PREDLOG PREDLAGATELJA Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik predlaga delegatom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem Poročilo o izvajanju družbene skrbi na področju varstva borcev NOV, voja-ških invalidov in družin padlih borcev za leto 1987 in prvo poiovico leta 1988. KOMITE ZA DRUŽBBNE DEJAVNOSTI STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 108. seji dne 22. 9. 1988 obravnaval Poročilo o izvaja-nju družbene skrbi na področju varstva borcev NOV, vojaških invalidov in družin padlih borcev za leto 1987 in prvo polovico leta 1988 in podpira stališča in zaključke, navedene v poročilu. IZVRŠNI SVET POROČILO o izvajanju družbene skrbi na področju varstva borcev NOV, vojaških invalidov in družin padlih borcev za leto 1987 in prvo polovicoleta 1988 I. Skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, vojaške invalide in družinske člane padlih in umrlih borcev ure-jata federacija in republika z zakonskimi in podzakonskimi pred-pisi. Večina udeležencev narodnoosvobodilne vojne uživa varstvo iz pokojninskega zavarovanja. Njihovi pokojninski prejemki se pogostoma delijo še na družinskega člana, ki je brez lastnih dohodkov. Glede na občuten padec življenjske ravni, predvsem tistega dela občanov, ki se preživljajo izključno s starostno pokoj-nino ali invalidskimi prejemki, med katere sodijo tudi borci NOV in vojaški invalidi, je poseben poudarek dan dopolnilnim oblikarn njihovega socialnega varstva. To so priznavalnine v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah in občinskim odlokom za borce NOV, ter invalidski dodatek po republiškem zakonu za vojaške invalide. Te oblike varstva ne pomenijo boljše kvalitete življenja borcev in vojaških invalidov v primerjavi z ostalimi upo-kojenci, temveč le izenačevanje življenjskega standarda s pov-prečjem ostalih upokojencev in okoljem v katerem borci živijo. II. Sistem dopolnilnega varstva borcev NOV ureja občinski odlok, katerega pravni temelj je družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV na območju SR Slovenije. Zaostrovanje gospodarskih razmer v zadnjih letih, ki neugodno vpliva na gmotni položaj udeležencev NOV, zlasti tistih z nizkimi pokojni-nami ali celo brez lastnih prejemkov, je narekovalo potrebo po dograjevanju sistema občinskih priznavalnin in spremembo že dogovorjenih rešitev. Zato je bil januarja 1987 leta sprejet in podpisan Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV in na njegovi osnovi občinski odlok o priznavalninah udeležen-cev NOV, ki sta pričela veljati 17. februarja 1987 leta. Pomembna novost so tudi kriteriji in merila za določanje višine stalne priznavalnine posameznim kategorijam udeležencev NOV, ki jih je na podlagi pooblastila družbenega dogovora sprejel Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah ude-ležencev NOV z namenom, da bi v šfc^risfcem prostžritafctniboli p'6'errotffi tfeiB'1'¦ <'''-• ' - pomoč oskrbovancem v domovih starejših občanov (žep-nina), ki je redni mesečni prejemek, - enkratne priznavalnine, ¦ - občasne priznavalnine (štirikrat na leto), .¦ ¦ ' - zimska pomoč, ¦ - pomoč ob smrti udeleženca NOV, - prispevek k stroškom zdravljenja v zdraviliščih in objektih za rekreacijo, - tovariška pomoč. Pomoč oskrbovancem v domovih (žepnina) je redni mesečni prejemek in jo je prejemalo 43 upravičencev v znesku 15.000 din. Enkratno priznavalnino je prejelo 16 upravičencev in je poprečno znašala 67.000 din. Občasno priznavalnino so prejemali 4 upravičenci 4 krat v letu 1987 in je poprečno znašala 30.170 din. Zimsko pomoč je prejel 201 upravičenec v poprečnem znesku 91.343. din. Pomoč ob smrti udeleženca NOV je bila dodeljena 81 krat in je poprečno znašala 50.740.