V Pevmi končno dogradili športno igrišče 13 Marko Feri o Mednarodnem festivalu kitare Kras, ki se začne jutri in bo trajal ves teden /^24 V Gradišču 55-letnik padel z balkona hiše v obnovi Primorski Poraz v Benečiji prilika za razmislek Dušan Udovič V teh dneh, ko prežvekujemo volilne rezultate, ne moremo mimo dejstva, da je v naših krajih zmagoviti desničarski veter močno zapihal zlasti v krajevnih upravah vi-demske pokrajine. Večina levosre-dinskih uprav, ki so jih vodile slovenski kulturi in domačemu jeziku naklonjene občanske liste, je izgubljenih. Da slika vendarle ne bo tako temna, je treba sicer vzeti v vednost pozitivne rezultate v Ti-pani in Bardu, pa tudi v Fojdi in dalje v Naborjetu. V Nadiških dolinah se drži edino Podbonesec, Špeter je ostal v rokah desne sredine, se-verneje prav tako Rezija, o kateri smo imeli na včerajšnjem posvetu v Vidmu ponovno priložnost slišati kopico za lase povlečenih tez. V ponoven dokaz, da ji zmagovita politika ne obeta dobrega. Gotovo ne, kar zadeva krepitev lastne zgodovinske, kulturne in jezikovne identitete. In problem je, da je identiteta dokazano podlaga za vsakršen razvoj in uspešno vizijo prihodnosti. Analizirati gre marsikaj, nobenega dvoma pa ni, da je obujena in par let trajajoča protislovenska hajka, ki je vzela na piko zlasti Rezijo, imela svoj učinek. Padec meje očitno ni bil odrešilnega pomena. Rezultat v obmejnih občinah videmske pokrajine sicer odpira vrsto vprašanj, kajti vsega tudi ni mogoče zreducirati na vsedržavni trend. Ni dvoma, da so sedaj poražene občanske liste v par desetletjih odločilno prispevale k pozitivni klimi, v kateri je bilo možno v Benečiji doživeti kulturni preporod in vsakršno rast, tudi gospodarsko in narodnostno. Ta proces se je sedaj zaustavil, treba bo razumeti, zakaj. Na podeželju, posebej v majhnih hribovitih krajih, so ravnovesja krhka in pogosto zreducirana na stvari, ki izgledajo banalnosti. Tako lahko izgubiš občino zaradi lukenj na pločniku in ti pri tem ne pomagajo razvojne vizije in odmevne kulturne pobude. Lahko te spod-nesejo lovci na eni sami predvolilni večerji (pred leti se je zgodilo v Reziji), ker si uvedel sodobno zaščiten krajinski park, ki ga zaradi omejitev lova niso prebavili. Usodni zdrs za župana je, če malo pred volitvami poviša davek na smeti, v popolnoma dobri veri, da bo prinesel malo svežega priliva v izsušeno občinsko blagajno. Podobnih primerov je lahko še veliko. Poraz naj bo torej priložnost za razmislek o prihodnosti, za katere uspešno vizijo imajo Slovenci videmske pokrajine klub vsemu nemalo adutov. V zadnjih desetletjih je bilo narejenega res veliko, to pa je tudi podlaga, na kateri je mogoče graditi, volilnemu porazu navkljub. dnevnik NEDELJA, 14. JUNIJA 2009_ št. 140 (19.539) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € IRAN - Gladka zmaga dosedanjega predsednika države Po izvolitvi Ahmadinedžada obtožba poneverbe izidov V Teheranu izbruhnili protesti mladih privržencev Musavija KRIŽ - V petek pravi vaški praznik Bita v Ljudskem domu Številni vaščani in prijatelji pozdravili nova upravitelja Liliano Bezin in Igorja Gustinčiča KRIŽ - Bita, ki ribičem simbolizira vrnitev v domač pristan, bo odslej pričakala tudi goste kriškega Ljudskega doma. Na njegovem vrtu stoji namreč od petka velik kamnit priveznik in simbolizira novo poglavje v zgodovini stavbe: odprtje gostilne in picerije Bita, ki bo v torek začela delovati s polno paro. Za novo ime sta se odločila no- va upravitelja, domačina Liliana Be-zin in Igor Gustinčič. V petek sta s številnimi vaščani in domačini proslavila to novo podjetniško avanturo. Na 4. strani TEHERAN - Na petkovih predsedniških volitvah v Iranu je gladko zmagal sedanji predsednik Mahmud Ahmadined-žad. Prejel je 62,63 odstotka glasov, njegov glavni tekmec Mir Hosein Musavi pa 33,75 odstotka. Musavi je oblasti obtožil poneverbe izidov, njegovi privrženci pa so se v Teheranu spopadli s policijo. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je Ahma-dinedžadovo gladko zmago označil za »pravi praznik«. Na izid volitev se je prvi odzval Izrael in sporočil, da se je »iranska grožnja« še okrepila. Ahmadinedžadu pa so čestitali Arabske liga, Venezuela, Sirija in palestinsko gibanje Hamas. Na 23. strani V Trstu o pobuda Informesta za podjetja v tujini Na 5. strani V Vidmu zelo vprašljiva • v i • • • • • razmišljanja o Reziji Na 2. strani Gorica ima igralnico, Nova Gorica pa grad Na 12. strani V Novi Gorici polemika o dvojezičnosti Na 12. strani Na Gradini odprli center za promocijo kraških pridelkov Na 13. strani ZAGRADEC - Ogenj bržkone podtaknjen Na Volniku gorelo kakih 20 hektarjev gozda ŠOLA ZA NEMŠČINO Hildegard Bayer Profesorji nemškega maternega jezika BrtanziOni tečaji od 15. junija do 31. judija! INFORMACIJE: pon.-pet. 15.00-18.30 Ul. Ginnastica 3,1. nadstr., tel. 040 661050 e-mail: hildegardbayer@tin.it (Šola ima pooblastilo ■ MD 19.11.1983 - ital. Šolskega ministrstva, Splošnega ravnateljstva za kulturne izmenjave.) 2 Nedelja, 14. junija 2009 DNEVNE NOVICE / KOROŠKA-SLOVENIJA - Spominski proslavi na obeh straneh Ljubelja Grobovi žrtev nacizma so stebri združene Evrope Odmevni komemoraciji v nekdanjih koncentracijskih taborišč - Na avstrijski strani bo končno spominski park CELOVEC/LJUBELJ - Po srečanju predsednikov Avstrije in Slovenije Hein-za Fischerja in Danila Turka, ki je bilo 5. junija letos, se je včeraj na obeh straneh cestnega predora Ljubelj na avstrijsko-slovenski meji vnovič zbrala velika množica ljudi in se spomnila žrtev obeh izpostav nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. V taboriščih Ljubelj sever in Ljubelj jug so v zadnjih letih druge svetovne vojne pri gradnji cestnega predora trpeli in umirali ujetniki iz 16 različnih držav, toda medtem ko je na slovenski strani od 50. let prejšnjega stoletja spominski park, je bilo taborišče na avstrijski strani zamolčano do sredi 90. let. Včerajšnja proslava na avstrijski strani je bila prvič na zbornem mestu ob ostankih glavne zgradbe nekdanjega taborišča, kjer bo uradna Avstrija sedaj končno uredila spominski park in se bo tako - po več kot 60 letih - tudi uradno poklonila žrtvam iz skoraj vse Evrope. Prireditev je bila zato tudi v znamenju nastajanja spominskega parka. Odbor koncentracijsko taborišče Mauthausen-Ljubelj sever, ki je priredil komemoraci-jo, pa je letos kot pričo povabil za govorniški pult 84-letno Anito Lasker-Wallfisch. Ta je v Auschwitzu igrala v dekliškem orkestru in preživela holokavst, konec vojne pa je dočakala v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. V zvezi s taboriščem Ljubelj-sever, za katerega v preteklosti še ni slišala, je Lasker Wallfisch dejala, da naj bi to bil ne le kraj spominjanja na žrtve nacizma in fašizma, temveč tudi jasen opomin: »Nikdar več!« Med številnimi govorniki, ki so posegli v nemščini, slovenščini, italijanščini in francoščini, je bil tudi Tržačan Ric-cardo Goruppi, ki je preživel koncentracijsko taborišče Dachau in več drugih nacističnih taborišč tretjega rajha. Kot zastopnik Združenja bivših deportiran-cev v nacistična taborišča je udeležence komemoracije, med katerimi je bilo tudi veliko mladih, opozoril, da so grobovi žrtev nacizma v Avstriji in Nemčiji stebri Evrope ter naj zato današnje in bodoče generacije na to nikdar ne pozabijo. Govorili so tudi zastopnik društva Amicale de Mauthausen iz Francije Danielle Simone, Bojana Zokalj-Jesih iz Slovenije, predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Helmut Brugger ter predsednik komiteja Mauthausen-Lju-belj sever Peter Gstettner. Govor slednjega je še posebej odmeval, saj se je Gstettner lotil tudi aktualnih dogodkov oz. nedavnih spominskih proslav, med drugim tudi »skupnega spominjanja«. Pri tem je poudaril, da kraja, kot je Ljubelj, ne smemo nikdar zlorabljati v politične namene. To velja še posebno za politike iz vrst slovenske narodne skupnosti, »ki se rokujejo z revizionisti in desnimi skrajneži«. Nekdanje koncentracijsko taborišče Ljubelj sever je in mora biti tudi v prihodnosti kraj, kjer se ljudje poklonijo žrtvam nacizma, in to »brez vsake politične uprizoritve«! Prireditev na avstrijski strani so z glasbo in govornimi nastopi oblikovali tudi dijaki Kugyjevega razreda Slovenske gimnazije ter Bach-mann-gimnazije v Celovcu, sledilo je še polaganje vencev ter udeležba na slovesnosti na južni strani Ljubelja. V spomin na žrtve fašizma in nacizma ter v opomin vsem živečim pa so se pod Ljubeljem zbrali nekdanji inter-niranci ljubeljske podružnice taborišča Mauthausen in drugih koncentracijskih taborišč ter njihovi svojci. Na spominski slovesnosti ob 64. obletnici osvoboditve taborišča jih je nagovorila tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca. Ministrica je dejala, da »ta prostor zgodovinskega spomina, v katerem sta nekoč na eni in drugi strani hriba stali dve podružnici koncentracijskega taborišča groze Mauthausen, mora opominjati, da je edini zakon našega preživetja strpnost do drugega in ne pogrom drugega«. Ob tem je poudarila, da je edina možnost našega preživetja spoštovanje in ne zani- čevanje drugega ter dodala, da je edina pot našega preživetja solidarnost do drugega in ne uničevanje drugega. Menila je še, da so žrtve, ki so padle na tem mestu, v opomin, da je življenje dragoceno in vedno le eno. Zupan Občine Tržič in poslanec v DZ Borut Sajovic pa je dejal, da »smo danes tu, da izrazimo spoštovanje vsem mrtvim, da obžalujemo dogodke in da se poklonimo v spominu in spoštovanju do vseh mrtvih na obeh ali vseh straneh«. Tu je po njegovih besedah trpelo 13 evropskih narodov in na zmagi nad fašizmom temelji današnja združena Evropa. Osvoboditev jetnikov koncentracijskih taborišč so včeraj med drugim počastili tisti, ki se spominjajo krutega obdobja nacizma, interniranci iz vseh taborišč in zaporov ter njihovi svojci, člani borčevskih organizacij ter delegacije iz držav, katerih sinovi so bili sužnji pri gradnji ljubeljskega predora. Predstavniki so položili tudi vence k spomeniku J'accuse, ki obsoja storjene vojne zločine. Ivan Lukan Riccardo Goruppi (i l.) Anita Lasker Wallfisch (i l.) KANALSKA DOLINA - Prihodnjo nedeljo Vabilo na Višarje Letošnjo revijo Višarje pojejo bodo izoblikovali zbora Bodeča neža in Vox medicorum ter nonet Certus ŽABNICE - Na Višarje se vrača pevska revija Višarje pojejo, ki jo Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan iz Trsta že več let prireja v sodelovanju s Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Kanalske doline. Revija je nastala kot srečanje slovenskih pevskih zborov iz Avstrije, Italije in Slovenije, letošnja izvedba pa