273
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski. 13. seja 12. dne julija.
Poslanec dr. Poklukar objavi, da se odpovć na-mestništvu deželnega odbornika. — Deželni glavar prečita deželno-zborne sklepe tajne seje glede organizacije deželnih uradov in zboljšanja plac uradnikom. Ti sklepi, se ve, imajo strankarsk nemškutarsk pecat.
Poslanec Potočnik poroča vimenu upravnega odseka o deželnoodbornem letnem poročilu glede de ž etnokulturnih in zdravstvenih stvari in pri tej priliki obširno in temeljito razlaga izid shoda strokovnjakov, h kateremu so se tudi veljaki poklicali iz tujih dežel; poročilo se brez opazke vzame na znanje.
Dr. Deu poroča v imenu upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom postave zastran nekaterih na-redb za povzdigo ribštva po suhozemeljskih vodah , h kateri baron Apfaltrern nasvetuje razne dodatke, ne da bi jih poprej, kakor bi bilo to pri tako važni postavi umestno, zglasil odseku v pretres. V vseh zborovanjih je navada, da poročevalec ne sme samovlastno odstopiti od odsekovih predlogov, a naš sedanji deželni zbor, kakor
274
po vsem izjema, ima izjemo tudi to, da se je dr. Deu odsekovi zastavi popolno izneveril ter kar na hip dosledno postal Apfaltrernov poročevalec. — Postava seje v 2. branji sprejela.
Poslanec vitez Gariboldi poroča za gospodarski odsek o priredbah zaradi vojaških stanovanj v Ljubljani in nasvetuje, naj se z mestno občino ljubljansko pogaja zavolj zgradbe vojašnice za deželne bram-bovce, ter mestu ljubljanskemu ali pa kakemu druzemu podvzetniku za zgradbeni kapital do največ 40.000 gld. garantira po 5°/0 obresti na 25 let; ako bi se pa taka pogodba ne dognala, je v prihodnji sesiji poročati, kako bi dežela sama zidala tako vojašnico. — Vitez Veste neck nasvetuje, naj se po 53/±°l0) poslanec Lase han cel6, naj se po 6% obresti garantira za kapital, kar dr. Schrey toplo priporoča — Posl. Klun zagovarja odsekov predlog ter povdarja, da je tu v prvi vrsti gledati na korist dežele, potem še le na ljubljansko mesto. — Poslanec Detelja dvomi, da bi dežela zidati morala vojašnico, katera bode Ljubljani v korist, če mesto ne zida, najdel se bode drug podvzetnik. — Seja nekoliko prestane po nasvetu vit. Gariboldi-j a, ki potem objavi, da je odsek sklenil, po o3/4 % nasve" to vati. — Na to poslanec Klun graja odsekovo postopanje, odsek je najprej jednoglasno sklenil 5%> a zdaj brez kakega najmanjšega nazora, predlaga 5% %. Sveč se bode smejal postopanju v tem zboru. — Poslanec dr. Po kl u kar nasvetuje prvotnih 5%«    Pri glasovanji
ubveljA    Piikliik/ii jnv   nanret,    ozaiiroccicb  po   tom    opi'Ooaorij oui
odsekovi predlog s 5°/0.
Vitez Savinschegg predlaga, naj se deželnemu odboru nalaga, vse priprave storiti za deželno razstavo v Ljubljani, s katero je združiti tudi živinska razstava, ter v prihodnji sesiji dotične nasvete staviti.
Dr. Deu v imenu gospodarskega odseka poroča o načrtu postave zastran požarnega čuvarstva in gasilnih družeb. Postava se po različnih dodatkih sprejme.
Baron Taufferer v imenu gospodarskega odseka nasvetuje postavo, po kateri naj bi bili ljudski učitelji, ki prestopijo iz druge kronovine na Kranjsko, oproščeni od novega vplačanja doneskov v pokojninski zaklad za tisti del svoje plače, za katerega so v drugi kronovini vplačali dotični donesek, toda pod tem pogojem, da v drugi kronovini velja enaka pravica za učitelje, ki iz Kranjske tja prestopijo.   Postava se sprejme.
