GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE LETNIK VIL — Št. 16 Ljubljana, 13. aprila 1951 IZVOD 4- din PODPRJMO POBUDO tržaških Delavcev za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu Rane, ki $o jih zasekali v kulturno življenje tržaških Slovencev fašistični zavojevalci, med katerimi je tudi zverinski požig slovenskega kulturnega doma v Trstu, še niso zaceljene. Za iskrena, odkritosrčna in poštena prizadevanja tržaških delavcev in rodoljubov, da se te krivice, storjene slovenskemu rodu popravijo, — pa je mednarodna pravica še gluha in slepa. Še več, naš slovenski živelj se mora tam doli še danes boriti za najosnovnejše narodnostne in kulturne svoboščine. V tem zvestem boju so sklenili naši tržaški rojaki tudi zdraviti nezaceljene rane. Sklenili so si zgraditi novo žarišče svoje kulturne in družbene dejavnosti, nov kulturni dom. Ta dom naj bi jim povrnil tisto, kar so si tržaški rojaki pred časom sami z žulji in znojem zgradili, pa jim je zločinska roka fašističnih požigalcev uničila. Vsi Slovenci smo ponosni nad tako samozavestno odločitvijo naših tržaških rojakov. In kakor nikdar nismo dovolili, da bi bili njihovi napori osamljeni, tako bomo tudi ta nov slovenski kultuni dom v Trstu skupaj zgradili. Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije poziva zato vse člane sindikatov, delavce, nameščence in inteligente, da podpro naše tržaške rojake pri njihovem plemenitem delu! Naše geslo je: naj ne bo poštenega Slovenca, ki ne bi na svoj način in po svojih močeh pripomogel k graditvi kulturnega doma v Trstu. Vsem sindikalnim organizacijam Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije zato naroča, naj organizirajo po podjetjih in ustanovah zbiranje denarnih prispevkov, naj dajejo pobude sindikalnim društvom, da dohodke nekaterih svojih prireditev prispevajo za ta namen, naj dado pobude delavskim kolektivom, da del skladov vodstva podare v fond za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu. Glavni odbor Zveze sindikatov za Slovenijo. Še boli razvijmo tekmovalni polet Sindikalne organizacije in naši delovni kolektivi so v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte dosegli $e sijajne uspehe. Tekmovanje v tovarnah. podjetjih, ustanovah in na gradbiščih se neprestano razvija in delovni polet vsepovsod narašča. To nam dokazuje preseganje planskih obveznosti v kolektivih in prizadevanje delavcev, da bi čimbolj razvili uspešno borbo za varčevanje. Frontno tekmovanje, ki bo zaključeno na dan obletnice Osvobodilne fronte, pa ne pomeni še zaključka letošnjega tekmovanja. Vsi slovenski delovni kolektivi bodo še naprej razvijali svoj delovni polet in s tem dostojno počastili leto vstaje narodov Jugoslavije, Organizirali bodo medsebojna tekmovanja, katerih posamezne etape se bodo zaključevale in ocenjevale ob obletnicah važnih zgodovinskih dni; v počastitev rojstnega dne maršala Tita. v počastitev osvoboditve naše države in še ob drugih spominskih dnevih. Bilanco tekmovanj pa bodo pokazali 22. decembra, na praznik Dneva naše armade. Sindikalne organizacije naj že sedaj začnejo s pripravami za nadaljevanje tekmovanja, široko sprostijo iniciativo posameznikov in kolektivov, da bo tekmovanje zajelo čimširši krog članov. Novoizvoljena Ljudska skupščina LR Slovenile je zasedala V torek 10. aprila so se v Ljubljani prvič zbrali ncnri poslanci Ljudske skupščine LRS. Zasedanju, ki se je začelo okoli 11. ure dopoldne v dvorani poslopja Slovenske filharmonije, so prisostvovali tudi član Politbiroja CK KP.T Franc Leskošek, predsednik vlade LRS Miha Marinko in člani vlade. Zasedanje je do izvolitve novega predsedstva vodil najstarejši ljudski poslanec Jože Petejan iz Maribora. Tovariš Pete-jan, ki je bil že pred vojno viden predstavnik slovenskih socialiste*’, katere je po prvj svetovni vojni zastopal kot poslanec v Beogradu, je bil že ponovno izvoljen v slovensko Ljudsko skupščino. Ko je pozdravil ljudske poslance, je med drugim dejal, da bodo ljudski poslanci vedno v prvih vrstah pni obrambi vsega tega, kar je naše in v naši narodnoosvobodilni borbi priborjenega, da se ne bodo vrnili sramotni dnevi, kakršni so bili na ta dan leta 1941, ko je bilo naše ljudstvo brez odpora izročeno okupatorjem. Ljudski poslanci so nato izvolili tri začasne tajnike Ljudske skupščine, in sicer: Vinka Hafnerja, Avgusta Zupeta in Marijo Fifoldovo ter 11 članski verifikacijski odbdr. Zasedanje se je nadaljevalo v sredo ob 9. uri dopoldne. Po poročilu verifikacijske komisije in prisegi ljudskih poslancev so izvolili stalno predsedstvo in skupščinske odbore ter razpravljali o reorganizaciji vlade LRS. Izvedli so tudi valitve Prezidija. Z reorganizacijo dosedanje vlade LRS bomo v Sloveniji dobili naslednja ministrstva in svete: NOVA VLADA LRS Predsednik vlade Miha Marinko, Stane Kumar: Na ljubljanski postaji Dan naših železničarjev Pravilno ocenjevanje uspehov železarjev na Jesenicah je našlo odziv Lani je zvezna vlada proglasila 15. april za dan železničarjev. Od tedaj ga praznujejo številni železniški kolektivi po vsej državi v spomin na revolucionarno borbo železničarjev v zgodovini delavskega gibanja, zlasti po prvi svetovni vogni, ko je vladajoča klika stare Jugoslavije začela izvajati največje nasilje nad delavstvom. Železničarji, organizirani v »Zvezi železniških in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije« so zaradi zahrbtne politike vlade, ki je poteptala še tiste pravice, ki so jih imeli, organizirali v aprilu 1920 generalno stavko. V noči od 14. na 15 april se je ustavil ves železniški promet. Stavka je bila popol-podpredsednik vlade*"*i” "predsednik ™ j” K /rajala 14 dni ponekod tudi 18. sveta za gradnje in komunalne zadeve Sodelovalo ,e nad 50.009 «lezn,carjev. Tvat1 MarJu Vlada ie proti stavkajočim nastopila s a a 1 a ih- i i . a a • i s*f°e Razglasila je prisilno mobilizacijo podpredsednik vlade in predsednik železniearjev prepovedala shode in konč- rijan0 Brecelj "0 '° no Poslala na stavkajoče vojsko in žan- — izvršili v transportu do 29. novembra, to je, v štirih letih. Danes je med njimi nad 4000 udarnikov, 65 racionalizatorjev in novatorjev. tisoči pa se odlikujejo v težkih delovnih pogojih v borbi za socializem. Letošnji dan železničarjev bodo železniški kolektivi praznovali v znamenju mobilizacije novih sil za izvršitev vseh nalog, ki so v sedanjem času, ko sovražniki znova pretijo na naših mejah, posebno odgovorne. Borbene tradicije železničarjev naj tudi v bodoče večajo socialistično in domovinsko zavest v naši skupni borbi za mir in lepšo bodočnost. B. Kolektiv jeseniške železarne, ki je začel letos s pospešenim, tekmovanjem, hoče letni in petletni plan za vsako ceno predčasno izpolniti. Iz meseca v mesec stopnjevani uspehi so omogočili, da je bil četrtletni plan presežen. Žičaroa je preseigla plan za 16,1%, cevarna za 14%, elektropeči za 12,9%, žična valjarna za 9%, livarna za 13%, hladna valjarna za 5%, težka proga za 6%, visoke peči za 5%, jeklovlek za 2,3%, tanka pločevina za 3%, iebljama za 6% itd. Borba kolektiva pa ni samo v korist presegiailju plana po količini in vredno-temveč poteka vzporedno z borbo za čimboljšo kakovost proizvodov, za nenehno ekonomsko in strokovno izobra-*evanje kadrov, za zmanjševanje proizvodnih stroškov, kar dosega kolektiv s stalnim boljšanjem organizacije in racionalizacije dela in dobro delovno disciplino. Da bo kolektiv obdržal sloves kvalitetne železarne, polaga veliko važnost na kvaliteto. Borba za kvaliteto in oceno kvalitete «e začenja že pri proizvodnji surovega železa v plavžih. Kot kvalitetna proizvodnja je priznano le surovo železo s predpisano kemično analizo. Produkcija surovega železa z neodgovarjajočo analizo (previsok odstotek žvepla in silicija ipd.) se odračuna od celotne produkcije. V jeklarni, kjer predelujejo surovo in staro železo v jeklo, polagajo veliko važnost na čas polnjenja peči in na čas topljenja in rafinacije jekla. Za oceno kvalitete je važen tudi izplen in asorti-man. Kot izplen je priznan samo prvovrsten material, dobavljen na zaključnice. Doseženi asortiman je izvršeni in od-premijem! material po postavljenemu operativnemu planu. , . .ri ocenjevanju proizvodnje kvalitete, kr ie odviena 0VSB na6t°pajoče objektivne težave. 3 o n. pr. se upoštevajo vse medseboj-neuc?ra,nf ^ktomacije pri prevzemajo poliabrikatov. Polfaibrikate, ki jih dajejo Martinama valjarni, valjarna Žičami, žebljarni, cevarm oddelku varilne žice itd., lahko obrat odkloni, če ne odgovarjajo naročilu, ali pa jih sprejme kot slabše kvalitete. V takih primerih se knjiži slaba produkcija na račun obrata, ki je zakrivil slabo proizvodnjo. Ker je višina izpolnjevanja plana po količini in kakovosti tudi merilo za računanje norm in premij, je v interesu vsakega obrata, da dela kakovostni material. S pravilnikom, ki določa ocenjevanje tudi ostalih disciplin in delo- brigad, je odpravljeno dosedanje več ali manj subjektivno ocenjevanje in je z njim dana brigadam im obratom še močnejša vzpodbuda v borbi za plan. SAMO NA STOJNINAH SO PRIHRANILI 8 IN POL MILIJONA DINARJEV Veliko zaslug za velike uspehe imajo poleg proizvodnih obratov, tudi vzdrževalni obrati, ki so vedno pravočasno intervenirali in s hitrimi remonti solidno odpravljali defekte na strojih in na vseh napravah v proizvodnih obratih, da so obrati lahko obratovali brez večjih zastojev. Obrati energijskega oddelka pa so vložili mnogo truda v proizvodnjo električne, parne in vodne energije, kisika-, iaeetylena in stisnjenega zraka, k nemotenemu obratovanju pa so veliko doprinesti delavci, ki so požrtvovalno skr- podpredsednik vlade in predsednik gospodarskega sveta Sergej Kraigher, minister za notranje zadeve in predsednik sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti Boris Kraigher, minister za finance Zoran Polič, minister za pravosodje dr. Helij Modic, minister za delo Tone Fajfar, minister — predsednik sveta za prosveto in kulturo Boris Ziherl, minister — predsednik sveta za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo dr. Jože Potrč, minister — predsednik sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo Stane Kavčič, minister — predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Janez Hribar, minister — predsednik sveta za blagovni promet Viktor Avbelj. darmerijo, ki je streljala na delavca. Na Zaloški cesti v Ljubljani je tekla delavska kri. Trinajst manifestantov je padlo, med njimi 9 železničarjev, okrog 70 pa jih je bilo ranjenih. Toda zmotili so se tisti, ki so mislili, da bodo zadifšili odločnost in revolucionarnost delavstva z orožjem. Borbeni duh je kljub neuspehu ostal, pod nasiljem je tlel upor, ki se je razplamtel v končni obračun, ko je naša Partija povedla naše ljudstvo v boi profi okupatorju in domačim pomagačem, na čelu katerih so bili 23-letni zatiralci. Železničarji so sia množično odzvali klicu Partije. se borili v brigadah kot borci in komandanti, delali na terenu, organizirali sabotaže itd. Iz njihovih vrst so