-din. Prispevek k stroškom zdravljenja v zdraviliščih ali objektih za rekreacijo je prejelo 333 oseb v poprečnem znesku 77.942.-din. Sredstva za tovariško pomoč so prejele krajevne organizacije združenj borcev NOV in vojaških invalidov, ki jih je bilo 35 s 3.491 člani. Na člana združenja je bilo dodeljenih 2.500.-din. Tako je bilo v letu 1987 porabljeno iz občinskega proračuna 84.855.000.- din za stalne priznavalnine, za druge oblike pomoči pa64.189.000.-din. V letu 1988 je bil obseg sredstev za izvajanje varstva borcev in vojaških invalidov zagotovljen v skladu s kriteriji in dogovorje-nimi merili. Sredstva so občutno porasla, vendar pa ugotavljamo, da se ob istem številu upravičencev varstvo borcev počasi slabša. Razmerje porabljenih sredstev za stalne priznavalnine in druge oblike pomoči se približuje dogovorjenemu Ijubljanskemu pov-prečju 75 : 25. III. .¦¦¦¦'¦¦¦¦ '¦¦¦¦ " ' ":¦'''>¦"*¦ :. ' ¦ ' ¦¦'- V občini je številčno stanje vojaških invalidov in uživalcev družinske invalidnine naslednje: 1985 1986 1987 vojaški vojni invalid vojaški mirnodobni invalid družinski člani padlih borcev in umrlih vojaških invalidov 244 238 248 61 64 59 325 315 283 Število vojaških vojnih invalidov je v zadnjem letu poraslo le zaradi novih priselitev. V upadu je število mirnodobnih vojaških invalidov. To so osebe, ki so v miru kot vojaške osebe pri oprav-Ijanju obvezne vojaške službe, v oboroženih silah, utrpele bole-zen ali okvaro organizma. Zadnje leto je bilo poškodb manj. Večinoma je invalidnost vojaških mirnodobnih invalidov oce-njena začasno, za čas zdravljenja. Starostna struktura družinskih članov po padlih borcih je v povprečju okoli 80 let, zato se njihovo število občutno manjša. Na področju vojaških invalidov urejajo zvezni predpisi pridobi-tev statusa vojaškega invalida, višino invalidnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč in ortopedskega dodatka. Poleg našte-tih pravic imajo vojaški invalidi še pravico do ortopedskih pripo-močkov, brezplačne in znižane cene za vožnjo, pravico do oseb-nega motornega vozila za najtežje invalide in zdraviliško-klimat-sko zdravljenje. Temeljno varstvo uživajoti upravičenci iz zveznih sredstev in tudi denarne prejemke prejemajo preko Poštne hranilnice Beo- grad. Prejemki so se sprotno usklajevali in so bili v preteklem letu povišani petkrat. Za realizacijp temeljnih pravic je bilo v letu 1987 porabljenih 427.870.732 zveznih sredstev, ali 60.434 dinarjev pov-prečno mesečno na upravičenca. Vojaškim invalidom in uživalcem družinske invalidnine zago-tavlja dopolnilno varstvo republiški zakon s pravico do invalid-skega dodatka. Invalidski dodatek je družbena pomoč tistim upravičencem, ki se izključno ali pretežno preživljajo z invalid-skimi prejemki. Polni invalidski dodatek je enak najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto. Invalid-ski dodatek je lahko tudi povečan, če je upravičenec samohrani-lec, ali zaradi slabega zdravstvenega stanja potreben pomoči drugega. Seveda pa je pridobitev pravice do invalidskega dodatka odvisna od izpolnjevanja premoženjskih in drugih pogo-jev, ki jih določa zakon. Povprečna starost vojaških invalidov in družinskih članov pad-lih borcev in umrlih invalidov je visoka. Mnogokrat jih starost, oddaljenost, nepoučenost in zamotanost predpisov, nemalokrat pa tudi ponos postavljajo v položaj, ko živijo na robu življenj-skega minimuma, ob istočasni možnosti pridobitve dopolnilnega varstva. Da bi ob občutnem padcu življenjske ravni ponovno preverili gmotno stanje vojaških invalidov in uživalcev družinske invalidnine, so bili vsi pisno obveščeni o možnosti dopolnilne oblike varstva in o pogojih za uveljavljanje tega varstva. Še posebej je bil dan poudarek na možnosti povečanja invalidskega dodatka z dodatkom za postrežbo in tujo pomoč. Starostna kmetijska pokojnina namreč kmetom te pravice ne daje. Odzivnost je bila velika. Nekateri so samo preverjali svoje pravice. drugi so bili do te pomoči upravičeni in jo uveljavili. Število uživalcev invalidskega dodatka je v prvih mesecih leta 1988 poraslo na 180. Od skupnega števila vseh potencialnih invalidskih upravičencev jih uživa invalidski dodatek 34 od-stotkov. Število prejemnikov invalidskega dodatka: 1985 1986 1987 vojaški invalidi uživalci družinske invalidnine povpreč. inval. dod. na uprav. 