Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lip *>!&*( Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11..- tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 29 Trst - Gorica 18. julija 1952 Izhaja vsak petek Okoliščine in dejstva ob začetku novega poslovnega leta SDZ Občni zbor Slovenske demokratske zveze, na katerem je stari odbor polagal obračun za svoje delo. je za nami. Izvoljen je nov odbor, ki bo vodil našo politično organizacijo v prihodnjih dvanajstih mesecih. Vkljub vsem napadom združenih in priložnostnih nasprotnikov je bilo spet soglasno izvoljeno staro vodstvo z običajnimi manjšimi dopolnitvami in izpremembami. Ti dejstvo nam priča, da je članstvo v celoti potrdilo politiko vodstva Slovenske demokratske zveze v preteklem poslovnem letu, in obenem tudi dokazuje, da so izpodle-tele spletke vseh tistih, ki so mislili, da bodo lahko vsejali seme razdora v vrste prve povojne demokratične politične organizacije tržaških Slovencev. Ni prvič, da se je Slovenska demokratska zveza znašla v križnem ognju. Tega je vajena že od vsega začetka in če so se zdaj znašli spet na isti črti več ali manj vsi tisti, ki so jo napadali že ob njenem rojstvu, je to prav nič ne moti. Ze takrat je bila zanje »izdajalka«, »ru-šiteljica enotnosti« itd. samo zato, ker je razbila okove molka in slepe pokorščine, v katero so naše tukajšnje ljudstvo vkovali tržaški e-misarji sosednjega jugoslovanskega komunističnega režima. Kričali so in grozili, skupno z vsemi svojimi sopotniki, ki so bili prekratkovid-ni, da bi pravočasno uvideli pravilnost odločitve tistih pogumnih ki so prvi pokrenili misel samostojnega političnega nastopa nekomunističnih Slovencev. Danes se ta igra spet ponavlja. Slovenska demokratska zveza je pokazala, da ne dovoli, da bi se v katerem koli imenu izvajalo nasilje nad voljo njenega članstva, k) mora biti sveta, vse dokler se izživlja v okviru demokratičnih načel in obstoječih programskih smotrov. To je namreč demokracija, ki je ne morejo razumeti tisti, ki niso spremljali borbe Slovenske demokratske zveze vse od njenega začetka. Kdor se takrat ni znal upreti i temu manjka poguma tudi danes, in tako so pač nujno spet oživeli] stara zavezništva in na Slovensko demokratsko zvezo so spet uprlj svoj očitajoči prst osebe, katerih imena srečavamo že v tistih številkah Primorskega dnevnika, v katerih so leta 1947 izhajale obsodbe in bojni pozivi proti Demokra-ciji. To je dejstvo, ki ga noben izgovor ne more izpremeniti. Kdor koli opazuje sedanje politično dogajanje, ne sme niti za trenutek pozabiti na to pomembno okoliščino„ kajti le v njeni luči dobivajo posamezni prizori pravilen in logičen izraz. Vse ostalo je zgolj krinka, včasih tudi podzavestna. Dovoljujemo namreč, da se morda nekateri prizadeti niti ne zavedajo, kakšno vlogo igrajo v trenutku, ko napadajo Slovensko demokratsko zvezo, in komu s tem služijo. Zgodilo se bo pač isto kakor pred leti: z veliko zamudo bodo uvideli p\-avil-nost poti Slovenske demokratske zveze in potem se ji bodo spet od strani pridružili, seveda do prve resne ovire, pred katero bodo nujno spet odpovedali. Svoje narave pač nihče ne more izpremeniti; kot diamant redke izjeme le potrjujejo to pravilo! Cas, v katerem prevzema noi] Glavni odbor Slovenske demokratske zveze svojo nalogo, nas torej v marsičem spominjajo na težke in napete trenutke prvega leta našega Usta. Potrebna bo velika delavnost, borbenost in podjetnost. Toda sedem let življenja Slovejiske demokratske zveze je dalo tudi sadove ki bodo olajšali prenašanje tega bremena. Tu so izkustva. Slovenska demokratska zveza je že nekajkrat pokazala, da ve, kako je treba delati s komunisti, zato smo lahko prepričani, da jim ne bo nasedala. Prav zadnji dogodki so nam pokazali, da se ne ustraši niti neprijetnih in težkih odločitev, če vidi. da so nujne in neizogibne. Tu je nato članstvo, prekaljer.o v delu in medsebojni solidarnosti ter prijateljstvu še iz tistih čnsnv. ko je bilo za Slovenca na Tržaškem dejansko nevarno reči, da ni kom.u-nist ali vsaj sopotnik. Pr%v volitve in nadaljni razvoj v msameznlh občinah, je nakazal. kako odločno je to članstvo, kako ljubosumno čuva načela, na katerih je zgrajena in stoji Slovenska demokratska zveza. To so pomembni činitelji, ki bodo novemu Glavnemu odboru Slovenske demokratske zveze nedvomno omogočili, da uspešno reši težke naloge, ki jih je prevzel. Posledice londonske konference 'Zadnje dni so listi prinesli vest, I sistematično omalovaževanje jugo-da je za novega predstavnika Itali- slovansike oborožene sile ter njene je pri Zavezniški vojaški upravi | vojne sposobnosti (da pustimo ob Trsta postavljen g. Vitelli, dosedanji prefekt pokrajine Genova, mesto političnega svetovalca pa da bo .prevzel prof. Diego De Castro4 Vest sama po sebi je posledica zaključkov, ki so jih malo pred tržaškimi volitvami napravili v Londonu. Ze tedaj smo naglaševali, da je nekam čudno, da prihajajo 'U, takih zaključkov vselej prav pred volitvami, tako da postavljajo tržaške volivce, ikakor je to omenil, sam Corriere della Sera, pred gotovo dejstvo, da jim italijanska vrhovna oblast več ne more uiti. Kako se pa take neresne manipulacije morejo spraviti v sklad z načelom samoodločbe Tržačanov, kako ise to načelo samoodločbe Tržačanov more spraviti v sklad z nezaslišanim dovažanjem ogromnega števila »tržaških volivcev«, kot se je to zgodilo tudi pri -zadnjih volitvah, to ni le vprašanje teoretičnega, ampak resnega praktičnega značaja. Prav tako resnega praktičnega značaja so pa presojeva.nja, ki se mara sama .po sebi vsiljujejo ob najavljenem prihodu obeh predstavnikov italijanske vlade. Da je bil eden od njih, g. Viteili, doveden iz Genove, in da je istočasno direktor tržaškega Lloyda, g. Forti, poslan iz Trsta v Genovo, ne bo — inuverjeni smo, da to ni — zgolj slučaj. Če je De Gasperijev.a politika tako uporno vezana na Trst, tiče nedvomno za to politiko interesi tržaške konkurence v Genovi in v Benetkah, to je one tržaške konkurence, ki se pač resno boji prebujenja pravih Tržačanov ter energičnega preokreta Trsta in drsenja današnje umetne večine oti 60 na 58 ter v nadaljnjem razvoju na manj kot 50. odstotkov oddanih ■glasov. Zanimivo je imenovanje .prof. De Castra. On naj bi postal svetovalec, torej človek, ki naj bi dajal pravec politiki zavezniške vlade tržaškega področja. Svetovalec, to pomeni človek, ki ima kaj svetovati, ki je za to osposobljen, vsestranski in uvideven; človek, ki ima zavesit moralne odgovornosti, ki je pogoj za tak položaj. Ali pa De Castro vsa ta svojstva sploh ima? Z mirno vestjo moremo reči, da je v obilni meri pokazal, da jih nima. V njegovi presoji komunizma se je namerno zlohotno potrudil, da istoveti Slovence in Slovane sploh s komunizmom in da v tem lažnem prepričanju zagovarja kar najbolj drastične ukrepe proti Slovanom. Razlogi, ki jih je navajal, so tako šibki, da so .zavezniška oblastva z odvratnostjo sprejemala njegove besedne vratolomnosti. Razen tega je pokazala izkušnja, da so njegove sumnje v resničnost Titovega preloma s Kominformo in njegovo strani večstoletni položaj Jugoslavije .kot »antemurale Christianita-tis«) /v kričečem nasprotstvu z dejstvi. K teimu še njegova vloga dostavljača sumljivih vesti De Gasperi-jevi vladi, kot ;se je izkazalo v ko prskem procesu. Od takega človeka pričakovati, da bi bil materialno in moralno c-sposohljen, od njega pričakovati, da bi ibil uvideven in da bi imel čuta odgovornosti, je torej povsem nemogoče, povsem izključeno! Nadaljnje vprašanje je, zalkaj in kako so se zavezniki spustili tako nizko, da so takega človeka priznali 'Za svojega duhovnega navdahnje-valca? In prav s tem prihajamo do jedra vprašanja: ali so zahodni zavezniki mogli popustiti samo iz ne-preračunane neuvidevnosti v zvezi s presojanjem našega položaja? A-li se pa oni tudi zavedajo, kaj naj bi to pomenilo? lU.gled zaveznikov je v tem, da branijo določeno idejo. Nanje ne vplivajo šibkejši, ker me- nijo, da so pač zaščiteni. Ali ko bodo ti šibkejši uvideli, da so ti zavezniki ne samo šibki pred Italijo, ampak da popuščajo že pred očividno smešnim zastraševanjem s strani ntfee o dobupne brezidejno-sti in grabežljivosti zastrupljene klike? In ko bo ta šibkost zaveznikov oiividna Franciji in Nemčiji, Avstriji ter vsem ostalim ogroženim narodom, kdo bi potem mo,gel opiati to dejstvo in kdo naj potem še oživi zaupanje, ki bi :;a taka rferazumljiva .popustljivost do temelja zmajala? Zgodovina Vzhoda pozna mnogo takih prizorov. Vzpon Mamelukov v Bagdadu, vzpon Seldč.uk)ov in O-smanov v Carigradu so bili očitni predznak zloma Kalifa in Bizanca. Tudi Karel I. je