklem letu. V lan- skem letu je pododbor stroj- nikov, strojevodij in kurjačev dosegel zelo dobre uspehe, če- prav je bilo do organizacije ob- čutiti velikokrat podcenjevalni odnos v tovarni. Na novo so vključili 20 članov, organizirali so poučne izlete v razna pod- jetja Slovenije. Poslali so dva člana v strokovni tečaj v Cerk- no za visokokvalificirana stroj- nika pamih kotlov ter sta tudi napravila izpit za VK strojnika. Ce pri delu te strokovne or- ganizacije upoštevamo tudi to, da je zelo mlada v Kidriče- vem ter se je borila z ra2yiimi težkočami, predvsem s finanč- nimi. Po zaslugi odbornikov so razširili organanizacijo ter jim je tud: uspelo vključiti strojnike in kurjače iz Majšper- ka. Na občnem zboru so skle- nili, da bodo vključili v orga- nizacijo tudi strojnike in kur- jače iz Ptuja, kateri še niso vključen nikjer, je pa jih okoli 12. Sprejeli so tudi pro- gram dela za to leto, kateri je zelo obsežen. Organizirali bodo poučne izlete v razna podjetja v Sloveniji. Prvi tak poučni iz- îe*. bodo imeU v kratkem, i. s. v tovarno celui:';-)ize in papirja Videm-Krško ter v termoelek- trarno Brestanica. Ob povratku pa bodo obiskali rojstni kraj maršala Tita v Kumrovcu. Vso skrb bodo polagali na strokov- no in ekonomsko-politično vzgojo svojih članov. V ta na- men bodo imeli predavanja ka- kor tudi tečaj za izpopolnjeva- nje strokovnega znanja, to pa bodo organizirali s sodelova- njem RO Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev Slove- nije. Precej dobrih predlogov je bilo danih v zvezi s tarifno po- litiko, katera je še neurejena, predvsem kar se tiče načina premiranja. Navedeni so bdii razni primeri, kako bi se lahko premiralo strojnike, strojevodje in tudi kurjače glede prihran- ka olja, premoga in podobno. Posamezniki so tudi izjavUi, da se ne strinjajo z raznimi izgo- vori, da ne morejo biti premi- rani strojevodje in kurjači za prihranke na olju, premog itd., ker oni lahko v večji meri vpli- vajo na prihranek kakor pa njihovi šefi. Nujno bo, da v to- varni proučujejo to vprašanje, ker le premije bodo res dajale spodbudo na sam prihranek potrošnoga materiala, znižanje stroškov v poslovanju in da bo potem tudi večji efekt dela. To ni samo mnenje pododbora strojnikov, strojevodij in kur- jačev, ampak se temu mnenju pridružuje večina članov kolek- tiva in tudi sindikalna podruž- nica, da v tovarni še ni prave stimulacije delavcev, ker od vseh zaposlenih prejema pre- mije le 10%, za ostale pa ni premij niti norm. Tu bo nujno potrebno najti način stimuli- ranja tudi za ostale člane ko- lektiva ter bodo morale pri re- ševanju tega problema sodelo- vati vse organizacije skupno z organi delavskega sveta in stro- kovnim kadrom, da ne bodo primeri, da bi v Kidričevem zaostajali za ostalimi podjetji, kar se tiče pravilnega stimuli- ranja članov kolektiva, katero pa je zelo važno pri izvrševa- nju proizvodnih nalog ter zni- žanju stroškov poslovanja. Jože Seguía RAZPIS «a tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. spetemba 1957 do 30. ja- nuarja 1958.) Tečaj Politične šole je na- menjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kme- tijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega uprav- Ijenja in jim ie zato nujno po- trebno osnovno znanje iz poli- tične ekonomije in znanstvene- ga socializma. Prijave z osebnimi podatki, s pod3.+3ci o dokončanih šolah, te- čajih. o osnovnem p>oklicu. za- poslitvi, višin-; mesečnih pre- jemkov ter tud o stažu in funk- cijah v političnih organizacijah in družbenih organrih, pošljtedo 25. junija 1957 na upravo Po- litične šole pri CK ZKS. Ljub- ljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tud-; svoj internat za slušatelie, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer naimanj 14 dni pred pnčetkcm tečaja. Podrobnejše informaciie dobte upravi šole. oz'roma na občinskem ko- miteju svojega območja. Nekaf жа kmetovalce Praktično sadjarstvo Naši sadjarji so se v zadnjih desetletjih, ko so naši sadovnjaki delno zaradi ostarelosti, delno pa zaradi napada ameriškega kaparja utrpeli veliko škodo, resno lotili obnove sadovnjakov. Pri tem sta jim dobra knjiga in koristni na- svet strokovnjakov vedno dobro- došla. Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani je izdala n. pr. lani tri knjige iz raznih panog sadjarstva in dve med njimi sta že razpro- dani, čeprav sta izšli v 16.000 iz- vodih naklade. Potreben pa je bil splošen priročnik za sadjarje in »Kmečka knjiga« ga je zdaj izda- la. Napisal ga je znani strokov- njak Anton Flego ter mu dal na- slov »PRAKTIČNO SADJARSTVO«. Sadjarska veda je obširna In iz nje je zbral pisec na 270 straneh najvažnejše znanje, ki ga je pona- zoril s številnimi slikami. Gradivo je razdelil v 14 poglavij: Razširje- nost in pomen sadjarstva — Sad- no drevje in njegovi organi — Življenje sadnega drevja — Raz- množevanje sadnega drevja — Cepljenje — Naprava sadnih na- sadov — Načrtna obnova sadjar- stva — Oskrbovanje zemljišča — Obrezovanje — Oskrba debla — Škodljivi vplivi na rast in rodo- vitnost drevja — Izboljšanje ob- stoječih nasadov — Bolezni in škodljivci na sadnem drevju — V»rstvo škropilcev pred strupeni- mi škropivi. — Knjiga je name- njena praktičnim sadjarjem in kmečki mladini ter naj pomaga pri obnovi sadjarstva Cena ji je 570 din (vezana v polplatno) in se dobi v vseh knjigarnah in pri za- ložbi »Kmečka knjiga« v Ljublja- ni, Miklošičeva cesta 4. vinske trte — Oskrba nasada — Varstvo nasada. — Cena knjigi, ki naj bi jo prebrali vsi vinogradniki, je vezani v polplatno 800 din. Dobi se v vseh knjigarnah In pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljub- ljani, Miklošičeva cesta 4. Sodobno vinogradništvo Več kakor 30 let je že, kar je izšla pri nas zadnja knjiga o vi- nogradništvu »Vinarstvo« Andreja Žmavca. Ta knjiga je pa že davno razprodana in naši vinogradniki so bili v zadnjih desetletjih brez primernega strokovnega priročni- ka. Medtem pa je znanje v vino- gradništvu zelo napredovalo. Vsi, ki so pri nas želeli obnoviti ali pomagati pri obnavljanju vino- gradov, so bili navezani samo na strokovno časopisje. Nova knjiga Tita Dobrška »SODOBNO VINO- GRADNIŠTVO«, ki jo je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljub- ljani, pa je to vrzel zamašila. Do- bili smo knjigo, ki smo je lahko veseli. Na 300 straneh s 130 sli- kami je pisec podal v lahko um- Ijivi obliki vse, kar potrebuje na- predka željan vinogradnik. Gradi- vo je razdeljeno v naslednja po- glavja: Splošno o vinski trti in vinogradništvu — Opis vinske tr- te — Razmnoževanje — Priprave za nove nasade — Izbira trt za nasad — Naprava novih nasadov — Opora vinske trte — Vzgoja Ko bodo zopet lepši in toplejši dnevi, pridite na Bori, kjer se boste spočili in razvedrili. V letovišču grad Bori ste vedno do- brodošli. Ob vsakem času vas bomo lahko postregli s prvovrst- nimi jestvinami in pijačami. Naša godba vas bo spravila v do- bro voljo V GRAJENI SO USTANOVILI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO Že več let so Grajenčani stre- meli za tem, da bi se v njihovem kraju ustanovilo gasilsko društvo, vedno pa so manjkali ljudje, ki bi stvar prijeli na pravem koncu in pritegnili vaščane k ustanovitvi. Na ponovno pobudo tovarišev Po- lanca, Spendala, Kunsteka in ne- katerih drugih vaščanov je posta- lo zanimanje za to stvar večje. Končno je bil sklican za letošnji 5. maj ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi predvsem mladine, ki je i/razila pripravljenost vstopiti v gasilske vrste. Na zboru izvoljen upravni odbor si je postavil že tudi prve naloge, katerih izvršitev naj po- meni utrditev mladega društva, da ne bi to zaspalo, kakor je v Gra- jeni često že navada. Želimo, da bi novo gasilsko dru- štvo v Grajeni uspešno delalo in po svojih silah prispevalo pri gra- ditvi naše domovine. -in. PTCJ. 10. MAJA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran ? VSE NOVO.. P4)v©òaDje proavodnje bliaga га širtjiko putooÊnjo bo obćijitno zlätsti v tekxjÉÎfem letu, ko se t)0 jnočno povečala zJöBtj količina píTWCVodov predel (üvkikne indu- stri le. Tako bodo tjudi ndée gospodi- nje dobile v domačih trgovin^ih številne nove, solidne in okusne aTtiikle za dom in oeebno upo- rabo, ki se jih bodo gotovo zelo xazveseiile. Tekstilne tovarne v peogTddu. NiÈu, Paračinu, Le- skovcu in drugje, uporabljajo za izdelavo posameznih, finejših tkanin čedalje več uvoženega prediva in umetnih vlaken, predvsem najlona. V Srbiji rd^ čunajo da bodo v tem letu pro- izvedli par sto novih vrst blaga najra!xl:.ičnejš'h vzoircev. Tovarna zdravil »Galenijka« v Zemumu pripravlja razen izde- lave številn-h novih zdravil, ki smo jih doslej v glavnem uva.- ¿ali, tudi proizvodnjo strepto- iriií-'ina in povečanje proizvodnje penicilirja. Beograjska tovarna »Proleter« bo v kraitkem dala гга> tržišče posebno napravo za pranje perite brez električnega toka ter približno 3000 moder- nih bojlerjev z:a kopalnice, кЈ jih je mogoče ogrevati po želji z drvmi in premogom ali pa z električnim tokom. Tovarna »Elip« v Zemunu nam pripravlja nove električne štedilnike. »Jugostroj« v Rako- vici nove hladilnike. »11. okto- ber« iz Prilepa pa razna sinte- tična blaga za kuhinjo, ki bodo odporna tudi proti visok j tem- peraituTi. Mnogo je tovam, katerih kon- strukcijski biroji pripravljajo za bodoče leto nove tip^ stro- jev za pomoč v gospodinjstvu, nove vrste opreme, sadnih so- kov, obutve, čokolade