Dr. S chaffer poroča v imenu finančnega odseka o bolnišnični podružnici na Poljanah, o popravi stare blaznice in o razširjenji deželnih dobrodelnih naprav ter o stavbi blaznice na Studencu. Glede podružnice na Poljanah je poslanec dr. Bleiweis v deželnem zboru leta 1878. temeljito dokazal, da je bolnišnici ta podružnica silno potrebna ter se protivil nasvetu za prodaj te podružnične hiše; a nemškutarska stranka je tedaj po predlogu dotičnega odseka, za katerega se je v prvi vrsti poročevalec baron Apfaltrern potegoval, sklenila, da se hiša mora prodati. Kako nepremišljen je bil ta sklep, se je ta stranka zdaj sama prepričala, kajti poročevalec dr. SchafFer predlaga, naj se podružnica na Poljanah ne odpravi, in hiša ne proda, kar je tudi obveljalo. — Dalje je deželni zbor za popravo stare blaznice dovolil 7000 gld. kredita, in potem nekatere naprave za blaznico na Studencu ukrenil. Glede zgradbe posebne mrtvašnice na Studencu pa se je finančni odsek pridružil mnenju deželnega odbora, da se mrliči iz Studenca lahko de-nejo v mrtvašnico na pokopališči pri Devici Mariji v Polji, da toraj posebne mrtvašnice v Studencu ni potreba. — Poslaoec dr. Bleiweis dokazuje potrebo posebne mrtvašnice pri tako velikem zavodu in povdarja,
da je zdravnika dolžnost po instrukciji, da vsacega umrlega blaznega sekcira; prvotnemu referentu v deželnem zboru (dr. Schrey) in odsekovemu poročevalcu (dr. Schaffer) pa govornik očita površnost zastran tega, da kažeta in se ozirata na mrtvašnico v Polji, katere tam nikoli bilo ni in je tudi zdaj ni; konečno predlaga, naj se mrtvašnica na Studencu takoj zida in v ta namer dovoli potreben kredit. (Referenta dr. Schrey in dr. Schaffei vsa poparjena stikata glavi, kako si iz te zadrege pomagati.' — Poslanec dr. Vošnjak živo priporoča dr. Bleiweiso\ predlog ter povdarja veliko važnost, da se zlasti umrl blazni sekcirajo. — Vladni zastopnik in c. kr. zdrav stveni svetovalec dr. vitez Stockl isto tako pritrjuj« dr. Bleiweisu in dodaja še , da se zaradi zgradbe mrt vašnice na pokopališči pri Devici Mariji v r/olji obrav navalo in pisarilo bode morda še leta in leta. Po krat kem prestanku seje potem dr. Schaffer v imeni: finančnega odseka predlaga, naj se mrtvašnica na Stu dencu po nasvetu dr. Bleiweisa vendar-le takoj zida tei v ta namen za zdaj dovoli 1500 gold., zgradba pa tak( uravna, da bode mogoče, mrtvašnico pozneje razširiti Potem, ko še dr. Bleiweis izreče, da se s tem strinja odsekov predlog obvelja.
Vitez Vesteneck poroča v imenu gospodarskega odseka o dr. Bleiweisovem načrtu postave glede orne jenja ženitovanjskih zglasnic ter predlaga, na se o tem načrtu preide na dnevni red. — Posl. Klui pravi, da vsi sklepi letošnjega zborovanja nalagajo obči
nam lo  bromona,   odina. to. postara,  lri l>i Lrmoolrim oKmnari
stanje nekoliko olajšala , ta naj se vrže pod kop. Od sekovo poročilo pravi, da ta postava nasprotuje dum ustave, a to ni res, ustava nima s tem nič opraviti, č se beračem omeji ženitovanje. Marsikateri, ki po ženit? zabrede v dolgove in bedo, bi bil hvaležen, ko bi s mu bilo zabranilo, se ženiti. Ako se reče, da bodo žu pani samovoljno postopali, pač to ni mogoče, ker ji pritožba do deželnega odbpra prosta. Kar se tiče si jenja nemorale, je iz matrrk razvideti, da so se neza konski otroci pomnožili, od kar je vsakemu ženitovanje svobodno. Vse občine na Kranjskem bodo z veseljem sprejele tako postavo. — Poslanec Luk m an zagovarja odsekov predlog in pravi, da je le pomanjkanje dela vzrok revščini in bedi, ker so mašine delo uničile tisočerim rokam. — Poslanec Pakiž pravi, da je živo pozdravljal Bleiweisov predlog, da se je vendar enkrat postopačem in beračem ženitovanje