pred svojim padcem žrtvoval Strafforda iin Ludvik XVI. ie moral sprejeti Zirondinee za ministre. Zato .sodimo, da moramo tudi m resno .svetovati zaveznikbm, naj uvidijo svojo odgovornost in spoznajo vse posledice takega popuščanja v času, ko gre za vrhovne človečanske pravice in za sveto načelo svobode! Obletnica požiga Narodnega doma Dne 13. jiulija smo obhajali tržaški Slovenci 32-letnico zločinskega požiga našega Narodnega doma po pobesneli šovinistični drhali, ki je mislila, da bo s tem vpepelila tudi vsako sled po tržaškem slovenstvu. Odbor za osrednji slovenski kulturni dom v Trstu pripravlja za to priliko spominsko svečanost, ki to v notranjosti ali zunaj stavbe iio-tfcla Regina, ki je nastal na mestu požganega Narodnega doma Balkana. Tržaški Slovenci smo obhajali to obletnico v dokaj težavnih prilikah. Za nami ie trda uspešna borba proti zloglasni tristranski izjavi 20. marca 1948, po kateri naj bi se STO vrnilo Italiji. Vendar so se laški priseljeni iredentisti, kljub ohranitvi načela o neprizadetosti mednarodnopravnega položaja našega ozemlja, z Londonskimi sp -razumi prilastili skoro vse civilne uprave našega področja. Slovenci smo ne samo dejansko kakor doslej, ampak tudi formalno izključeni od soudeležbe pri upravljanju ozemlja, na katerem že stoletja živimo kot avtohtono prebivalstvo. Prav v teh dneh bodo uradno ria- TITO IN SOCIALIZEM Najuglednejši nemški tednik, I nato obsojen na pet let zapora. hamburški Die Zeit, je objavil pred kratkim, pod gornjim naslovom, daljši članek, iz katerega posnemamo nekatere na j-bistvenejše dele. Napisal ga je Halmund Asker. Medtem ko postopoma čitamo, kako gleda na Tita in njegov režim angleški svet, bomo iz tega članka vsaj deloma videli, kakšni so zadevni nazafi nemške javnosti. Članek je obenem tudi nekakšen odgovor na Titov življenjepis, ki je izšel v ameriški reviii, Life. V ameriški reviji Life objavlja Tito že nekaj časa, verjetno zaradi svojega šestdesetega rojstnega dne, v nadaljevanjih svojo avtobiografijo. V njej ne izvemo veliko novega. Njena objava pa koristi v toliko, da ovrže domneve in glasove, ki so trdili, da Tito sploh ni Tito, ali pa da vsaj ni Josip Broz iz Kumrovca. Nima smisla, da bi po tej avtobiografiji ponavljali že .itak znan Titov življenjepis. Avtobiografija nam kaže Tita kot pravega komunista. To spoznamo n. pr. že po težki sodbi, ki jo izreka nad bivšo kraljevsko policijo zaradi postopanja, katerega je bil deležen. Potem ko je cela tri leta živahno in nemoteno deloval kot komunistični agitator, je bil prvič osem dni zaprt. Po nadaljnih petih letih podzemnega in ilegalnega dela je bil SLOVENSKI NAROD hočejo pitati z lažmi Z ozirom na izjavo SKSZ in Neodvisnih v zadnjem Katoliškem glasu, 1) .ugotavljamo, da izvira ves spor med SDZ ter nekaterimi .novimi ljudmi pri SKSZ in nekaterimi Neodvisnimi izključno iz dejstva, da hočejo ti ljudje uvesti med nekomunistične Slovence na Tržaškem titokomunizmu prijazno politiko in »sodelovanje« .ter spraviti tako vse Slovence pod kontrolo in odvisnost titokomunistov; 2) nag 'l a samo, da je SDZ opozorila na to novo filokomuni-stično politiko SKSZ s svojim ,ii-smom od 30. junija 1952 in izjavila, da SDZ ne more na tej poti fikrti-tovske politike slediti Slov. kršč. soc. zvezi; 3) ugotavljamo, da je vse nesoglasje glede nabrežinskih volitev le posledica, ne pa vzrok spora, ki je nastal, ker se SDZ noče potit iti in slediti ljudem, ki so prišli od zunaj k nam širit v enamoi nju »sporazumov in skupnosti« ti-tokomunistično politiko; 4) ugotavljamo, da je nesramna laž, vredna onih, ki so si jo izmislili, trditev, da bi se bila SDZ sporazumela s kominfo.rmisti dva do tri dni pred volitvami v Nabrežini ali kadar koli. S takimi lažmi hočejo samo prikriti svoje tajno in sporazumno sodelovanje s titovci, zato da bi slovenski narod drugič speljali na led. Izid volitev v Nabrežini je izključno lokalen volilen dogodek, izzvan od onih, ki so hoteli za vsako ceno spraviti tudi devinsko občino v titokomuni-stične roke; 5) zagotavljamo vso slovensko javnost, da .stoji SDZ slej ko prej vedno neizprosno i.n dosledno na svojem načelu borbe proti .komunizmu vseh vrst in da j£ ona danes edina slovenska politič ma organizacija na STO-ju, ki je ostala zvesta temu svojemu načeiu v .borbi za pravice in moralne vred note slovenskega naroda, ki slone na krščanstvu. Zato ie vse gobezdanje o sodelovanju SDZ s komunisti Vidalijeve-ga in Togliattijevega kova nesramna izmišljotina, nevredna resnega človeka. 'Zaupamo, da .bo slovensko ljudstvo po treznem preudarku spoznalo, da je v stanu samo politika, ki jo vodi SDZ, rešiti slovenski narod iz nesreče, v katero je bil pahnjen po drugi svetovni vojni, tudi s sodelovanjem lj.udi, ki bi hoteli danes med nami Titovemu reižimu v prid organizirati komunistično OF v novi izdaji. Trst, 17. julija 1952. SLOV. DEM. ZVEZA za STO Njegova kritika, vsekakor ne pr več prijateljske kraljeve policij.;, ■nas živo spominja na težke očitke, ki jih meče boljševiška literatura na bivšo caristično policijo, ki je bila pa v primerjavi z GPU izredno mila. Tudi v Titovi Jugoslaviji bi bil vsakdo, že za samo en del tiste delavnosti, s katero se danes Tito ponaša, obsojen na najmanj dvajset let ječe, če ne celo na vislice. Toda komunistični miselnosti je pač lastno, da smatra, da je njej dovoljeno vse tisto, kar pri nasprotniku obsoja. Večina ljudi ne razume — in komunisti nočejo razumeti •*« da so danes v istem položaju kakor njihovi tako napadani nasprotniki. * * * Nato opisuje članek Titovo delo v drugi svetovni vojni. Njegov glavni smoter je bila komunizacija Jugoslavije. Na tej poti se ni rili motiti od nikogar: ne od Moskve, ne od Churchilla. Včasih se je izkazal za doslednejšega komunista kakor sam Stalin, n. pr. takrat, ko ni hotel poslušati nasveta za sodelovanje z Mihajlovičem. Uspel je. Toda že po štirih letih je spoznal, da pomeni v Moskvi manj, kakor je mislil. Kominform ga je poskusil zrušiti in ustoličiti v Beogradu drugega Stalinovega namestnika. Tito se je uprl. To ni bila, samo izprememba zunanje politike, to je bil državni udar v pravem pomenu besede. Tega ne smemo izgubiti izpred oči, kadar koli vrednotimo današnji Titov položaj. Mnogi jugoslovanski komunisti smatrajo po letu 1948 Tita za uzurpatorja. O-stali Jugoslovani so ga pa že od nekdaj smatrali za takega. Nato razpravlja člankar o širšem pomenu in vlogi titoizma. * * * V nadaljevanju svojega članka se pisec nato vprašuje: »Kaj pa pomeni Tito za naš čas?« Takoj po prelomu s Kominfor-mom so Zahodnjaki polagali vanj velike nade, pričakovali so, da bo razbil enotnost Vzhodnega bloka. Izgleda, da je tudi Tito veroval v nekaj podobnega. Beograd je s čebeljo marljivostjo zbral vse, večinoma Trockijeve, argumente proti Stalinovemu sistemu državnega kapitalizma, birokracije itd. Predstavil se je kot edini pravoverni zagovornik marksizma-leninizma. kot živo nasprotje pokvarjenega mo-> skovskega oportunizma. Sedaj, po štirih letih, pa lahko ugotovimo, da se velike Titove in zahodnjaške nade niso izpolnile. V kominformističnem bloku ni prišlo do razkolov in ko bo do teh razkolov prišlo, to naibrž ne bo Titova zasluga, temveč sad težke notranje krize, ki bi nastopila. Titova poteza, s katero je zavrl pohod Moskve nad Evropo, in s katero je prisilil Sovjete, da so prenehali podpirati grške partizane, je torej enkratno in osamljeno dejanje. Vkljub temu pa zna istočasni obstoj dveh komunističnih sistemov ob priložnosti še koristiti. Zato se vsi čakajo, posebno Zahod, ki plačuje stroške tega eksperimenta. Toda medtem se je začenjal očr-tavati tudi drug pomen titoizma. Ideologije evropskega socializmu. ki je do nedavnega temeljil marksizmu, so v krizi. Saj kažejo vsi praktični primeri komunista nih držav, kakšen je sad in končna oblika njihovega uresničenja. Sovjetska oblika države pa je pri socialističnih strankah tako nepriljubljena, da je vsako nadaljevanje njihove poti v skupnosti s komunisti nemogoče. Zato so mnogi socialistični voditelji postali pozorni na poslanico iz Baograda, ki je objavila. da stalinizem ni prav noben marksizem in še manj leninizem. V njih se je zavestno ali nezavestno pojavilo vprašanje: ali ni tu prilika, da si marksist, a da s tem še ne končaš v mračnjaštvu stalinizma? Ali je v Jugoslaviji zares odkrit sistem vodstva marksistične; države, ki ne nosi v svojih možganih kainovske agresivnosti? Tako so začela potovanja v Beograd. Prvi so šli francoski socialni demokrati, Bevan in njegovi pristaši so se živo zanimali za beograjske zdravilne nauke in tudi nekateri Nemci so opravili to pot. Toda kdor je bil med njimi zares