itd., s či- mer vsem mislijo iznenaditi na- še potrošnike, predvsem pa že- no-gospodinjo. IZREDNO LEPI ^ PORCELANASTI SERVISI Tovarna porcelana v Titovem Veiesu pripravlja nekoliko no- vih tipov namiznega porcelana, zlasti krožnikov in servisov za črno in belo kavo. Tovarna, ki se je vse do nedavnega vztrajno trudila za kakovostno izboljša- nje proizvodov, je strokovnjake s svojimi novian; izdelki narav- nost presenetila. Servisi luk- mznega tipa so zelo okusno iz- ^lani in okrašeni, '-zdelujejo pa tud: cenejše vrste, ki so iz slabšega materiala in mnogo cenejši. Na siiki: del ser\-:;ea za belo kavo. domaČa pcksoda iz aluminija Posoda iz aluminija je v mar- sičem mnogo boljša od emajli- rane. Razen velike trajnosti lepega videza, iipa ta posoda tudi to prednost, da vzdrl; zelo visoko temperaturo. Najvažnej- še je pa to. da se zelo hitro se- greje in zato porabi mnogo manj toplote. Ce kuhamo na elektriko, prlštedimo z uporabo aluminijaste posode 25 "Vo toka. V naših trgovinah že prodajajo zelo lepo in solidno aluminija- sto posodo razi čnih oblik in debeline, ki jo proizvaja pc^d- jetje »Tito« iz Sarajeva^. V tem podjetju izdelujejo tudi l'once »Ekonom« in posebne alumini- jaste posode za mleko, ki so mnogo trpežnejši in trajnejši od navadnih. novi bonkouci in 'kouonci Sovražniki oernia Narodna banka je 25. aprila t. 1. dala v promet nove ban- kovce Po 100, 500, 1000 in 5000 dinarjev. Novost v denarnem prometu predstavljajo bankovci po 5000 dnarjev. Bankovci po 100 dinarjev so v rdeči barvi, po 500 dinarjev v zeleni, po 1000 v siv: in bankovci po 5000 v modri barvi. Istočasno So prišli v promet tudi nov; kovanci po 10, 20 in 50 din. ki so izdelani iz brona in so zato 'rumenkarste barve. T kovanci se bodo po barvi, večji teži in nazobčanem robu razlikovali od aluminijastega drobiža. Zaenkrat ostanejo v obtoku tudi vse ostale vrste de- narja. Našemu gospodarstvu povzro- ča ogenj še vedno znaitno ško- do. V zadnjih petdesetih letih so bili opravljeni že številni poskusi z razi čnimi kemičnimi spojinami, ki so jih hoteli upo- rabiti za gašenje požarov. Ze od nekdaj ie znana voda kot uspešno in ekonomično sred- stvo za gašenje ognja, če gori les, slama, papir ali tkanina. Ko pa so postali znanj številni in- dustrij sk; postopki n ko So se uveljavili v praksi, je postal tudi nastanek ognja bolj zamo- tan verjetnost požarov pa je postala večja. Izgorevanje se je v nekaterih primerih pojavJlo zelo hitro, v obliki eksplozije. V takih primerih voda ni več pr.merno sredstvo za gašenje in treba je za obrambo pred ognjem uporabiti druge snovi. V starih časih ie ogenj nastal z netenjem lesa, slame itd. Zdaj pa vemo. da gore tudi lahko vnetljive tekoč. ne. ogenj lahko nastane s kratkim stikom elek- tričnega toka ali pa pri spaja- nju nekaterih kovin (magnezij, natrij, uran) s kisikom. Spojine, iz katerih je sestav- ljena pena za gašenje, so začeli že pred leti uporabljati za ga- šenje ognja, ki nastane pri vnetljivih tekočinah. Take spo- jine dobijo z reagiranjem ki- slih snovi z lužnatimi raztopi- nami bikarbonatov ali pa jim dodajajo peneče snovi. Peneče spojine pokrijejo gorečo maso z mehurčki ogljikovega dvokiisa n taJio izolirajo površino od k sika v zraku. Posto^pek se še vedno uporablja čeprav ima ne- katere slabe strani: počasna re- akcija, omejena možnost upora- be in pogostna zamenjava šarž (polnitve) v gasilnih aparatih. Snovi, ki dajejo pri gašenju peno, so še vedno najbolj eko- nomične, zaradi česar jih bodo pr gašenju prav gotovo že dol- go uporabljali. Leta 1926 se je pojavil na tržišču ogljikov dvokis, plin. ki onemogoča dostop kisi- ka h goreči masi. Uporabijajo ga za gašenje požarov v rudni- kih, na ladjah, v avionsk h ka- binah :n v kemičnih laboratori- Se preden zo začel uporabljati za gašenje požarov ogljikov dvo- kis, so prvič že uporabili halo- gensko spojino — ogljikov te- trakilorid (v molekul, ima en ogljikov in štiri klorove atome). Druga taka spojina je bil metil bromid, tekočina brez duha in barve, ki vre pri 4 stopinjah Celzija in jo je možno hraniti v posodah, ki lahko zdrže vel'- ke pritiske. Ker pa je ta spoji- na strupena so njeno uporabo v številnih državah pTepovedali. Osnovne znač Inositi najpri- mernejših sredstev sa gašenje ognja so: velika hitrost izhlape- vanja. majhna strupenost ^n možnost uporabe РП vsaki tem- peraturi. Nemška vojna mornairica je uporabljala za gašenje ognja v drugi svetovni vojni izdelek, ki je imel v molekuli dva halóge- na, to je bil klor-brom metan. To smer so ubrali tud; Amerikan- ci, ki uporabljajo sedaj izde- lek z 82 »/n klor-brom metana, 9 odst. metil klorida in 9 odst. metilen klorida. Ta izdelek je zn,cn pod imenom CB. Na splošno se