je nekoliko različna. Prihodnjo nedeljo (ob 13. uri) bo v vi-šarski cerkvici koncert, ki ga bosta izoblikovala dve pevska zbora iz Slovenije in eden iz Furlanije-Julij-ske krajine. Našo deželo bo zastopala večkrat nagrajena Dekliška pevska skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. Ob mladih Goričankah pa bodo nastopili nonet Certus iz Maribora ter mešani pevski zbor Vox medicorum, ki ga sestavljajo študentje ljubljanske medicinske fakultete, zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvu. DANILO TURK »Geoss je postal simbol slovenstva« VAČE - Geometrično središče Slovenije (Geoss) ni le trigonometrična točka in izhodišče v geodeziji, ampak je postalo simbol slovenstva, je na današnji prireditvi Dan Geoss dejal predsednik republike Danilo Türk. Kot je poudaril, je ideja Geoss edinstvena in ima nepozabna sporočila o domoljubju in prijateljstvu s svetom. Po besedah predsednika republike je Geoss postal pomemben kot ideja in okolje, kjer se skozi vse leto zvrstijo dogodki domoljubne, kulturne, športne, znanstvenoraziskovalne narave in drugi. »Tukaj je veliko življenja,« je poudaril in dodal, da je bilo v geometričnem središču že več kot pol milijona Slovenk in Slovencev. Geoss, je nadaljeval, postaja stičišče različnih spominov in kultur. In naposled, tu se srečujejo tudi ljudje iz različnih koncev sveta in si izmenjujejo mnenja in poglede. »Geoss bo v prihodnosti prav gotovo stičišče ne samo naših ljudi, ampak tudi ljudi iz vseh koncev sveta,« je ocenil. Kot je spomnil, so se v geometričnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah v občini Litija pred 20 leti, leta 1989, prvič zbrali župani vseh slovenskih občin pod skupnim geslom Živimo in gospodarimo na svoji zemlji in izrazili odločno zahtevo po suvereni in samostojni državi. To je po oceni predsednika države eno od tistih odločnih dejanj oblikovanja slovenske politične volje, ki je pomembno prispevalo k temu, da imamo danes lastno in uspešno državo. »Prav je, da se tega spomnimo v tem mesecu, v juniju, ko so naše misli posvečene naši državi in ko se bliža dan naše državnosti.« Tu v bližini je potekala jantarjeva pot, tu je doma več kot 2500 let stara situla, je povedal Türk in dodal, da nas situla povezuje s svetom. To je bilo prvo simbolično darilo, ki ga je mlada slovenska država izročila generalnemu sekretarju Združenih narodov ob sprejetju v OZN. Še danes je njena kopija na eni tistih točk v Palači narodov v New Yorku, kjer si jo vsak dan ogleduje stotine ljudi in si jo je do sedaj ogledalo na desetine tisočev ljudi,» je pojasnil. Po Türkovih besedah Geoss simbolizira zakoreninjenost slovenskega življa na tem prostoru. »In če so korenine močne - in to moč korenin simbolizira Geoss - potem je tudi naša prihodnost dobra,« je še ocenil Türk. (STA) VIDEM - Pobuda videmske pokrajinske uprave Zelo vprašljiv posvet o Reziji in njenem • 1 • • «V I I v v« jeziku, »ki nima nic skupnega s slovenščino« VIDEM - Vprašanje zaščite furlanšči-ne po nedavni razsodbi Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo nekatere določbe deželnega zakona za Furlane, ter zaščita rezijanšči-ne, ki ji je januarja letos Unesco priznal status jezika in ga kot takega vključil v svetovni atlas ogroženih jezikov. Ta dvojna problematika nima pravzaprav kaj dosti skupnega, je pa bila včeraj v Vidmu tema okrogle mize. Pobudo so priredili Pokrajina, društvo Historia in društvo Identita e tutela iz Rezije pod pokroviteljstvom Pravnega oddelka videm-ske univerze in Občine Rezija. »Dobro uigrana ekipa, ki ji načeluje predsednik Pokrajine Piero Fontanini«, kot je uvodoma dejal prof. Gugliemo Cevolin. Jezik ni samo komunikacija, je najpomembnejša sestavina identitete posameznega človeka in naroda. Naloga Pokrajine je, da vrednoti jezikovno raznolikost svojega teritorija, je uvodoma dejal predsednik Fonta-nini in v tem okviru posebej izpostavil kulturno in jezikovno bogastvo Rezije. Omenil je tudi lastno poslansko pobudo za spremembo 482 (v tej zakonodajni dobi jo je ponovno vložil senator Ferruccio Saro), ki ni na- perjena proti Slovencem, je dejal, a namerava le zaščititi rezijansko posebnost. Glede fur-lanščine pa po njegovem ni razlogov za pesimizem. Prof. Gianni Poggeschi z univerze v Lecceju je izrazil precejšnje pomisleke glede razsodbe Ustavnega sodišča o zakonu za Furlane. Ustavni sodniki so v osemdesetih in devetdesetih letih odprli italijanski sistem vprašanju priznanja in zaščite jezikovne pluralnosti, tokrat pa ponovno uveljavljajo bolj ozke poglede in se v bistvu vračajo nazaj. Rešitev pa je nakazal v spremembi statuta FJK, ki obravnava vprašanje manjšin zelo ohlapno, saj ima ustavno valenco in torej večjo moč od navadnih zakonov. Na vprašanje rezijanščine, ki je bila osrednja tema srečanja, se je nato vrnil prof. Gugliemo Cevolin, ki je bil pred dvema letoma član rezijanske delegacije na avdicijah v deželni komisiji ob sprejemanju zakona za slovensko manjšino in je, kot kaže, tudi pravni referent društva Lega Slava, ki je proti temu zakonu celo vložila priziv na predsednika republike. Rezija se je v Trstu oglasila, je dejal Cevolin, in ublažila deželni zakon ozi- Predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini roma dosegla v njem priznanje krajevnih govorov. Ponovil je vse znane protislovenske argumente, vključno s tem, da ni v občinskih statutih v videmski pokrajini govora o Slovencih (kar drži, a ne povsem) in da prepričanje prebivalcev dokazuje tudi skromen volilni uspeh stranke Slovenske skupnosti v obmejnih občinah. Izredno zadovoljstvo pa je pokazal za uspelo pobudo na ravni Unesca, posebej po zaslugi prof. Erica Hampe z univerze v Chicagu, ki je dosegel, da se rezijan-ščini prizna status jezika. Edini glas, ki ni bil v polnem sozvočju z razpravljalci je bil glas profesorja Vincen- za Oriolesa z videmske univerze, ki je podčrtal, da jezikoslovje neizpodbitno dokazuje povezavo rezijanščine s slovenskim jezikom. Drugo, še odprto pa je sociolingvisti-čno vprašanje čuta pripadnosti, oz. povezave med krajevnim govorom in standardnim jezikom, je dejal. Vabil pa je vsekakor vse, naj raje usmerijo svoje energije v dejavnosti in pobude, ki ohranjajo in razvijajo krajevne govore, v izvajanje zakona 482 in v tem okviru še posebej k pridobivanju potrebnih finančnih sredstev. Poglede društva Identita e tutela iz Rezije je predstavil Gilberto Barbarino, ki je od številne publike, med katero je bil tudi komaj izvoljeni župan Sergio Chinese, sicer ustanovitelj in prvi predsednik društva. Požel je buren aplavz, ko je izjavil, da so Rezijani italijanske narodnosti in italijanski državljani. Klavrn vtis pa so na koncu posveta popravili najmlajši iz Rezije, skupinica mladih citiraucev in plesalcev ter še zlasti otroški pevski zbor, ki deluje v okviru moškega zbora Monte Canin in je pod vodstvom dirigentke Alle Simcere prav lepo zapel nekaj ljudskih in novih rezijanskih pesmi.(nm) / ALPE-JADRAN Nedelja, 14. junija 2009 3 SLOVIK - Razpisa za programa Ekstra in Multi V novem študijskem letu programa za srednješolce in univerzitetne študente Pri Slov.I.K.-u so objavili razpisa za programa Ekstra in Multi v študijskem letu 2009-2010 Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) je tudi letos - kot zdaj že peto leto zapored v tem času - objavil razpise za programe, ki se bodo izvajali v prihodnjem študijskem letu 2009-2010. Doslej je konzorcij uspešno izpeljal že štiri letnike Multidisciplinarnega programa za kakovostno kadrovsko rast: septembra se bo torej na ta program, namenjen univerzitetnim študentom, vpisala peta generacija študentov. Poleg tega pa bo v prihodnjem študijskem letu zaživel tudi nov program, ki ga je Slov.I.K. zasnoval skupaj z Dijaškim domom Simona Gregorčiča: to je program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. »Vlaganje v izobraževanje je bistven element Slov.I.K.-ovega poslanstva. Doslej se je pri nas to vlaganje začelo na visokošolski stopnji in nadaljevalo na ravni vseživljenjskega izobraževanja. Letos pa smo v sodelovanju z dijaškim domom znižali starostno stopnjo naslovnikov naše ponudbe in tako dejansko dopolnili projekt celovite obšolske in obštudijske ponudbe, ki potencialne bodoče kadre spremlja od osnovne šole do univerze in še naprej, ko stopijo v svet dela,« pravi Ma-tejka Grgič, znanstvena direktorica Slov.I.K.-a. Multidisciplinarni program in program Ekstra sta neprofitna, družbeno naravnava programa. Izvajanje Multidisci-plinarnega programa omogočajo članice konzorcija, tako da študentom ni treba plačevati šolnine, ki bi sicer našala kar 3.500 evrov letno. Za dijake, ki bodo obiskova- Obiskovalci in obiskovalke tečajev Slovik so aktivno sodelovali pri nedavnem odprtju novega sedeža v Gorici bp li program Ekstra, pa sta za leto 2009-2010 predvideni dve štipendiji, ki bosta skoraj v celoti krili predvideno šolnino (250 evrov mesečno). »To prvo leto bo za program Ekstra prelomno. Želimo si, da bi dijaki in njihovi starši, pa tudi profesorji in celotna skupnost, razumeli poslanstvo tega programa: ustvariti prostor, kjer lahko mladi ljudje v spodbudnem okolju razvijajo svojo osebnost, v družbi svojih vrstnikov in ob pomoči tutorjev, ki jim bodo stali ob strani,« dodaja Kristina Knez, ravnateljica dijaškega doma. »Tutorsko službo bomo organizirali v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici; tutorji na programu Ekstra bo- do njihovi študenti zadnjih letnikov oz. bo-lonjske druge stopnje.« Jeseni bodo programi Slov.I.K.-a stekli v prenovljenih prostorih, ki so jih odprli pred kakim tednom. V prvem nadstropju poslopja C v KBcentru bodo imeli študenti in dijaki na razpolago dve sodobno opremljeni predavalnici, študijsko sobo in računalniško sobo, primerno za individualni študij in raziskovalno delo. V nadaljevanju objavljamo povzetek obeh razpisov. Celotno besedilo je objavljeno na spletni strani www.slovik.org, po en izvod je bil poslan na vse za informacije pa je na razpolago e-nabiralnik in-fo@slovik.org. Program Ekstra: novost Dijaškega doma S. Gregorčiča in Slov.I.K.-a Razpis, namenjen bodočim dijakom 1. letnika višjih srednjih šol, je odprt do 21. avgusta Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Od dijakov, ki se vpišejo na program, se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in študijski uveljavitvi. Dejavnosti, ki so predvidene po programu, bodo potekale med šolskim letom od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 18. uro. Od 14. do 15. ure bodo dijaki v Dijaškem domu, kjer bodo dobili topel obrok in imeli možnost rekreacije, od 15. do 18. ure pa bodo v prostorih Slov.I.K.