iskren, ta je moral priznati, da v Titovi praksi ni našel prav ničesar, česar ne bi videl že v stalinizmu: policijsko državo, obvezne oddaje, razvoj gospodujoče birokratske kaste, nizko produktivnost. Titov eksperiment torej ne zanika, temveč le potrjuje resnico, da vodi marksizem, pa naj bo to pravi ali nepravi, v praksi le v totalitarno oblast vladajočih funkcionarjev. javljene spremembe v Zavezniški vojaški upravi. Ze je izvršena premestitev italijanskega prefekta Vi-tellija iz Genove v Trst na mesto glavnega lavnatelja za civilne zadeve ZVU. Glede ostalih mest so se .pa vodila .značilna pogajanja med krajevnimi iredentističnimi kiogi in rimsko vlado. Tudi tukajšnji prenape.teži so namreč vendarle uvideli zahrbtne rimske račune z našim ozemljem. Rim bi hotel upravljati Trst po svojih prokon-zulih, kot nekakšno kolonijo, in ne po svojih tržaških koristolovskih hlapcih! Metili so se naši tržaški iredentisti, ko so mislili, da bodo po odhodu nekaterih zavezniških častnikov oni zasedli njihova vodilna mesta! Ali še ne poznajo dovolj rimskih metod? Tržaško ljudstvo je glede tega že davno spregledalo ui zato je pri zadnjih volitvah oddalo skoro 42 odstotkov glasov proti 1-t.aliji in njeni birokraciji. Iredentisti smatrajo za svoj u-speh, da je bil na mesto političnega svetovalca italijanske vlade pri ZVU imenovan »Istran« Diego De Castro, profesor turinske univerze in predsednik proslulega CLN, Odbora za narodno osvoboditev Istre in Dalmacije. Kakšne so misli, ki prevevajo tržaške Slovence ob tem imenovanju? Mi Slovenci vprav to imenovanj" smatramo kot skrajni poskus italijanske politike na naših tleh, da s silo dejanskega zatiranja našega življa in s političnim izsiljevanjem mednarodnih demokratičnih krogov doseže še one postojanke na svojem novofašističnem imperialističnem pohodu, ki jih doslej ni mogitt zavzeti kljub preočitni podpori nekaterih zahodnih krogov. Naši razumniki, ki so končali pravne nauke na padovanski univerzi, se radi spominjajo velikega profesorja zgodovine italijanskega prava, Nine Tamassie, ki se je pq označevanju skrajnega izsiljevalne-ga oportunizma, starega Rima po-služil slovitega napada škofa Ljut-pranda. Ta je v imenu »barbarcev« s prižnice v Cremoni izjavil, da je ime Rimljan psovka, s katero je treba pojmovati vse, kar je najbolj gnilega, hinavskega, zahrbtnega, podlega in izdajalskega na tem svetu! Ali naj to Ljutprandovo oznako uporabimo tudi danes za politične može novega Rima? Izkušnje iz bližnje preteklosti in današnje ugotovitve nas v to samo silijo. To so trpke besede tržaških Slovencev spričo sedanjih političnih prilik, v katerih živimo. S takimi trpkimi občutki smo letos obhajali 32. obletnico požig« slovenskega Narodnega doma v Trstu. V režečem svitu zubljev Balkana si podajata roke Giunta in De Castro.... SPOMENICI SDZ Glavni odbor Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje je na svoji seji dno 13. julija 1.1. izglasoval naslednji resoluciji, ki sta bili dostavljeni področnemu poveljniku generalu T. J. WAratertonu: 1. ~ RESOLUCIJA O POVRNITVI ŠKODE, KI JE NASTALA S POŽIGOM NARODNEGA DOMA: Na dan 32. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu s strani nahujskane italijanske množice, pod vodstvom fašističnega prvaka Frančiška Giunte, ob popolni pasivnosti italijanske varnostne službe, ugotavlja Glavni odbor SDZ, da se do danes ni povrnila s požigom povzročena škoda, ki znaša v današnji vrednosti 1 milijardo 118 milijonov lir. Opozarja na svoje dosedanje akcije za povračilo škode, v katerih je svoje zahteve obilno dokumentiral, pa so doslej ostale brez vsakega odziva in zato zahteva, da se gornja povzročena škoda slovenskim kulturnim in gospodarskim ustanovam končno povrne in s tem popravi slovenskemu narodu storjena težka krivica, kar bo nedvomno doprineslo k pomirjenju tu živečega prebivalstva in bo obenem nudilo otipljiv dokaz pravičnosti in dejanske demokracije. GLAVNI ODBOR SDZ ZA STO 2. — RESOLUCIJA O ENAKOPRAVNOSTI SLOVENSKEGA JE- ZIKA ZA STO : Ob obletnici požiga Narodnega doma, s katerim je pričelo nasilno in načrtno uničevanje slovenskega in hrvaškega življa na item ozemlju, ugotavlja Glavni odbor SDZ za STO: da so sedem 'let po porazu fašizma na Svobodnem tržaškem ozemlju še vedno v polni veljavi vsi fašistični zakoni, ki izključujejo .uporabo slovenskega jezika v, vseh državnih uradih in pred sodiščem celo pod kaznijo. Nadalje n a g i a š a : da so bili vsi dosedanji njegovi napori za enakopravnost slovenskega jezika, ki jo predvideva tudi mirovna pogodba z Italijo, doslej brezuspešna. .Zato zahteva, da se prekličejo vsi fašistični zakoni, ki prepoveduje uporabo slovenskega jezika v javniji uradih. GLAVNI ODBOR SDZ ZA S T O VESTI z GORIŠKEGA Politični moralisti na delu Nestrpno smo na Goriškem pretekli teden pričakovali Demokracijo, da bi iz nje izvedeli, kaj se je pravzaprav dogodilo v NaDrežiai, ker so nam nalašč za to sem poslani pismonoše tazn.h diplomatov govorili o nezaslišanem izdajstvu v Nabrežini in .nas hoteli po isvajt} učiti politično moralo, oni, ki mo« rale v politično nravnem oziru in smislu nikoli upoštevali niso. »Slovenska demokratska zveza je prelomila volilni sporazum in se povezala s koiminformisti«, so trdili 7. vso sapo, misleč, da so s tem dosegli konec Slovenske demokratske zveze in Demokracije. »Voditelji« slovenskega .ljudstva, ki smatrajo. da je njihova ura že prišla, so že šteli Judeževe denarje za svoje delo, !Za novo krščeno OF v znamenju nabrežinsike koalicije proti Slovenski demokratski zvezi. Tisti, ki smo vedeii za resnico, smo pazljivo prisluškovali in kolikor mogoče zasledovali korake_ naših zagrizenih sovražnikov, ki šo se pri tej priliki že toliko opogumili, da so očitno napovedovali politični in moralni konec SDZ na Ti. aškem. Zato pa smo od naše strani povedali resnim in pametnim Slovencem vso resnico, ki je bila in je prav nasprotna od one, ki jo širi novopečena OF. Vsaka od teh oseb nam je odkrito in brez pridržka priznala, da ',e nabrežinska SDZ ravnala po prilikah, ki so se tam pojavile, s političnega vidika taktično pravilno. V ostalem pa so nam vsi parneini in trezfti Slovenci pritrdili, da je komunist pač komunist. In kjer se eni komunisti (Titovi) spravijo na nas z namenom, da nas kot najod-ločnejš.e in najnevarnejše nasprotnike uničijo, nam prilika in razmere ukazujejo, da sprejmemo glas drugega komunista, ki nam ga nudi z nameom, da on (stalinovec) izloči svoje tekmece (titovce) z zaključkom, da je SDZ iz te bitke m njej postavljene zanke izšla ojačena in zmagovita! Komunisti pa so iz bitke izšli, ali poraženi ali z zmanjšanim vplivom, ker je prišel v občinski svet le en stalinovec proti štirim našim glasovom, ki jim gotovo ne bo mogel narekovati svoje volje! Iz vsega, kar se je v Nabrežini dogodilo, pa razumemo mi na Goriškem, da je glavne partnerje v tem zaletu proti SDZ (ki smo ga, resnici na ljubo povedano, že zdavnaj pričakovali!) iskati v novem vodstvu krščanskih socialcev v Trstu in pri tako imenovanih »neodvisnih«. Titovci .so tem svojim zaveznikom le pomagali. Vraga, kateri komunist pa bi se ne poslužil ponudeme prilike? Sijajno, takih zaveznikov ni OF nikoli odbijala! Zdaj pa prihajajo na pomoč in dvigajo glavo Osvobodilni fronti sami tako imenovani nositelji in zagovorniki krščanske morale! Z njimi pa še »neodvisni«, ki so na bazoviškem zborovanju glasno in slovesno izjavljali, da niso nikaka politična stranka! Kar smo jim seveda tudi verjeli!... Ti gospodje, ki so na Tržaškem nastopili v bolj ali manj odkrito izpovedanem znamenju sodelovanja s Titovimi komunisti, ter z očitnim namenom, da uničijo Slovensko demokratsko zvezo, ki je tudi zanje kot za ititovce izdajalska, ker obsoja i komunizem i komunistični režim v Jugoslaviji, so tako dosegli prvi poraz prav na nabrežinskih skalah in od nabrežinskih pripro-stih ljudi, Joi nimajo nobenih doktorskih naslovov, hodijo pa v življenju z jasnimi načeli in z neupog-njeno hrbtenico, ker imajo zdravo nacionalno zavest, zdrave pojme demokratičnih načel, k-raško ponosno dušo in odločen nastop. Pa čiste roke, ketr ne poznajo koritar-ske politike i.n morale ter preživljajo sebe in svojo družino s sadovi svojega truda in poštenega dela! Bravo gospod Terčon! Čestitamo Vam in vsem Vašim odbornikom in svetovalcem od Slovenske demokratske zveze za it o zmago. Pravilno ste ravnali vsi, ko ste do zadnjega skušali prepričati vaše nasprotnike k pametnemu sodelovanju in jih silili k spoštovanju sporazuma in samostojnega izbiranja odbornikov. Taktično ste potegnili črto. ko vsa vaša prizadevanja niso dosegla namena, da bi odstranila smrtonosno »fojbo«, ki