zdi, da bodo v bodočnosti postale za gašenje cgnja zelo važne spojine halo- genov: joda broma, klora in fluora. LETOS PRiDEJO Iz Avstrije, Danske, Norveške in Holandske pričakujemo letos več gostov. Na Danskem se je pri- javilo samo za krožna potovanja po Jugoslaviji nad 2000 oseb v 80 skupinah. Prijavilo se je tudi že 1200 Norvežanov, iz česar sklepa- mo, da bo obisk iz Norveške letos mnogo večji. Holandci se zanima- jo predvsem za krožno potovanje iz Münchena v Opatijo, Split, Du- brovnik, Sarajevo, Zagreb in nazaj v München, mnogi Norvežani pa bodo letovali na Jadranu. Iz Šved- ske se je prijavilo že 60 skupin, iz Anglije pa bo od majnika na- prej prispela vsak drugi teden po ena skupina letoviščarjev z letali na Jadran, kjer bodo prebili po dva tedna. Švicarji se najbolj za- nimajo za krožno potovanje po TURIZEM NA SVETOVNI RAZSTAVI V BRUSLJU Na sestanku zastopnikov tu- rističnih podjetij v Opatiji so sklenili, da bo na sveitovni raz- stavi v Bruslju leta 1958 zasto- pano tydi naše turiistično gospo- darstvo. Zasito,pniki turist čnih podjetij iz vse države so usta- novili na tem sestanku »Urad turističnih podjetij«, z izključ- no nalogo, da skrbi za dostojno zastopstvo našega turizma na tej razstavi. nove avtobusne proge z avstrijo in italijo Jugoslovanska in avstrijska avtobusna podjetja so se spora- zumela, da bodo odprli dve no- vi mednarodn; avtobusni liniji, in sicer Gradec—Maribor—Va- raždin —Z agreb—K a rlova c—Senj in Celovec—Dravograd—Mari- bor—Rogaška Slat na. Sprejet je tudi jugoslovansk; predlog o znižanju tarife od V na 5 din za kilometer. Italijansko-jugoslo- vanska komisija za cestni pre- voz potn.kov pa je sklenila, da bodo odpeli progo Ben^'iíe— Bled in Benetke—Portorož 15. junija, progo Benetlre- Movi pa 1. julija. Sprejeta je enotna ta- rifa za redne in turistične lini- je po 5,5 din oziroma po 8 lir za kilometer. (Jugopres) morju od Benetk vzdolž Dalmacije do Dubrovnika, letoviščarji iz Za- hodne Nemčije pa žele svoj dopust preživeti v manjših in cenejših le- toviščih Istre in severnega Ja- drana. PIRAN STO LET Zakaj torej večina ljudi ne doseže 150 let starosti in v ve- liki večini umre pred 70. ali- 80. letom? Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, je potrebno siste- matično in znanstveno študirati starost v njenem razvoju ter š.tudiTati organizem v zveza z okoljem, kjer se nahaja. Kaj je v osnovi sprememb organizma v staros'ti? V celi- cah in živeči materiji vsakega organizma se pod vplivom naj- različnejših vzrokov začne pro- ces staranja, to je otrdelost be- Ijakovinasitih delcev, protoplaz- me. celičnih mren in vse to vpliva na ves organ-zem, pred- vsem pa na življenjsko s:K> organizma. Najjasnejši znak, ki karakterizira sitarost, je pospe- šitev razvoja zveznega tkiva. Staro meso je trdo, ker se je kompaktno zvezno tkdvo raizviíLo^ v veliki meri. Na osnovi teh opazovanj smo izvršili vrsto po- izkusov o vplivu raztopine na- trijevega bikarbonata na, rdeča krvna telesca. Po teh izkušnjah smo prišli do zaključka, da dalj- ša akcija raztopine natrijevega bikarbonata povzroča večjo razpršitev beljakovin ter da akcija, trajajoča več kot 40 mi- nut. skoro popolnoma raztopi membrano. Poizkusi na sesalcih so pokazali, da raztopina natri- jevega bikarbonata poživlja nji- hovo življenjsko sillo in pospe- šuje njihov razvoj. Iste pojave so ugotovili pri poskusih na jajcih za valjenje. Na osnovi teh poizkusov smo prišli do za- ključka, da natrijev bdkarbonat v resnici krepi in dviga živ- ljenjsko silo vsakega organizma. Po mišljenju Lepešinskaje bi se lahko te izikušnje uresničile v medicini in agrobiologiji. Za- čeli so s poskusi na Človeškem telesu. Prvi poizkus sem napra- vila sama na sebi — Piše Lepe- šinskaja. — Začela sem s kopel- mi natrijevega bikarbonata. Stavila sem 60 do 80 g naitrije- vega bikarbonata v vodo toplo 34 do 35 stopinj Celzija. V ko- peli sem ostajala 15 minut. Te kopeli sem delala dvakrat, tri- krat na teden do petnajstkrat. Po presledku dveh mesecev sem nadaljevala z eno kopeljo na teden. Kakšne so bile spremembe na mojem telesu pod vplivom teh kopeli? Začela sem občutno hujšati, posebno pa sem opazi- la, da mi je izginila tolšča na trebuhu. Ta pojav je. prav go- tovo povezan s pospešitvijo presnavljanja. Kopeli so dobro učinkovale na moje splošno razpoloženje. Po kopeli sem se čutila spočito, kar se lahko raz- laga z dejstvom, da natrijev bd- karbonat prav gotovo nevtrali- zira mlečno kislino, ki povzroča občutek napora. Sedaj se več desetin zdrav- stvenih ustanov v raznih krajih Sovjetske zveze ukvarja s pro- učevanjem vprašanja ko^peli z natrijevim bikarbònatom. nad- zoTstvo nad to metodo pa je bilo poverjeno številnim inšti- tutom