se odlikovali junaki in heroji. Revolucionarne izkušnje iz narodnoosvobodilne borbe so dale pečat tudi požrtvovalnemu delu v obnovi in borbi za prvo petletko, ki so jo železničarji lani — kot so Obljubiti Partiji in maršalu Titu Delovni kolektiv ladje »Slovenija« je prejel bogato darila V ljubkem salonu motorne ladje -Slovenije*: so bila v nedeljo popoldan izročena ladijski posadki darila, katera so poklonili naši delovni kolektivi. Slovesni predaji so prisostvovali zastopniki delovnih kolektivov iz Slovenije, zastopnik GO ZSS, pomočnik ministra za pomorstvo zvezne vlade in zastopnik ■ naše republiške vlade. Ob tej priliki se je v imenu sindikalne podnižnice ladijskega kolektiva zahvalil predsednik podružnice in po zastopnikih izročil našim kolektivom najlepše pozdrave in želel še več uspehov pri delu. Izrazil je tudi željo, da zastopniki seznanijo naše delovne kolektive z delom in življenjem posadke na ladji in z borbo, ki jo vodijo naši pomorščaki v inozemstvu proti vsem sovražnikom naših narodov. V četrtek 12. t. m. je ladja »Slovenija odplula s tovorom v Ameriko, odkoder bo pripeljala živila za Jugoslavijo. DA BO NAŠ ROD ZDRAV Skrb za zdravje mater in otrok je v sleherni državi zgovorno merilo spložne- beli zia pravočasno preskrbo obratov s su- ga zdravstvenega napredka ter kultura: rovinami. Čestokrat so v skrajno slabem in materialne ravni. vremenu, v rednem in prostem času, razkladali in nakladali surovine. Iz statistike je razvidno, da so v zadnjih šestih mesecih razložili in naložili v prostovoljnih akcijah preko 1500 vagonov. S tem so zmanjšali izdatke za stojnine, kgtere so bile v istem razdobju leta 1949 do 1950 zelo visoke. V času od 1. X. 1950 do 1. IV. 1951 so prihranili na plačevanju stojam osem in pol milijonov dinarjev. V marcu tega leta so za stojnino plačali samo še 13.440 din, kar je malenkost v primeri z milijonskimi vsotami, katera je železarna plačevala še lani. Pri nas je zaščita mater in otrok nr šla svoje mesto v ustavi sami. Poleg najnaprednejše zdravstveno socialne zakonodaje smo dobili še vrsto uredb, takv uredbo o varstvu nosečnic in doječih mater v delovnem razmerju, uredbo o gmotni pomoči za otroke delavcev in nameščencev itd. Babiška pomoč je brezplačna, prav tako porodniška. Vzemimo zdaj samo nekaj dejstev iz statistike materinskih in otroških ustanov v Sloveniji danes in leta 1939. Pred vojno smo. imeli en sam deč-ji dom in to v Ljubljani. Danes jil' Podjetje »špedicija« poziva k tekmovanju za 1. maj Novo ustanovljeno prevozno podjetje »Špedicija« v Ljubljani je svoj plan av-toprevoza tonaže v I. četrtletju preseglo za 19,8%. Priznanje za ta uspeh gre celotnemu kolektivu, vendar je k njemu tudi mnogo pripomogla dobra povezava med upravo, delavskim svetom, sindikatom in Partijo. V zvezi z že doseženimi uspehi je podjetje »Špedicija« pozvalo avtoprevoz-Ua podjetja v območju LRS k tekmov*-U)u v počastitev L maja. P«, pregled« malih bolnikov na otroški kliniki imamo 6 (v Ljubljani dva, nato v Celju. Mariboru, Ptuju in v Sv. Trojici v Slov. goricah). Leta 1948 je izšla uredba o ustanavljanju otroških jasli, ki jih prej sploh ni bilo. Danes 26 otroških jasli v 14 krajih lahko sprejme 1033 varovancev. Materinskih domov prej tudi ni bilo, danes sta dva. predvideni pa so še štirje. Porodniški oddelki so bili v stari državi štirje, danes jih je sedem, otroških bolniških oddelkov ozir. bolnišnic je danes 6 s 439 posteljami, vtem ko je bil v stari Jugoslaviji samo eden z 80 posteljami. Mladinskih in otroških okrevališč stara Jugoslavija sploh ni poznala, danes jih Imamo pet. med njimi otroško okrevališče za slabotne otroke v Ponikvah in za otroke, ki so nagnjeni k pljučnim boleznim v Gozd Martuljku. Posvetovalnic za otroke smo imeli v stari državi 33, naša država pa je zvišala število na 258. Posvetovalnic za žene je danes 29, vtem ko jih je imela stara Jugoslavija le S. Šolskih ambulant in poliklinik po posameznih okrajih in mestih je danes enajst, pred vojno pa smo premogli eno samo šolsko ambulanto. Za zaščito mater in otrok pa nji bilo še vse storjeno. Smo pa na trdni poti, da čimprej dosežemo tudi na tem področju stopnjo zdravstveno in kulturno visoko razvitih držav.-Ne sloni pa vse na raimah oblasti samih, saj je pri nas zaščita zdravja ljudstva, posebej zdravja mater in otrok, stvar slehernega državljana, skrb nas vseh. Kajti zmerom bolj se 'poglabljajo in uresničujejo načela demokratizacije naše državne in družbene ureditve, po katerih zmerom večje število državljanov neposredno sodeluje pri opravljanju važnih državnih poslov, torej tudi tistih s področja ljudskega zdravstva. Tesno in živo sodelovanje množič- nih organizacij v mestih, tovarnah in vaseh z zdravstvenimi delavcj in ustanovami daje v okviru novoustanovljenih zdrav, svetov prj okr. ljud. odborih najširše možnosti prožnega, zares uspešnega reševanja vseh problemov, torej tudi. . zdravstvene zaščite mater dn otrok v posameznih okrajih. Tu lahko v polni meri soodločajo zastopnice organizacije AFŽ ali, če je beseda o varstvu mater in otrok v industriji, predstavniki naših sindikalnih organizacij. Eden takšnih neodložljivih problemov je na primer problem stanovanj za matere, zaposlene v industrijskih obratih. Prav zaradi pomanjkanja primernih stanovanj so matere dostikrat pi-imore-ne puščati otroke v jaslih tudi čez noč. Dobro so rešili ta problem na Jesenicah, kjer so pripravili na pobudo uprave otroških jasli in tovarne skupne higiensko urejene stanovanjske prostore za matere. Mnogo je še nepravilnosti pri vprašanjih zaposlitve nosečnic in mater v industriji. Naloga sindikalnih organizacij je, da matere pravilno in dodobra ponče o njihovih dolžnostih in pravicah, kar ho olajšalo dosledno izvajanje socialno zdravstvene zakonodaje o varstvu mater in otrok. Velik del odstotka števila obolevanj in smrtnosti novorojenčkov gre pri nas na račun kulturne jr, zdravstvene zaostalosti in vraževerstva. Spet so poklicane naše sindikalno organizacije, da, kakor organizacije AFŽ na vasi, poskrbe za zdravstveno vzgojo nosečnic in mater, da jim omogočijo zdravstveno prosvetna predavanja, da jim preko tovarniških zdravstvenih aktivov dajejo vso pomoč v zdrav-stveuovzgojnem pouku, jih seznanjajo s pravlno nego dojenčkov itd. Te dni bo stopila v veljavo nova uredba o obveznih pregledih vseh nosečnic, kar pomeni nadaljnji korak k vse učinkovitejšemu zdravstvenemu varstvu naših mater in otrok. O nalogah sindikatov pri izvenvojaški vzgoji našega prebivalstva Gadji zalegi v Sovjetski zvezi je naša svobodna in neodvisna domovina trn v požrešnem žrelu, ker je stopila na pot uresničevanju v socialistična gesla zavitega velikoruskega imperializma. Zato je tudi budnost našega naroda nad svojo domovino dvakrat bolj umljiva. Ohranitev neodvisnosti domovine je namreč osnovni pogoj za uresničevanje vseh ostalih teženj delavskega razreda, kajti samo neodvisna in svobodna do-domovina more dozoreti v socialistično deželo. Vse, kar danes ogroža svobodo in neodvisnost naše dežele, je neposredno sovražno njeni socialistični rasti. In zato je povsem razumljivo, da je prav delavski razred ponovno prvenec narodnoobrambnih naporov, pobudnik krepitve obrambne sposobnosti naše .domovine. Iz takega položaja delavskega razreda pa jasno izhaja vrsta obveznosti, ki jih dobivajo sindikati. Predvsem je razumljivo, da so vse stvari v zvezi s krepitvijo obrambne sposobnosti naše domovine, postale sestavni del notranje vsebine sindikalnega dela. V prvi vrsti je dolžnost sindikalnih organizacij, da vzgajajo delavce tako, da bodo z vsemi svojimi silami krepili gospodarsko moč naše domovine, ker je to eden temeljnih elementov tudi za njeno obrambno moč. Poleg tega pa so sindikati poklicani, da skrbe tudi za vzgojo delavcev v vojnih veščinah. Ta izvenvo-jaška vojna vzgoja delavcev pravzaprav izpopolnjuje danes ostale naloge sindikata. Seveda se, podobno kot s strokovno vzgojo ali splošno izobrazbo, sindikati ne ukvarjajo strokovno v izvenvojaško vzgojo, ampak naj bodo tista organizacija, ki delavce uči, zakaj je potrebna ta vzgoja in ki svoje člane pošilja v strokovne organizacije, kjer izpopolnjujejo svoje vojaške veščine. Kakšno strokovno vojaško izobrazbo pa naj nudi izvenvojaška vzgoja prebivalstvu? Treba je izpopolniti vse veščine, ki usposabljajo človeka, da se zna uspešno zoperstaviti vsakemu napadalcu v pogojih sodobne vojne v taki meri, da ni nikdar nemočen. Pri tem je seveda treba izhajati iz osnovnih vojaških veščin, kot so ravnanje z orožjem, premagovanje pri rodni h težav, plavanje, smuk, tek, izdelava zasilnih mostov in splavov, taborjenje, obvladovanje tehničnih pripomočkov, radiotelegrafija, letalstvo, padalstvo, motorizem, orientacija s pomočjo kart, vzpostavljanje zvez itd. itd. Vzporedno s tem pa je treba prebivalstvo usposabljati tudi za borbeno pripravljenost zaledja, kot je obramba pred zračnimi napadi, vzdrževanje reda, evakuacija prebivalstva iz ogroženih predelov, organizacija zdravstvene in sanitetne službe. Za vsako izmed omenjenih veščin je treba usposabljati tiste skupine delavcev, ki imajo za te stvari največ smisla in tudi že kolikor toliko osnovnega znanja. Po uspešno opravljenem usposabljanju posameznih skupin in enot, je mogoče preiti na priučevanje bolj zloženih stvari, kot je organizacija bojnega napada, pohoda, borbe ter vzgoja specialnih enot. Seveda se v teh akcijah že praktično preizkuša temeljitost vzgoje v posameznih strokovnih enotah. V teh akcijah pride že do izraza harmonična povezanost delovanja posameznih skupin in njihova medsebojna odvisnost. Katere organizacije pa so poklicane, da dajo prebivalstvu taka znanja. Predvsem center predvojaške vzgoje, vse zveze Ljudske tehnike — avtomoto, letalska, radioamaterska, foto- in kinoamaterska ter pomorsko brodarska zveza, nadalje športne organizacije, organizacije protiletalske zaščite. Rdeči križ in gasilstvo. Vse te organizacije uče svoje članstvo takih veščin, ki so neposredno koristne njihovemu vojaškemu usposabljanju. Zato je povsem razumljivo, da so sindikati poklicani pošiljati svoje članstvo v te organizacije. Kjer seveda takih organizacij še ni, bodo sindikati dali pobudo za ustanovitev. Kjer pa obstoječe organizacije slabo delajo, bodo sindikati poslali vanje svoje najboljše člane. Svojim članom, ki delajo v omenjenih organizacijah, naj sindikati kar najbolj pomagajo. Z njimi naj vodstva sindikalnih podružnic obravnavajo tekoče probleme, jim dajejo nasvete in predloge in jih tudi materialno podprejo. O vseh teh stvareh je potem treba od časa do časa razpravljati tudi na rednih članskih sestankih sindikalne podružnice. Predvsem pa je važno, da sindikati vzgajajo svoje člane tako, da pojmujejo naloge izvenšolske vzgoje kot neločljiv sestavni del svojih družbenih nalog. Samo vztrajna in z ljubeznijo do osvajanja raznih veščin oplojena izvenvojaška vpj-na vzgoja vodi k temeljiti krepitvi naše notranje obrambne sposobnosti. Kampanjsko pojmovanje izvenvojaške vzgoje je