so vam jo že pripravili novi Ofarji! Da je bil namen tak. nam potrjujejo izjave nekaterih iz Gorice, kd so n." licu mesta od blizu zasledovali bitko. Pri tej priliki ugotavljamo še sledeče. Lani se je na volitvah v Steveirjanu titovska lista povezala s kominformisti tako. da sta kar dva kandidirala na njej im eden. Komac, je bil izvoljen In sedi v občinskem svetu! Letos je bilo v Tistu dogovorjeno, da se titovska iin narodna lista povežeta zaradi krivičnega volilnega zakona. Ko pa je šlo za podpis povezave, je dr. Kukanja v imenu titovcev .povezavo odklonil, češ da njihovi kandidati italijanske narodnosti se ne marajo povezati s slovenskimi narodnjaki!... Tako so v zadevi slovenske skupnosti in .slovenskih koristi odločali . . . Italijani! B.ravo dr. Kukanja in Babič, dobro zastopata tržaške Slovence, dobro vodite slovensko politiko!... In vendar nihče od gospodov, ki so hoteli učiti moralo v Nabrežini, ne obsoja niti števerjauske Tito -Stalinove povezave niti pravkar o-, menjeme tržaške kršitve sporazuma! Pa kričijo na izdajstvo v Nabrežini, ki so ga pravzaprav sami zakrivili, ker sp le oni hoteli uničiti Slovensko demokratsko zvezo! Tudi ugotavljamo, da nihče od gospodov, ki so se v Nabrežini objemali s titovci, ne obsoja komunističnega preganjanja vere v Tito- vimi in sploh tamkajšnjega nasilnega režima! Tako se je še enkrat izkazalo, da je edina Slovenska demokratska zveza tista, ki se na Tržaškem bori prc/ti komunizmu in komunističnemu režimu ter obsoja njegove zločine in krvav teror tako v Titovim kot povsod na svetu. Slovenska demokratska zveza krepi narodni duh In budi nase ljudstvo k narodni zavednosti. Ona spoštuje in podpira vero in je nikjer ne izrablja v politično-stran-karske namene, kot to delajo nekateri (tržaški tako imenovani »kr-, ščanski socialci«, ki jim v resnici gre le za politično in strankarsko premoč za vsako ceno. Pri tem oni, ki bi morali (najbolj odločno obsojati režim v Jugoslaviji, imajo tam prost vstop v vsa Titova ministrstva, tudi v tisto, ki zbira obsodbe slovenskih duhovnikov, medtem ko nekatere voditelje Slovenske demokratske zveze še sedaj zalezuje Rankovičeva komunistična UDBA! PpoSnje za uojno poitojnino do 31. avgusta 1.1. Cl. 118 zakona od 10. avg. 19,V) štev. 648 določa, da zapade po dveh letih, odkar je istopil ta zakon v veljavo, rok ,za vložitev prošnje za priznanje in izplačilo vojne pokojnine in drugih denarnih nakazil, ki jih predvidevata člena 107 in 108 omenjenega .zakona vojakom in svoj-' cem vojakov. To določilo velja tudi v zadevi čl. 53 navedenega zakona, ki predvideva povišek pokojnine za primer, da so se zdravstveni pogoji vojnega pohabljenca poslabšali. Gori navedeni zakon je bil objavljen 1. .sept. 1950 in je stopil takoj v veljavo. Vendar svetujemo prizadetim osebam, naj morebitno prošnjo vložijo do 31. avgusta t. i. In ker je 'lahko primer od poedin-ca do poedinca različen, svetujemo vsakomur, naj :se pobriga vsaj za pregled svojega primera in vzame kak nasvet, da se ne bo kesal, ker morajo v nekaterih primerih prositi za določilo in izplačilo tudi tiisbi, ki so sicer prošnjo že vložili. „11 pazzo“ je bolj moder kot „učeni“ profesor Bisiach V izvezi z odločnim nastopom našega svetovalca g. Bratuža na sejah goriškega občinskega sveta, kjer ,je zaporedoma iznesel očitek, da izvršni odbor zanemarja potrebe slovenskega prebivalstva in zapostavlja pravice in koristi istega, .so se večinski svetovalci nesramno in neolikano zagnali proti g. Bratužu, ga zmerjali in psovali, ko* smo že poročali. Giornale di Trieste pa je zadevi posvetil še poseben članek, seveda naročen z namenom, da bi prikazal kot neos-novane in neumestne vse Bratuževe trditve in očitke. Zlasti so na seji večinski svetovalci .zanikali dejstva, da slovenski delavci ne morejo priti do zaposlitve, ker jim županstvo noče izstavljati potrebnih listin. Bratužev protest so taiko zavrnili kot popolnoma neosnovan. V resnici ima zavrnitev tega protesta gotov in določen namen proti očitni resničnosti Bratuževe trditve. V,sak tak ociloče a protest odjekne tudi v rimskih vladnih krogih, kjer se — hočeš nočeš - -morajo zavedati, da gre za pritožbo določene narodne manjšine, ki jo je Italija dolžna ščititi po členu 6 lastne ustave, po čl. 15 mirovne pogodbe, po mednarodnem dogovoru za uveljavljenje in'spoštovanje človečanskih pravic in tudi po znanem dogovoru za pobijanje rodomora. ki ga je tudi Italija sprejela in podpisala. Goriški večinski svetovalci se prav dobro zavedajo, da je vlada neposredno odgovorna za slabo ravnanje s slovensko manjšino, sa; večkrat pišejo o tem razni listi svetovne važnosti, jugoslovanska vlada pa se ie že parkrat pritožila v Rimu zaradi izaoostavl lan ja slovenskega prebivalstva v Italiji in grobe kršitve njegovih pravic. Vlada se mora torej zavedati,, da ne more več naprej s samimi obljubami in nespoštovanjem gori navedenih določil in dogovorov glede človečans-kih pravic. Prej ali slej pride zadeva lahko tudi pred Varnostni svet Organizacije združenih narodov s košem dokazov kršitev določil in dogovorov. Goriški idgcvc-rni gospodje na županstvu in na prefekturi vedo piav dobro, da so Bratuževe pritožbe popolnoma utemeljene, saj imajo prvi skoro vsak dan opraviti s pritožbami slovenskih strank, katerim osporavajo pravico do zaposlitve in torej do kruha, z izgovorom, da morajo prinesti potrdil > o državljanstvu, ki pa ga županstvu noče izdati, kljub temu, da se slovanske stranke sklicujejo na potrdilo jugoslovanskega poslaništva v Rimu, tki ga imajo v rokah, da je bila opcija ugodno rešena, zadevni odlok pa položen na italijansko zunanje ministrstvo. Od svoje strani zadržuje goriška prefektura te odloke, ki jih ji je omenjeno ministrstvo že dostavilo. Tako zadrževanje opcijskih odlo-j kov je protizakonito, ker so pač odloki strogo osebnega .značaja in pri-tičejo osebam, na katere se nanašajo. Teatralna zavrnitev Bratuževe pritožbe ie imela torej le nameni prikazati svetu in zaslepljenemu ter šovinističnemu delu goriških 1-talijanov, kot neresnično -to, kar sami večinski italijanski svetovalci vedo, da je resnično! Saj je na primer sam bivši prefekt dr. Paia-mara v nekaterih bolj kričečih primerih ugodil našim priprošnjam in ukazal izdati delavske knjižice. Odkrito pa nam ie rekel, da splošnega ukaza, da bi vsi optanti dobili delavsko knjižico, ne izda! Da je g. Bratuž govoril resnico, ko .se ie pritožil, da županstvo zanemarja potrebe slovenskega prebivalstva. in da se tega odgovorni gospodje zavedajo, vidimo tudi v tem, da sta se vendarle župan in odbornik za javna dela podale na Oslavje in v Pevmo 'zaradi napeljave vode in 'postavitve telefonska govorilnice. Seveda bi se i župan i njegovi ožji scitrudniki radi iznebili g. Bratuža! Mi pa vemo, da če bi njega ne bilo, bi Slovencev v občinskem svetu skoro niti ne slišali! Dejstva govorijo, da je »il paz/zor g. Bratuž (tako ga je označil večinski svetovalec Bisiach) .govoril golo resnico, kar je moral sam g. župan že večkrat ugotoviti! Gospodarski položaj Italijanski časopisi včasih tožijo o težkem gospodarskem položaju na Goriškem, včasih pa hvalijo in opevajo, kako dobro se godi Goričanom, ki uživajo brezmejne sadove proste cone. Zadnje čase so prinesli na dan. število avtomobilov in motornih koles, kar naj bi jasno dokazalo, da so gospodarske razmere doibre, če že ne prav ugodne. V vsej pokrajini je bilo iproti koncu lanskega leta registriranih 1.952 avtomobilov in 3.229 motornih koles. V primeri z ostalimi pokrajinami je to število nizko že samo na sebi, še nižje pa postane, če upoštevamo. da je marsikak lastnik motornih vozil Goričan le formalno ali pa je le formalni lastnik avtomobila, da lahko dobiva bencin po ceni proste cone. dnevno 1.836, mesečno 3.978; za ženo: dnevno 100 lir, tedensko 000, 14-dnevno 1.200, mesečno 2.606; za starše: dnevno 55 lir, tedensko 330, 14-dnevno 660, mesečno 1.430 lir. Ti poviški tečejo od prvega, odnosno 'od 16. junija. Istočasno je bil povišan tudi prispevek v sklad za dopolnitev plač od 750 na 900 lir. Mnost lire V prvi polovici letošnjega teta je italijanska .lira zvišala svojo vrednost za 5 odst. v primeri s švicarskim frankom; izgubila pa je za 3,33 odst. v primeri s francoskim frankom, ki se je znatno ustalil pod Pinayevo vlado. Cepljenje psov V zvezi z bojem proti steklini je, občinski higienski urad odredil, da bo občinski živinozd ravnik cepil vsako soboto od 11. do 12. ure na higienskem uradu pse preti tej nevarni bolezni. Cepljenje ni sicer obvezno, je pa priporočljivo. Druži:slie efohlcde Z junijem so stopile v veljavo nove družinske doklade za industrijske delavce in uradnike. Te