33 36 40 123 123 103 18.10840.01798.492 V preteklem letu je bil invalidski dodatek dvakrat usklajen z odstotkom porasta pokojnin. Večina vojaških invalidov je upokojenih, 12 upravičencev pre-jema sredstva samo iz invalidnosti, ker jim okvara organizma ni dopuščala sklenitve delovnega razmerja. Družinskih upravičen-cev, ki prejemajo sredstva samo iz invalidskega varstva je 28. Ti upravičenci uživajo zdravstveno varstvo po zveznem zakonu in so izenačeni z zavarovanci delavci. Vsi pa so oproščeni plačila participacije za zdravila in zdravstvene storitve. Pri invalidskem dodatku je uveljavilo dodatek za postrežbo in tujo pomoč 38 upravičencev, 13 upravičencev uživa to pravico ali pri osebni invalidnini ali pokojnini. Za vojaške invalide in uživalce družinske invalidnine je v zako-nodaji in praksi glede prejemkov najbolje urejeno. IV. Zaradi starosti, vojnih in povojnih naporov je zdraviliško-kli-matsko zdravljenje za borce in vojaške invalide pomembna oblika zdravstvenega varstva. Udeleženci NOV koristijo zdraviliško-klimatsko zdravljenje ali iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti, ali občinskih sred-stev v okviru sredstev za priznavalnine. Narodni heroji, španski borci, imetniki Partizanske spomenice 1941 in vojaški invalidi koristijo zdravljenje iz zveznih sredstev. Posamezen upravičenec lahko koristi zdravljenje samo \z enega naslova, kar pomeni, da ne more koristiti zdravljenja kot vojaški invalid in še kot borec NOV. Le tako je možno zagotoviti zdraviliško-klimatsko zdravlje-nje vsem upravičencem, ki jim je po medicinskih indikacijah potrebno. Sredstva za zdraviliško-klimatsko zdravljenje po zveznih pred-pisih so določena za vse republike po enotnem kriteriju in sicer glede na število potencialnih upravičencev na koncu koledar-skega leta. V letu 1987 je znašalo povprečje sredstev na vsakega upravičenca 43.207 dinarjev. Sredstva so limitirana in pres- 239 238 167 - 1 91 22 16 10 39 45 30 10 7 5 24 28 11 342 256 333 kromna, medletna povišanja zdraviliških cen jih še dodatno osi-romašijo. Občinska zdravstvena skupnost zagotavlja borcem NOV 239 mest za zdravljenje po 21 dni. Zahtevkov za zdravljenje je veliko. O upravičenosti zahtevkov odloča zdravniška komisija po presoji celotnega zdravstvenega stanja posameznika in ob upoštevanju zaporedja zdravljenj in uspešnosti predhodnih zdravljenj. V kolikor zdravniška komisija ne more odobriti zdraviliško-klimatskega zdravljenja, je pa to priporočljivo in je prosilcu zaradi slabih materialnih razmer zdravljenje onemogočeno, je napoten na 10-dnevno preventivno okrevanje v Banjole ali Mojstrano. Naglo slabšanje zdravstvenega stanja vojaških invalidov in zato vse večje število kandidatov za zdravljenje iz zveznih sredstev, povzroča ob istočasni limitarni višini teh sredstev pritoževanje odklonjenih prosilcev. Zdraviliško-klimatsko zdravljenje in okrevanje je koristilo: 985 1986 1987 - borci, 21 dni . . 