in bolnišnicam. Rezultate poizkuisov o zdravitoem uč'inku natrijevega bikarbonata nad raz- nimi boleznimi pa bodo še spo- ročili kliničnim specialistom. Prejemam veliko število pi- sem, — piše Lepešinskaja, od raznih oseb, ki so začele po last- ni pobudi izkoriščati natrijev bikarbonat. Ta pisma dokazuje- jo, da je natrijev bikarbonat koristen za bolezni, kot so preu- trujenost, ekcemi, skleroza, tvo- ri in razne živčne motnje. Prav tako vsa pisma in mnenja zdravnikov potrjujejo, da kope- li z natrijevim bikarbònatom ustvarjajo v bolniku dobro raz- položenje. prispevajo k preno- vitvi energije ter razvijajo de- lovno sposobnost. Vse to pa do- kazuje okrepitev in pomladitev telesa. Vendar te izkušnje še niso zadostne, da bi si ustvarili že določene in točne zaključke, če- prav VSi primeri dokazujejo da ima natrijev bikarbonat zelo močan in pozitiven vpliv na organizem. Preučevanja se mo- rajo široko razviti v tej smeri in zanimivo vprašanje o vplivu natrijevega bikarbonata na pre- snavljanje morajo preučevati še biologi in specialisti. Vprašanje pospešitve presnavljanja v te- lesu se mora preučiti ne samo v interesu medicine marveč tu- di agronomije. Na ta način bo- do lahko dobile snovi, ki po- spešujejo razpršitev beljakovin — v tem primeru natrijev bi- karbonat — važno vlogo v bor- bi proti staranju, preutrujenosti in drugim boleznim. Kitajska bo imela čez 20 let eno milijardo prebivalcev Kitajci se po končani revolu- ciji izredno hitro množijo. Vsa- ko leto se rodi 17 milijonov otrok, medtem ko umre le . 12 milijonov ljudi. Tako šteje ta dežela že zdaj nad 630 milijonov prebivalcev. Ce pa bo to raz- merje med rojstvi in umrljivost- jo ostalo nespremenjeno, bo že čez dvajset let na svetu ena mi- lijarda Kitajcev. zahodna nemčija — devizne olajšave (M 1. maja dalje vsak pre- bivalec Zahodne Nemčije lahko naroči v tujini različne proiz- vode, kavo kavne izvlečke, to- bak in tobačne izdelke do vred- nosti 100 DM. ne da bi mu bilo zato potrebno uvozno ali plačil- no dovoljenje Tako je ustvar- 1en dolgo želeni »uvoz za vsa- kogar«. (BFIS) Sredstvo proti pijanosti Na neki poskusni kmetijski po- staji v ZDA so ugotovili, da je na- ravni čebelji med naravnost čudo- vito sredstvo proti pijanosti. Že dve žlici zadostujeta, da občutno zmanjšata vinjenost pri človeku, ki se ga jfe nasrkal čez mero. naia pedfetja na yeiese mu u Gmútu V Gradcu v Avstriji so odprli spomladanski velesejem, na ka- terem razstavlja tudi 40 gospo- darskih organizacij iz Sloveni- je in Hrvatske. Podobno kot prejšnja leta je tudi letos skle- njen v okviru graškega vele?ej- ma poseben sporazum o zame- njavi blaga med Avsir jo in Ju- goslavijo v višini 7 milijonov avstrijskih šilingov v vsako smier. Avstriia nam bo dobavila predvsem stroje, nadomestne strojne dele in specialno orod- je, mi pa bomo izvozili zgodnje sadje, sadne pulpe vino, zele- njavo, svinjske kože, upognjeno Pohištvo in podobno. Ss mi Ш riizitüue w Bi/strip Od 2. do 22. maja bo na Du^ Oaju razstava z naslovom: »Mo- derna žena in njeno gospodinj- stvo«. Na Duna.iu bo od 24. maja do 20. jun.ja razstava z naslovom: »Dom in družina«. Od 29. maja do 10. junija bo v Brucku a. M . (Zg. Štajerska): »Industrijska, trgovinska, obrtna in kmetijska razstva« s poseb- J^o razstavo: »Zdravo življenje«. Svetovna proizvodnja kave »United States Foreign Agricu- tural Service« poroča, da cenijo Svetovni pridelek kave v letini 1956-57 na 47,4 milijona vreč. Ta številka predstavlja zmanjšanje 6% v primeri z rekordno leti- jo 1955-56, ki je dosegla 50,3 mi- lijona vreč, vendar pa jé za 14% Višja v primeri s povprečno letino ^ predvojnem času, ki je znašala ^1,6 milijona vreč. Potujoča rastlina v Južni Ameriki raste neka vr- sta trave, ki ima izredno lastnost, se lahko preseli. Če postanejo presuha, enostavno izvleče korenine iz zemlje in se ^^ije v kepo, ki jo nato veter od- na drugo mesto. Tam rastlina ^Pet spusti svoje koreninfe in raste "^^Prej. Če ji pa kra.i spet ni po ^'^Iji. ponavlja selitev toliko časa, ^^ najde primerno zemljišče. Sklad za kreditiranje stano- vanjske graditve, k; je bil usta- novljen na predlog Stalne kon- ference mest. bo znašal 1. 