doklade znašajo: za otroke dnevno 153 lir, 'tedensko 918. štirinajst- Podaljšane poljedelske pogodbe Zakon od 11. julija 1952 štev. 755 določa, da so podaljšane do konca tistega agrarnega leta, v katerem bo izdan -nov zakon, najemninske poljedelske pogodbe, kot so na primer pogodbe: na /polovico (»mezza-dria«), mešane najemnine (nekaj v denarju, nekaj v pridelkih), na soudeležbo pri obdelovanju i.n delitvi pridelkov ter samo plačevanje najemnine v denarju. Kinopredstaue no prostem V Gorici bodo v kratkem predvajali na prostem razne dokumentarne in poučne filme. Predvideno je, da bo na trgu Battis-ti taka predstava 19. in 26. julija, na Travniku 2. in 9. avgusta in na trgu sv. Antona 16. in 23. avgusta. Tihotapstvo Zaradi tihotapstva tobaka iz Jugoslavije in raznih drugih predmetov, zlasti ukradenih avtomobilov, v Jugoslavijo, je policija prijavilo sodišču 21 oseb iz raznih krajev države. IZ SOVODENJ Nered na občini GOSPODAR S T V O| RAHLJANJE ZEMLJE Vedeti moramo, da je zemlja sestavljena iz tako imenovanih laso-vitih cevi, po katerih črpajo rastline vlago iz spodnjih plasti. Čimbolj je zemlja stlačena — posušena ali razkopana — tem večja je imenovana lasovitost in tem bolj uhaja vlaga iz spodnjih plasti. Zaradi tega nazadnje ob trajajoči suši primanjkuje rastlinam vlaga. Blevelne rastline tudi izčrpava io vlago na škodo rodovitnih rastlin. Da temu odpravimo, moramo zemljo držati vedno 'zrahljano na površini. S tem razderemo nastale la-sovite cevi in jih zamašimo ter tako obvarujemo prenaglo izhlapevanje vlage. Z rahljanjem uničimo seveda tudi škodljivi plevel. Ni treba, da je tako rahljanje preveč globoko: zadostuje 8-10 cm, ka-dosežemo tudi z navadnim brana-njem, kjer je bila zemlja pozno preorana ali prekopana. V drugih primerih pa bomo nalahko preorali ali prekopali. Glavno je, da zemlje dobro zdrobimo! V ta namen imamo v trgovini tudi posebne okopal-nike s 5 - 7 malimi lemeži. SHRAMBA ŽITA Ko je že žito v shrambi, nam delajo razni škodljivci precej občutno škodo. Najnevarnejša . svojem an-timilitarizmu. Njegov stari oči je bil duhovnik in pacifist. Tudi njegovi starši so bili proti vojni, iz verskih razlogov. Ko je bil Eisenhovver star 21 let, je presenetil rodbino z izjavo, da se je odločil za vojaški poklic. Njegovi starši se sinovi želji niso uprli. General ima — enako kot zaupa v samega sebe — tudi svoje lastno mnenje o mednarodnih vprašanjih. Je za ameriško vojaško in gospodarsko pomoč evropskim državam, ter priznava tudi potrebo ameriških vojaških sil v tujini, vendar poudarja, da so potrebne določene me j£. »Ne moremo biti modern Rim, ki straži oddaljene meje s svojimi legijami, če ne zaradi drugega, že zaradi tega ne, ker te meje niso politično naše«, je izjavil. »To, kar pa moramo storiti, je, da pomagamo narodom, da pridobijo spet zaupanje v samega sebe in da se postavijo spet vojaško na noge«, trdi Eisenhovver. General Eisenhovver sovraži vojno, ker ve, da ne more z njo nihče ničesar pridobiti. Prepričan je, da morajo za zagotovitev miru Združene države in Zahodna Evropa bi- Razstave slovenskih osnovnih šol Na kraju letošnjega, šolskega leta je bilo kar prijetno pogledati v uciln-ice nasm osnovnih šol, v katerih so biile prirejene razstave iz delkov marljivih učenčev in učenk. V splošnem lahko rečemo, da so bile te razstave lepo prirejene in so nam nazorno prikazale, česa se je mladina med šolskim letom naučila. Vendar smo pa opazili med kopico izdelkov, ki so bila na vpogled na vseh šolah, tudi nekaj takih, ki so zaradi njih izvirnosti takoj padli v oči. In ravno v tem se vidi, da je hoteio učiteljstvo vložiti v delo otrok tudi' lastne zamisli. Preveč je osnovnih šol, da bi lahko o vseh pisali bežna poročila v teh vrsticah. Zato naj bo govor k o nekaterih. Začnimo z mestnimi osnovnimi šolami! Zelo nam je ugajala razstava osnovne šole v Barkovljah. Pri risbah smo videli, da je njih vsebina premišljeno izbrana in prikazan razvoj pouka risanja v vseh značilnih stopnjah. Med deškimi ročnimi deli naj omenimo mnogotere rezljane Izdelke ter poskuse v oblikovanju gline. Deklice so pokazale mnoge lepe izdelke, od katerih izredno ugodno vplivajo številne btuze s prelepimi narodnirri motivi. Sploh imajo vsa ženska ročna dela — tudi v nižjih razredih — pretežno narodni značaj. Obsežna je bila tudi razstava rojanske osnovne šole. Tu smo o-pazili smotrni pouk dekliških roe-inih del 'z izdelki, ki nam kažejo pet od najosnovnejših vbodov pa do dokaj težkih izdelkov višjih razredov. Potem so deklice prikazale še številne pletenine. Dečki so pa razstavili lesene izdelke iz rezljanih deščic, najmanjši pa tudi lične predmete, ki so bili izgotovljeni iz rafije. Poleg ročnih del in risb, hi so krasile steine učilnic, smo si pa lahko ogledali tudi zvezke učencev te šole. A tudi otroci, ki obiskujejo ške-denjsko osnovno šolo. niso hoteli ■zaostajati. Deklice so se urile z nitjo in iglo. a dečki z žagico in lesom. Zelo nam je ugojal leseni rezljani stolp. Med mnogimi risbami, ki so krasile razstavni prostor, nai opozorimo predvsem na slike iz barvastega papirja. Te podobe, ki so jih napravili malčki s tem, da -so lepili barvaste papirje enega preko drugega, so zelo učinkovite. Zal smo videli malo takih podob na naših osnovnih šolah, kljub temu, da ito delo ugaja malčkom. Starši, ki so si ogledali razstavo osnov ne šole pri Sv. Ivanu, so bili lahko veseli izdelkov njih • mladine. Saj so se z lepimi risbami kakor tudi z ročnimi deli izkazali iantje in deklice. Skupno z osnovno šolo pa je razstavljal tudi otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Videli smo -lepa delca naših najmlajših. Ne smemo pa, pozabiti lične razstave osnovne šole pri Sv. Ani, s katero so dokazali otroci onega o kraja njih pridnost. Sedaj pa poglejmo iz mesta v njega bližnjo in daljnjo okolico! Osnovna šola v Nabrežini je pri-ikazala mnoga zanimiva dela. Deklice so razstavile pletenine, mnoge prtiče, med katerimi je vzbujal posebno pozornost izredno lepo izdelan pnt v -narodnih vzorcih. Fantje so se urili v izdelkih i-z rafije ter -v rezljanju -lesa. Na -tej š-oli smo videli -zelo točno i-zde'ane lesene izdelke, med katerimi je izstopala zelo lično izdelana hišica. Izmed izdelkov mladih risarjev pa naj opozorimo na lepe in zanimive risbe na steklu. Nekatere teh risb so izgledale prave umetnine. Sempolajska osnovna šola nas je prijetno presenetila. Pod Cankarjevimi besedami »O domovina, ki te je Bog ustvaril . . .« so zelo okusno razloženi zelo čisti in točno izvršeni izdelki. Mnogotere prelepe vezenine v narodnih vzorcih ter druga večinoma izvirna dekliška in deška ročna dela nam zgovorno pričajo, da lahko pridno učiteljstvo marsikaj -us/tvari tudi v zapuščeni krašiki vasi, in to še v poslopju, ki zdaleka ni primerno za šolo. Odkrito rečemo, da bi lahko'brez strahu razstavili šempolajski otroci ■svoje izdelke tudi v mestu! Obiskali smo tudi razstavo osnovne šole pri Sv. Križu. Lep in zanimiv pogled na predmete, ki so krasili učilnico, v kateri je bila prirejena razstava. Izmed vseh del te šole so nam po izvirnosti ugajali ■predvsem prelepi leseni srčki s slov. ornamenti. Zelo lepe so pa bile tudi mnoge živali v poenostavljeni obliki izrezljane iz lesenih deščic. Tudi osnovna šola na Proseku ie pokazala marsikaj zanimivega. Med dekliškimi ročnimi deli naj o-menimo predvsem bluze z vbodi v narodnih motivih. Dečki višjih razredov -te osnovne šole so kot zanimivost pokazali reljef, posnet po zemljevidu, ki bo vsekakor imenitno služil pri pou-kiu zemljepisa. Napravili so tudi male škatlice z?t prirodoslovno »zbirko. Prijeten je bil pogled na ročna dela majmlaj-ših: enostavna dekliška ročna dela in vlak, sestafvljen iz ikatlic od žvenlenk. Pri ogledu izdelkov openske mladine naj opozorimo poleg razstava osnovne šole na Opčinah tudi na izredno prikupno razstavo openskega otroškega vrtca. Papirnate ogr- lice so od daleč izgledale kakor dragocene umetnine. Pa tudi osnovna, šola na Repen-tabru je pokazala mnogo zanimivosti. Videli smo zvezke in risbe in mnoga ročna dela. Deklice so si napravile razne izdelke, ki jim bodo vedno koristili, dečki pa poleg drugega tudi voz s košem in obe- Inike. Od tod smo pohiteli na osnovno šolo v Bazovici. Kaj naj rečemo k tej razstavi? Lepa kakor vse druge, pač-dokaz, da so na naših šolah, učenci marljivi in učitelji skrbni. Na poti proti vzhodnemu delu tega področja smo pohiteli po okrašenem stopnišču katinarske šole v razred, kjer je bila razstava. Pač so bili leseni krožniki vsekakor zanimivost te šole, pa tudi slamnate torbice ,so bile zelo prikupne. Razstavljena so bila še številna dekliška ročna dela, s