namreč nekatere sindikalne organizacije navedlo na to, da so smatrale za svojo dolžnost samo pošiljanje svojega članstva k raznim pohodom in podobno. To je seveda zelo enostransko. Vojni pohodi, manevri itd. morejo biti uspešni samo, če so rezultat predhodnega stalnega usposabljanja posameznih skupin v obvladovanju raznih vojaških veščin. Zato je predvsem potreba, da sindikati skrbe za to, da delavci in delavska mladina bolj kot doslej zaživijo v vseh tistih organizacijah, ki skrbijo za prej omenjeno vzgojo svojega članstva. Merilo politične zrelosti sindikalnih organizacij je danes tudi to, koliko njihovega članstva dela v omenjenih organizacijah. Še več! Zanimati se morajo tudi o uspehih delavcev in delavske mladine v omenjenih organizacijah. Danes ne more biti sindikalna organizacija ponosna samo na to. koliko ima udarnikov v svojih vrstah, ampak mora z enakim ponosom ocenjevati svojo zrelost tudi po tem. koliko ima dobrih strelcev, izvrstnih plavalcev, padalcev, radioamaterjev, izvežbanih motoristov, smučarjev, dobrih sanitetnih sester in podobno. Še posebno pozornost pa morajo sindikalne organizacije posvetiti delavski mladini, ki je dolžna udeleževati se pred- vojaške vzgoje. Sindikalne organizacije so poklicane skrbeti za to, da bo v naših mladih delavcih vzporedno z vojaškimi veščinami rasel tudi našemu narodu in predvsem delavstvu lasten patriotski zanos. Strokovno visoko usposobljeni delavci in delavci-rezervni oficirji, pa so dolžni po napotilih sindikalnih vodstev bistveno pomagati v vseh omenjenih organizacijah in skrbeti za čim temeljitejšo vojno vzgojo svojih tovarišev. Seveda tudi s tem ni izčrpana vloga sindikatov pri izvenvojaški vzgoji delavcev. V sklopu s spl osno vzgojo je treba nenehno skrbeti za predavanja o izkušnjah iz naše narodno osvobodilne vojne, ki so tako zelo bogate. Najbolj priporočljivo je ta predavanja združevati z množice lokalnih proslav, ko slavi prebivalstvo posameznih krajev odhod svojih fantov v partizane, prvo akcijo na sovražnika v tem kraju, osvoboditev kraja in ostale zgodovinsko pomembne dogodke iz dobe naše osvobodilne vojne. Vsa ta predavanja pa je treba dopolnjevati z zanimivimi temami o sodobnem orožju, njegovi uporabi in načinu obrambe pred njim. Sindikalne organizacije pa naj bodo tudi pobudnik, da delavci v prostem času s prostovoljnim delom izdelajo čimveč učil in pripomočkov za strokovno vojaško vzgojo delavcev in da v tem smislu tudi razširijo svoja dosedanja tekmovanja. V organizacijskem pogledu naj sindikalne organizacije okrepe svoje sodelovanje tudi v vodstvenih organih predvojaške vzgoje, pa naj so to krajevna vodstva ali pa okrajni koordinacijski organi. V krajih, kjer še ni izbran zastopnik sindikata za vodstvo predvojaške vzgoje, morajo sindikalna vodstva to čimprej napraviti. Svoje zastopnike naj izberejo iz vrst odbornikov krajevnega odbora ali krajevnega sveta, preko članskih sestankov pa naj obveste vse članstvo sindikata o tem. koga so izbrali. Zastopnik je potem dolžan sproti obveščati sindikalno vodstvo o vseh vprašanjih predvojaške vzgoje in o delovanju članov sindikata v posameznih organizacijah ter skrbeti ža to, da se tekoče naloge s področja izvenvojaške vzgoje dosledno izpolnjujejo med člani sindikatov. Izpolnjevanje vseh teh nalog, bo dalo našim sindikatom izrazito narodno obrambni značaj, ki odgovarja današnjim zahtevam delavstva in družbeni vlogi, ki v naši domovini sindikatom pripada. JUGOSLAVIJA V BORBI za resnično socialistično demekraclto Odgovarfamo na vorašanta P. A. — Maribor: Pritožite se na Komite za socialno skrbstvo Vlade FLR.T, pritožbo Pa vložite pri Ministrstvu za socialno skrbstvo — Uprava za socialno zavarovanje v Ljubljani. * K. I. — Jesenice: Odločba o prevedbi ni upošteven dokaz za delovno dobo pri določanju pravice za polno starostno pokojnino. Ročni stavci: V dopisu omenjena zadeva je že predmet proučevanja, kako najprimerneje urediti take in podobne primere, kot jih omenjate tudi vi. urediti pa se more 'taka zadeva z uredbo^ zvezne vlade. Sind. podr. — Lipica: Višina dnevnice za kmetijske delavce in šoferje se še vedno določa po pravilniku iz leta 1947. Te dnevnice znašajo od 160—220 din in je njihova višina odvisna od višine mesečnih prejemkov. * G. I. — Smolnik-Ruše: Priporočamo vam. da se obrnete na pristojno okrajno. kot delovno sodišče. * K. A. Ruše. S. J. — Marenbarg: Vaše zadeve smo odstopili Ministrstvu za socialno skrbstvo LRS — Upravi za socialno zavarovanje. K. F. — Liboje: Če ste 10 let nepretrgoma zaposleni pri rudarskem podjetju, vam pripada v letu, ko izpolnete 10. leto take zaposlitve, cela povprečna mesečna plača, če ste bili zaposleni stalno pri jamskih delih; če pa ste delali na zunanjih delih, imate pravico do polovice povprečne mesečne plače. To so vsi pogoji za priznanje tega dodatka. * S. I. Ruše: Ker v svojem dopisu orne-. Ujate več zadev, ki kažejo na verjetne kršitve delovno pravnih predpisov, smo dopis odstopili republiški inšpekciji dela, da na kraju samem ugotovi razmere in izda morebitne ukrepe. • M. M. Ljubljana. — Ker ste bili pred porodniškim dopustom zaposleni pri delu po normi in plačani po- delovnem učinku, morate prejeti Za čas, porodniškega dopusta prejemke, ki se dobe tako. da se obračunska postavka za skupino rednega dela, h kateremu. ste bili razporejeni, pomnoži, s številom nr rednega delovnega časa. * T. J. Celje: Sejam upravnega odbora podjetja smejo prisostvovati samo tisti Slani delovnega kolektiva ali sindikalni funkcionarji sindikalne podružnice, katerim to odobri upravni odbor podjetja. Sezona letovanja v počitniškem domu v Fiessl pri Piranu začne 1. maja. Prijave Sprejemajo sindikalni sveti, ki so dobili potrebna navodila. Prijavite se čimprejI Pretekli teden je bil na seji Prezidija Ljudske skupščine FLRJ sprejet sklep o preosnovi vlade FLRJ, te dni pa so se primerno reorganizirale tudi vse vlade naših ljudskih republik. Vladine reorganizacije so v naši državi pogost pojav, saj vedno iščemo čim primernejšo obliko poslovanja naše državne uprave. Toda odkar je bil v minulem letu sprejet zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih, pa imajo vse kasnej-še vladine reorganizacije popolnoma novo osnovo in novo vsebino. Namen vseh kasnejših reorganizacij je in bo: zgraditi in utrditi našo socialistično demokracijo. Tu ne gre zgolj za preprosto decentralizacijo državne uprave. Tu gre za postopno ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočili našim resničnim proizvajalcem, da sami upravljajo svoja lastna podjetja. Vsaka reorganizacija vlade po sprejetju onega našega zgodovinskega zakona pomeni samo nov korak naprej v istem procesu našega družbenega razvoja — v procesu preobrazbe državne lastnine v splošno ljudsko imetje pod upravo neposrednih proizvajalcev. Istočasno pa je rezultat vseh teh reorganizacij naše držav, ne uprave skrčenje državnega aparata. Razvoj naše države bi lahko šel v dveh smereh: v smeri krepitve državnih funkcij in razvijanja — v tem primeru neizogibne — birokracije, ali pa v smeri postopnega odmiranja državnih funkcij v tisti stopnji, kot se krepi demokracija, t, j. sodelovanje čimširših množic pri pravljanju svoje države. Naša država se je kot prva v zgodovini odločila za poslednjo smer. Že v februarju, aprilu in juniju preteklega leta so bile izvedene prve reorganizacije našega državnega aparata v tem smislu. Že tedaj se je v naši državi pričel proces, katerega s sedanjo reorganizacijo naše državne uprave samo nadaljujemo. Že takratne reorganizacije naše državne uprave so imele naslednji dve karakteristiki: 1, Ločitev državne uprave od čisto gospodarskih poslov. 2. Prenos vodstva velike večine gospodarskih panog od zvezne na republiške vlade. Do takrat je država po svojih mini. strstvih centralistično vodila vso našo proizvodnjo. S temi reorganizacijami pa so bili za večino gospodarskih panog (n. pr, za lahko industrijo) gospodarski posli popolnoma ločeni od državne uprave ter so prišli v pristojnost generalnih direkcij, ki naj bi postale višja gospodarska združenja. Odpravljena so bila mnoga zvezna gospodarska ministrstva ter namesto njih osnovani sveti in komiteji, ki naj bi izvajali samo splošno vodstvo in nadzorstvo. V te svete in komiteje so bili vključeni tudi zastopniki posameznih republik, kar je omogočilo pravilno vodstvo posamezne gospodarske panoge za vse državno področje. Velik del našega gospodarstva pa je že takrat prešel v pristojnost ljudskih republik. Sedanja reorganizacija je samb nadaljevanje tega procesa. Njeni glavni karakteristiki sta tudi sedaj: prenos novih go. spodarskih panog v pristojnost posameznih ljudskih republik in s tem približanje uprave resničnim proizvajalcem ter nadaljnje krčenje državnega administrativnega aparata. V Sloveniji je tako prešlo v republiško pristojnost 16 doslej zveznih podjetij. V vsej državi pa je bilo prevedenih v republiške pristojnosti 107 zveznih podjetij. V pristojnosti zveznih organov ostanejo odslej samo še taka podjetja, katerih tehnični značaj zahteva centralno, zvezno vodstvo, n. pr. podjetja železnic, pošte, telefona, telegrafa, letalskega prometa, oceanske plovbe ter rečnega prometa večjega obsega. Zvezna vlada bo tudi nadalje vodila vsa pod- Zakaj general Ridgway 7 V sredo zjutraj je predsednik ZDA Harry Truman, ki je po ameriški ustavi tudi vrhovni komandant ameriške vojske, nepričakovano izdal ukaz, s katerim je razrešil generala Mac Arthurja vseh njegovih dosedanjih dolžnosti, in to: dolžnosti vrhovnega komandanta sil ZDA in OZN na Koreji, vrhovnega komandanta ameriške vojske na Daljnem vzhodu in vrhovnega poveljnika ameriške vojske na Japonskem. Za novega komandanta na vseh treh položa- MAC ARTHUR jih je imenovan general Ridgway, dosedanji komandant ameriške VIII. armade na Koreji. Predsednik Truman je v svoji izjavi obžaloval, da je bil prisiljen k temu koraku. da pa se je general Mac Arthur izkazal za nesposobnega uskladiti svoj.e ravnanje s politiko vlade ZDA in OZN. Vendar Truman na koncu izjave poudarja, da bo zgodovina priznala generala Mac Arthurja za enega največjih ameriških vojskovodij. Kaj je hil pravzaprav glavni vzrok za ta korak vlade ZDA ln predsednika Tru. mana? V' ameriški zunanji politiki sta se namreč že dalj časa uveljavljali dve struji. Struja ivashlagtonske vlade ln struja Mac Arthurja in njegovih pristašev. Predsednik Truman, ki je gledal iz Bele hiše na razvoj dogodkov po vsej zemeljski obli, je bil mnenja, da je treba vojno na Koreji čimprej končati in preprečiti, da bi se razplamtela v novo svetovno vojno. Mac Arthur pa je smatral, da je treba sedanji korejski spopad Izkoristiti za to, da se sovražnikove sile na Daljnem vzhodu čimbolj izčrpajo. Videl je pred seboj le sile Kitajske, ki so se vmešale v korejski spo-spad. videl je 5 milijonov kitajskih vojakov. ki so deloma že na bojiščih ali pa še čakajo v pripravljenosti v svojih garnizo- nih, pozabljal pa je, da bi vojaške sile Sovjetske zveze In njenih satelitov, ki