-a, kjer bodo lahko sami ali v skupini študirali ob pomoči tutorjev. V tem času bodo imeli dijaki možnost prostega izhoda iz prostorov Slov.I.K.-a in KBcentra, kar jim bo omogočalo, da opravljajo še druge popoldanske dejavnosti. Tutorji bodo dijakom nudili osnovno strokovno pomoč in jih usmerjali pri študiju. V redne dejavnosti so vključni še krajši tečaji po- slovne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter računalništva. Glede na želje in potrebe dijakov bodo lahko med letom organizirane še individualne ali skupinske inštrukcije z različnih predmetnih področij, tečaji tujih jezikov s pripravo na mednarodne izpite, krožki s pripravo na tekmovanja in različne dejavnosti v času počitnic. Na program se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili 8-letno izobraževanje na osnovnih in nižjih srednjih šolah v slovenskim učnim jezikom v Italiji ter zaključni izpit na eni od nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ki so se vpisali na eno od višjih srednjih šol v slovenskim učnim jezikom v Italiji. Za leto 2009-2010 je razpisanih osem vpisnih mest v prvem letniku programa. Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 21.08.09. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov.I.K., Kor-zo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA PROGRAM EKSTRA - 1. LETNIK. Vpisnina za leto 2009-2010 znaša 50 evrov, šolnina, ki krije vse redne dejavnosti, ki so predvidene po programu, pa 2.250 evrov (250 evrov mesečno za 9 mesecev). Razpisani sta dve štipendiji. Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www.slovik.org. Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast Razpis, namenjen univerzitetnim študentom, je odprt do 15. septembra Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je triletni ciklični obdiplomski študijski program. Vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten ciklus programa se zaključi v treh letih. Organizirane oblike študijskega dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji, delavnice, obiski podjetij in druge oblike dela. Te dejavnosti potekajo praviloma med študijskim letom ob sobotah zjutraj, v skupnem obsegu 60 ur. Poleg tega so po programu za leto 2009/2010 predvidene še dodatne in dopolnilne dejavnosti: tečaj poslovne komunikacije v slovenskem jeziku, tečaj poslovne komunikacije v angleškem jeziku in tečaj računalništva, ki potekajo praviloma med študijskim letom ob petkih popoldne, ter obiskovanje Discover management programa na IEDC-Poslovni šoli Bled (9 dni v mesecu juliju) in delovna praksa. Na program se lahko vpišejo študenti, ki so opravili maturo na eni od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji po letu 1999, še niso dopolnili 30. leta starosti in so vpisani na kateri koli na univerzitetni (dodiplomski, magistrski ali doktorski) študij. Od študentov se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in poklicni uveljavitvi. Za leto 2009-2010 je razpisanih petnajst vpisnih mest v vseh treh letnikih programa. Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 15.089.09. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov.I.K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA MULTIDISCIPLINAR-NI PROGRAM - 1. LETNIK. Študenti, ki so že obiskovali Multidisciplinarni program, morajo do 15. septembra potrditi vpis v višji (2. ali 3.) letnik. Vpisnina za leto 2009-2010 znaša 150 evrov, stroške študija (šolnina bi sicer znašala 3.500 evrov) pa v celoti krije konzorcij. Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www.slovik.org. SLOV I K SLOVENSKI IZDBRAZEVALNI KONZORCIJ SDZPI IRSIP ZKB<& (îrapharl1 NEONSEVEN T J cogeco ABCC Doberdô e Savogna OHXTOCOOPEIWnVO ^ ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje SKLAD TRINKO ASSOCIAZIONE • • • • ea college Sklad I Fondazione v DORCE SARDOC onlus TRST Nedelja, 14. junija 2009 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu KRIŽ - V petek so odprtje proslavili s pravim vaškim praznikom V kriškem Ljudskem domu odslej gostinski obrat Bita z Lili in Igorjem Gostilna in picerija imata nova upravitelja - Lastništvo Ljudskega doma naj bi kmalu prevzelo Združenje za Križ Srečno pot Lili, Igorju in njuni Biti so zaželeli tudi Glasbeni ustvarjalci SKD Vesna Kamniti privezniki stojijo običajno na pomolih in ribičem oznanjajo srečno vrnitev v domač pristan. Velika kamnita »bita« pa stoji od včeraj tudi na vrtu kriškega Ljudskega doma in simbolizira več vrnitev: vrnitev podjetniškega para Igor&Lili, vrnitev zvestih strank, ki so dobro desetletje obiskovale »njun« Oxis, priljubljeni nočni bar, ki le nekaj metrov stran že skoraj dve leti sameva. Predvsem pa simbolično vrnitev Ljudskega doma domačinom. Tistim Križankam in Križanom, ki so ga z udarniškim delom pomagali zgraditi pred petdesetimi leti. Stavbo je sicer zgradila Komunistična partija Italije, brez udarniškega dela domačinov in tovarišev iz okoliških vasi pa ji najbrž ne bi uspelo. Upravljanje stavbe s tako preteklostjo nama je v čast in ponos, je uvodoma povedal Igor Gustinčič, ki bo z Liliano Bezin upravljal gostilno in pi-cerijo Bita. Njuna želja je, da bi se ob dobrem kozarcu in hrani tu srečevali tudi kultura in umetnost, predvsem pa dobri in pristni ljudje. Zahvalil se je družinama in prijateljem, ki so jima pomagali začeti to novo podjetniško avanturo. Strankam, ki so obiskovale Oxis, in so jima ob zaprtju izkazale neverjetno čustveno bližino: brez tiste izkušnje danes najbrž ne bi vstopala v novo. A tudi občinski upravi občine Zgo-nik, v kateri je sedaj bivši odbornik Gu-stinčič preživel »nepozabnih pet let«. Posebna zahvala je šla vsem, ki se trudijo, da bi Ljudski dom kmalu imel novega lastnika. V kratkem naj bi namreč stavbo, v kateri je ob gostinskem obratu tudi velika dvorana in je danes v lasti nepremičninske družbe Capito-lina, odkupilo Združenje za Križ. Da bo do tega prišlo imajo po Gustinčičevem mnenju največ zaslug Valentino Cos-sutta, Elisabetta Birsa, Gianni Torren-ti in Miloš Budin; njegovo posredovanje je bilo v ključnih trenutkih odločilno. Na petkovi slovesnosti je bilo očitno, da ne gre za običajno odprtje gostinskega obrata. Odprtje Bite je izzvenelo kot praznik, na katerem se je zbral velik del vasi. Prišli so predstavniki vaških društev (v njihovem imenu je novima upraviteljema zaželel obilo podjetniške sreče Roberto Vidoni), zapeli so otroški zbor Glasbeni ustvarjalci ter moški in mešani pevski zbor domačega društva Vesna. Prišle so nekdanje oxisove stranke in bodoče stranke picerije in gostilne, v kateri bodo ob picah stregli domačo hrano, v prvi vrsti seveda »k'l'marje«. In prišel je Giorgio, ki je prijateljema Liliani in Igorju podaril veliko kamnito bito ... (pd) KRIŽ - Hvalevredna pobuda hčerke Soče Hafner V vrtcu kip Justa Košute Kip je izdelal domači kipar Robin Soave - Prisrčna prireditev ob koncu šolskega leta Kriški otroški vrtec Just Košu- ta krasi kip gledališkega igralca in režiserja, po katerem vrtec nosi ime. Za hvalevredno pobudo je poskrbela Košutova hčerka Soča Hafner, bronasti kip pa je izdelal domači umetnik Robin Soave. Kip so odkrili malčki iz vrtca na prireditvi ob zaključku šolskega leta, ki jo je s pismom (prebrala ga je učiteljica Lidija) pozdravila ravnateljica Marina Castellani. Soča Hafner je otrokom in njihovim staršem na kratko predstavila življenje in ustvarjalnost svojega očeta. V rojstni vasi je bil Just Košuta med ustanovitelji prosvetnega društva Vesna, bil je priznani gledališki igralec in organizator slovenske gledališke dejavnosti na Tržaškem. Malčki kriškega vrtca skupaj z učiteljicama, kiparjem Robinom Soavejem in Sočo Hafner, hčerko Justa Košute kroma VITOVSKA IN MORJE - V petek na gradu v Devinu okrogla miza in degustacija Vitovska in ribe pravi binom Po mnenju someljeja se kozarec vitovske najbolj prileže ribjim krožnikom - Vsak kozarec vitovske je lahko različen Med dobrotami, ki so jih gostinci ponujali na grajskem dvorišču, so bile kajpak tudi ribe ... kroma Sommelier (ali vinski svetovalec) Claudio Donat je prepričan, da so vitovska in ribe pravi binom. »Čaša vitovske se prileže tudi lažjim, nemastnim predjedem, najbolj pa ribjim krožnikom,« nam je v petek povedal na grajskem dvorišču v Devinu. In res so med jedmi, ki so jih ponujali na devinskem gradu, bile tudi ribe. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj je tu potekala tretja izvedba prireditve Vitovska in morje, ki jo je priredil konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. Pri letošnji izvedbi je sodelovalo šestnajst tržaških gostincev in dva iz Slovenije, ki so obiskovalcem ponujali svoje jedi. S svojimi proizvodi pa so bili prisotni tudi predstavniki konzorcijev, ki promovirajo kraške sirarje, oljkarje, čebelarje in ribiče. Rossana Bettini, ki je vodila okroglo mizo o vitovski in razvojnih možnostih Krasa, je dejala, da je vitovska vino, ki dopušča številne »interpretacije«, saj ga nekateri vinogradniki hranijo v lesenih sodih, drugi v jeklenih cisternah, tretji v kamnitih anforah. Zato se lahko kozarci vitovske zelo razlikujejo med seboj po okusu, barvi, vonju. Tako je bilo tudi na devinskem grajskem dvorišču, kjer so svoje vitovske ponujali vinogradniki Andrej Bole, Joško Colja, Branko in Vasja Čo-tar, Igor Grgič, Marco Fon, Edi Kante, Rado Kocjančič, Boris Lisjak, Matej Lupinc, Andrej Milič, Stanko Milič, Euro Paro-vel, Nataša Rubija-Černic, Roberto Savron, Kristina in Matej Škerlj, Sandi in Boris Škerk, Primož Štoka, Paolo Vodopivec, Benjamin Zidarich in Vinakras. / TRST Nedelja, 14. junija 2009 5 TRGOVINSKA ZBORNICA - Pobuda Informesta za podjetja, ki nameravajo vlagati v tujini Opazovalnica ekonomije vzhodno-evropskih držav Posledice krize so najbolj občutili proizvajalci živil, pohištva in strojev Ekonomska in finančna kriza se tudi v državah vzhodne in srednje Evrope, kjer med drugimi poslujejo tudi številna italijanska podjetja, vse bolj poglablja, čuti in vidi, so sporočili na včerajšnjem srečanju na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, ki je v teh dneh z agencijo Informest (v njenem okviru deluje raziskovalni inštitut ISDEE) osvežila medsebojno sodelovanje in lansira-la skupni projekt, v okviru katerega nameravajo lokalnim podjetjem ponujati pomoč in koristne nasvete. Da bi naša podjetja utrpela čim manjše ekonomske in socialne posledice, so si namreč glavni institucionalni akterji zamislili pobudo, katere osrednji namen bo ozaveščanje in informiranje podjetij o tem, kako se države, v katerih so italijanska podjetja tradicionalno v največji meri prisotna, soočajo s krizo, kakšne protikrizne ukrepe so sprejele in katere so koristne novosti, ki