križnimi vbodi okrašeni prti, vezene rjuhe, kakor tudi mnogi izdelki za praktično u-porabo mlade gospodinje. VideU smo še -zvezke in risbe katinarskih učencev. V lepem, novem poslopju osnor-ne šole v Domju je sodeloval pri razstavi tudi otroški vrtec iz Dom-, ja. Med izdelki osnovne šole nuj omenimo predvsem na posebnost, ki smo jo tu opazili: lončeno posodo, ki je bila obarvana z lepimi in okusnimi ornamentalnimi kompozicijami. Od dekliških ročnih del naj pa opozorimo na velike vezene prte. Otroci iz vrtca so pokazali lične izdelke iz sešitih razglednic, pa tudi mnogotera dela iz papirnih spiral. Med izdelki, ki jih je razstavila osnovna šola v Dolini, moramo o-pozoriti predvsem na -to, kar so pokazali dečki z njihovimi zelo točnimi in bogato rezljanimi, a tudi težko izvedljivimi deli. Vsekakor ne smemo prezreti izdelkov pridnin rok deklic. Kot posebnost smo na videli med -risbami številne ornamente, ki so bili izdelani z barvano kredo na črnem papirju. Tudi osnovna šola v Škofijah je marsikaj -zanimivega pokazala. Zal, da je bila šola, v kateri je bila prirejena razsatva, pretesna, in tako niso prišli izdelki do takega izraza kakor 'bi bilo v večjem prostoru. Zelo prijazen vtis pa je delala razstava osnovne šole v Plavjali. Poleg risb na papirju naj omenimo tudi -prikupne slike, ki so jih otroci izdelali na steklu. Ugodno so vplivale na obiskovalce tudi sliko) iz barvastega papirja. Od teh je bila najlepša ona. ki je prikazovala božični motiv v -betlehemskem hlevu. Poleg -tega so pa razstavili dečki. kakor tudi deklice, še raznovrstne ročne Izdelke. S tem smo podali bežen pregled razstav, ki so jih priredile slovenske osnovne šole. Vse razstave, o katerih smo v teh vrsticah poročali, kakor tudi ene, o katerih žal nismo pedali poročila, so nam Vb-kazale, -da našo mladino vzgaja skrbno učiteljstvo. Pri tem naj omenimo da so učitelji navezani povsem na svojo domišljijo pri iztbiri ročnih del ka ■kor tudi v sistematičnem poučevanju tega predmeta. Kljub temu. d se 'polaga važnost praktičnemu pouku naše osnovnošolske mladine nimajo učiteljščniki vzgoje v tem smislu. Na učiteljišču ne obstoji namreč predmet — ročna dela. Zato ie vsak učitelj navezan na svojo intuicijo. In koliko potrpljenja in vživetja v ta pouk mora imeti n primer učiteljica, ki uči dečke v obdelovanju lesa! Vsekakor bi bilo dobro, da bi se vršili tečaji za učitelje, kakor tudi za učiteljiščnik-pri katerih naj bi se -naš učiteljski stan seznanil z metodiko poučeva nja ročnih del in tudi spoznal, kateri so najučinkovitejši in najprimernejši izdelki za poedine razred Pin. Glasbeno Sola SPM Sklepna produkcija gojencev Glasbene šole je bila y sredo, dne 2. t. m. ob 20. uri na sedežu šol ob prisotnosti gojencev in njihovih staršev. Nastopili so gojenci instru mentalnega oddelka. Po končanem nastopu so -gojene5 po kratkem nagovoru ravnatelji* šole, prejeli svoje letne izkaze, nakar se je razvilo prijetno in nadvse prisrčno razpoloženje, ki je kmalu zavladalo med starši, gojen ci in učiteljstvom, da smo vsi skupaj pozabili na hudo vročino. Poskrbljeno je bilo za osvežila. Ves večer je potekel v razgibanem družinskem razpoloženju. Prisrčno poslavljanje med -gojenci, starši in u-čitelji šole nam dokazuje, da vlada iskren duh medsebojnega sode lovanja na naši glasbeni šoli. Ob radostnih vzklikih »na svidenjem ■smo se veseli in zadovoljni razšli ti politično, gospodarsko in vojaško močne. Nadalje je -treba po njegovem mnenju podvzeti pozitivne korake za stvarno mednarodno razorožitev ter kontrolo atomske energije ter ustanovitev policijskih sil ZN s točno določenim delokrogom. Mednarodno sodelovanje je treba po njegovih mislih podpirati s pospeševanjem pravice in svobode ter izboljševanjem gospodarskih prilik človeštva. Mladim diplomirancem univerze je Eisenhovver zaklical, da morajo aeiati za uresničenje teh ciljev, in, dostavil: »Vaša naloga mora biti, da dosežete, da meni ne bo treca več obleči vojaške suknje.« Dolžnost vojaka je, da se v času m.iu pripravi, da eo v primeiu vojne — največje od vseh nesreč — cimoolj koristen svoji državi. V letin miru med obema svetovnima vojnama je Eisenhovver posvetu svoj prosti čas študiju. Cita mnogo in ima izreden spomin. Čeprav je bil vedno strokovnjak za tanke, se je -navdušil tudi za letalstvo in postal s 47 leti pilot. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je bil Eisenhovver dobro pripravljen. Pet dni po japonskem napadu na Pearl Harbor je ameriški vojni minister poklical Eisenhovverja, ki je takrat ime-l čin brigadnega generala, in mu poveril vodstvo odseka za vojaške operacijske načrte. Ta odsek, ki so ga tudi imenovali »živčni center kontrole vojske«, je določal glavne strateške smernice za vsa operacijska področja. Gene-iai Eisenhovver je bil na tem m -stu šest mesecev, v juniju 1946 so ga pa poslali v Anglijo kot poveljnika ameriških sil na evropskem bojišču. V naslednjih mesecih je Eisenhovver poveljeval zavezniškim silam pri vdorih v Severno Afriko, Sicilijo, Italijo in končno v Francijo. Po prodoru v Normandiji je vodil Eisenhovver zavezniške armade v Franciji in Nemčiji do zloma nacističnega režima. Kot vrhovni zavezniški poveljnik je dokazal svojo daljnovidnost in veliko sprei-nost, poveljeval je vojakom 12 držav. Leta 1943 je postal »Full General«, naslednje leto je napredoval v čin generala vojske, najvišji položaj v ameriški vojski. Po nacistični kapitulaciji 7. maja 1945 je Eisenhovver poveljeval ameriškim zasedbenim silam v Nemčiji, v novembru tega leta so ga poklicali v Washington, kjer je postal predsednik Columbia-univerze, ene največjih kulturnih ustanov Amerike. Dve leti kasneje je pa spet obleke' uniformo kot poveljnik NATO. * * * Propaganda za kandidaturo Eisenhovverja za predsednika Združenih držav se je začela v mestu -\-bilena, v državi Kansas. Tu je general prebil večji del svoje mladosti. Rodil se je leta 1890 v Deniso-nu, v Texasu, kot tretji od šestih otrok. Dve leti kasneje se je pa njegova rodbina preselila v Abi-lene. V šoli, v katero je hodil v tem mestu, se je Eisenhovver odlikoval v zgodovini. Navdušeno je čital življenjepise velikih vojaških in pomorskih poveljnikov in tako sklenil vstopiti v službo svoje domovine. Izprva si je izbral mornarico, toda pomorska akademija ga ni sprejela, ker je že prekoračil leta, ki so bila določena za sprejem. Pač pa ga je leta 1911 sprejela vojaška akademija v West Pointu, na kateri je bil vedno med prvimi svojega razreda. Istočasno se je odlikoval tudi kot športnik. Kot podporočnika so Eisenhovverja dodelili 19. pehotnemu polku v S. Antonio v Texasu. Tu je spoznal 19-letno Mamie Dound; pripovedujejo, da je Eisenhovver dan po sestanku Mamie telefoniral 15-krat. Eisenhovver zdaj sicer noče tega potrditi, priznava pa, da je bil »vztrajen«. Dvvight in Mamie sta se poročila v juliju 1916, na dan, ko je bodoči general postal poročnik. Zakonca Eisenhovver imata sina Johna, ki je tudi končal akademijo v West Pointu in ki je zdaj stotnik. OBVESTILO vodstva šolskih kolonij Urad za šolske kolonije pri področnemu predsedstv-u sporoča staršem, da so obiski v kolonijah prepovedani. Dovoljenje za obisk v nujnih primerih daje samo urad za šol-ske kolonije pri področnem predsedstvu. General Eisenhovver je prepričan, da je šola važen del prizadevanja za mir. Ko mu je leta 1943 pisal brat Milton, da so mu ponudili mesto predsednika »Kansas State College-a«, mu je Eisenhovver iz tujine brzojavil: »Sprejmi. Velik del miru, ki ga bomo dosegli po vojni, bo slonel na načelih, ki jih učijo v ameriških šolah.« Pet let kasneje je general Eisenhovver poi stal predsednik columbijske univerze. Danes je general Eisenhovver mnenja, da je največji problem svobodnega sveta obramba svobode »proti objavljenim namenom komunističnih fanatikov«. Dostavlja pa, da. je to treba napraviti na tak način, da »ne bomo mi sami zadušili svobode v njeni sedanji obliki«. VESTI s TRŽAŠKEGA natolcevanje Demokracije?!... Pod gornjim naslovom poskuša Primorski dnevnik z dne lo. t. m., kljub klasični blamaži, ki jo je doživel s svojim »komisarjevanjem«, z dialektiko kremeljske šole, ponavljamo kremeljske šole, opra!» zamorca. Z dialektiko je mogoče v določenem svetu vse dokazati. Mogoče je, dokazati, da je črno belo in belo cino. Ko so se pred zadnjimi volitvami naši politični prvaki dogovarjali o volitvah, so sklenili, da bosta župana, n. pr. v Nabrežini in Zgoniku, pripadnika SNL, župana v Repentabru in Dolini pa pripadnika OF. Kakor znano, je bila dolinska občina izgubljena za LSS. Tedaj je dialektika dokazala, da je bil sicer »formalno« res sklenjen tak sporazum, ki pa po končanih volitvah nima nobene veljave, menda iz prestižnih razlogov. Ko je nastalo vprašanje odborniškega mesta dr. Škrka v nabrežinski občini, so isti dialektiki priznali, da »formalno« v resnici ni bil nikdar sklenjen tak sporazum, ampak da ga je treba kljub temu ne samo u joštevati, pač pa tudi uresničiti. V prvem primeru je dialektika zmagala po pravilu: »Pametnejši popušča«, v drugem primeru ni pa mogla do veljave po pravilu: »Ce nekomu ponudiš mezinec, ti zagrabi celo roko«. Tako je dialektika na tej zemiji na polovici poti, bo pa verjetno v bodoče ostala na oni strani železne zavese, ker ni za naš svet. Da ne bo dialektika ostala brei odgovora, kakor je to navada na oni strani železne zavese, kjer na-padencu enostavno zamašijo usta in bašta. bomo Primorskemu dnevniku, njegovim potnikom in .sopotnikom postregli z nekaj vprašanji in odgovori. Naj naši čitatelji potem sami presodijo, kje so doma zavijanja in kje imajo že staro domovinsko pravico natolcevanja. Predvsem ponovimo pismo SDZ z dne 11. junija, ki je bilo naslovljeno na SKSZ, SNS in Slov.