1957 okold 48 milijard din. Razen tega bodo porabljena za stano- vanjsko graditev tudi lastna sredstva investitorjev iz gospo- darstva, usitanov. zavodov JLA kot tud^ sredstva zadrug in za- sebnikov. Skupni sklad za leto 1957 bo znašal brez upoštevanja zasebnikov okoli 83 milijard d - narjev. Tako bo lahko iz druž- benih sredstev zgrajeno okoli 30 tisoč stanovanj. Iz teh sred- stev pa bodo finansirane tudi komiinalne naprave, ki so ne- posredno vezane na graditev generalna skupščina mednarodne turistične skupnosti Predstavniki Avto-moto zve- ze Jugoslavije bodo sodelovali pri delu Generalne skupščine mednaiodne turistične skupno- sU (AIT), ki 'bo od 13. do 17. maja na Dunaju. Generalni se- kretar Avto-moto zveze Jugo- slavije Branko Savičevič in predsednik turist čne komisije Savo Rončevič bosta imela na Generalni skupščini referat o cestnem turističnem prometu, mednarodn h carinsikih doku- mentih in varnost: v cestnem prometu. naselil oziroma stanovanjskih stavb. Ker se piosojila iz stano- vanjskega sklada vračajo v oblik anuitet, se bo sedanji sklad v višini 48 milijard din v 10 letih z vračanjem anuitet pvo- vočal na 80 m lijard din. Zadoščenje Zidom o uničevanju Judov v Nemčiji za časa Hitlerjeve vladavine je bilo v zadnjem času objavljenih več temeljitih razprav. Preden se ie Hitler lotil sistematičnega uni- čevanja, je v Nemčiji živelo 600 tisoč Judov; po vojni jih je ostalo samo še 15.000. Okoli 500.000 se jih je pred pokolom rešilo z be- gom, ostale pa so hitlerjevci od- peljali in pobili. Danes živi v Za- hodni Nemčiji 17.000 Židov. Ne- kateri pisci domnevajo, da živi danes v Zahodni Nemčiji še na- daljnjih 15.000 Judov, ki pa se niso prijavili uradnim židovskim verskim občinam. Ker gre po ve- čini za zelo stare ali pa mlade ljudi, se Judje množijo razmero- ma zelo počasi. Njihovo število naraste letno približno za 1000. V Berlinu, kjer je pred preganja- njem štela judovska občina 180 tisoč ljudi, ni danes niti ene ju- dovske restavracije, ki bi kuhala po judovskih verskih določbah. Vse te velikanske zločine mora sedanja Nemčija vsaj delno po- praviti. Tako pomaga nemška vlada s finansiranjem in podporami pri zidavi in obnovi židovskih sina- gog, ki so jih nacisti požgali 300. Vsak Žid, ki je bil v koncentra- cijskem taborišču, prejme od dr- žave 150 mark (okoli 900 šilingov) za vsak mesec, ki ga je preživel v taborišču. Vsak Žid, ki se vrne v Nemčijo, prejme od države pod- poro 6000 mark (36.000 šilingov). Razen tega mu državne oblasti po- magajo tudi pri iskanju službe in stanovanja. Ako se loti kakršne koli trgovine, obrti ali industrije, mu da država posojilo. Zahodna Nemčija se je s posebno pogodbo z Izraelom obvezala, da bo izrael- ski državi dobavila za 822 milijo- nov dolarjev blaga v 12 letih; od- škodnina raznim žrtvam nacizma bo dosegla okoli eno milijardo 500 milijonov dolarjev (okoli 37 mili- jard 500 milijonov šilingov). nad milijon nutomobilou u enem letu v preteklem letu i e bilo v nemških avtomobilskih tovar- nah izdelanih 1.073.084 avtomo- bilov. Tako je lani avtomobil- ska industrija v proizvodnji vo- zil v Nemčdj; prvič prekoračila mejo enega milijona Proizvod- nja znanih ljudskih vozov ima največji delež, in sicer znaša 36.9 odst Od 484.698 izvoženih avtomobilov pa je tvrdka Volks- wagen zastopana s 44,9 ods^ Tudi v svetovnem merilu -zvo- za osebnih avtomobilov • (brez vzhodnega bloka) je tvrdka Volkswagen močno zastopana. Tako je biila v pfrvi ç>olovici le- ta 1956 zastopana s 14,8 odst., kar brez dvoma predstavlja ve- 1 k uspeh in priznanje tej tvrd- ki. k izdeluje visoko kvalitetne in cenene avtomobile. Najhujši potres na svetu Navečji potres razvije toliko sile kot nekaj sto tisoč do dva milijona atomskih bomb, zato pust.jo potresi za seboj strahot- ne posledice. Preden je žareča lava Vezuva leta 79 zalila in po- kopala pod seboj tri cvetoča mesta, so se šestnajst let vrstili hud potresi. Leta 1496 je hud potres v Južni Italiji zahteval okol- 100.000 žrtev. Letii 1775 je 50.000 Lizboncev obležalo pod ruševinami podrtih hiš. Aprila 1906 se je zamajal San Franci- sco, ljudje so imeli občutek da jih hoče požreti zemlja. Število mrtvih i e k sreči znašalo le 390 Najhujšo katastrofo pa je 28. decembra 1908 doživela Messi- na ob Sicilski ožini z vso oko- lico vred. V mestu samem sta le 2 odstotka hiš ostala pokon- ci. število žrtev se je povzpelo na 80.000. V pičlih 30 sekundah kolikor je trajal potres, se je cela pokrajina spremenila v kup ruševin. Silovitosti posameznih potre- sov v zgodovini ne moremo či- sto natančno dolčiti, ker so po- datki o številu žrtev večkrat nezanesljivi in je končno treba upoštevatj tudi druga mei-la. PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 10. MAJA 1957 Stran 6 Nojvečji uspeh rokometnšic »Drave« /a finale prvenstva v malem ro- kometu, ki je bilo 28. aprila, se je ekipa vestno pripravljala in po- mlajena odpotovala v Ljubljano. Zraven Drave so sodelovale eki- pe: Svoboda-I.jubljana, Partizan- Črnomelj in Hudar-Trbovlje. Pr- venstvo je bilo kvalitetno. Prvo tekmo »DRAVA« — »PARTIZAN« 3:0 (2:0) sta ekipi pi-ičeli precej nervozno. Po menjajočih napadih je Igrava začela dominirati na igrišču in v 7. minuti dosegla po Botolinovi vodstvo. To