bi lahko prišle prav italijanskim podjetnikom. Podpredsednica agencije Informest Silvia Acerbi je na včerajšnji novinarski konferenci razložila, da so osnovali nekakšen krizni observatorij, ki je namenjen izključno podjetjem in njihovim organizacijam, zadeva pa naslednje države: Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Bulgarija, Romunija, Hrvaška, Srbija, Moldavija in Ukrajina. Osnovni namen in cilj projekta je izvajati enostavno in strnjeno dvomesečno monitoražo oz. obračunavanje, ki bo italijanska podjetja, ki delujejo v prej omenjenih deželah, seznanjala s kratkoročnimi in dolgoročnimi poslovnimi perspektivami in s priložnostmi, ki so se pojavile v kriznem kontekstu. Posledice svetovne gospodarske in finančne krize naj bi po besedah govornice najbolj občutili proizvajalci živil, pohištva in strojev, saj so se tem sektorjem prihodki od prodaje močno zmanjšali, ta omenjeni upad pa bi lahko poskušali nadomestiti s krepitvijo prisotnosti na trgu, razvojem in izkoriščanjem ugodnosti, ki jih določene države ponujajo podjetnikom. Omenjeni krizni observatorij bi tako podjetjem posredoval splošno sliko, ki bi pomagala prepozna- Zasedanje o gospodarski krizi na Trgovinski zbornici kroma vati krizno situacijo v določeni državi in svetovati, kako je treba ukrepati in kako se je mogoče izkopati iz krize. Naj omenimo tudi, da je podjetje ARIES, ki sodi v sklop tržaške Trgovinske zbornice, pripravilo niz seminarjev, na katerih bodo podjetniki lahko brezplačno prisluhnili strokovnjakom in raziskovalcem inštituta ISDEE, o svojih poslovnih izkušnjah pa bodo govorili tudi podjetniki, ki poslujejo z državami srednje in vzhodne Evrope. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 23. junija, ko bo v žarišču protikrizna politika na Madžarskem, v torek, 30. junija bo Walter Goruppi v precep vzel Romunijo, hrvaški trg bo Paolo Panjek analiziral v četrtek, 2. julija. Po nekajdnevnem premoru bo sledil seminar na temo Srbije (ponedeljek, 6. julija), niz strokovnih seminarjev pa bo sklenilo predavanje o Sloveniji in njenih protikriznih ukrepih. To srečanje se bo zgodilo v ponedeljek, 13. julija, govoril pa bo Paolo Panjek. Vsi seminarji se bodo začenjali ob 17. uri. (sč) NOCOJ NA TV Vračata se tetka Amalija in Filip Radovedna tetka Amalija in Filip, njena govoreča omara, se po enomesečnem premoru spet vračata na televizijske zaslone. V nocojšnji epizodi se bosta neločljiva prijatelja v celoti posvetila barvam in vsemu, kar je pisano in raznoliko. Skupaj bosta naslikala mavrico in se čez pisan most podala do metuljev na cvetočem travniku, z bonboni si bosta najprej posladkala jezik, nato pa ga obarvala z rdečo peso in borovnicami. Kot običajno, se bosta pozabavala tudi z risankami in se pridružila domačim otrokom, tokrat v bazovskem vrtcu Ubalda Vrabca, kjer so v objemu glasbe, petja in plesa čez vse leto spoznavali značilnosti različnih narodov. Nova polurna oddaja, ki je nastala po scenariju Maje Aduše Vidmar, bo na sporedu pred slovenskim tv dnevnikom, nocoj ob 20h. V vlogah iskrive tetke in klepetave omare nastopata Vesna Maher in Gorazd Žilavec. Režijo je podpisala Marija Brecelj, ustvarjalsko ekipo pa dopolnjujeta še urednici Deva Pincin in Mairim Cheber. NABREŽINA - Zaključna prireditev na Nižji srednji šoli Iga Grudna Slovo od šolskega leta in od dveh šolnikov-domačinov Na zaključni prireditvi NSŠ Iga Grudna iz Nabrežine so dijaki in dijakinje »jadrali« po odru kroma VOLITVE - Stališče pokrajinskega tajništva stranke Slovenska skupnost pozdravlja izvolitev županov Fulvie Premolin in Marka Pisanija Zadovoljstvo zaradi porasta glasov v Zgoniku - Poziv volilcem, da bojkotirajo referendum Tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske Skupnosti je ocenilo evropske in občinske volitve ter menilo, da je bil rezultat teh volitev na Tržaškem na splošno zelo pozitiven. Uveljavitev prof. Borisa Pahorja, ki je kandidiral na listi SVP v povezavi z Demokratsko stranko in ki je prejel res izdatno število osebnih preferenc, dokazuje, da je bila izbira slovenske stranke dobro sprejeta s strani volilcev. SSk je namreč ponovila uspeh izpred petih let - piše v sporočilu -in je tako potrdila povezavo z novoizvoljenim evropskim parlamentarcem južnotirolske manjšine Herbertom Dorfmannom, ki bo še naprej zagovarjal naše pravice in potrebe v Strasburgu, kot je doslej njegov predhodnik Michl Ebner. V demokraciji so seveda možne tudi različne izbire, katerih so se tudi vo-lilci SSk poslužili, toda SSk meni, da podpora Borisu Pahorju, živi priči naše najbližje zgodovine in trpljenja ter evropsko uveljavljenemu kulturnemu ustvarjalcu, je v tem trenutku za našo narodno skupnost ključnega pomena. SSk se veseli za prodorno uveljavitev in zmago na občinskih volitvah v Dolini, Repentabru in Zgo-niku. V prvih dveh občinah je stranka sodelovala v koaliciji oziroma občanski listi, ki sta potrdili uspešno delo županje Fulvie Pre-molin oziroma postavili na župansko mesto dosedanjega podžupana Marka Pisanija, ki se je lepo uveljavil in je s tem dokazal da je dobro delal ter da je med volilci priljubljen. V Zgoniku je SSk vidno povečala svoje glasove in je s tem potrdila, da si želi aktivno sodelovati za dobrobit krajevnega prebivalstva, ob spoštovanju pravic in potreb vseh, v povezavi z upravno koalicijo, kjer so prisotne stranke, s katerimi je SSk povezana praktično v vseh občinah na Tržaškem. SSk zato računa, da se bodo razvili pogovori in želje, o katerih je bilo govora že pred volitvami. V omenjenih občinah SSk lahko računa na res lepo število upraviteljev, v veliki meri mlajših, ki predstavljajo poroštvo za uspešno delovanje slovenske stranke in za bodočnost naše skupnosti. Slovenska skupnost se zato prisrčno zahvaljuje vsem, ki so ji izrazili podporo, saj je politika odvisna predvsem od volilcev in se obvezuje, da bo nadaljevala po že začrtani poti, ki se je izkazala za uspešno, saj le skupno nastopanje lahko utrdi naš položaj. Za primeren zaključek volitev je sklican za četrtek ob 20. uri pokrajinski svet stranke, dan kasneje od 19. ure dalje pa se bodo izvoljeni, kandidati, člani in simpatizerji SSk srečali v restavraciji Furlan na Repentabru. Glede referenduma, ki je napovedan za prihodnjo nedeljo, 21. junija, SSk predlaga svojim volilcem, da se ne udeležijo glasovanja. Po njenem mnenju noben predlog ne izboljša političnega položaja naše narodne skupnosti, ki še vedno čaka na zagotovljeno zastopstvo v izvoljenih telesih, kot je poskrbljeno v sami ustavi Republike Slovenije. Prikaz dejavnosti med letom, proslavljanje obletnice šolskega glasila in slovo ne samo od šolskega leta, temveč tudi od nekaterih šolnikov. Vse to je bila zaključna prireditev Nižje srednje šole Iga Grudna iz Na-brežine, ki je bila pred nedavnim v nabrežinskem Kulturnem domu Iga Grudna in ki je v dvorano privabila številno občinstvo in goste. Med temi velja omeniti devinsko-nabrežin-skega župana Giorgia Reta in ravnateljico prijateljske Osnovne šole Antona Šibelja Stjenka iz Komna Nives Cek. Prireditev je potekala po sklopih. V prvem sklopu je bilo prikazano delovanje šole med letom. Med dejavnosti NSŠ Iga Grudna spada nedvomno šolski zbor, ki je nastopil pod vodstvom prof. Irene Pahor. Prav tako delovanje šole zaznamuje že večletni človekoljubni projekt Dar tvojih rok za skupno srečo v okviru likovne vzgoje. Šola tu sodeluje z Jano Jarc, predsednico društva Kultu-ragua, ki pomaga otrokom v Nika-ragvi: tako so nabrežinski dijaki s svojimi likovnimi izdelki lani pripomogli k nakupu naprav za otroško bolnišnico, letos pa so prispevali za nakup igrač. Prav tako so nekateri dijaki sodelovali na likovnem natečaju Šport in prizadetost, na nabrežinski prireditvi pa jim je priznanja podelila predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Sosič Čuk. V prvem delu so predvajali tudi štiri filme, ki so jih di- jaki 2. in 3. b razreda pripravili pod mentorstvom profesoric Mire Starc in Elene Sancin ter v režiji Pina Ru-deža. Šola Gruden ima od leta 1969 tudi svoje glasilo - Jadro. Prav štirideseti obletnici izhajanja je bil posvečen drugi sklop prireditve z nagrajevanjem zmagovalcev likovnega in literarnega natečaja, ki je bil razpisan ob tej priložnosti. Dijaki prvih razredov so pod mentorstvom prof. Vere Kukanja tudi prelistali stare številke Jadra in našli veliko zanimivih prispevkov ter jih predstavili na zelo izviren način: oblečeni v jadrnice so jadrali po odru, brali iz prve številke in primerjali življenje nekoč in danes. Spomnili so se tudi nekaterih profesorjev in ravnateljev, ki so bili tudi mentorji pri glasilu: to so bivša ravnateljica Ivana Antonini Milič ter profesorji Dani Radovič, Vera Tuta Ban in Dušan Križman. S koncem šolskega leta se poslavljata tudi dva šolnika-domačina, ki sta na nabrežinski srednji šoli preživela v bistvu večji del svoje kariere. To sta ravnatelj Zvonko Legiša in prof. Vera Caharija, ki odhajata v zasluženi pokoj in sta bila na večeru deležna priznanja in zahvale prisotnih. Na letošnjo prireditev pa bo spominjal tudi paket, ki ga sestavljajo prva in zadnja številka glasila Jadro ter glinena tablica, ki spominja na prvo številko. 