štejejo danes okrog 3 milijone mož, od tega najmanj 150 za borbo pripravljenih divizij, utegnili pripraviti presenečenje Evropi. Takšno past so sovjetski agresorji zapadu po vsej verjetnosti tudi hoteli nastaviti. Mac. Arthur bi ■ se s svojo trmoglavostjo, ko ni hotel podpreti naporov večine članic OZN, da bi čimprej prišlo do mirne rešitve korejskega spora, napravil takšni nasilni politiki sovjetskih imperialistov dragoceno uslugo. Razumljvo je zato. da takšno samo voljno početje Mac Arthurja vladi ZDA seveda ni šlo v račun. Zaplesti se v dolgotrajno ln brezizgledno vojno s Kitajsko, bi pomenilo, prevzeti nase odgovornost za dejanje. katerega bi nikakor ne mogla opravičiti pred svetom ln ameriškim ljudstvom. Končno pa bi takšna vojna s Kitajsko vezala velik del ameriških sil v Aziji ln po nepotrebnem Izčrpavala njihov vojaški potencial, ki bi bil morda v danem trenutku krvavo potreben prav Evropi, če bi Imperializem sovjetske kaste Izkoristil to priliko ln svoje osvajalne težnje usmeril na zapad. Tl razlogi predvsem so narekovali potrebo, da je treba »generalski politiki« Mac Arthurja na Daljnem vzhodu napraviti konec čimprej, dokler še ni prepozno. Nehote se v zvezi s tem vsiljuje vprašanje. kakšni nagibi so vodili Mac Arthurja. da je vodil takšno povsem svojo politiko, ne da bi poslušal svojo vlado, še manj pa. da bi vskladll svoje vojaške akcije. s cilji in napori ter prizadevanji OZN. ko je vendar bil komandant njenih sil vse od 8. julija 1950 dalje? Eden glavnih vzrokov je bil poleg njegove čudaške nature v tem da je pripadal skupini tistih najbolj reakcionarnih ameriških Imperialistov, ki so se vnemali za razširitev vojne v Aziji. Kakšen je bil pravzaprav Mac Arthur? Že v vojaški šoli je Mac Arthur velja: za najboljšega in je prednjačil v vsem. Pozneje v prvi svetovni vojni je bil med sovrstniki najmlajši divizijski komandant v Franciji, nato najmlajši aktivni generalmajor v armadi, najmlajšl generalštab« oficir in najmlajši sploh med generali. Višek svoje vojaške kariere je dosegel, ko je bil 55 let star (1935). Dve leti kasneje je sprejel mesto vojaškega svetovalca pri filipinski vladi In odšel v Manilo, kjer je ostal vse do leta 1941, ko ga je takratni predsednik ZDA — Roosewelt pozval, naj prevzame poveljstvo nad ameriškimi četami na Daljnem vzhodu. V tem je ostal vse do konca druge svetovne vojne, ko Je po ka- pitulaciji Japonske zaradi širokih pooblastil. ki jih je dobili dejansko postal njen popolni gospodar. Prav nič čudno ni zato, da so tt uspehi v njem dvigali samozavest do tolike mere, da je mimogrede pozabljal, da vendarle ni popolni gospodar, ampak je za vsa svoja dejanja odgovoren: šefu ameriškega generalštaba generalu Collinsu, šefu štaba za zvezo generalu Bradleyu- ameriškemu vojnemu ministru Marshallu ln predsedniku Trumanu. Toda kljub temu je v svojat,vu ln na položaju tako visokega generala, kot je bil. vselej odločal le sam. Celo v primeru. ko je po sklepu moskovske konference treh velikih bil ustanovljen poseben zavezniški svet v Tokiu, obstoječ Iz štirih članov, katerega naj bi Mac Arthur za obravnavanje važnih vprašanj skliceval od časa do časa. ni tega storil niti enkrat. Najbolj značilno in brez primera pa je dejstvo, da ni imel nobenega namestnika, ntt.1 ni takšnega predvideval, še manj. pa bi ga trpel, ker ni dopuščal, da bi kdor koli lz njegove okolice postal prevelik. Zaradi takšnega samoljubja ln pretirane zaverovanosti v samega sebe, se je izoliral pred vsem svetom ln odklanjal vsak nepotreben stik z domovino ln celo z naj-bllžjo okolico, v kateri je živel. Naravnost nenavadna je ugotovitev, da se Mac Arthur od septembra 1915 pa do izbruha korejske vojne v letu 1950 ni pravzaprav umaknil niti enkrat Iz Tokia, razen dveh krajših voženj v njegovo okolico, ves ta čas je živel v mestu v Izredno ozkem krogu svojih ljudi. Se bolj nenavaden le bil njegov stik z Japonci. Le zelo poredkoma je prihajal z njimi v stik, kot n. • pr. s cesarjem, z ministrskim predsednikom, z zunanjim ministrom ati s predsednikom obeh parlamentov, toda tudi tu le »po službe« potrebi«. Ta Izoliranost je šla celo tako daleč, da njegova žena « poznala niti cesarja niti cesarice, on s* m pa n! ' krat govoril s cesarico. Daleč proč od stikov na je živel tudi s četami. kater,h dant je bil. Skratka, strogo zaprt vase tukol nikogar obiskoval, prav tako pa tudi ni rad sprejemal obiskov. Prav tak. kakor v službenem odnosu, pa je bil čudak tudi v zasebnem življenju. Prihodnji mesec bo minilo že 14 let, odkar je zadnjič stopil na severnoameriška tla. Pa še takrat je prišel v New York le za nekaj dni, da se Je poročil s svojo sedanjo — drugo — ženo. 19 let mlajšo Jean Mario. Falrcloth, potem, ko se je s prvo ločil, ker ni hotela z njim živeti v Manili. V drugem zakonu je bil rojen sedaj 12 letni sin Arthur Mac Arthur, katerega naravnost po bogovsko, obožuje. Ta mladi ameriški državljan doslej še ni videl svoje domovine, očetova ljubezen pa gre celo tako daleč, da ga ljubosumno čuva za štirimi stenami ln ga ne pusti niti v šolo. Letos bo Mac Arthur dopolnil 71. let, toda kljub svojim letom je še dobro ohranjen Kljub temu je čudno, da ga zlasti po končani drugi svetov« vojni pot doslej ni zanesla niti enkrat v domovino, številni njegovi prijatelji In sovražniki vedo za to več razlogov. Eden med njimi Je, da sl je Mac Arthur domišljal, kako nenadomestljiv je bil na svojem položaju. Zato se ,ie tudi bal, da ne bi med njegovo odsotnostjo kdor koli odkril, da je nadomestljiv. Najbolj tehten razlog, da se doslej ni vrnil v Ameriko, pa je, da bi bil v Ameriki le upoko-je« general — v Tokiu pa je bil pravzaprav cesar. • Pravo nasprotje generala Mac Arthurja Pa je njegov naslednjik 56 letni general Rldgway. V zahodnih krogih ga smatrajo za dobrega vojaka in hkrati tudi za treznega ln realnega politika. R:dgway se je že večkrat izjavil za mirno rešitev kore.1-. skega konflikta. Zadnjo Izjavo v tem smis u je dal 8. aprila, ko je dejal, da v sedanjih pogojih nobeden od obeh nasprotnikov ne more zmagati v vojni na Koreji. Zato se je zavzemal za to. da pride. čimprej do mirne rešitve vojne na Koreji. General Ridgway je prav tako kot njegov oče obiskoval oficirsko šolo v Mest Pointu. Ko je leta 1917 dobil oficirski čin. ie prvo svetovno vojno preživel kot Inštruktor ameriških čet v ZDA. Druga svetovna vojna mu je šele prinesla široko polje z njegovo vojaško dejavnost. Dodeljen je hil S2 padalski diviziji. S to divizijo se je udeležil bojev na Siciliji kot komandant padalskega korpusa pa tudi na normandijskem mostišču. V prvih povojnih letih je bil član ameriške vojaške misije pri ZN. pozneje pa operativni šef armade v Pentagonu. Konec decembra lanskega leta. ko je bil ubit pri avtomobilski nesreči general Walker, takratni komandant 8. armade na Koreji. je njegovo mesto moral prevzeti general Ridgway. O tem ga je obvestil šef ameriškega generalštaba general Collins. V 49 minutah je bil general Ridgway že v svoji pisarni. Na kratko se je posvetoval RIDGWAY s Collinsom ln drugimi. kupil nekaj težkega spodnjega perila, se poslovil od svojih ln še tisto jutro odletel z letalom v Tokio, od tod pa na Korejo. Posebnost generala RIdgwaya kot vojaka je prav v tem, da sovraži malodušje ln oklevanje. Kakor on sam. ko ne glede na lastno nevarnost, osebno vodi operacije, če treba tudi v prvih borbenih linijah, zahteva enako prizadevnost tudi od svojih podrejenih oficirjev. Odkar poveljuje na Koreji, je odstranil s položajev že celo vrsto komandantov polkov. Med drugo svetovno vojno je v Evropi odstavil celo nekega komandanta divizije kar sredi bitke, ker ni bil dovolj napadalen. Prav to. da vselej poprej pretehta vse možnosti, preden izda kakršen koli ukaz, pa še posebej dokazuje, da general Ridgway trezneje lil bolj stvarno kot Mac Arthur presoja tudi ravnotežje sil, kar daje upravičeno upanje, da ho spopad na Koreji ostal vsaj lokaliziran, če že ne bo našel druge bolj pametne reti tv e. jetja, ki so potrebna za obrambo naše dežele, pri vseh ostalih gospodarskih panogah pa se bo omejila le na splošno vodstvo in nadzorstvo, na določene planske, kontrolne in druge upravne posle v skladu z določbami temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Z novo reorganizacijo je ukinjena cela vrsta zveznih ministrstev in drugih organov zvezne vlade. Na ta način bo občutno zmanjšan državni administrativni aparat, sproščeni pa bodo številni strokovni kadri, ki bodo lahko dodeljeni posameznim republikam. Te se bodo tako še bolj usposobile za samostojno vodstvo celotnega svojega gospodarstva. Proces decentralizacije pa ne bhdose-gel svojega namena, če se ne bi nadaljeval tudi v republiškem merilu. Zaradi tega bodo sedaj tudi naše republiške vlade številna doslej republiška podjetja izročile v upravo posameznim ljudskim odborom. Delavci v naših podjetjih so z delom svojih delavskih svetov in upravnih od. borov že dokazali, da so sami sposobni upravljati svoja lastna podjetja. Izkazalo se je, da je svoječasno potrebno centralistično upravljanje postalo močna ovira, ki je dušila iniciativo naših podjetij. Istočasno je tako poslovanje po nepotrebnem povečevalo stroške. Ko sedaj postopno odpravljamo te ovire, ustvarjamo materialno osnovo za resnično, socialistično demokracijo, za svobodo in resnično enakopravnost tako naših ljudskih republik kot vseh naših delovnih ljudi. Proračun angleške vlade za 1. 