je poživelo Dravine vrste in stalno ogrožanje nasprot- nikovih vrat je v 13. minuti Mur- kovn rodilo uspeh. V drugem pol- času ob menjajočih se napadih obeh ekip je Botolinova prisilila vratarko k ponovni kapitulaciji. Do konca tekme ekipi nista izkori- stili še nekaj priložnosti pred go- lom, kar velja predvsem za Dravo. »RUDAR« — »SVOBODA« 1:1 (1:0) Druga tekma se je končala ne- odločeno, čeprav je Svoboda več- krat prevladovala na igrišču. »SVOBODA — »DRAVA« 5:0 (5:0) V tej tekmi so odpovedale vse Dravine igralke, saj so utrujenost, vročina (tekma je bila ob 12. uri) in napori premagali Dravo in to je Svoboda dobro izkoristila. Re- zultat je nekoliko previsok, ker Drava kljub vsemu ni igrala pod- rejene vloge. Po opoldanskem odmoru sta v pi44 tekmi nastopili ekipi »RUDAR« — »PARTIZAN 3:2 (2:2) Presenetil nas je Partizan, ki bi po prikazani igri zaslužil neodlo- čen rezultat, saj se je renomira- nemu nasprotnilai zoperstavil ta- ko močno, da je moral Rudar na- peti vse sile, da je dosegel zmago. Drava je svojo zadnjo tekmo odigrala proti Rudarju »DRAVA« — »RUDAR« 3:0 (1:0) ^^alokdo je upal na uspeh Ptuj- čank. Toda že prvo minuto so na- kazale ostro in zanimivo borbo. Drava je presenetila z odlično igro in zmago. »SVOBODA« — »PARTIZAN« 7:0 (2:0) V zadnji tekmi je Svoboda pre- gazila črnomeljčanke, čeprav jim je k temu precej pripomogel tudi sodnik. Ekipa Drave je nastopila v postavi Toplak 8, Jelinek 7, Vajsbaher 5, Pevec 6, Botolin 6, Murko 6, Kragelj 7, Debenak 5, Cvetko S. 5, Kramberger M. 4, Cvetko O. 4. (Številke pomenijo oceno igralke v vseh treh tekmah). Od novink sta se izkazali Debe- nakova in Cvetko S. ter Topla- kova in Pevčeva. Nogomet POMLMBNA Z.VÍAGA V VELENJU RUDAR (VELENJE) : DRAVA 0:1 tO:l) Nogometna ekipa Drave je do- segla nepričakovano zmago nad zelo dobro ekipo domačega Ru- darja. Čeprav s0 se nogometaši Drave odpravili ña pot z zelo okrnjenim moštvom, smo videli, da se tudi brez najboljših lahko doseže lep uspeh. Enajstorica Drave je тосло presenetila igral- ce Rudarja, največ zaslug pa ima odlična obramba Drave, posebno Letonja, ki je popolnoma onemo- gočil zelo nevarnega Hudarina. Igralci Drave, posebno Letonja, ki je popolnoma onemogočil zelo ne- varnega Hudarina. Igralci Drave so na tujem terenu iztrgali, cel izkupiček — dve točki, ki sta zelo dragoceni. V prvem polčasu so domačini ves čas diktirali igro ter močno oblegali vrata Drave. Moš- tvo Drave se je v tem času samo branilo. Domačini bi si v tem delu igre lahko priborili zmago, toda napad je bil neučinkovit in je preveč kombiniral v kazenskem prostoru. Po večkratnih napadih Drave je Komel brez okrevanja streljal mimo vratarja in vodstvo Drave je bilo tu. V drugem delu je bila igra enakopravna, vendar le nekoliko ostrejša, oba napada sta imela nekaj lepih priložnosti, toda rezultat se ni spremenil. Pri eki- pi Rudarja se je odlikoval Huda- rin, dočim je bila Drava v celoti dobra. DRAVA ZBIRA TOČKE DRAVA : BRATSTVO (HRAST- NIK) 3:3 (1:2) Tekma je bila odigrana na tež- kem terenu, igra pa je bila v za- ■c^tku zelo raztrgana in nervozna. Nekaj časa so imeli domačini igro v svojih rokah in nevarno oble- gali vraia gostov. Gostje so Iz- vedli v 9 min. zelo nevaren pro- dor in je Klenovšek streljal ne- ubranljivo v gol. Kmalu za tem pa so domačini prevzeli pobudo in v 14 min. je Komcl rezultat ize- načil. Potem se je igra spet ena- kovredno razvijala naprej. V 30. min. so gostje dosegli vodstvo in rezultat do konca polčasa se ni iz- premenil. Ozračje je bilo v drugem pol- -u zelo napeto in nastal je ob- ■ñitek, da bo Drava doživela svoj prvi poraz na domačem terenu. Toda domačini so takoj v začetku začeli ostro napadati in že v 3. min. izenačili. Tri minute kasneje pa so celo prišli v vodstvo. V 13. min. so gostje sicer zopet izena- čili in postavili končni rezultat tekmo, toda igra je bila enako- vredna. Proti koncu so pobudo prevzeli zopet gostje in nevarno ogrožali vrata domačinov. Doma- čini so precej popustili, vendar se rezultat ni nič izpremenil. Sodil je dobro Glavič iz Mari- bora. Drava je nastopila v naslednji postavi: Gorup (6), Letonja (7), Vogrinčič (6,) Pongračič (6), Mu- sic (8), Strehar (6), Cep (5). Erha- tič (6), Komel (7), Širec (6), Tasič <5). V predtekmi so mladinci Drave premagali mladince iz Murske So- bote z rezultatom 1:0 (0:0). Sodil je dobro Preac iz Ptuja. Streljanje STRELSTVO OB 1. MAJU Vse sitrelske družine so bile za 1. maj zadolžene izvesti med- družinsika teikmmi^anja, bodisi z zračno ail z vojaško puskio. Sla- bo vreme je ovrglo vse načrte. Kljub temu sita se družin-; Ki- dričevo in Železničar srécali v dvoboju na strelišču v Kidriče- vem. ZmagaiLa je družina Železni- čarja s 