6 Nedelja, 14. junija 2009 TRST / DOLINA - V priredbi domačega društva Vodnik Izreden pevski jubilej počastili z izvirnim koncertom Dario Lovriha je dolgih 66 let navdušen pevec - Občinska uprava mu je podelila odličje prijateljstva Drugi del kongresa SKGZ Jutri v DSI o novinarstvu in politiki Tradicionalno ponedeljkovo srečanje Društva slovenskih izobražencev bo tokrat posvečeno slovenskemu novinarstvu in političnim pritiskom nanj. Okrogla miza Slovensko novinarstvo v primežu politike bo jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani (Do-nizettijeva 3). Zadnja leta je moški pevski zbor V. Vodnik razvajal svojo publiko s koncerti po očarljivih vaških predelih. Letos so bile na vrsti Suhorje, čakajo pa še Šanca, Taborje in Šija. V petek so izbrali priljubljeno cerkvico sv. Martina, ker je bil letošnji koncert nekaj posebnega, saj je bil posvečen šestinšestde-setim letom petja Daria Lovrihe. »Čedalje bolj se zavedamo, da našega društva in še zlasti zbora ne bi bilo, če ne bi veliko število ljudi in pevcev žrtvovalo ogromno svojega prostega časa,« je na začetku večera prisotnim povedala Ana Bla-ževič, ki je tudi povezovala celotni program in pred vsako pesmijo podala del slavljen-čevega življenjepisa. Vse pesmi na sporedu so vsebovale solistični vložek, kar je še dodatno oplemenitilo pobudo dolinskega društva, skupino pa je vodila dirigentka Anastazija Purič. Prvi dve skladbi večera sta bili Domovini, skladatelja Benjamina Ipavca, in Škrjančku Zorka Prelovca. V prvi sta kot solista nastopila baritonist Erik Sancin in tenorist Vojteh Lovriha. V drugi pa je pel solo Dario Lovriha. Sledili sta narodna Temna noč v priredbi Ignacije Ota (solo je pel tenor Danilo Bandi) in Lastovki v slovo Rada Simonitija. »Dario je odraščal v vojnih letih. Njegovi le dve, tri leta starejši sovaščani so morali v posebne bataljone, drugi starejši v italijansko vojsko in kasneje v partizane. Mnogi se niso vrnili. Kdor je bil doma pa je okusil strahovlado fašistov, nemške pogrome in zavezniško bombardiranje,« je pojasnila napovedovalka. V program so bile tako uvrščene tri skladbe iz tega obdobja, iz katerih zveni vsa tragika vojne in tistih, ki so za svobodo darovali življenje. Slišali smo Tam na Pugled gori, Janeza Kuharja (solist Darjo Lo-vriha), Primorski partizan Rada Simonitija (solist bariton Erik Sancin) in Konjuh plani-nom, skladatelja Viktorja Šafraneka (solist Dario Lovriha). Številna publika je nato prisluhnila furlanski čustveni Stelutis alpinis, skladatelja Zardinija, a v Simonitijevi priredbi (solist bariton Giorgio Bevk), in kozaško v priredbi Sergeja Žarova, Pjesma ad Atamana Plato-va (solist bariton Erik Sancin). Sledili sta Nev-jera Ignacija Ote, (tenor je pel Vojteh Lovriha) in A ča, Borivoja Siniča, v zborovski priredbi Rada Simonitija, solist bariton Giorgio Bevk. Na vrsti je bila še dvanajsta, zadnja pesem, in sicer ruska narodna v priredbi Ser-geja Žarova, Dvanajst razbojnikov. Solo je še zadnjič na večeru zapel Dario Lovriha. Sledili so pozdravi. Pred publiko je stopila županja občine Dolina prof. Fulvia Pre-molin in zboru čestitala za lep umetniški večer. Povedala je, da je otipljivo dejstvo, da nje- Slavljenca Daria Lovriho je nagradila tudi županja Fulvia Premolin kroma govi člani pojejo s srcem, in ravno tako izvajanje napolni duše poslušalcev z lepim. Laskave besede je izrekla tudi na račun vseh solistov, ki so oplemenitili koncert. Poskrbela pa je tudi za veliko presenečanje, saj je Da- riu Lovrihi podelila odličje prijateljstva, najvišje priznanje, ki ga lahko podeli občina. Sledil je pozdrav predsednika društva Robija Jakomina, ki je povedal, da je Darjo Lovriha v svoji bogati karieri velikokrat sne- mal na Radiu Koper, na Radiu Trst A in za Radio Ljubljana. »Tržaška in koprska postaja sta nam ob tej priliki posredovali kar 60 arhivskih posnetkov na katerih je seveda prisoten glas našega današnjega slavljenca. Odločili smo se, da mu s fotografskim albumom, ki vsebuje fotografije vasi, zbora in seveda njegovih nastopov, podarimo tudi glasbeni plošči z vsemi posnetki.« Sledila sta še pozdrava Rinalda Vremca v imenu ZSKD in Lojzeta Krmca v imenu zbora upokojencev iz Brega. Čisto na koncu se je Ana Blaževič zahvalila vsem pokroviteljem Junijskih večerov 2009, ki so: mesnica Pangerc, pekarna Ota, Zadružna gostilna Nika Sedmaka, bar Otok v Dolini, kmetija Kocjančič Rado, At Consulting Alberta Tula, General Parts Erika San-cina, kmetija Sancin, trgovina Tedesco, trafika Martina, podjetje MIOT, Mauri Tiberio in podjetje Termoldeale Giancarla Foraus. Zadnji Junijski večer, nastopo Zlatka Kavčiča na Kaluži, bo 26. junija. (beto) MILAN - Dve leti po aretacijah 14 obsodb in tri oprostitve Domnevnemu sesljanskemu brigadistu tri leta in pol zaporne kazni Milansko porotno sodišče je včeraj izreklo 14 obsodb domnevnim članom Politi-čno-vojaške komunistične stranke oz. novih Rdečih brigad. Najhujši obdolžitvi sta posedovanje orožja in prevratniško združevanje. Člane skupine so v raznih mestih prijeli v noči na 12. februar 2007: naklepali so baje niz atentatov, med drugim tudi na predsedstvo vlade in na pravnika ter sedanjega senatorja DS Pietra Ichina. Tedaj je tržaški oddelek Digos pred njegovim domom v Naselju sv. Mavra pri Sesljanu prijel 47-letnega Davideja Rotondi-ja: včeraj so ga obsodili na tri leta in pol zapora. Najvišja kazen, 15 let zapora, je doletela Davideja Bortolata in Claudia Latina, sledijo Vincenzo Sisi (13 let in 10 mesecev), Alfredo Davanzo (11 let in 4 mesece), Bruno Ghi-rardi (11 let) idr. Trije obtoženci so bili oproščeni. Sodišče je dodelilo milijon evrov odškodnine predsedstvu vlade, Ichinu pa sto tisoč evrov. Javna tožilka Ilda Boccassini je za vse obtožence zahtevala višje kazni, za Rotondija je predlagala pet let zapora. Padovčan, ki je že več let živel in delal v Sesljanu (bil je bolničar v domu za ostarele), je nudil logistično pomoč Alfredu Davanzu iz Trevisa, ideologu organizacije Seconda posizione, ki je leta 1984 nastala iz pepela Rdečih brigad. Davanzo je bil le- Po obsodbah so se v dvorani dvignile leve pesti in je zadonela Internacionala ansa ta 1982 obsojen na deset let zapora zaradi oboroženega ropa, leta 1998 so ga na zahtevo italijanskega sodstva prijeli v Parizu, a so ga kmalu izpustili. Novembra 2006 se je skrivoma vrnil v Italijo in se zatekel v Karnijo (v kraj Raveo), kjer mu je zatočišče pripravil nekdanji sindikalist Davide Rotondi. Davanzo je bil sredi karnijskih hribov brez avtomobila in telefona, stik s svetom sta mu zagotavljala njegov osebni računalnik ter sesljanski somišljenik. 12. februarja 2007 so policisti tržaške- ga oddelka Digos aretirali Rotondija z zvijačo. Vedeli so, da ima hudega psa, zato so sredi noči inscenirali požar ob njegovem avtomobilu, se pomešali z gasilci in mu nataknili lisice. Včerajšnje dogajanje je bilo razgibano. Obsojenci in sorodniki so po obsodbah zapeli Internacionalo in vzklikali revolucionarna gesla (npr.: »Proti krizi imperializma razredni boj za komunizem«). Mladi iz socialnih centrov so demonstrirali pred milanskim zaporom San Vittore. UL. PASCOLI - Policisti prijeli tri tatove tik pred novo krajo Okradli so več barov V steklena okna in vrata so metali težke kovinske pokrove jaškov V zadnjih mesecih je prišlo v Trstu do večjega števila nočnih tatvin v barih. Strategija je bila vselej enaka: tatovi so z ulic pobirali težke kovinske pokrove jaškov ter jih pozneje metali v steklena vrata ali okna lokalov. Nato so ukradli vse, kar so našli, največkrat so se znesli nad igralnimi avtomati. Nekaj podobnega se je zgodilo v petek ponoči, tokrat pa so trojico tatov zalezovali policisti tržaškega mobilnega oddelka, ki so preprečili tatvino in priprli vse tri storilce. Trije mladeniči so v petek ponoči pobrali pokrov jaška z Ulice D'Azeglio, v bližini glavne tržaške bolnišnice. Spravili so ga v avtomobil in prevozili nekaj deset metrov. Vozilo so ustavili pri baru My Star, v Ulici Pascoli 1. Ko sta bila mrak in tišina popolna, v bližini pa ni bilo nikogar, je trojica zalučala težki predmet iz litega železa proti oknu lokala. Bilo je v soboto tik pred zoro. Po močnem hrupu so v akcijo stopili policisti stekli k baru in aretirali mlade tatove. V priporu so se znašli brata Sergio Kari (26 let, na sliki levo) in John Kari (19 let, na sliki desno) ter mladoleten fant. Gre za Rome, ki stanujejo v Ulici Pasteur. Policisti jih zaradi podobnih dejanj iz pre- teklosti že poznajo, sedaj pa ugotavljajo, ali je trojica odgovorna tudi za ostale »tatvine s pokrovi« zadnjih mesecev. V maju je do podobnih dogodkov prišlo v bifeju Cornelia v Ul. Foschiatti in v baru Rewind v Ul. XXX. oktobra, v aprilu pa v baru Condor na Miramarskem drevoredu. FINANČNA STRAŽA Obsežna davčna utaja Finančni stražniki tržaškega pokrajinskega poveljstva so odkrili obsežno davčno utajo ter prijavili sodstvu tržaškega podjetnika, ki upravlja dve podjetji. Imena podjetnika in podjetij finančna straža ni posredovala. Gre za podjetje v enočlanski upravi in kapitalno družbo, ki sta dejavni v gradbenem sektorju. Podjetji nista prijavili dohodkov in sta po navedbah finančne straže brez računovodskih podatkov. Podjetji naj bi skupaj »zamolčali« kar šest milijonov evrov zaslužkov in tako utajili 2,5 milijona evrov davkov, zadržali pa naj bi še naknadnih 80 tisoč evrov davčnih odtegljajev. Poleg tega je formalni upravitelj kapitalne družbe druga oseba, klasični »slamnati mož«. Dober del preiskave je potekal z najbolj sodobnimi računalniškimi sredstvi za preverjanje gospodarsko-finan-čnih dejavnosti podjetij: osrednji dokazi proti omenjenemu podjetniku so nekatere datoteke, ki pričajo o številnih poslih na črno. Jutri, 15. junija, ob 19. uri bo potekal drugi del 6. pokrajinskega kongresa SKGZ za Tržaško. Zbrali se bodo na sedežu Slovenskega kulturnega društva Barkovlje (Ul. Bo-nafata 6), na katerem bodo izvolili novega pokrajinskega predsednika in pokrajinski svet. Danes zaprtje razstave Georga Tatga George Tatge in njegove fotografije zapuščajo Trst. V Palači Gopčevic je samo še danes, med 9. in 19. uro možen ogled razstave »Presenze. Paesaggi italiani«. Vstop prost. V četrtek na Kontovelu o Sabi in Depangherju V društveni gostilni na Kontovelu bodo v četrtek ob 18.30 predstavili knjigo Bevo questaspro vino/Pijem to trpko vino (založba Mladika) in osmo izvedbo nagrade Giorgio De-pangher. Knjiga je prevod v slovenščino poezij Umberta Sabe, med katerimi je tudi pesem Kontovel. Na pobudi bodo govorili Jolka Milič, Patrizia Vas-cotto in Michele Gangale. Sabova poezija Kontovel predstavlja temeljno razmišljanje za nagrado, ki nosi ime po devinsko-nabrežinske-mu županu, pesniku in prevajalcu. Danes v Carsiani družinski obiski Botanični vrt Carsiana pri Zgoniku vabi danes, med 15. in 17. uro, na voden ogled, ki je namenjen otrokom, starim od 5 do 8 let. Istočasno bosta ob 16. in 17. uri na sporedu vodena ogleda za odrasle. V Carsiani zbirajo tudi vpisovanja v poletne delavnice vrtnarstva, ki potekajo tudi v slovenščini. Več informacij na www.carsiana.eu Od jutri pomorska povezava s Sesljanom Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti obvešča, da bo od ponedeljka ponovno na voljo pomorska povezava Trst-Barkovlje-Grljan-Sesljan. Iz Trsta bo ladja odplula s pomola Audace ob 8.00, 10.50 (samo do Grljana), 13.50, 16.40 (samo do Grljana) in 18.30. Vožnja do Barko-velj traja dvajset minut, do Grljana petdeset, do Sesljana pa osemdeset minut. Cene vozovnic se sučejo med 1,35 € in 5,45 €. Mednarodni tečaj o prevozništvu Prihodnji teden bo v Trstu potekal 50. mednarodni tečaj I.S.T.I.E.E., ki je letos posvečen nekaterim vprašanjem s področja prevozništva, tako železniškega kot cestnega in morskega. V pretres bodo vzeli nekatere načrte, njihove prednosti in kritične vidike. Sodelovali bodo vodilni možje italijanskih železnic, letalskih družb, pristaniških oblasti. Prijave sprejemajo na spletni strani www.istiee.org. Festival pesmi v miljskem narečju Odprta so vpisovanja za sodelovanje na šestem festivalu pesmi v milj-skem narečju. Rok zapade 9. julija, vse informacije