14dni - vojaški invalidi, 21 dni 14dni - imetniki PS 1941, 21 dni 14dni - okrevanje, 10 dni Zaradi pomanjkanja sredstev je zdravljenja po zveznih predpi-sih vsako leto manj. V letu 1987 je bilo 62 zahtevkov odklonjenih. Števllo zdravljenj borcev NOV je v porastu na račun odobravanja 14 dnevnega zdravljenja, povečalo pa se je tudi število okrevanj. V preteklem letu je bilo na brezplačnem okrevanju 142 borcev in invalidov, 191 pa s 50 odstotnim popustom. V letu 1987 je bilo za zdraviliško-klimatsko zdravljenje porablje-nih 18.103.871 zveznih sredstev, 121.752.946 sredstev občinske zdravstvene skupnosti in 25.954.828 sredstev iz občinskega pro-računa. Povprečna cena enega dne zdravljenja je znašala 25.466 dinarjev, za okrevanje pa 8.500 dinarjev. Zaradi omejevanja zveznih sredstev se pravilni porabi sredstev posveča posebna pozornost. Z iskanjem različnih rešitev, kot so: skrajšanje dolžine zdravljenja od 21 na 14 dni, kjer je to medicin-sko dopustno; natančna priprava medicinske dokumentacije, da vzdraviliščih niso potrebni dodatni pregledi; izbira tistega zdravi-lišča, kjer je možno pričakovati enako kvaliteto zdravljenja ob ugodnejši ceni; težnja k čimprejšnjemu nastopu zdravljenja in k temu, da upravičenci ne bi prestavljali nastopa zdravljenja; preverjanje zaračunanih storitev. S tem je omogočeno zdravlje-nje večjemu številu prosilcev. ZAKLJUČKI — V preteklem letu so bile zagotovljene vse oblike družbene skrbi za borce, vojaške invalide in družinske člane v okviru danih zakonskih in materialnih možnosti. Prejemki so bili valorizirani v čimkrajšem možnem času in tudi izplačani. — Z novim družbenim dogovorom in občinskim odlokom o priznavalninah udeležencem NOV so bile dane ustrezne pod-lage za vključitev v okvir varstva borcev tudi tiste udeležence NOV, ki so bili v času NOV aktivni ali mlajši od 15 let, pa posebne dobe niso uveljavili. Tako je v praksi oblikovan krog upravičencev do priznavalnine. — Tako kot doslej je bilo največ sredstev porabljenih za stalne priznavalnine. S to obliko varstva se zagotavljajo redni mesečni prejemki tistim udeležencem NOV, ki imajo nizke pokojnine ali jim je priznavalnina edini vir dohodka. — Druge oblike pomoči je prejelo veliko število upravičencev. Največ sredstev je bilo porabljenih za prispevek k zdravljenju v naravnih zdraviliščih ali objektih za rekreacijo. Po podatkih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide je to obliko pomoči prejelo največje število upravičencev v naši občini. Zah-tevki po tej obliki pomoči dokazujejo, da je postala borčevska populacija ostarela, bolehna in da potrebuje in želi poleg zdrav-stvene nege in bolnišničnega zdravljenja tudi zdraviliško zdrav-Ijenje. — Pri izvajanju zdraviliško-klimatskega zdravljenja bo potrebno omejena zvezna sredstva racionalno porazdeliti skozi vse leto, da bodo zagotovljeni za vse borce in vojaške invalide 11 enaki pogoji zdravljenja. Poskrbeli bomo, da bo borcu in voja-škemu invajidu, kateremu je iz medicinskih razlogov zdravljenje potrebno, to tudi omogočeno ne glede na pomanjkanje sredstev. — Prizadevali si bomo, da bo čimveč borcev in vojaških invali-dov vključenih v izvedensko dejavnost pomoči na domu, če bodo pomoči potrebni ali jo želeli v taki obliki. S tem bomo izboljšali njihovo socialno varnost in jim omogočili, da bodo dalj časa ostali v okolju, kjer so preživeh svoja najaktualnejša leta. Ko taka oblika varstva ne bo več ustrezala si bomo prizadevali, da bodo čimprej sprejeti v domsko oskrbo. — S povezovanjem z združenji borcev NOV, sekcijami vojaških invalidov in Občinskim odborom ZZB bomo pravočasno odkrivali tiste udeležence NOV in vojaške invalide, ki živijo doma bolni in osamljeni. Obveščali bomo ustrezne službe in iskali njihovo pomoč, istočasno pa poskrbeli za materialno stanje borca, če bo to potrebno. — Zaradi hitrejšega in kvalitetnejšega opravljanja ponavljajo-čih se del in nalog, v letu 1988 uvajamo računalniško obdelavo zadev. Z mikro organizacijskimi spremembami bomo skrajšali postopke, pridobili na času in se v večji meri lahko posvetili vsebinskemu delu in delu s strankami.