433 proti КЈ^псег-ет s 391 krogi. SD Pletama je premagala SD Mladinec s 60 krogi. Od 19. do 25. maja bo tekmo- vanje za prvenstvo vseh sred- njih šol v Sloveniji. Mladinci Ptuja Se dobro pripravljajo. Z. ZQ pravnik miodostl Vsa društva in organizacije, ki delajo z naso mladino, pripravljajo letos ob Prazniku mladosti okrog 25. maja t. 1. vrsto prireditev, tek- movanj in nastopov. Tudi društva za telesno vzgojo »Partizan«, ki jih je v okraju 14, nočejo zaostajati, saj so pripra- vila obširen in pester spored pri- reditev, čigar posebna značilnost je v tem, da se bo odvijal večino- ma v manjših centrih na 'terenu in le deloma v Ptuju samem. Pri- reditve bodo ves mesec maj in junij ter bodo dosegle svoj višek in zaslužek z udeležbo okrog 1000 pripadnikov TVD Partizan iz naše- ga okraja na L slovenskem festi- valu telesne kulture, ki bo od 23. junija do 2. julija 1957 v Ljub- ljani. Vsa društva bodo imela svoje nastope in akademije, na katere se posebno pripravljajo v Mar- kovcih, Ormožu, Domavi, Vidmu, Kogu, Središču, Majšperku in Ma- kolah. Društvo Ormož, ki slavi 45-letnjco obstoja in društvo Mar- kovci bosta ob tej priložnosti slav- nostno razvili društvena prapora. Na nastopu v Markovcih bo sode- lovala tudi večina društev iz okra- ja s telovadci in telovadkami, ki se bodo udeležili zleta v Ljublja- ni. Poleg društvenih nastopov In akademij bo tudi vrsta tekmo- vanj, ki naj posebej poudarijo vsestranost dela v Partizanu. Za- čeli bodo pionirji in pionirke, ki bodo 5. in 12. maja tekmovali v tradicionalnem pionirskem mno- goboju v sektorjih Ormož, Ptuj in Makole. 19. maja bo v Ormožu tekmova- nje mladincev in mladink v ma- lem rokometu. Ta dinamična in zanimiva igra se vse bolj širi na podeželju in pričakujemo udelež- bo 12 ekip. V Vidmu bodo okrajne tekme v streljanju z zračno puško, prav tako pa bodo v Ptuju še tekme v atletiki, namiznem tenisu, kole- sarjenju in odbojki. Zmagovalci teh tekmovanj pridobijo pravico udeležbe na področnem pr. enstvu v Mariboru, kjer se bodo pome- rili s prvaki pomurskega, celjske- ga in mariborskega okraja, prvaki pa bodo nato tekmovali za naslove republiških zmaiovaliïîv na festi- valu v Ljubljani. 1. junija t. 1. bodo v Ptuju tek- me v akademskih sestavah, zve- čer pa slavnostna akademija z udeležbo vseh društev v okraju. V nedeljo, 2. junija t. 1., bodo najboljši tekmovalci in tekmoval- ke »Partizana« tekmovali v Ptuju v partizanskem mnogoboju v va- jah na orodju, ki so,prvi izpit zT\TIKO nnTTČujem Na- slov v upravi lista. Leopold Subotič, Sesterže 50, si je pri sekanju drv poškodoval no- go; Uršo Panjkiher, Strajna 30, je vrgel na njivi neki moški in ji poškodoval nogo; Stanka Košaka, Rakičan 30, je neki moški poško- doval z vilami; na Franca Kosca, iz Kozmic 19, je padel sod in ga poškodoval ; otrok Janez Ovca, Ki- dričevo 66, je stopil v žerjavico in si popekel nogo; Peter Štrucl, Brebrovnik 97, je padel in dobil notranje poškodbe; Mirku Čebula iz Zagreba se je vžgal avto, pri čemer je dobil poškodbe po rokah Po 59. čl. Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur.l. FLRJ št. 37/55), 14. čl. Odloka o obratovalnem času za gospodarska podjetja na območju LOMO Ptuj (Ur. lisi IvRS št. 40/53) in 1. čl. Odloka o vskladitvi predpisov doseda- njega LOMO Ptuj (št. 01-616,>l-5f od 23. febr. 1956) je Svet zs trgovino, oibrt in indusitrijo na 'eji 20. aprila 1956 izdal ODREDBO o začasni spremembi odpiralne- ga časa za trgovine na območji občine Ptuj. 1. Vse trgovske organizacije n< drobno — razen prodajaln me- sa, kruha, mleika, sadja in zele- njave — bodo imele sledeč letn odpiralni čas: od 7. do 12. ure in od 16. dc 18.30, v soboto od 7. do 12 ure. 2. Odpiralni čas pod 1. velja d< preklica oz. do izdaje noveg predpisa o odpiralnem času. Ne glede na določbe 1. odsi te točke prenehajo veljat, dolo čila pod 1. z dnem. ko začn veljati zimski obratovalni ča; 3. Ta odreba velja od dneva ob jave v »Ptujskem tedniku« uporablja pa se od 6. maja 195' Štev. 04/1-1812/1 Ptuj, 3. maia 1957. Predsednik Sveta za trgov., obrt in ind Boris TJrbančič Podpredsednik ObčLC Marjan Berlič RAZGLAS Občinsk- ljudski odbor Pti obvešča vse živinorejce svojf ga območja, da je rok za plć čevanje pa\'Š€ilne skočnine t 31. maja 1957. Pavšalna skočnina znaša 6< d narjev od vsake krave in ne eno leto stare telice po stan; 1. jan. 1957. 2iv:noreici na območju bivš" ga LOMO F4.uj vplačajo pavša no sikočnino na Obč, LO Ptuj sobi št. 21. ositali pa v krajevn p sarnah. Živinorejci, k so plačal, j 500 din od živali morajo še d plačati 100 dinarjev. Opozarjamo vse živ norej naj se ravTiajo po teh na-,-od lih. da se izognejo nepotrebni -troškom. Načelnik Odd za gosp. n kom za< Frido Klančnik