nudijo na sedežu pustnega odbora (Ul. Roma 22), med 9. in 13. uro. / TRST Nedelja, 14. junija 2009 7 BAZOVICA - Nastop učencev domačinke, prof. Tamare Ražem Klavirski večer kot izraz avtentične ljubezni do glasbe Drevi ob 21. uri na M'zarju slavnostna prireditev ob 110-letnici Kulturnega društva Lipa Drevi ob 20,30 bo Kulturno društvo Lipa v Bazovici z osrednjo proslavo na M'zarju v režiji Danijela Ma-lalana obeležilo 110-letnico delovanja. Pomembni jubilej bazovski kulturni delavci sicer obeležujejo vse leto z vrsto raznolikimi uspešnimi pobudami. Tako je bilo tudi minuli ponedeljek, ko so se v Bazovici predstavili učenci Glasbene matice in Glasbene šole Sežana iz razreda prof. Tamare Ražem. Pred številnim občinstvom so nastopili gojenci obeh šol, na katerih poučuje prof. Ražem, in sicer: Julija Kralj, Simon Kravos, Mirjam Orel, Rok Dolenc, Samantha Gruden, Martina Mezgec in Jana Zupančič. Izvajalce je s svojo prisotnostjo počastil tudi novoizvoljeni ravnatelj sežanske Glasbene šole prof. Ivo Bašič, ki je tudi sam požel prisrčen aplavz, saj je kot dirigent dobro znan tudi v našem okolju. Učenci so različnih starosti in imajo različno stopnjo priprave, saj so se nekateri šele v tem šolskem letu približali študiju klavirja, drugi vztrajajo že več let, v nekaterih primerih pa se celo pripravljajo na zaključne izpite, vsem pa je skupno izrazito in odločno muziciranje, ki se mu pozna vešča roka njihove mentorice. V tem šolskem letu sta dva izmed Tamarinih gojencev posegla po nagradah na tekmovanjih: Mirjam Orel (sežanska šola) se je s četrtim mestom uveljavila na tržaškem tekmovanju Spincich, medtem ko je na regijskem tekmovanju na Vrhniki dobila celo prvo nagrado, gojenec Glasbene matice Rok Dolenc pa je dosegel drugo mesto na že omenjenem tekmovanju Spincich. Rok je občinstvo prijetno presenetil tudi z izvedbo skladbe Pomlad, ki jo je sam napisal. Spored je bil pester in je široko zajemal iz bogate zakladnice klavirske literature. Mladi pianisti so se ob dveh pomembnih obletnicah poklonili Haydnu in Mendelssohnu, na splošno pa so se preizkusili z zahtevnimi skladbami, ob izvajanju katerih so dokazali zanesljivo pripravo in - glede na svoja leta - presenetljivo zrel pristop do izvajanja. Klavirski večer je ob pozornem in naklonjenem občinstvu izzvenel kot izraz ljubezni do glasbe in se je po pozdravih predsednice Kulturnega društva Lipa gospe Tatjane Križmančič prevesil v prijetno družabnost v sosednem Bazovskem domu. Nastop gojencev prof. Tamare Ražem so udeleženci klavirskega večera zelo cenili kroma 50-LETNICA - Maturanti Trgovske akademije letnika 1959 Sklenili so, da se ob letu z veseljem ponovno srečajo REPENTABOR - Šola Alojza Gradnika Priljubljena kolegica Naša dolgoletna in priljubljena kolegica Nada Mesghez se od nas letos poslavlja. Zelo jo bomo pogrešali. Ob odhodu je osnovni šoli Alojza Gradnika podarila sto evrov in zapisala takole: V srcu nosim samo lepe spomine. Njena dobrosrčnost, ra-dodarnost, tenkočutnost, strokovnost, odnos do šolskega dela in vsestranskega delovanja na naši šoli nam bodo za vedno ostali vtisnjeni v spominu. Želimo ji, da bi še nadalje žela zaslužene šolske uspehe, kamorkoli jo bo službena pot peljala. Draga Nada hvala, imamo Te radi! Kolegi Osnovne šole Alojza Gradnika na Repentabru: Morana, Elena, Anamarija, Sonja, Katja in David, s posebno pozornostjo pa sluginji Vedra-na in Edes. Maturanti Trgovske akademije letnika 1959 so praznovali nič manj kot petdesetletnico mature. V četrtek, 28.maja letos, so se srečali pri Hotelu Daneu na Opčinah, bilo jih je 25. Manjkalo je samo 7 punc. Imeli so razpolago avtobus, ki jih je peljal v Podgrad, kjer so obiskali kmečki turizem Tam jih je čakala zbirka domačih likerjev iz jabolk, razne vrste kisa, oljčnega olja, krhlji. Potem se je izlet nadaljeval v lirsko Bistrico. Lokalna vodička je praznično razpoloženim maturantom razkazala razne znamenitosti mlina, Mickino kuhinjo in druge krajevne zanimivosti. Po obisku cerkve, ki sta jo poslikala Avgust Černigoj in Tone Kralj, se je vesela druščina zbrala na zelo okusnem kosilu v gostilni Frank v Gornji Bitnji, v popoldanskih urah pa so obiskali grad Prem, kjer je bil rojen Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne, ki je zelo mlad umrl v stari cukrarni v Ljubljani. Služil je v avstro-ogrski armadi v Trstu in napisal ciklus pesmi Molo San Carlo (sedaj Molo Audace). Potem je maturante pot peljala do do Košane, skozi katero so nekdaj peljali vlaki na progi Dunaj-Trst in to slavnostno železnico je otvoril cesar Franc Jožef I. leta 1857 v Trstu. Po kratki zaku-ski v Košani so se maturanti odpravili na Opčine, kjer se je nepozabno srečanje končalo. Sklenili so, da se spet srečajo čez leto dni. LONJER - Julija Arteden z bogato ponudbo za mlade V Lonjerju so že pred časom stekle priprave na tradicionalni mednarodni likovni dogodek ARTEDEN, ki ga bo v drugem tednu julija že sedmič zapored priredilo Slovensko kulturno društvo Lonjer-Katinara. Dokončni program pobude, ki se je v vseh dosedanjih izvedbah izkazala za zelo uspešno in inova-tivno, bodo organizatorji predvidoma predstavili v ponedeljek, 29. junija, v prostorih Športnega kulturnega centra v Lonjerju, ki se bo julija za nekaj dni ponovno spremenil v »telovadnico umetnosti«. Napovemo pa lahko, da bo Arteden tudi tokrat slonel na raznih kulturnih dejavnostih, ki želijo biti eksperimentalne narave, in v ta sklop se uvrščajo tudi delavnice, ki jih »artednovci« ponujajo osnovnošolcem in nižje-višješolcem. Prvi bodo imeli možnost v treh jutrih Artedna barvati, lepiti, izoblikovati ...skratka obogatiti in razvijati svojo ustvarjalno žilico v angleščini, saj bo njihovo delo tokrat spremljal učitelj angleščine ob pomoči mladih društvenih članic. Dva dneva pa bosta posvečena kuharskim veščinam, saj se bodo otroci preizkusili pod vodstvom usposobljene mentorice v kulinarični dejavnosti s posebnim poudarkom na zdravi hrani. Podrobne informacije ponuja predstavnica društva Ilary na tel.št. 333 578924. Dejavnost, ki jo organizatorji ponujajo nižje in višješolski mladini pa je likovno-plesne narave. Plesalka Daša Grgič in likovna ustvarjalka Jana Pečar bosta z posebno inovativno delavnico povezali plesno in likovno delo z namenom, da udeleženci spoznajo njihove elemente in se s kreativnim razmišljanjem vključijo v tovrstno skupinsko umetniško izražanje. Srečanja se bodo odvijala od ponedeljka, 6. julija, do petka, 10. julija, od 18. do 19. ure, za vsa dodatne informacije pa lahko interesenti pokličejo tel. št. 333 5062494 ali pa se oglasijo po e-mailu na naslovu jana@arte-den.org. SV. JAKOB - Jutri Brezplačno na ogled tržaški filmi Štiri večeri za štiri filme, ki so jih v zadnjih letih posneli v Trstu. V občinski knjižnici Qua-rantotti Gambini, ki se po novem nahaja pri Svetem Jakobu (med ulicama Delle lodole in Del vento), se jutri začenja štiridnevni filmski cikel, ki bo trajal do četrtka. Dogodek prirejata občinstvo odborništvo za kulturo in Cappella Underground. Na velikem dvorišču, kjer je prostora za dvesto sedežev, bodo jutri ob 21. uri zavrteli Amore, bu-gie e calcetto - L'ABC della vita moderna (igrata Claudio Bisio in Claudia Pandolfi). V torek bo na sporedu La forza del passato (Sergio Rubini, Bruno Ganz), v sredo La sconosciuta v režiji Giuseppa Tornatorea. Četrtkov večer pa bo posvečen kratkometražnim filmom Medusa: storia di uomini sul fondo, L'assasinio di via Bel-poggio ter Appunti unitili. 8 Nedelja, 14. junija 2009 TRST / VOLNIK - Požar se je vnel pozno popoldne Na strmem pobočju gasili do nočnih ur Posegli so gasilci, civilna zaščita, gozdna straža in helikopter Včeraj pozno popoldne se je z Vol-nika začel širiti mogočen oblak dima, ki je bil viden več kilometrov naokrog. Gorel je gozd na pobočju, ki se spušča proti Rep-niču, vsekakor daleč od vseh naselij. Dim se je dvigal od 17.30 dalje, kake pol ure pozneje so bili na kraju gasilci, kmalu pa so se jim pridružili vsi ostali. Požar je bil velik, prizadel je od 15 do 20 hektarjev gozda, veter pa je pihal v smeri proti Volniku, tako da bližnje vasi niso bile ogrožene. Zbrali so se openski in tržaški gasilci s tremi vozili, deželna gozdna straža ter osem prostovoljcev civilne zaščite iz Zgo-nika (na čelu s potrjenim županom Mirkom Sardočem), ki so imeli na razpolago tri terenska vozila 4x4. Na parkirišču pred Zagradcem so situacijo nadzorovali kara- binjerji iz Bazovice in s Proseka ter policisti z Opčin. Tri ekipe gasilcev, gozdni čuvaji in civilna zaščita so se s svojimi vozili odpravili v gozd po treh različnih poteh: eni po glavni stezi, ki se začne ravno pred parkiriščem pri Zagradcu, drugi po krajši stezi med Zagradcem in Repničem, tretji iz Repna. Gorelo je na težko dostopnem območju, kjer je naklon 25-odstoten. Ob 19.10 je priletel helikopter deželne civilne zaščite, ki je gasil približno eno uro, nato pa je zaradi pomanjkanja goriva in bližajočega se mraka odletel spet v Palmanovo (okrog 20.15). Tedaj je bil požar že manjši, pa čeprav je bilo še vedno razločno slišati, kako popokajo iglavci in listavci. Z delom so nadaljevali možje na terenu, katerim je po po- Gasilci v zakajeni goščavi pod Volnikom kroma segu helikopterja uspelo omejiti obseg požara in ga počasi obvladovati, vseeno pa je gorelo še naprej, tako da se je gašenje zavleklo do noči. Ob 20. uri je prišlo do gasilske izmene, medtem pa se je zgoniškim prostovoljcem civilne zaščite pridružilo šest prostovljcev iz Trsta in ekipa iz Devina-Nabrežine. Nekaj pred 22. uro so gasilci zapustili prizorišče in delo prepustili civilni zaščiti ter gozdni straži. Na sedežu civilne zaščite v Palmanovi so predvidevali, da bo danes zjutraj spet potreben helikopter. Požar je skoraj zagotovo zanetila človeška roka, najbrž na dveh točkah ob stezi, ki vodi iz Zagradca na Volnik. Očividci so namreč dejali, da je bilo spočetka videti dva ločena požara, ki sta se zatem združila v enega samega. (af) Včeraj danes [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 14. junija 2009 VASILIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41- Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 11.33 Jutri, PONEDELJEK, 15. junija 2009 VID VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,9 stopinje C, zračni tlak 1018,4 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. OKLICI: Guido Lucchese in Gaia Meir, Andrea Cosani in Laura Bossi, Roberto Pastrovicchio in Francesca Genove-se, Enzo Chessa in Elisabetta Morvay, Michele Della Venezia in Elisa Cerni-vani, Claudio Orelli in Oriana Giraldi, Gianluca Degano in ALessandra Bu-sletta, Francesco Laghezza in Valentina Svara, Lorenzo