1951/ 1952 znaša 4 in pol milijarde funtov šterlingov in bo imel nad 150 milijonov funtov šterlingov primanjkljaja. * Lansko leto je promet skozi Sueški prekop dosegel rekordno višino. V primeri z letom 1949 je bil lani pro met blaga skozi prekop za skoraj 196/e večji ter je dosegel 82 milijonov ton. * V Danski so se prejšnji teden začele volitve za senat. Okrog 900.000 volivcev, starih nad 35 let je izvolilo 2069 delegatov, ki so 10. aprila izvolili 28 senatorjev. * Število prebivalcev Japonske znaša 83,525.000. Samo lansko leto se je število prebivalcev povečalo za okrog 1 in pol milijona. ^ Prejšnji teden je ameriški senat z 49 glasovi proti 43 sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da lahko predsednik ZDA pošlje v Evropo brez odobritve kongresa le največ štiri peša-dljske divizije, ki bodo v sestavu severnoatlantske armade generala Ei-senhowerja. ^ Predsednik ZDA Truman je s posebnim ukazom proglasil 19. maj kot »Dan oboroženih sil ZDA«. * Prejšnji teden je Svet namestnikov ministrov Atlantskega pakta odobril imenovanje ameriškega admirala Viljema Fechtelerja za vrhovnega komandanta pomorskih sil Atlantskega pakta na področju Atlantskega oceana. Predsednik indijske vlade Pandlt Nehru je Izjavil, da ne more nihče prisiliti indijske vlade, da bi umaknila svoje čete iz Kašmirja. Izjavil je. da Indija ne bo popustila pred nobenimi grožnjami, ampak se bo branila v primeru, če bi bila napadena. * Češkoslovaški generalni konzul v Sidneyu Edvard Feliks je podal ostavko in odklonil, da bi se vrnil v svojo državo. Feliks je že 7* član češkoslovaške konzularne službe v Avstraliji. ki je od leta 1948 dalje podal ostavko. * 180 sovjetskih prebivalcev, članov sovjetske kontrolne komisije v Nemčiji je v marcu pribežalo v zapadni Berlin. * V švedski je bila zgrajena In izročena prometu naj več j a mlekarna v Evropi, ki predeluje dnevno nad 250.000 litrov mleka. Mlekarna Ima skladišča ln hladilnice, v katere lahko naenkrat shranilo nad 11 milijonov kilogramov mlečnih proizvodov. * Po podatkih ekonomskega Instituta londonske in cambrldgeske univerze se proizvodnja volne v svetu povečava letno za 2 do 4"/«. Kljub temu se občuti pomanjkanje volne zaradi povečanih vojnih priprav, posebno v Ameriki. Po programu ameriških dr. žarnih naročil, bodo ZDA v bodoče porabile 25"/» letne svetovne proiz- * Pariška konferenca štirih namestnikov zunanjih ministrov se tudi doslej ni premaknila z mrtve točke Vsi namestniki so ostali pri svojih prejšnjih stališčih, ter zato ni bilo mogoče najti še nobene rešitve. * Šef socialistične stranke Zapadnc Nemčije Schumacher je izjavil, da se bo niegova stranka borila proti ratifikaciji Schumanovega plana ker meni. da ta plan predstavlja »proti, tinemski« akt. Obsodil je politiko bonske vlade in ponovil svojo zahtevo, da Adenauerjeva vlada poda ostavko, na kar naj se izvedejo nove volitve. * Predsednik ZDA Truman je zahteval. da se proizvodnja letal v ZDA poveča na 59.000 aparatov letno. Izdatki za proizvodnjo tako visokega števila letal bi znašali 40 milijard dolarjev. kar predstavlja skoro toliko, kolikor je bilo v vsem svetu vsako leto potrošeno za proizvodnjo letal v drugi svetovni vojni. Od 1. julija 1940 do 31. avgusta 1945 je bilo porabljeno za proizvodnjo letal 44 milijard 331 milijmnov dolarjev. Generalni sekretar OZN Trvgve Lle je včeraj prispel v našo državo v spremstvu pravnega svetovalca Abrahama Feler.ia ln direktorja urada za tisk ln publikacije pri OZN. V naši državi bo ostal nekaj dni. ko sl bo ogledal glavno mesto in okolico ter obiskal na j višje funkcionarje naše države. V Angliji se čedalje boli pojavljajo težave v zvezi s preskrbo z žitom. Glavni dobavitelji so bile doslej ZDA in Kanada. Ker sedai te države nre sežke uporabljajo večji del za vojaške rezerve, je bila Anglija prisil len a iskati žito pri državah sovjetskega bloka, v Severni Afriki ter Bližnjem in Srednjem vzhodu. Tako se je uvoz žitaric samo v lanskem letu Iz teh dežel povečal od na 47*/». Pričakuje se. da bo angleška vlada z ozirom n n. ta položaj izdala ukrepe, da se čimbolj poveča domača proizvodnja. KAKO SO USPELE SKUPŠČINE SINDIKALNIH SVETOV v poljčanskem in ptujskem okraju Zadnje tedne smo v glavnem obdobju letnih skupščin sindikalnih svetov v Sloveniji. Na teh skupščinah je prišla jasno do izraza moč, homogenost lil sposobnost samostojnega vodenja ln povezovanja vseh sindikalnih podružnic enega okraja ali kraja, kolikor pač obsega področje sindikalnega sveta. Obenem pa je prišla do močnega Izraza linija resolucije petega plenuma CK KPS.. V okrajih, kjer se partijski komiteji ln njihove organizacije zanimajo za delo sindikalnih organizacij, te dokaj uspešno delujejo in se razvijajo. Večina partijskih organizacij in forumov je naloge v zvezi z delom sindikalnih organizacij razumelo pravilno. Vendar pa še vedno obstajajo Izjeme. Čeprav sta okraja Poljčane in Ptuj sosedna, sta vendar v življenju in delu svojih organizacij precej različna. To velja zlasti za sindikalne organizacije. Okrajni svet v Poljčanah je Imel v okrajnem komiteju, zlasti pa pri sekretarju tov. Tramšku, močno oslombo In je dobival tudi vsestransko pomoč. Tukaj ni bilo težko najti povezave med komitejem ln sindikalnim svetom, saj dela okrajni svet skoraj v dnevni povezavi z okrajnim komitejem. Ker so pa v poljčanskem okraju poleg okrajnega sveta še trije krajevni sveti, ne smemo misliti. da so MII tl prepuščeni sami sebi,, zlasti v zadnjem času, ko ni več mogoča stalna in neposredna pomoč glavnega odbora. Tudi za njihovo delo je skrbel Okrajni komite po krajevnih odnosno mestnih komitejih ln svojih organizacijah. Edino v krajevnem svetu v Rogaški Slatini je bilo do skupščine precejšnje mrtvilo. Kot odraz tega stanja je bila skupščina tudi prvič nesklepčna ln je morala hiti ponovno sklicana. Vendar se tudi tukaj v zadnjem času stanje popravlja. Krajevna sveta v Slovenski Bistrici in v Slovenskih Konjicah pa zelo uspešno delujeta ter spadata med najboljše krajevne svete v Sloveniji. Tukaj so vse podružnice čvrsto povezane s sindikalnim svetom, katerega dejansko smatrajo za svoj prvostopni organ. Zato so bile tukaj tudi skupščine prav uspešne. Že lz udeležbe vidimo, da so se na skupščine dobro pripravili. V Sloven skl Bistrici so manjkali samo trije delegati, čeprav je bila skupščina med tednom. Tudi v Konjicah je bila zadovoljiva udeležba, medtem ko Je bila v Poljčanah nekoliko slabša. Delegati so prišli tudi do 5 ur daleč peš na sknpščlno. Zgleden primer sindikalnega člana in funkcionarja pa je tov. šurbek Jurij, ki kot član okrajnega sveta v Poljčanah med letom ni zamudil nobena seje ali sestanka, kljnb temu da je že prileten l.i prihaja 4 ure daleč peš lz gozdov, kjer dela kot gozdni delavec. V Slovenski Bistrici so delegati živo razpravljali o večjem številu delavcev v Impolu. ki še niso vključeni v sindikat. Mnogo se je razpravljalo tudi o organizacijskih pomanjkljivostih sindikalnega kultumnumet-nlškega društva »Alfonza Šarha« v Slovenski Bistrici. V Slovenskih Konjicah so bili na skupščini prikazani doseženi uspehi sindikalnih organizacij v preteklem letu. Tukaj je bila dobra povezava med podružnicami, saj je bilo med letom 38 raznih sestankov ln konferenc, kjer so predstavniki podružnic Izmenjavali svoje Izkušnje In sklepali o bodočih nalogah. Zato je v konjiškem podčbč-ju nekaj vzornih podružnic. Najboljša med njimi je v Tovarni kovanega orodja v Zrečah, nadalje v Granltiolomu Oplotnica pa tudi opekarna v Ločah, »Konus« In druge mnogo ne zaostajajo. V Poljčanah sta najboljši podružnici pošte in železničarjev, ki sta bili glavna tekmeca za prehodno zastavo okrajnega sveta, kt je bila na skupščini podeljena podružnici poštarjev. V Konjicah pa je na skupščini prejela prehodno zastavo podružnica kovinarjev v trečah. Na vseh skupščinah v poljčanskem okraju so živo razpravljali o bodočem delu sindikatov na vasi. med vaškim prebivalstvom, kar bo v doglednem času nedvomno že pokazalo svoje prve rezultate. Teh stvari bi lahko naštevali še mnogo, vendar lahko lz Na seji KS Dravograd zgoraj navedenega zaključimo, da je glavni pogoj za uspehe sindikalnih organizacij v poljčanskem okraju skrb ln pomoč partij-tl.tskih organizacij, zlasti pa okrajnega komiteja v Poljčanah, ki stalno skrbi in bdi nad delom svojih sindikalnih svetov. Ta skrb je bila vidna tndl na skupščinah, saj je okrajni sekretar kljub svoji prezaposlenosti le našel toliko časa, da Je prisostvoval vsem skupščinam ln tudi aktivno usmerjal njihov potek. Ce pa sedaj pogledamo v sosednji, ptujski okraj, dobimo povsem drugo sliko. Tukaj živita okrajni komite In okrajni sindikalni svet ločeno življenje, da o okrajnem svetu v Ormožn sploh ne govorimo. Ta Je bil do zadnje skupščine v pravem razpadanju ter so se v njem okoriščali posamezniki, medtem ko so odgovorni partijski funkcionarji, člani ln organizacije menili, da za te napake niso soodgovorni. Kakšen odnos do sindikalnega sveta imajo okrajni, mestni ln oblastni organi v Ptuju, je vidno predvsem Iz tega. da se je moral svet v osmih meserlh šestkrat seliti, od tega dvakrat prisilno. Res Je, da so v Ptuju stanovanjske razmere težke, vendar je še vedno toliko prostora, da M lahko sindikalni svet dobil dostojne prostore, kjer bi lahko ostal vsak nekaj časa v miru In deloval. Želeli bi. da bi se za to odgovorni ljudje v Ptuju držali svojih zagotovil, ld so jih dali le decembra lanskega leta funkcionarju Glavnega odbora glede poslovnih prostorov ln pomoči sindikalnemu svetu. NI torej čudno, da je sindikalni svet odtrgan od svojih organizacij, saj ga funkcionarji podružnic večkrat sploh ne najdejo, da bi dobili razna navodila — da o telefonski zvezi sploh ne govorimo. Pri preselitvah je sindikalnemu svetu Izginilo nad 31 dra- gocenih knjig študijske knjižnice, medtem ko z inventarnimi predmeti ln kurjavo samovoljno gospodarijo razni forumi in organizacije. Ta brezdušni odnos ln omalovaževanje sindikalnih organizacij v Ptuju eo delegati na skupščini ostro obsodili. Samo škoda, da ni bil navzoč noben predstavnik okrajnih ln mestnih organizacij. Takšen odnos, kot ga Imajo ostali organi do sindikalnega sveta v Ptuju, »e pojavlja tudi v podružnicah. Zato tndl prvotno sklicana skupščina ni bila sklepčna ter se je ponovila tndl ob slabi udeležbi. Kljub nerazumevanju pa so v ptujskem okraju razne podružnice dosegle zadovoljive uspehe. Sindikati so tu Izvedli več seminarjev z delovnimi Inšpektorji, z ljudskimi Inšpektorji In s člani delavskih svetov ter upravnih odborov. Najbolje Izvedeni seminarji so bili v Ormožu, medtem ko v Strnl-šču ln Majšperku ni bilo pravega zanima, nja. Skupščina je obširno analizirala vsestransko delo sindikalnih organizacij ter ugotovila, da je sindikalno delo najbolj slabila lokalnost in apolitičnost v delovnih kolektivih. nejasni pojmi o kompetencah ined delom sindikalnih organizacij ln delavskimi sveti, končno pa mišljenje, da so sindikalne organizacije po Izvolitvi delavskih svetov nepotrebne. Da Je temu res tako, nam priča še danes mnenje nekaterih odgovornih funkcionarjev na okraju. Izjava, da se z vsemi drugimi organizacijami ln društvi v ptujskem okraju lahko doseže večji politični efekt, kot pa s sindikati je nedvomno malo čndna. Vsa dosedanja praksa je pokazala, da so delavski sindikati najmočnejša trans., misija Partije do množic ln to naj sl zapomnijo tudi odgovorni tovariši v ptujskejn okraju. Tudi resolucija V. plenuma CK KPS o delu Partije na področju .sindikatov Je namenjena njimi ' Z. Izvolili smo nove člane, naše seje pa bodo, kakor izgleda, ostale še kar pri starem... Podjetja, ustanove in uradi ae opozarjajo, da so dnevi 27. april, 1. to 2. maj državni prazniki, zato dela prosti m plačani. 