-ital. ljudsko fronto. Naj nam gospodje to pomoto, ki je pri tako številnih fasadah Babičeve KP opravičljiva, oprostijo! Izvleček tega pisma pravi med drugim: 1) V devinsko-nabrežinski občini .pripadajo skupini SNL: župan, dva odbornika in en namestnik; skupini Sllov.-ital. ljudske fronte (pravilno OF): dva odbornika i.n en namestnik. Prvo vprašanje: Ali je skupina OF, protitovsko krilo SKSZ in SNS na podlagi gornjega sporazuma dne 30. junija t. 1. volila na prvem sestanku občinskih svetovalcev za izvolitev župana g. Josipa Terčona kot sporazumnega m večinskega kandidata SNL na župansko mesto, ali tega ni storila? Odgovor: Tega ni storila! Volila je manjšinskega kandidata (ir. Drugo vprašanje: Ali je tako zadržanje besedolorrtstvo ali ni? Odgovor: Povsod izven območja dialektike je in ostane! Primorski dnevnik in štirje poklicni juristi današnje opozicije naj pretuhtajo, ali je kje v civiliziral nem svetu drugi pogodbenik še vezan na dogovor, ki ga je prvi pogodbenik prelomil. Tretje vprašanje: Ali ima v demokratičnem svetu pogodbenik suvereno pravico, da sam izbira pogojene predstavnike svoje lastne) skupine ali tega mirna? Odgovor: Po vsem demokratič- nem svetu imata oba pogodbenika suvereno pravico, da postavljam svoje kandidate na podlagi volje lastnih volivcev oziroma večinskq volje iizvdljenih lastnih svetovalcev, in nima nasprotnik nobene pravice kakršnega koli vmešavanja v te odločitve. Devet izvoljenih svetovalcev SNL je potrdilo kandidaturo g. Josipa Terčona s 7:2. S tem je bil 'tudi za OF končno veljavno določen županski kaindida. SNL po črki in določilih gornjega sporazuma. Z enakim postopkom glasovanja sta bila izbrana tudi o-ba odbornika in namestnik. Medtem ko se je SDZ strogo držala načela nevmešavanja v suverene odločitve nasprotne pogodbene skupine. ie nova koalicija ne samo vztrajata na nedemokratičnem vmešavanju v odločitve naše skupina, ampak proti izvaljenemu odborniku .postavila samovoljni veto, in to kljub slovesni izjavi dr. Tončiča, da se bo dr. Skrk pokoril odločitvam večine. V trenutku ko je dr. Skrk dne 30. junija oddal svoj glas samemu sebi, je prelomil izjavo svojega prvaka ,nasproti SNL in tudi sam sporazum o osebi nabrežinskega milanskega kandid alta nasproti LSS. S tem tse je dr. Skrk sam ir.ločil iz SNL in tudi formalno prestopil pn stran OF, kar je storil tudi svetovalec prctitovakega krila SKSZ, g. Drago Legiša. OF je oba desi-denta SNL .podprla in sprejela kljub večinski odločitvi SNL glede osebe županskega kandidata, prelomila zgoraj citirani sklep in pokopala o-snove LSS. S svojim glasovanjem 30. junija 1952 je OF zvesto sledila vzorom KP na Madžarskem s Stranko malih posestnikov in na Češkoslovaškem s Socialdemokra-tično stranko. Storila je to z namenom, da SDZ popolnoma izloči iz nabrežinske občinske uprave in se — po kremeljskih receptih --polasti oblasti, čeravno predstavlja manj kot eno petino nabrežinski h. volivcev. Na žalost za OF in njene nove zaveznike ter v blagor SDZ živimo na tej strani železne zavese, kjer se na nastavljene pasti ne lovijo kalini, pač pa padajo vanie sami 'zanjkarji, ker tako zahteva pravičnost, ki na tej zemlji še ni pokopana. Četrto vprašanje: Na množičnem sestanku OF v Sempolaju, na katerem je bilo prisotnih 16 žensk in 4 moški, je član OF g. Milič Mario izjavil, da je pri drugem sestanku občinskih svetovalcev .za izvolitev ■župana dne 7. julija glasoval za dr. Škrka član KP g. Marizza, ki je temu nesporazumnemu kandidatu povečal število glasov od 9 na 10. Za dr. Škrka torej ni glasoval nihče izmed naše skupine sedmih občinskih svetovalcev, kakor so prvotno trdili nekateri vel;aki nove koalicije. Obisik člana SNS. dr. Ferfolje, dne 6. julija pri kominformistič-nem pristašu, izvoljenem na lisici KP, in obisk člana OF, g. Škrka, dne 7. julija pri istem članu KP ni bil torej zgolj informativnega, pač pa pridobitniškega znača>a. Kdo se ie torej dejansko pogaial s kominformisti — SDZ ali OF, rrotitovsko krilo SKSZ in SNS? Na kakšni osnovi ni važno! Kdo je .potemtakem usmeril svoj korak v vrste komunistične partije, SDZ ali koalirana opozicija? Odaovcr: OF. protitovsko krilo SKSZ im SNS. Taka je resnica in prav nič drugačna! Mislimc, da prav nič ne pretiravamo, če ugotavljamo, da so vse trditve Primorskega dnevnika o nahrežinskih dogodkih po resnicoljubnosti enakovredne njegovemu »kcmisarjevanj.u«, s katerim se je proslavil ne samo na Svobodnem tržaškem ozemlju, pač pa je poskrbel, da je njegova julijska rac.j preletela vso Jugoslavijo od visto-usimerjenega 'komunističnega tiska skozi vse radijsko omrežje jugoslovanske komunistične propaganda. Izgleda pa, da so to raco končno le zaklali nekje v uredništvu Primorskega dnevnika. Dišala pa bo še dolgo in izipovedovala prav tisto. kar smo trdili, da je namreč ta raca tipični plagijat kremeljske šole. Sedaj pridno valijo nove račke ne samo v uredništvu Primorskega dnevnika, pač pa so .si kokljo izposodili tudi aktivisti pro-titovskega krila SKSZ, ampak v gnezdu bodo ostali sami klopotci. In tako je tudi prav. Dialektika ravno tako slabo uspe-j va v svobodnem svetu kakor »kremeljski recepti«! Tega naj se končno zavedajo prvaki OF in njihovi sopotniki, kajti tu komunistična dialektika — zaenkrat — še ne zapira ust napadencu s pištolo na tilniku. Pika. Mavhinje Tudi pri nas je hotela 15. t. in. zvečer OF po svoje obrazložiti svoje besedolomstvo in uspešno snubljenje g. Ma.rizze v že svetov;nozr,a-ni nabrežinski zadevi. Zgodilo pa se je talko kakor v ostalih vaseh nabrežinske občine. Udeležba: 00. Dr. Dekleva .pa je moral brez razlog spet domov v Trst. Openska strokovna Sola Vodstvo strokovne šole na Opčinah javlja, da je bilo v letošnjem Izvestju ljudskih šol napačno jav-ljen naslov šole, ki naj bi bila trgovsko-industrijski tečaj. Značaj šole je izključno industrijski in i-ma tudi priključeni tretji razred. Učenci imajo torej možnost polagati po dokončanem tretjem razredu nižji tečajni izpit, ne da bi morali hoditi v druge šole iste vrste. Toliko v pojasnilo. Letovanje SDO na Repentabru Slovensko dobrodelno društvo bo tudi letos priredilo v mesecu av7 gustu počitniško kolonijo za-otroke na Repentataru. Prijave se sprejemajo na sedežu društva v ulici Machiavelli štev. 22-11 od 9. do 12. ure in popoldne od 16. do 19. ure, Zvesto po stopinjah NBVO... 2e naslednjega dne, 16. julija, so ljudskodemokratični uredniki prj Prim. dnevniku, vzorni šolarčki kremeljske šole in zvesti opričniki Ilije Ehrenburga, postregli -slovenski javnosti s svojimi smrdljivimi klopotci. Priznati je treba, da so svoje mojstre in vzornike bakteriološke vojne na Koreji skoraj dosegli. Približali so se rekordom ljudskodemokratičnih javnih tožilcev na las in z upravičeno zavistjo napolnili črno samozavest tudi 2 najbolj prefinjeno fantazijo obdarovanim vršacem boljševiške N.K. V.D. ali pa vsaj njenim zarodkom UDB. Po »komisarski raci« so pot;, niki in sopotniki napovedovali »težke .posledice«, in te »težke posledice« so krepko potrkale na iepe revolucionarnih užitkarjev in stran- Županske volitve Občinski svet repentaborske občine se je sestal na svojo drugo sejo v .soboto 12. julija. Predsedovala je spet Vera Furlan-Stoka in takoj prešla na ponovno volitev novega župana. Ze pri prvem glasovanju je prejel 11 glasov Alfonz Škabar iz .Velikega Repna in s tem bil izvoljen s potrebno večino glasov za župana repentaborske občine. Tri glasove je prejel prejšnji župan Josip Bizjak, Emil Guštin pa en glas. >Za odbornika sta tjila izvoljena Emil Škabar z 8 glasovi in Ludvik Guštin z 9 glasovi. Josip Bizjak