Larconelli in Vera Verh, Luca Mambrin in Marika Za-nette, Dean Legiša in Ivana Pahor, Elio Fioranti in Ibolya Becze, Guido Petra-li in Latiefa Vergotine, Carlo Zornada in Marta Porro, Paolo Fioriti in Valentina Depolo, Gianluca Corbatto in Michela Bubola, Roberto Popazzi in Lucia Crecich, Riccardo Valente in Martina Iaschi, Davide Savino in Laura Finzan, Emiliano Silvestri in Luisa Costessi, Riccardo Pontelvi in Marzia La Spisa, Michele Lo Storto in Stella Marano, Michele Placanica in Karla Veira, Luca Degrassi in Alessia Visin-tini, Lorenzo Cerini in Irene Saranz, Silvio Giorgesi in Teresa Scala, Massimo Delben in Daniela Vuga, Mike Valenti in Evelyn Busan, Massimiliano Oldra-ti in Laura Fabris, Stefano Debernardi in Erika Degrassi, Renzo Pecenco in Cristina Furlan, Armin Lak in Bahar Shoja Ardalan. Nedelja, 14. junija 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. junija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramar-ski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in prazni- čna od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Terminator Salvation«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.15 »Uomi-ni che odiano le donne«. CINECITY - 10.50, 12.30, 15.00, 16.30, 17.30, 19.00, 20.00, 21.30, 22.15 »Un'estate ai Caraibi«; 10.55, 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »I love Radio Rock«; 10.45, 11.15, 13.00, 15.00, 16.15, 17.40, 20.00, 22.10 »Terminator Salvation«; 18.30, 21.30 »Uomini che odiano le donne«; 10.50, 14.50 »Bat-taglia per la Terra«; 10.45, 12.45, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 11.00, 15.15, 18.15, 21.15 »Angeli e demoni«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Co-co Avant Chanel«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.15, 22.20 »Vincere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Il topi-no Despereaux«; 18.15, 20.00, 21.45 »Soffocare«. KOPER - KOLOSEJ - 14.10, 16.40, 19.10, 21.40 »Rock'n Roll pirati«; 13.40, 16.10, 18.40, 21.10 »Zvezdne steze«; 14.00, 16.30, 19.00 »Terminator: Odrešitev«; 21.30 »Angeli e demoni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un'estate ai Caraibi«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Moonacre, i segreti dell'ultima Luna«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una notte al museo 2«; Dvorana 4: 16.30 »17 Again ritorno al liceo«; 18.15, 20.15, 22.15 »Cash«. SUPER - 17.20, 19.15, 21.15 »Terminator Salvation«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Un'estate ai Ca-raibi«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Terminator Sal-vation«; Dvorana 4: 15.15, 18.00, 21.00 »Uomini che odiano le donne«; Dvorana 5: 15.40, 17.30, 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Coco Avant Chanel«. M Izleti KLUB PRIJATELJSTVA obvešča udeležence izleta na Kostanjevico, v torek, 16. junija, da je odhod avtobusa s Trga Oberdan ob 8. uri, z Opčin pri tramvajski postaji ob 8.15, s Proseka ob 8.20, s Križa ob 8.25 in iz Nabrežine ob 8.30. Priporočamo točnost! SPDT organizira v nedeljo, 21. junija, Srečanje s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Skupaj bomo šli v Rezijo do Ravence, ki se nahaja prav v osrčju Naravnega parka Julijskih Predapl in se nato podali na naravoslovno pot - »Ta lipo put«. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7.00 uri in s trga v Sesljanu ob 7.15. Prijave sprejemata Livio tel. št.: 040-220155 in Vojka tel. št.: 040-2176855. SKUPINA TRST 85 prireja od 11. do 17. julija izlet Donava - potovanje po veliki reki od Beograda do Črnega morja. Vsi potniki morajo nujno imeti veljaven potni list. Vpisovanje do četrtka, 25. junija. Vse potrebne informacije na tel. št.: 348-5289452, 3387417105 ali 040-212636. ¿J Čestitke Založništvo tižažkega tiska vabi na predstavitev knjige Miroslava Košute Spomini Angela Katice v petek, 19. junija 2009, ob 18. uri v gostilno Bita Ljudski dom, Križ Vsi Poljšakovi čestitajo DAŠI STANIČ, ki je z odliko zaključila univerzitetni študij na pedagoški fakulteti v Kopru. Ji želijo iz srca, da bi se ji izpolnile vse želje in da bi dobila odlično službo. V teku tedna je DAŠA STANIČ z odliko dokončala univerzitetni študij na pedagoški fakulteti v Kopru. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in ji želi še veliko nadaljnjih uspehov. Čas hitro beži in danes STOJAN spet slavi. Še veliko, veliko zdravih dni mu mama in brat Goran z družino želi. Ob ponovni izvolitvi prof. FUL-VIJE PREMOLIN za župana občine Dolina, ji iskreno čestita SKD Slavec Ricmanje-Log. Neskončni aplavz DEKLIŠKEMU ZBORU KRAŠKI SLAVČEK ob uspelem programu v Gorjanskem. Užitek je bil enkraten, mladi dirigent odličen. Sreče v bodočnosti in veliko priznanj vam želi vaščanka Vida. Še vedno nam v spodbudo zveni pesem: »Kdor ne more, naj gre v gore!«. Draga MARJUČA prejmi naša voščila za današnji rojstni dan z iskreno željo, da bi veselo in korajžno še naprej stopala po stezah življenja. Prijateljice. Spoštovana gospa doktorica far-macistka ELLE MACCIO iz Boljun-ca je šla v zasluženi pokoj. Marta in Vida se ji iskreno zahvaljujeta za prijaznost in pomoč ter ji želita vse najboljše in da bi v svojem prostem času z možem uživala v sprehodih in v naravi. Sekcija ANPI-VZPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg čestita svojemu zvestemu članu DARIULOVRIHI ob prejemu »Odličja prijateljstva«, ki mu ga je podelila občina Dolina. V Boljuncu slavita ELIDE in MARČELO SO.obletnico poroke. Ob tem lepem življenjskem prazniku jima z ljubeznijo in hvaležnostjo želita vse najboljše hčerki z družinama. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Morska zvezda« (2 mesti), »Krpanova kobila« (3 mesta), »Mizica pogrni se!« (3 mesta), »Netopir« (3 mesta), »Čarobni napoj« (6 mest), »Z vetrom« ( 1. izmena 4 mesta, 2. izmena 2 mesti). Prijave sprejemamo do 20. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezi-kajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil dne 28. maja 2009 objavljen razpis za vključitev v zavodske lestvice učnega osebja, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it). Interesenti morajo prošnjo (obrazci bodo v kratkem objavljeni na zgoraj omenjeni spletni strani) predstaviti na tajništvo ene od izbranih šol do 30. junija 2009. Nove lestvice bodo v vseh ozi-rih nadomestile tiste, ki so bile veljavne v šolskih letih 2007/08 in 2008/09, tako da morajo vsi interesenti ponovno predstaviti prošnjo. Prošnjo morajo predstaviti tudi tisti kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice in ki želijo vključitev v prvi pas zavodskih lestvic. Id Osmice MEDJAVAS 1 - pri Zupanovih je odprta osmica. Tel. št. 040-208367. NA KONTOVELU je odprta osmica pri Lisjaku. OSMICA NA KATINARI je odprta pri Nadliškovih. Margaret in Boris Mi-halič z družino bosta vesela vsakega obiska. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah št.42. Tel. št.: 040-299450. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni. Tel. št.: 040-229224. STANKO je na Opčinah odprl osmico. V SALEŽU N'PULJH sta Just in Bojana odprla osmico. Tel. št.: 040-2296099. V SLI VNEM sta Ivo in Andrej odprla osmico. Tel. št.: 040-200415. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. 040-229293. DEMOKRATSKA STRANKA PARTITO DEMOCRATICO Krožek Demokratske stranke občine Dolina Zahvaljujemo se vsem volilkam in volilcem, ki so svoj glas zaupali naši stranki in s tem omogočili izvolitev županje FULVIE PREMOLIN in napredne občinske uprave. Volilce vabimo na družabnost, ki bo v petek, 19. junija, ob 19.30 v Mačkoljah v gostilni pri Tulu. TRST Nedelja, 14. junija 2009 9 Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, NA ZADNJE SREČANJE V SEZONI. Na sporedu bo okrogla miza DNEVNI TISK V SLOVENIJI, PLURALIZEM IN PRITISKI. Sodelujejo: časnikarji Peter Jančič, Tino Mamič, Uroš Urbas, kolumnist Matevž Tomšič, podpredsednik ZNP Nenad Gliiks. Večer bo vodil Andrej Černic. Začetek ob 20.30. ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« V Sagro na Krmenki Danes, 14. junija ~ ob 18.so KULTURNI PROGRAM: sodelujeta PIHALNI ORKESTER RICMANJE in akrobatska skupina CHEER DANCE MILLENIUM, sledi ples z ansamblom MI Jutri, 15. junija ~ ples z ansamblom, ALTER EGO ASD PRIMOREC prireja 14., 20. in 21. junija na nogometnem igrišču v Trebčah _ ©mino PQA3tH Čakajo vas dobro založeni kioski, zabava in ples. Vabljeni! Pihalni orkester / Ricmanje priredi ». V M&K u aUtbe**®* v Babni hiši v Ricmanjih JUTRI, 15. junija ob 20.30 H Prireditve GLASBENA MATICA ŠOLA »M.KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert s flavto v poletno noč, danes, 14. junija, ob 20.uri v dvorani Sdr Barkovlje, ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Lucia Jankovski, Petra Marega, Ivana Milič in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Clau-die Sedmach. KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, vabi na svoj sedež danes, 14. junija, ob 20. uri na koncert Pihalnega orkestra Breg. dapelnik Maurizio Codrich. SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, va- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: revin (jug) - avtocesta i4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: revin (sever) - avtocesta i4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. i. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; revin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan er km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. bi na ogled razstave »Morje v fotografiji« Štefana Grgiča. Razstava bo odprta do 19. junija s sledečim urnikom: danes, 14. junija, od 10. do 13. ure, od ponedeljka do petka pa od 18. do 20. ure. SKD LI PA iz Bazovice obvešča, da je na ogled v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici razstava »Klekljana čipka - sodobni modni dodatek«. eazsta-va bo odprta še danes, 14. junija, od 9.00 do 12.30 ter od 17.00 do 20.30. SKD LIPA iz Bazovice obvešča, da je v Bazovskem domu še danes, 14. junija, od 11. do 12. ure, na ogled razstava risb »Bazovski kotički Štefana Turka«. SKD LIPA prireja danes, 14. junija, ob 20.30 na M'zarju, osrednjo proslavo ob 110-letnici delovanja »Praznujmo skupaj...