28. in 30. aprila pa se opravlja redno delo in se ne moreta ta dneva nadoknaditi * nadurnim niti z nedeljskim delom. Iz pisarne Ministrstva za delo LRS Kakšni so uspehi če se prebivalstvo enega bralo združi Lansko leto, ko je naša vlada izdala razne ukrepe O splošni decentralizaciji in sproščenosti v gospodarstvu, so pri do-končnemu popravilu in modernizaciji Narodnega doma priskočili na pomoč vsi lokalni činitelji. KLO je društvu šel v vsem na roko, moralno in materialno podpiral prizadevanje kultumoprosvetnih delavcev in množičnih organizacij. Zadružniki eo na zadnjem občnem zboru odločili, da tudi oni podpro akcijo Glavnega odbora in sklenili, da prispevajo polovico lanskoletnega čistega dobička v znesku pol milijona dinarjev za popravilo Narodnega doma. Ljudstvo samo, vse množične organizacije ter člani JA so pomagali s prostovoljni™ delom; ta prispevek je imeli velik finančni uspeh, saj so izvršili skoraj vse izkope, drenažo stavbe, pomagati kvalificiranim delavcem itd. Od mladincev pa so se najbolj izkazali dijaki logaške gimnazije. Dasiravno mladina ni dajala v vseh teh letih skoraj nikakršne pomoči, celo dvomila je v uspehe vseh teh borb in požrtvovalnosti, se je v zadnjem času razgibala ter tudi ona krepko pomagala s prostovoljnim delom, Trudapolno in vztrajno delo kultumo-prosvetnih delavcev in vsega ljudstva v Logatcu ne bo zaman. Iz razpadajočega poslopja je zrastel krasen moderen dom, ki bo za daljšo dobo kulturno središče vse vasi, V njem je dvorana s 500 sedeži, moderen oder s kulisami in garderobami, prostori za vaje vseh sekcij, čitalnica, knjižnica, mala dvorana za predavanja in množične sestanke itd. Dom ima centralno kurjavo, velika dvorana pa zračno segrevanje. Ljudstvo v Logatcu nestrpno pričakuje otvoritve doma, ki bo na dan obletnice Osvobodilne fronte. Vsi odseki društva so poleg prostovoljnega dela naštudirali tudi programe, ki bodo sledili drug za drugim. Primer adaptacije in razširitve Narodnega doma v Logatcu nam jasno priča, kaj vse ee lahko doseže, če se prebivalstvo enega kraja združi j,n skupno rešuje pereče probleme svojega kraja. Sindikalno kulturno umetniško društvo je bilo pobudnik, te združitve, njemu so se pridružili zadružniki in tako povevzali vse množične organizacije in ostale krajevne forume v lokalno skupnost. Prepričani smo, da bodo temu primem sledili še drugi kraji, ko bodo reševali najbolj nujna vprašanja svojega kraja, pa najsi bo to v pogledu zdravstvenih podjetij, šol, čevljarn, šivalnic itd. Narodni dom v Dolenjem Logatcu je po dolgih borbah končno spremenil svojo obliko in izgled in bo prav kmalu služil svojemu namenu. Dolgo je trajalo predem je dom dobil izgled pravega kulturnega doma in preden je bila oživotvorjema želja ljudstva, urediti si tak kulturni dom, v katerem se bo zbiralo, izobraževalo ter kulturno in politično vzgajalo. Po osvoboditvi, ko so vsi prosvetni domovi z uredbo avtomatično prešli v lastništvo Fizkultume zveze, je bilo poslopje Narodnega doma v Logatcu do kraja uničeno, prazno. Ker se takratna Fizkul turna zveza ni zanimala za popravilo poslopja, je ljudsko izobraževalni svet kot upravno telo KLO pričel reševati, kar se je podiralo, kolikor eo to dopuščala skromna sredstva. V domu je bila za silo uporabna le dvorana, v kateri so se zbirali ljudje na sestanke, politična zborovanja in razne prireditve. Ljudsko izobraževalni svet se je iz organa KLO reorganiziral v prosvetni forum množičnih organizacij, ki je vskla-jeval prosvetno delo na vasi. Po tej reorganizaciji je nekoliko načrtneje vodil vse prosvetno delo, vendar pa kakih posebnih investicij za popravilo doma samega ni mogel dobiti. Mašil je pač največje luknje le v toliko, da se streha ni zrušila nad glavo. Svet se je pozneje preimenoval v sindikalno umetniško društvo, ki se je hitro razvijalo in imelo kmalu več sekcij. Te sekcije pa niso imele prostorov za vaje, Ce so dvorano zasedle druge organizacije, so morale sekcije za odrom čakati, včasih tudi do polnoči, da so lahko imele vaje, SKUD se je pričelo resno ukvarjati z vprašanjem prostorov, da bi »e njegovi odseki razvijali in umetniško izživljali. Ko se je SKUD ustanovilo, je bil predsednik društva Jerman Remignj, ki je bil gomilna sila vsega prosvetnega dela v Logatcu. re?,istr 111 iffralec, organizator in politični vodja, da, včasih je celo sam čistil dvorano, če je btlo treba. Po njegovi smrti je društvo izgubilo agilnega in požrtvovalnega tovariša ter je v počastitev njegovega spomina, sprejelo njegovo ime. Krajevni sindikalni svet v Logatcu je uvidel, da društvo ne bo moglo nadaljevati z uspešnim razvojem brez finančne podlage ter da se z društvom tudi ne bo razživelo vse prosvetno življenje v vasi, je s 3 milijoni dinarjev, ki jih je Glavni odbor ZSS prispeval za popravilo Narodnega doma, zagotovil materialno podlago, ki je končno omogočila izpolnitev dolgoletnih želja vaščanov r Logatcu. Na jeseniški postaji Ljubljančani, Bohinjci, Kranjskogorčani in KoroSci prihajajo na jeseniško postajo in odhajajo z nje vsak v svojo smer Pa menda ne samo ti, boste dejali. Seveda nel Tako pravijo železničarji na Jesenicah vlakom iz teh smeri, kadar na splošno govorijo o prometni situaciji. Kajpak pa ima vsak vlak tudi svojo številko in tir, na katerega vozi. Za uvoz vsakega vlaka je namreč treba pripraviti uvozno pot in postaviti kretnice za vožnjo na določen tir. Za to skrbi kretnik. Kretniki so po vseh postajah. V majhni leseni ali zidani utici imajo svoje postojanke, ki jih komaj opazite, kadar se peljete mimo. Delo kretnikov ni enako po vseh postajah. »V Bohinjski Bistrici v treh tednih nisem toliko kretnic obrnil, kot jih tukaj v dvanajstih urah,« pravi Franc Cvetek, ki je bil že pred vojno kretnik na Jesenicah v postojanki št. 1, »in še ven mi tam ni bilo treba iti, ker se vse kretnice centralno postavljajo; tukaj pa je drugače.« In res, je drugače. Cvetek mora obračati petindvajset kretnic . Vse so opremljene s ključi in k vsaki mora iti, odkleniti, obrniti in teči nazaj v postojanko. Zakaj? Na jeseniški postaji, kamor prihajajo in odhajajo vlaki iz štirih smeri, kjer dnevno sprejmejo in odpravijo povrh izrednih tudi osemdeset rednih vlakov, kjer vsak vlak razstavijo in sestavijo novega, vse pa na zelo omejenem prostoru, je vsaka minuta dragocena. Zgodi se, da včasih potniške vlake sprejemajo in odpravljajo po enem tiru, tako da jih, ko prispejo, umikajo na slepi tir ali drugam, da lahko pripelja drugi na postajo. Pa naj bo promet kolikor toliko reden, Cvetek komaj utegne ujeti trenutek, da s kom spregovori, že tako redkobeseden, malo Šegov, pove v postojanki še manj. Telefonsko sh/šalko ima v roki, sprejema naloge in obvestila, kliče postojanki 2 in 3, jih obvešča, zahteva soglasja in vpisuje v dnevnik vse, kar sliši In govori. Iz Podrošce se bliža vlak. Uvoz pripravita postojanki na severni strani. Cvetek na južni strani v svoji postojanki soglaša. Odloži slušalko in piše v dnevnik. Zopet telefonski zvonec. Kliče ga prometnik s prometnega stolpa, ki se dviga sredi med tiri, kjer je prometni urad, in od koder se vidi po vsej postaji. Pove mu, da se bliža drugi vlak iz Gorice. Zato naj takoj, ko prispe vlak s Koroške, postavi kretnice za uvoz goričkega tovornega vlaka. Določi mu uvozni tir. Cvetek vpisuje sproti v dnevnik. »Tudi iz Javornika mora biti kmalu signal, saj ni nič javljeno, da je zamujen,« misli gasno, pogleda na uro in računa. Pozna vozne čase in tudi kako vozijo posamezni vlaki. Iz Kočne sem je velik vzpon na progi. Tovorni sopiha dolgo. Medtem na drči premikajo. Že ga kličejo in hočejo premikati po uvoznih tirih, Cvetek jim pove, da šele po vlaku iz Javornika lahko vozijo ven. Vlak iz Kočne vo2i v postajo. Cvetek kliče postojanko 2, ki mora soglašati za uvoz vlaka iz Kočne. Nihče se ne javi. Kliče dvakrat, petkrat. Medtem sc je vlak s Koroške že ustavil. Cvetek zvoni neprekinjeno in se nervozno ozira po tirih. Ko se oni le oglasi, govori Cvetek hitro, kričeče, spusti slušalko in zgrabi ključe, ki jih je bil že pripravil, ter steče h kretnicam. Te so razvrščene do 200 metrov daleč v eni smeri in šestdeset v drugi od postojanke. Ko se Cvetek zasopljen vrne javi prometniku, da je uvoz postavljen, kar vpiše v dnevnik. Od daleč se sliši vlak iz Kočne, ki sopiha navkreber. y>Hudičevo zadrego imamo. Ce nisi izveiban je boljše, da greš kar koj domov. Že na marsikateri postaji sem delal, take pa še nisem poskusil. Sedaj je promet malo manjši, lani pa sem se včasih kar bal iti v službo,« pove medtem ko gre pred postojanko, kjer pričakuje vlak. Tovorni je šel mimo. Cvetek pazi, da ima sklepni signal, in da je meja med dvema tiroma prosta, nato pa javi prometniku, da je vlak cel in popolnoma uvozil. Ob dveh mu z vlakom pošljejo kosilo iz Bohinja, od koder se vsakokrat pripelje v službo. Kosilo velikokrat ostane na klopi do večera, kakor ga je Cvetek postavil. Vlaki ne morejo čakati. Za vsako lokomotivo, za vsak vlak in pri premiku obrača Cvetek vse kretnice, pa ne mehanično, temveč zelo natanko, pa hitro mora tudi misliti, kajti vsaka napaka lahko povzroči veliko nesrečo. *Tu je velika odgovornost, saj ne moreš na nič drugega misliti. Dvanajst ur je dovolj,« se zasmeje, *za mlade ljudi je. Če pa dežuje ali sneži, — tega je dosti na Jesenicah — si pa še premočen In nimdš časa, da bi se posušil.« Res, da ne dela sam — sedaj opravlja delo nadkrctnika — pomaga mu še kretnik. Toda vsega bi sam sploh ne mogel opraviti. Takšno je delo vseh kretnikov na Jesenicah. Franc Justin, Lojze Jug, Valentin Klinar in Cvetek pa so med najboljšimi. —f>. KAJ MORATE VEDETI 0 DOPUSTIH Odgovor na to vam daje brošura »Dopust — čas oddiha in veselja«, Sindikalne podružnice že z množičnimi naročili segajo po tej brošuri, Pohitite zato z naročilom tudi vi, dolder*je še brošura na zalogi. Zberite naročnike, iz- polnite spodnjo naročilnico in jo oddajte še danes na pošto! Kdor plača celoten znesek vnaprej, ne plača nobene poštnine posebej. Na naročilnici navedite svoj točen naslovi Tu odrežite NAROČILNICA Naročam (o) ........... izvodov brošure »Dopust — čas oddiha In veselja« po ceni 25.— dinarjev za izvod. Brošuro(e) pošljite na naslov: ....................................... Znesek .......... dinarjev smo* — bomo nakazali na račun št. 604-90321 -4 pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. V ____________________ dne —................ 