pa je dobil 3 glasove, Avgust Zobec 2 in Vera Furlan-Stoka 1 glas. Za ■namestnika sta bila izvoljena v ožjih volitvah Silvester Škabar ir^ Marjan Taučer. Nato je bila sprejeta naslednja resolucija, .ki jo je predložil župan Alfonz Škabar: Občinski svetovalci repentaborske občine, zbrani na prvi seji občinskega sveta, UGOTAVLJAJO v zvezi s sporazumi londonske konference in z nameravano odstopit-vijo naprav ustanove Radia Trst ustanovi Radio Audizioni Italiane (RAI): 1) da so sporazumi londonske konference, s katerimi se izroča italijanski republiki soupravo cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, v nasprotju z interesi, željami in težnjami naših občanov in sploh tržaškega prebivalstva; 2) da so rezultati upravnih volite/> od 25. maja t. I. odvzeli sporazumu londonske konference vsako politično in moralno osnovo, ker je prebivalstvo te cone z: glasovanjem na volitvah potrdilo svojo odločno zahtevo, da hoče živeti svobodno in neodvisno izven meja italijanske republike, in odklonilo namero, da bi se izročila uprava te cone funkcionarjem italijanske republike; 3) da se s sporazumi londonske konference kršijo določbe mirovne pogodbe z Italijo in s to pogodbo uzakonjene pravice tržaškega prebivalstva. ZAHTEVAJO, 1) da se suspendira uveljavitev sporazumov londonske konfe- Timrp: 2) da se izroči uprava angloameri-ške cone STO-ja ne v roke funkcionarjev italijanske republike, temveč predstavnikov tukajšnjega prebivalstva. Istočasno PROTESTIRAJO: 1) piloti protizakonitemu odstopanju naprav ustanove Radio Trst) ustanovi Radio Audizioni Italiane (RAI), ker je to premoženje postalo z mirovno pogodb o z Italijo last Svobodnega tržaškega ozemlja, katerega odtujevati nima nihče pravice; 2) proti ukrepu, s katerim se hoče prisiliti osebje ustanove Radiq Trst, da bi postalo sestaven de\ osebja Radio Audizioni Italiane (RAI), ker se na ta način vrši politično in gospodarsko izsiljevanje proti funkcionarjem Radia Trst. Repentabor, 12. julija 1952. karskih zaslužkarjev. Zepi so obljubljali nezakrpljive luknje in brezposelnost. Zopet je bilo zapravljenih toliko krvavo zasluženih milijonov, ki edini dajejo potreben blesk jugoslovanske zavesti miniaturnim skupinam in posameznikom. Viri usihajo in Damoklejev meč likvidacije je obvisel na nevarno drobni nitki. Treba bo nujno presedlati, kajti zadnji politični in novinarski polomi so bili vredni drug drugega. Resnici na ljubo je treba zopet priznati, da so uredniki Prim. dn. verjetno — po ocenah CK na oni strani Fernetičev — sedlarski izpit kar dobro .prestali. Pot na ljudska sodišča in v ljudskodemakratično varnostno službo jim je skoraj gotovo zajamčena. Tam bodo zmage kar na dnevnem redu, kajti tam molčita obtoženec in ljudstvo. Tam postajajo fantazije dekretirani dokazi, tam ni demokracije, ne z malo ne ,z veliko začetnico, tam so »komisarske race« zaščitena divjad i.n kaj tam »zaščita« pomeni, ve vsak Tržačan. 'Tam gg. uredniki boste nekega lepega dne mogoče tudi tov. Kidriču, Kraigherju, Ribičiču in drugim postregli s Palutanom in De Gašperjem, saj veste, da so komunistične zvezde — po kremeljskih naukih — zvezde repatice. In pri tem vas ljudstvo niti ,ne bo zafrkavalo, pač pa po taktu vpilo: »Dol z izdajalci!« Tu pa ne vžigajo niti Palutan, niti De Gasperi, še najmanj pa pridobitniško jugoslovanstvo, s katerim se šopirite in ki izgine v itrenutku, ko ga nekdo pridevniške oblike oskubi. Toliko \t pojasnilo NKVD komentar.ja v Primorskem dnevniku. Priporočamo pa komentar in pojasnilo v skrbno preučevanje zlasti pro ititovskemu krilu SKSZ, ki pripravlja po tržaških barih izredni občni zbor SKSZ s snubljenjem in besednjačenjem tudi mlajših članov SDZ. Izgleda pa, da imajo presedlani strežniki Besedarja pri tem zelo mailo sreče. »Primorski dnevnih" in Nabrežina Z ozirom na sistematično gonjo, ki jo vodi že drugi teden Primorski dnevnik proti SDZ v Nabrežini, posebno pa proti županu g. Terčonu, ugotavljamo sledeče: 1) S.DZ v Nabrežini je odkritosrčno in lojalno sodelovala v volilni borbi ter doprinesla največji delež .k zmagi Liste slovenske skupnosti. 2) Za župansko mesto je bil še pred volitvami določen nosilec liste, g. Josip Terčon. O drugih funkcijah ali osebah za župansko al| odbor,niško mesto sploh ni bilo govora. 3) SDZ v Nabrežini je že od ", junija dalje večkrat zahtevala sklicanje občinskih svetovalcev LSS, da se določijo kandidati za ožji odbor. 4) OF naj pojasni, zakaj je prišlo do tega sestanka šele v soboto 28. junija, ne da .bi se OF zanimala v-saj za ožje preliminarne sestanke .pred glavno sejo. 5) SDZ je na seji 28. t. m. predlagala dovolj demokratičen predlog, po katerem naj bi tri osebe za odbor določila OF, ostale tri pa iSNL s pripombo, da vsaka od obeh skupin popolnoma 'samostojno določi svoje kandidate. 6) OF ni hotela sprejeti tega predfoga, ker je hotela ukazovati, kdo od SNL mora oziroma kdo ne ■sme v odbor. 7) G. Terčon ni nikdar izjavil, da ne sprejme županskega mesta, če pride v odbor g. dr. Skrk, nasprotno so on, kakor tudi ostali svetovalci SDZ na ta predlog pristali : pogojem, da ga kandidira OF. ker je SDZ delila tri mesta SNL s SKSZ. 8) Razne sklepe, ki naj toi bili v Trstu sprejeti, smo smatrali za nas ineobvezne, ker so bili .sprejeti brez našega pristanka. Kljub temu smo 'te sklepe sprejeli le kot tržaške nasvete. nikakor pa ne kot ukaze. 9) SDZ je po prvi občinski sej: predložila trikrat svoje predloge za ožji odbor, enega je sporočil g. Terčon v ponedeljek 7. t. m. zjutra; ustno g. Miliču, medtem ko OF in njeni zavezniki nam niso v vsem tem času sporočili niti enega svojih protipredlogov. 1.0) Zaradi tega je SDZ upravičeno smatrala, da hoče OF s to igro doseči v občinskem odboru absolutno večino iter na ta način potisniti našo organizacijo, ki je izšla pri volitvah leta 1949 kot druga najmočnejša skupina, na stopnjo navadnega priveska OF. Nabrežina, dne 14. julija 1952. Odbor SDZ za Nabrežino Prisega nabrežinskega župana Pretekli četrtek dne 10. julija ob 12. uri je prisegel pred predsednikom cone nabrežinski župan g. Josip Terčon. Zaprisegi je prisostvovalo več višjih uradnikov pred-sedništva cone kakor tudi nabrežinski občinski tajnik. Po nagovoru predsednika cone g. Palutana in po prisegi je ižupan ,g. Terčon nagovoril im pozdravil g. predsednika v slovenščini, nakar je obširneje obrazloži'! g. predsedniku razne Sejo Glavnega odbora SDZ za STO Na prvi seji Glavnega odbora za tekočo poslovno dobo, ki je bila 13. t. m., je bil konstituiran Glavni odbor. Za podpredsednika je bil izvoljen Kristijan Tence iz Sv. Križa pri Trstu, za tajnika prof. Ivan Rudolf iz Trsta in za poslevodeče-ga blagajnika Peter Udovič iz Trsta. Istočasno je bil izvoljen Izvršilni odbor. Glavni odbor se je v začetku spomnil 32-letnice požiga tržaškeg-), Narodnega doma po zločinski roki pobesnelega fašizma. Dr. Janko Je esgli vsi člani odbora in iznaša1'i svoja mnenja, nakar so bili sprejeti tozadevni sklepi, kateri bod., še bolj osvetlili javnosti stvar in odkrili v.so igro, ki .so jo zasledovale pri tem vprašanju gotove skupine. Glavni odbor je tudi mnenja, nai SDZ sodeluje še nadalje z raznimi skupinami v vseh onih vprašanjih, ki zadevajo skupne koristi slovenskega naroda na STO-ju odn. v vprašanju ohranitve STO-ja, pri čemer pa se ne bo povezala kot do sedaj, saj je spet enkrat bogatejša na izkušnjah, pač pa bo sodelovala v takih vprašanjih od primera do primera. probleme nabrežinske občine, kar je g. predsednik z razumevanjem vzel na iznanje. IZJAVA Z ozirom na poziv v Primorskem dnevniku z dne 12. t. m., izjavljam, da v zadevi moje tožbe proti g. Abdonu Visintinu ni nastalo ničesar novega, kar bi odločilo, da u-maknem tožbo. Zaradi tega je le od sodnije odvisno, kdaj se bo ta zadeva reišila. Nabrežina, dne 14. julija 1952. Josip TERČON Nove knjige V upravi lista je naprodaj pred kratkim izišla knjiga Dimitrija Je-ruca » VEČERNE PESMI« Cena za izvod je 400 lir. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Dr. N. GIGLIA Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Korzo I Galerija Protti Mizarji kmetovalci podjetnih! i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST «!■!• Sonnlno, 2 4 BUFET pri TOČIJO SE PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA IN BRIŠKA VINA IN KRAŠKI TERAN Jožkotu TRST - Ul. Ghega št. 3 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Bflcnciia Celeritas v Trstu ulica Torrebianca 29 Vam po ugodnih cenah, v zelo kratkem času, oskrbi vse mogoče uradne listine: potne liste, kazenske in anagrafske listine, daje informacije trgovskega značaja, prepise in prevode iz tujih jezi-zikov itd. Se priporočamo!