zabranilo, žalibog veselje ni trajalo dplgo, ker čuje, da so gospodje one stranke zoper to. Zal mi je bilo slišati, da se noče dat županom in občinskim zastopom te pravice. Deželni zbor in odbor tedaj v svoji večini varuje postopače ic berače in take golazni človeške družbe; postopačem verjame več, ko poštenim županom in odbornikom. Noče se ustreči željam vse dežele, pač zato, da se ne omeji v ustavi zagotovljena osobna svoboda postopačev in beračev, namreč da se množi tat in berač. (Živa pohvala na desni in med poslušalci.) — Dr. Bleiweis pravi, & se od one strani kliče duh ustave; al šireča se revščina po kmetih nima nikakoršne zveze z ustavo. Ako se gospodje tako zavzimajo za duh ustave, naj se tudi ne protivijo izpeljavi člena 19. ustave. Po tej postavi se ne bi, to se ve da, uboštvo na en mah odstranilo, gotove pa zdatno zmanjšalo. Ne samo pomanjkanje dela je krive občne bede in reve. Samo jeden človek dosti zasluži za-se, ako pride rodovina, ne more shajati in prične se za-nj revščina. Ko se je 1. 1864. na vprašanje vlade obravnavalo to vprašanje v deželnem zboru, takrat je jeden glasovitih liberalcev g. Mullej z vso odločnostjo za ome-jenje svobode ženitovanja govoril. Govornik pravi, daje ta postava na korist ženinom samim, kateri hočejo nepremišljeno zakon skleniti; dalje da je na korist občinam,
275
ki bodo popolnem propale, če ne bode uže enkrat konec tega liberalizma, ki jim je davke množil. Vesteneck je rekel, ko se je razgovarjalo o oskrbovanji onemoglih, da imajo občine samo mnogo dolžnosti, pa nič pravic, zakaj se njim tedaj zdaj pravice zabranjujejo? Pa tudi z ozirom na moraliteto je ta postava jako potrebna. Saj se bere skoro vsak dan v časnikih, da oče, ki nima od če3a živeti, pomori najprej svojo rodbino in potem samega sebe. Ako bi bilo res proti temeljnim državnim zakonom, kar njegov postavni načrt zahteva, zakaj se pri vojakih sme ženiti samo nekoliko oficirjev, zakaj se brani ženiti učiteljicam, nižjim uradnikom in duhovnom? Gotovo je, da cela kranjska dežela želi in hrepeni po tej postavi. (Dobro!) — Poslanec dr. Schrey strastno napada župane in fajmoštre ter reče, ako bi se postava odobrila, potem bi o ženitvi ne odločevali župani, ampak fajmoštri, in kaj se pravi, se zameriti tem, to ve vsak in tudi kako lahko se to zgodi. Godile bi se največe nepravičnosti. Ta postava bi deželi ne koristila nič, temveč bila bi Kranjski v sramoto. — Poslanec dr. Z ar ni k v jako obširnem govoru priporoča Bleiweisov predlog. Sklicuje se na mnogo učenjakov in veljakov, kateri zagovarjajo omejenje ženitne svobode, ki so v načelu pač za pravico , ženiti se, a ne za to, da bi se bitja na svet postavila na stroške drugih ljudi. Govornik navaja slučaj , ko je nedavno nekdo v Trstu umrl, ter zapustil šestero prav majhnih otrok v veliki revščini, katere bode mala občina na Kranjskem vzdrževati morala. On na dalje kritizira in šiba razne „liberalne** naprave novejšega Časa.    Potem dr. Schrey-u,
ki je trdil, da je treba postavo zavreči, ker ni dosti jasna, odgovarja, da je to prazna trditev; naj jo gospodje v specijalni debati amendirajo tam, ker je pomanjkljiva, da pride potem kot mojstersko delo na dan. — Poročevalec Vesteneck zabavlja županom, češ, kakošne za osobno svobodo nevarne stvari bi se godile, ko bi župani dobili to pravico. Ce bi bili „razumni župani", potem bi se dalo o tem govoriti, a današnjim županom se po Vesteneckovem mnenji ne sme ta pravica na noben način dovoliti. — Konečno, se ve, je nemšku-tarska večina predlog dr. Bleiweisa zavrgla.
Potem je deželni zbor potrdil računske sklepe zaklada prisilne delalnice, blaznično-stavbnega in deželnega zaklada za leto 1878. in 1879.