1951 Pečat oz. podpis * Neustrezno prečrtajte! Tu odrežite LETNA SKUPŠČINA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA CESTNEGA, REČNEGA IN ZRAČNEGA PROMETA ZA SLOVENIJO bo v nedeljo 22. aprila v sejni dvorani Doma sindikatov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1. — Začetek ob 8. uri. Delegate in članstvo gostinsko turistične stroke obveščamo, da bo IV. redna letna skupščina Republiškega odbora Sindikata delavcev in uslužbencev gostinske turistične stroke Slovenije dne 23. aprila ob 9, uri v dvorani hotela Union v Ljubljani. Pogled na sodobna družbena tudiVizrifllll°,Jnn6t upravnega odbora podjetja spada ti V iffl' ukrepov za utrjevanje delovne disclpli-podjetja šSli®*, ^/0 Vsak pameten človek, ki ga poklic sili. da živi rlan za dnem v zaprtih prostorih delavnic, uradov in učilnic, stremi za tem, da preživi svoj prosti čas. posebno pa svoj letni dopust, v naravi. Sonce in zrak sta človeškemu telesu — posebno mlademu, ki še raste in se razvija — potrebna kot ribi voda. V naravi, v zelenih gozdovih, na polju, v planinah in ob vodi pa je zdravje, lepota in tisoč zanimivosti na vsakem koraku. Vse to vpliva na človeka, pa naj bo mlad ali star, da se počuti tako kot nikjer drugje, obenem pa si nabira novih sil in novih sposobnosti za nadaljnje delo. Če pa človek, posebno mlad. pri tem najde sebi primerno družbo, ki mu nudi zdravo in prijetno zabavo in razvedrilo ter ga obenem navaja k dobremu in odvrača od slabega, poleg tega pa mu posreduje še svoje izkušnje in sv je znanje, koristno za življenje, tedaj ima od takega bivanja v prirodi dvojno korist. Prav to so bili razlogi, ki so privedli do tega. da se je konec februarja t. 1. sestal v Ljubljani pripravljalni odbor za ustanovitev nove taborniške organizacije, ki naj oživi nekdanje taborniško gibanje, katero je pri nas že pred vojno, zlasti med mestno In šolsko mladino, pognalo globoke korenine. Taborništvo je v tej ali oni obliki razširjeno po vsem naprednem svetu. Pri nas sta ga gojili nekdanja skavtska in gozdov-niška organizacija, ki pa sta miorali ob vdoru okupatorja v našo deželo prenehati s svojim delom. Nova taborniška organizacija bo prevzela od nekdanjih skavtov in gozdovnikov vse. kar so imeli pozitivnega, obenem pa bo dala taborniškemu gibanju novo, globljo in naprednejšo vsebino. Prav ta nova vsebina in pa dejstvo, da je naša ljndska revolucija izvojevala delavskemu razredu ne le enakopraven, temveč vodilen položaj v naši novi socialistični družbi ter mu zagotovila tudi gmotna sredstva in pravico do plačanega dopusta, pa na široko odpirata vrata v novo taborniška organizacijo tudi delavski mladini, med katero se taborništvo pred vojno zaradi njenega slabega socialnega položaja in zaradi vsega, kar je z njim v zvezi, ni moglo razširiti. Nova taborniška organizacija ima namen z zbliževanjem s prirodo, s taborjenji, z izleti. z delom v prirodi in v svojih društvenih prostorih, s potovanji in s harmonično telesno vadbo vzgajati svoje članstvo v samostojne skromne, zdrave in dobre ljudi. Svoje člane bo nadalje odvajala od nezdravih navad in razvad, učila jih vljudnosti, točnosti, delavnosti, tovarištva, plemenitosti. ljubezni do domovine in raznih taborniških, za življenje koristnih spretnosti, ter jih navajala h kolektivnemu življenju in k premagovanju vsakršnih težav. Skratka, namen nove organizacije je krepiti svojim članom duha in telo ter jih vzgajati v koristne člane človeške družbe, obenem pa vzdrževati stike tudi s sorodnimi gibanji v drugih deželah ter se boriti proti vsem, ki kale svetovni mir. Nova taborniška organizacija je namenjena v prvi vrsti mladini, poleg tega pa tudi odraslim. Mladina do 18. leta bo organizirana ločeno po spolu in starosti v vode, družine in rodove, starejši člani s svojimi družinami pa bodo imeli klube, ki bodo prav tako sestavni del posameznih rodov. Priprave za ustanovitev nove taborniške organizacije so doslej toliko napredovale, da se bo že 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani univerze v Ljubljani sestala ustanovna skupščina te nove vzgojne organizacije. Vsi. ki se zanimajo za taborništvo in žele postati člani nove organizacije, naj se pismeno ali ustmeno prijavijo na naslov: Pripravljalni odbor zveze tabornikov Slovenije. Miklošičeva cesta 16-111, soba 43. Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 17. ure posluje v navedenem prostoru posebna dežurna služba, ki daje interesentom potrebne informacije in sprejema prijave - članstvo. Po podeželskih mestih in industrijskih centrih, kjer je večje število interesentov, pa naj se ustanavljajo posebne skupine kot zarodki bodočih družin in rodov. Te naj Križanka št. 4 Vodoravno: 1. nank o mišljenju, 6. egiptovska očesna bolezen, 11. Igralna karta. 12. medicinska mrežasta tkanina. 14. pogorje v Kusiji. 15. predlog. 16. pripadnik nemškega plemena, 18. pogorje v Siriji, 20. hiter tek. 21. judovsko moško ime, 23. duhovniška služba, 24. izlet v planine. 25. kraj na Primorskem, kjer so se po osvoboditvi vršila obsežna regulacijska dela, 27. lošč. 28. železov kršeč, 29. slovenski slikar. 31. kostna bolezen, 33. ljubkovalno ime za očeta, 35. težka omota, muka, 36. steklena posoda. 39. indijski narodni voditelj, 42. evropski tur, 43. svojilni, zaimek, 45. oseba iz grške mitologije, 47. kovina. 48. razstreljevale kamenja, 50. prehlad, kašelj. 51. pregovor. 52. strah. 54. napiačilo, nadav, 55. vzklik. 56. trenje, 57. grški junak. 59. latinski veznik et. 60. narava. 61. del Apeninov. Navpične: 1. ime francoskega soc. politika (fonetično). 2. kostnica. 3. vas v okolici Ljubljane. 4. seme. 5. zavetišče, žuželka, ki živi s čebelami 4 z. i V e 1 <; ? / *f0 9/ U U * 96 y/ * »9 fo #■/ P 1 sz fi m fr fr ■ f7\ \f9 69 er Budami, 7. zgoden, 8. pesniški veznik, 9. staroegiptovski bog, 10. francoski revolucionar, 13. staropisem-ska oseba, 14. edini izvod kakega knjižnega dela, 17. vrsta mand-žurskega. fižola, 10. Ober, '20. vrsta, 22. pokveka, spaka, 24. prekomorski parnik, kije Znan po svojem tragičnem koncu (fonetično), 26. bolezen, 28. mesto v Istri, 30. drevo, 32. mesto na Holandskem (fonetično), 34. vrsta znanosti, 36. država v Aziji, 37. oblok. 38. vmesna pokrajina, pas, 40. žensko Ime, 41. prebivalec Pirenejskega polotoka. 43. koncentriran, 44. togota. 46. vrsta draguljev, 48. tlači človeka v sanjah, 49. živalska hrana. 52. psevdonim slovenskega pesnika, 53. bivši velikaš (narobe), 56. prislov kraja, 58. dva različna samoglasnika. Sindikalna založba »DELAVSKE ENOTNOSTI« LJUBLJANA Masarykova cesta 14/11 izvolijo svoje poverjenike, ti pa naj se prav tako, po možnosti še pred ustanovno skupščino. povežejo s pripravljalnim odborom, da bodo na ustanovni skupščini sodelovali. Že letos v zgodnjem poletju bo nova organizacija pripravila enega ali več vzornih taborov, ki bodo na ogled javnosti, obenem pa bodo v teh taborih tečaji za bodoče taborovodje in voditelje posameznih taborniških enot. Organizacija pa bo pomagala tudi pri letošnjih mladinskih in pionirskih taborjenjih s tem. da jim bo v pomoč za postavljanje taborov in za organizacijo pravilnega tabornega življenja poslala svoje že izvežbane taborniške inštruktorje. mis Zanimivosti NOV GIGANTSKI TELESKOP Na letošnjem velikem industrijskem sejmu v Londonu bo poleg drugega v posebnem paviljonu razstavljen tudi nov teleskop, ki je bil izdelan v Angliji za astronomski observatorij v Avstraliji. Premer njegovega zrcala znaša 188 cm. Zrcalo je izdelano iz brušenega stekla, prevlečenega s tanko plastjo aluminija. Cev teleskopa je dolga 9 cm ir ima premer 250 cm. Vsa gibljiva konstrukcija je težka okrog 40 ton, kljub temu pa je tako uravnotežena, da zadostuje samo lahek pritisk roke, da se teleskop premakne. Gibanje teleskopa se kontrolira mehanično. Ko bo ta teleskop prepeljan v Avstralijo, bo to največji teleskop na južni zemeljski polobli. HOTELI ZA NETOPIRJE Borba proti komarjem, ki prenašajo klice malarije, se ne opravlja samo z kemičnimi sredstvi, ampak tudi z izsuševanjem močvirij. V najbolj južni državi ZDA, v Texasu, v krajih okrog Mehiškega zaliva, so »mobilizirane« za pobijanje malarije cele armade — netopirjev, ki se hranijo s komarji in jih tako uničujejo. Po-leg domačih netopirjev so jih prepeljali na desettisoče tudi še iz drugih krajev. Netopirji, kakor je znano, spijo podnevi v razpokah ali na podstrešjih visokih zgradb. Ker takšnih stavb ni bilo dovolj v širokih ravninah in gozdovih Texasa. sb. oblasti zgradile celo vrsto za to urejenih visokih »hotelov« za prebivanje netopirjev. Kaže, da to udobje popolnoma zadovoljuje netopirje, ker se teh bivališč stalno poslužujejo. V njih so od tal do stropa postavljene dolge okrogle deščice, na katere se netopirji obešajo z nogami in tako viseči prespijo dan. V mraku in ponoči pa v jatah izletavajo in začenjajo svoj koristni lov. Slika prikazuje enega izmed takih gradov za netopirje v Texasu. UMRE. JE FRANCE MAROLT ALI ZNATE IZKORISTITI SEDMO VRSTO IN MOČNO DIAGONALO V nekaj desetletij stari partiji je »šahovski meteor« talentirani Mehikanec Torre proti velikemu Laskerju dosegel naslednji položaj: Torre se ne ukvarja več s šahom. Pri študiju Laskerjeve knjige o šahu se mu ,1e omračit um, ker ni znal nemško in je knjigo čltal s slovarjem. V položaju na diagramu je Torre gladko zmagal in tako ustvaril mojstrovino, ki jo še danes najdemo v vseh učbenikih šaha, ker kaže moč sedme vrste in močne diagonale. „ ... Torej: beli na potezi zmaga. Rešitev vam ne bo smela delati težav! Pred nekaj dnevi smo pokopali Franceta Marolta, enega naših največjih pevovodij, znanstvenika in vzgojitelja, ki je S svojim življenjem in delom obogatil našo kulturo z nepozabnimi iu neminljivimi ustvaritvami. France Marolt je bil genialni zborovodja, ki je dvignil raven Akademskega pevskega zbora do svetovne višine in opozoril svet na naš majhni narod. S svojim zborom, ki je doma in v tujini žel največje simpatije, 'globoko občudovanje in navdušeno priznanje. je pokazal, kaj vse zmore dognano podati pevski zbor, če ima globokega reprodueenta. tolmača-umetnika, v svojem zbornem vodji. Velika škoda je za našo pevsko kulturo, da je France Marolt zapustil svoj pevski zbor — saj so še danes pri nas in drugod nepozabni njegovi koncerti. Tudi njegovo znanstveno in politično delo je veliko iu za naše pevsko življenje trajne vrednosti, saj je France Marolt napisal teoretično in praktično »Pevsko vadnico« (izšla I. 1925 pri Glasbeni matici v Ljubljani), zbirko »Petnajst slovenskih ljudskih pesmi« (1. 1930) in še cele . vrsto drugih del. zapiskov, razpravic, člankov, koder je povsod pokazal svojega velikega duha in svojo globoko kulturno širino. Umrl je prezgodaj, kajti mnogo njegovih del je še nedokončanih. In kaj vse bi nam še lahko dal, če bi ga nam smrt ne iztrgala že pri njegovih šestdesetih letih. Velika vrzel bo ostala za njim. tako pri Akademiji za glasbo, pri naši folklori, v naši pevski kulturi itd. — ostalo pa bo njegovo delo, ki ga je napravil v korist iu čast svojega naroda, za katerega je živel. Zclciershl mazci na Jesenicah bo i. mena odkrit zastor preteklosti gorenjskega kota Na te.i razstavi bodo prikazana zgodovinska razdobja rudarske iu železarske tvornosti in prikaz dela po posameznih strokah in sicer rudarstvo, ogljarstvo, ptav-žarstvo, kovaštvo in komerciala s prikazom trgovskih poti čez Baško sedlo, Ti*st in Benetke v Levanto, Prednjo Azijo. Afriko, Indijo. Kitajsko, Japonsko in Južno Železarna Jesenice je zrasti a iz nekda-njih rudnikov, kmečkih plavžev in fužin, iz jeseniškega zaledja ter rudnikov, plavžev in fužin na Rudnem polju v Bohinjski Bistrici, na Pozabljenem, v Stari Fužini. y Sp. Radavni, Mojstrani, Selci. Stari Savi, na Javorniku im v Mostah pri Žirovnici. Železarna Jesenice je zrasla v dobi odmiranja stare fužinarske in koroške obrti na Gorenjskem, obrti, ki ni mogla konkurirati modemi železarski industriji, ki je s sodobnimi tehniškimi napravami težila iz Srednje Evrope na obrobje bivše avstroogr-ske monarhije in še dalje čez naše kr; k Jadranskemu morju, ki je za bivšo avstro-ogrsko monarhijo po. menil okno v svet. Pred meseci so sestavili poseben pripravljalni odbor za ustanovitev železarskega muzeja na Jesenicah. Jeseniški železarski muzej bo tvoril nekak sestavni del bodočega Slovenskega tehniškega muzeja v Ljubljani. Pobudo za ustanovitev tega muzeja je dal zvezni minister za strojegradnjo, tov. Franc Leskošek, ustvaritev muzeja pa s strokovnimi na sveti in predavanji podpira ministrstvo za znanost in kulturo LRS, 7 materin- _ - p^direkcija^železame Starc Fužine mi Savi, ki so utihnile ob zatonu 19. stoletja Jesenice. Odbor za ustanovitev železarskega muzeja na Jesenicah je stalno na delu in zbira zgodovinski material po vsem gorenjskem železarskem kotu. vodi evidenco že zbranega materiala v zbirnem uradu na Jesenicah in v krajih nekdanje rudarske iu železarske tvornosti, ki jo bila žarišče sedanje jeseniške železarske industrije. Da bi bilo 'med gorenjskim prebivalstvom čimvečje zanimanje za železarski muzej, bo že na dan 1. maja otvorjena propagandna razstava v telovadnici osnovne šole na Jesenicah pod naslovom: »Gorenjski kot v železarski zgodovini«. Ameriko Jedro jeseniškega delavstvu 1 volijo potomci nekdanjih rudarjev in žele. zarjev iz Bohinja, Krape. Kamne norice. Železnikov, Tržiča. Orara pri Zužembergu. štor Teharij, Bistrice v Rožu. iz Zgornje štajerskih, nemških in čeških železarn. Jesenice same pa so že od nekdaj dajale najboljše rudarje in kovinarje avstrijskim, češkim. nemškim in jugoslovanskim železar- .Železarski muzej na Jesenicah^ bo odgrnil zastor davne preteklosti, oživel bo spomin na življenje, ki je v tem okolju, nekdaj klilo in osvežil bo spomin na ljudi in kraje od koder ao prišli. Izšla je brošura »ORGANIZACIJA RADA« Brošura inž. D. S. Arandjeloviča »Organizacija rada u industrijskim predazečimu« ?ma namen obrazložiti probleme, tehnična sredstva in načine dela, v racionahzuan.u, planiranju in pripravah dela v industriji, nakazati našim strokovnjakom smernice in, v kolikor so uspehi ogromnih izkušenj v velikih industrijskih državah sistemizirani kot znanost, obrazložiti načine, s pomočjo katerih se ti problemi rešujejo. Obrazložitev dela gre- dosledno po poteku proizvodnega dela v industriji, od prihoda osnovnega načrta ali naročila^ v podjetje. pa do pakiranja in odpremo ze gotovega proizvoda. Zajema izdelavo proizvodnega plana in naročila; načine analize podjetja za dosego pravilnih pogojev dela, tehnično obdelavo nalogov, časovno planiranje in pripravo dela, pregled izvrševanja proizvodnih nalog v delavnici, pravilno prc skrbovanje podjetij in delovnih mest z ma terialom, prejem, pakiranje in odpremo proizvodov Razlago v knjigi spremlja veliko število črtežev, diagramov načrtov m slik, ki v mnogočeiu olajšujejo spremljavo posameznih opisov. ... Nedvomno je, da bo ta knjiga vzbudila najširše zanimanje za vprašanja napredne organizacije dela v industriji in da bo dragocena pomoč našim strokovnjakom pri naporih za dvig proizvodnosti dela na visoko stopnjo sodobne ustvarjalnosti. Greja uredniški odbor — Glavni urednik Tone Seliškar - Uredništvo telefon 45-38 m uprava telefon 49-70, Masarykova 14-11, Ljubljani - Izhaja vsak petek - Mesečna naročnina din 15.—, četrtletna din 4o.—, polletna din 90.—, celoletna din 180.— Štev. ček. položnice 604-90321-4 - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Kopitarjeva® 24. APRIL 1920 V LJUBLJANI V soboto 24. aprila zjutraj so se delavske množice iz Ljubljane in okolice odpravile namesto v tovarne in delavnice na označeno zbirališče za demonstracijo — k tedanji tramvajski remizi. Pred osmo uro je bila tamkaj zbrana večtisočglava množica, ki je zatrpala ozko Zaloško cesto od remize pa do Leonišča — do mesta, kjer je danes v ieoniškem zidu vzidana spominska plošča žrtvam in kjer je zapiral ozko cesto proti mestu dvojni kordon 27 žamdarjev in 6 policistov. Demonstracija se še ni začeta, pohod še ni krenil z mesta — a že .je Jhl ustavljen. Demonstraciji, pohodu tisoč e v se je postavita po robu nepredvidena zapreka — 24 oboroženih plačancev. Množice so prišle na to demonstracijo bolj razvnete kakor na katero koti poprej in njihova samozavest je bila vprav na tej etapi razrednega boja večja kakor kdaj koli poprej. Ali je odpor te peščice proti tisočem resen? Ali naj bo orožje te četice res uporabljeno, proti demonstrantom? Samo majhnemu delu demonstrantov je bil viden položaj ob kordonu. Na prvih tisoč so pritiskali zadaj drugi tisoči. Kordon je bil torej sredi med dvema razburjenima množicama golorokih delavcev, ki so zahtevali prosto pot množici v mesto. Med prednjimi demonstranti in orožniki, ki so imeli bajonete uprte v njihove prsi, je bilo prerekanja m končno je prišlo tudi do ruvanja; nekaj demonstrantov je bilo ranjenih od nožev in ena žandarska puška se je sprožila. V tem trenutku so orožniki na povelje ah na vnaprej domenjeno znamenje začeli — brez opozorila, brez predhodne sailve v zrak — streljati v gosto množico in pri tem merili v glave in prši... Poslani so bili na Zaloško cesto, da izvršijo teroristični pokolj demonstrantov! Streljanju so sledili kriki zadetih in s krvjo obrizganih, trupla mrtvih in telesa teže ranjenih so omahnila, množica je najprej za trenutek onemela, nafto pa zatulila; culi so se vzkliki: »Sodrugi, po puške!« Tedaj so orožniki in policisti v največji naglici zapustili Zaloško cesto in odhiteli po drevoredu za splošno bolnišnico ob Ljubljanici v mesto. Kordona ni bilo več. Na Zaloški cesti je obležalo 13 mrtvih, nad 20 teže in ned 40 laže ranjenih. Ostala množica — tisoči bledih in razkačenih obrazov — pa je liki hudournik z mesta prelite krvi po zdaj prosti poli drla v sredo mesta, zahtevajoč maščevanje za poklane tovariše — vendar ne vedoč, kaj naj stori... Delavstvo je šlo na demonstracijo, ne v spopad. im ni predvidevalo zaskoka oboro-žencev im pokolja... A tudi vodstvo — levi socialisti prav tako kakor desni — ni bilo pripravljeno na nič več, kakor na mirno demonstracijo! Razburjena množica je napolnila prostore pred pošto in del takrat prostega stavbišča sedanjega nebotičnikovega bloka. Medtem se je zvedelo, da fe vojašnice stopajo čete — na vidiku je bila možnost novega spopada neoboroženega delavstva z vojaškimi enotami. Eden voditeljev takratne levičarske »Socialistične delavske stranke« je nagovoril množico, jo miril in rotil, naj se mirno razide, da ne bi prišlo do nadaljnjih pokoljev, zatrjujoč, da bo delavstvo brez dvoma našlo sredstva, da maščuje padle žrtve. Ko se je množica razhajala, je priredilo .vojaštvo obhod po mestu, Veselo sidrajoča vojaška godba je pomirila preplašene meščane, da je »napad« iz predmestij odbit. Po ulicah so vojaške patrulje preprečevale vsako zbiranje in postajanje pasantov. Naslednje dni so Sledile aretacije vodilnih levih socialistov, zatrt je bil njihov tisk, zaplenjena in uničena vsa naklada njihovega prvomajskega spisa, prepovedan skupni pogreb žrtev Zaloške ceste... Policijsko vojaške patrulje jo zganjale vedno večje skupine stavkajočih železničarjev in jih vodile zastražene na delo; stavka se je konec naslednjega tedna — še pred 1. majem, ko je bila prepovedana vsaka manifestacija — praktično končala. Mlake nedolžne delavske krvi, prelite na Zaloški cesti, je v naslednjih dneh izpral aprilski dež s cestišča in pločnika, ni pa bilo sile, ki bi bila mogla izprati spomin nanje iz srca slovenskega delavskega razreda, ki bi mogla izprati iz njegovih možganov s krvjo žrtev zapisanega nauka, da je razredni sovražnik neizprosen, sposoben vseh zločinov nad lastnim ljudstvom kadar mu gre za to, da si utrdi svojo omajano oblast. Kri na Zaloški cesti je pretresljivo dokazala razliko med buržoaznim »narodnim osvobojenjem«, izvršenim v interesu reakcionarne kapitalistične gospode, in pa socialnim osvobojenjem, ki ga je bilo šele treba izbojevati v prid delovnega ljudstva. Iz tega lastnega izkustva slovenskega delavskega razreda, iz tega nauka, da razredni boj ni zadeva, ki teče gladko od volitev do volitev, kakor se je bil učil doslej v socialdemokratski šoli, da v njej ne teče samo beseda govornika, ampak tudi kri borca - so privreli globlji izviri za oblikovanje revolucionarne proletarske stranke v Sloveniji — Komunistične partije. Dotlej takšne avantgardne stranke, ki bi hotela in znala voditi proletariat v boj, pri nas ni bilo; ni bilo vodilne organizacije, ki je brez nje proletariat prepuščen svoji spontanosti, takratna, komaj v začetku aprila 1920. leta ustanovljena socialistična delavska stranica, se še ni odmaknila od spontanostne-ga oblikovanja revolucionarnih akcij in je stopala za revolucionarno razpoloženimi množicami, ni jih pa vodila. Dokaz za to je prav demonstracija 24. aprila sama. Takšen je bil dragoceni nauk Zaloške ceste, njena trajna pozitivna posledica, zaradi katere se je slovenski delavski razred spominjal skozi četrt stoletja vse težjih bojev z vladajočo »nacionalno" bur-žoaaijo in zaradi katere se je spominja še danes, ko so z njegovo zmago v narodnoosvobodilni ip. ljudski revoluciji pod vodstvom Komunistične partije žrtve po-kolja pred 30 leti že maščevane. Kakšne pa so bile neposredne politične posledice pokolja na Zaloški cesti, kaj je prinesel sodobnikom? Že uvodoma smo dejali, da je popre-vratni val v Sloveniji dosegel svoj višek 24 aprila 1920. Do tega dne je bil proletariat v ofenzivi, tedaj pa .je buržoazija, predstavljena v poldrugem tucatu svojih rabljev, izvršila nasprotni napad s svinčenkami in prešla v ofenzivo. Proletariat Ljubljane, proletariat Slovenije je v tem spopadu doživel'poraz. Poražena je bila njegova samozavest, njegova vera v last- ne sile in njegovo upanje _ v skorajšnjo zmago. Maščevala se je njegova nepripravljenost na spopad, do katerega je prej ali slej moralo priti. Pod vtisom pokolja naraslo revolucionarno sovraštvo delavstva proti krvoločnemu razrednemu sovragu je prešlo neizkoriščeno. Nasprotniki revolucionarnega boja so na vse kriplje širili malodušje in dezorientaeijo v množicah. Desni socialni demokratje so zvračali krivdo za žrtve bolj na komuniste kakor na zločinsko buržoazijo in izvajali iz napada oborožene sile kapitalistične držat e na neoboroženo delavsko množico nauk o n e m o žn osli revolucionarne boibe sploh, jiosrečilo se jim je omajane pozicije med množicami spet nekoliko utrditi. Podobna in tudi uspešna je bila demagogija klerikalcev, ki so znali kaj hitro prikriti svojo odgovornost za pokolj, čeprav je njihova — dr. Brejčeva — deželna vlada postavila kordon in mu zadala morilsko nalogo ter je njihov voditelj bil — prometni minister. Omenili smo že, da se je v trboveljskem revirju začela solidarnostna stavka rudarjev že 20. aprila, trajala je pa do 28. aprila. Medtem je prišlo tudi na železniški progi med Hrastnikom in Zidanim mostom do spopada med hrastniškim delavstvom, ki ni hotelo pustiti dalje stavko lomnega vlaka, in njegovim vojaškim spremstvom, ki je razgnalo delavce s proge in pri tem ubito enega rudarja. V Trbovljah pa so stavkajoči rudarji poverili vso krajevno oblast petčlanskemu »izvršnemu odboru -, ki so ga izvolili na shodu. Temu odboru so se pokorili tudi — žandarji. Njegovi oblasti je storila konec šele vojaška zasedba Trbovelj po treh dneh. Trboveljski proletariat sicer tedaj ni prav nič izgubil na svoji samozavesti, toda kompenzacije za poraz na Zaloški cesti proletariatu Slovenije ni mogel dati.