«. Utrinki iz društvenega delovanja v režiji Danijela Malalana. Sodelu- Loterija 13. junija 2009 Bari 73 33 9 16 44 Cagliari 12 84 69 8 80 Firence 84 13 57 89 43 Genova 76 79 71 29 52 Milan 76 14 6 57 89 Neapelj 8 29 36 80 14 Palermo 19 45 69 61 30 Rim 25 14 36 61 31 Turin 71 15 18 73 46 Benetke 33 78 76 52 45 Nazionale 78 18 7 87 65 Super Enalotto Št. 71 8 19 25 73 76 84 jolly 33 Nagradni sklad 4.869.388,87 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 72.037.888,42 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 35 dobitnikov s 5 točkami 20.868,81 € 2.798 dobitnikov s 4 točkami 261,04€ 99.363 dobitnikov s 3 točkami 14,70 € Superstar 78 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 16 dobitnikov s 4 točkami 26.104,00 € 362 dobitnikov s 3 točkami 1.470,00 € 5.912 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 35.175 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 71.964 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Torek, 16. junija - Ribiška hiša ob 20.30 OTVORITEV KRIŠKEGA TEDNA 2009 Otvoritev razstave "Križ v risbi in fotografiji": Angelica Podos, Mojca Ketiš in Klemen Brumec, Foto klub Kamnik Nastopa: Duo Lara Puntar in Dario Viviani Četrtek, 18. junija - dom Alberta Sirka ob 21.00 ZAPELJIVKA ODDAJA STANOVANJE - G s Dekani Sobota, 20. junija - dom Alberta Sirka ob 21.00 BRAZILSKI VEČER - Grupo De Capoeria Uniao, Denise Dantas Torek, 23. junija - dom Alberta Sirka ob 20.30 Lutkovna predstava MIZICA, POGRNI SE - Mini Teater u sledi SVETOIVANSKI KRES pri Procj'sji SKD VESIUA - ZDRUZENJE ZA KRIZ - RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA POKRAJINSKI SVET ZA TRŽAŠKO SKLICUJE drugi del 6. pokrajinskega kongresa SKGZ za Tržaško jutri, 15.junija 2009, ob 19. uri na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) jejo: vaška mladina, MePZ Lipa in MoVS Lipa. KONCERTI XI. MEDNARODNEGA FESTIVALA KITARE KRAS - SLOVENIJA: Škocjan: Cerkev Sv. Kancijana, ponedeljek, 15.junija ob 20.30, Zoran Anic (Srbija); sreda, 17.junija ob 20.30, Mitch Weverka (ZDA), Nebojša Bu-garski/Žarko Ignjatovic, violončelo-kitara (Srbija-Slovenija); četrtek, 18.ju-nija ob 20.30, Mak Grgic (Slovenija), Susan Royal/James Piorkowski, flavta-kitara (ZDA); na terasi za cerkvijo v petek, 19.junija ob 17.30, nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«; Cerkev Sv.Kancijana, sobota, 20.junija ob 18.30, koncert udeležencev 6. ma-sterclassa »Kras«; Lipica - Grand Casino, petek, 19.junija ob 21.30, Pink Moon - Tribute to Pink Floyd. KONCERTI XI. MEDNARODNEGA FESTIVALA KITARE KRAS - GORICA: Dvorana Pokrajinskega Muzeja, torek, 16.junija ob 20.30, 360° Guitar duo/F.Laurent -S.Palamidessi (Švica-Italija). KONCERTI XI. MEDNARODNEGA FESTIVALA KITARE KRAS - KONTO-VEL: petek, 19. junija ob 21.00, Vlatko Stefanovski (Makedonija) v sodelovanju z vaškimi društvi na Kontovelu. KONCERTI XI. MEDNARODNEGA FESTIVALA KITARE KRAS - OPČINE: Dvorana ZKB na Opčinah, petek, 19.junija ob 20. uri, Ženska vokalna skupina Cappella Civica, Marko Feri, kitara/Marco Sofianopulo, dirigent, v sodelovanju s Skladom M.Čuk. SKD TABOR prireja v petek, 19.junija, ob 21.uri večer »Od Turčije do Egipta« s potopisnimi utrinki Lili Čebulec in nastopom trebušnih plesalk Yasmin Anuby ter njenih tečajnic. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, SKD VIGRED IN MLADINSKI KROŽEKO PROSEK-KONTOVEL organizirajo v sredo, 24. junija, na prireditvenem prostoru v Praprotu koncert za Emergency. Sodelujejo: Mladi kraški muzikan-ti, Nameless Group, Tiresia's Folk Bunch, Freak Waves, Jhonny Et Chi-notto, Kraški Ovčarji in Alter Ego. SKD BARKOVLJE - Ul Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 26. junija, koncert »pod zvezdami« Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Maurizio Codrich. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava s prispevkom Pokrajine Trst »Svetloba in sence« keramičark Margarete Jurišic in Marinke Kverh. Ogled bo mogoč do 27. junija, od ponedeljka do petka, 10-12 in 17-19, Proseška ul. 131, Opčine. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjše, na novo opremljeno stanovanje pri Sv. Jakobu. Tel. št.: 040-366286. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRODAM stanovanje v dobrem stanju, tretje nadstropje, približno 70 kv.m. na Proseku, ulica San Nazario. Tel. št. 348-3895543. PRODAM tri mesece starega psa, pasme beauceron z rodovnikom. Pes je velike postave, odličen varuh, čudovitega značaja tudi z otroci. Info: 3488403525. PRODAM STANOVANJE Ul. Matteot-ti, prvo nadstropje (kuhinja, spalnica z balkonom, wc, kopalnica in špajz za skupnih 45 kv.m), potrebno delne obnovitve. Tel. št.: 349-1380885. PRODAM vozilo aixam mega sive barve, letnik 2001, prevoženih 7.300 km, cena po dogovoru, tel. 329-7411459. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. 040-225068. SLIKO Roberta Hlavatyja, tehnika akvarel, kraška pokrajina brez naslova, leto 1973, sig. desno spodaj, mere 37x27 cm (okvirjeno 61x51 cm), prodam. Tel. št.: +39-347-0004532 v večernih urah. V SEŽANI PRODAM konfortno stanovanje z vrtom in garažo, nova gradnja, vredno ogleda. Tel. št. 040-229343 v večernih urah. S Poslovni oglasi PRODAM DIVAČA: zazidljivo parcelo, 810 kv.m, Eur 94.000; SKOPO: prodam kraško hišo 60 kv.m, obnovljena, dvorišče 400 kv.m, Eur 90.000; KRIŽ novo naselje: novogradnja do četrte gradbene faze, 220 kv.m, 970 kv.m parcele, Eur 270.000. Tel. 00386 31802211 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)41-948806 PISARNA V KOPRU IŠČE osebje od 25 do 50 let za telemarketing. Popoldanski urnik in možnost redne zaposlitve. Pogoj: komunikativnost in resnost. Ponuja se fiksno plus uspešnost. Tel. 00386-5-6641074 (od 14. do 18. ure) RADIO PUNTO ZERO IŠČE sodelavce za prodaje reklame v Sloveniji. Info 336/469317. TRGOVINA JESTVIN IŠČE prodajalca/ko delikates. Tel. 335-6519043 S3 I i JA .i L ■ L ■M UJ AL AB ARI) A Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 ZAVAROVALNICA ALLEANZA ASSICURAZIONI s sedežem na Opčinah prireja tečaje za usposabljanje zavarovalniških posrednikov z možnostjo takojšnje zaposlitve. Potrebna sta diploma in stalno bivališče na Krasu. Za informacije in razgovor pokličite na 347/8924293 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Brezplačni specialistični pregledi v ŠTANDREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218 10 Nedelja, 14. junija 2009 TRST / □ Obvest ila Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 3356434129 (Vojko). KRUT obvešča, da z junijem bodo društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure. ORATORIJ 2009V SLOMŠKOVEM DOMU V KRIŽU - Slomškovo društvo in župnija v Križu prirejata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v tednu od 6. do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Vpis sprejemamo še danes, 14. junija, na tel. št.: 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN-Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor). Danes, 14. junija, bomo v Ga-brjah skupaj spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre. Program se bo začel ob 9. uri. Za vse informacije: 3355316286 (Veronika). TABORNIKI RMV organizirajo dvodnevni tabor za vse člane v Gabrjah, danes, 14. junija. Zbirališče ob 9. uri na parkirišču v Gabrjah pri gostilni Tommaso, zaključek ob 16. uri. Na tabornem prostoru bo ob 15.30 sestanek s starši o dvotedenskem taborjenju. ŠAGRA NA KRMENKI - KD Fran Ven-turini vabi na tradicionalno vaško šagro s sledečim sporedom: danes, 14. junija, ob 18.30 kulturni program, sodelujejo Pihalni orkester Ricmanje in akrobatska skupina Cheer Dance Millenium, sledi ples z ansamblom Mi; v ponedeljek, 15. junija, ples z ansamblom Alter Ego. Delovali dobro založeni kioski. ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Trebčah »Praznik športa« danes, 14., ter 20. in 21. junija. Delovali bodo založeni kioski, večeri pa bodo popestreni s plesom. AŠD POLET IN ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 338-5889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na okroglo mizo z naslovom »Slovensko novinarstvo v primežu politike«. Začetek ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858, e-mail info@yc-cupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od 1. julija dalje zaprta za nedoločen čas. Vabimo »vse« bralce naj vrnejo izposojene knjige v naslednjih dneh: ponedeljek, 15.junija, 15.00-19.00; sreda, 17.junija, 9.00-12.00 in 15.00-19.00; ponedeljek, 29.junija,15.00-19.00. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 2. del 6. pokrajinskega kongresa SKGZ za Tržaško v ponedeljek, 15. junija, ob 19. uri na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bo-nafata 6). SLORI obvešča, da bo od 15. junija do 31. avgusta odprt za javnost od 9.00 do 13.00 ure ali po dogovoru. SLOVENSKA PROSVETA IN RADIJSKI ODER obveščata, da se v ponedeljek, 15. junija, začne gledališka šola »Ma-tejka Peterlin« v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabimo starše, da vpisane otroke pripeljejo med 8. in 9. uro. Tečaj bo trajal od 9. do 16. ure, od ponedeljka do petka. Obiskovalci naj s sabo prinesejo malico. Zaključna prireditev bo v petek, 19. junija, ob 17. uri in ob 19. uri. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsire-na@libero.it. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - EVROPSKA LEVICA vabi člane in simpatizerje na pokrajinski aktiv na temo »Izid evropskih in upravnih volitev, politična faza in predlog pobude«, v torek, 16. junija, ob 18.30 na sedežu tržaške federacije SKP v ulici Tarabocchia 3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. Z nedeljo, 28. junija, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Koroškem. V torek, 30. junija, ob 20.30 tovariško srečanje ob zaključku sezone. ZGONIŠKA SEKCIJA SSK prireja v torek, 16. junija ob 20. uri v agriturizmu Gruden - Zbogar v Samatorci družabnost ob izteku volitev. Vabljeni so zgoniški kandidati, volilci in prijatelji. KRAŠKA OHCET 2009 - informativni sestanek namenjen vsem, ki se nameravajo udeležiti poročnega mimohoda ter predstavnikom društev, ki delujejo na vzhodnem Krasu. SKD Lipa vabi na srečanje v sredo, 17. junija, ob 21. uri v Bazovskem domu. Prisotni bodo organizatorji Kraške ohceti. SRENJA BOLJUNEC obvešča, da bo občni zbor v sredo, 17. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Pred tem bo ob 20. uri otvoritev prenovljenih prostorov sedeža v bivši Torkli na Jami. Vljudno vabljeni! PROMEMORIA društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma sklicuje redni občni zbor v četrtek, 18. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu Zore Perello v Škednju (Trst). Dnevni red obsega predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter razpravo. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Slovenska prosveta in Študijski center Melanie Klein obveščata, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki se bo odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom med 2. in 10. letom starosti. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8. Informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414 (vsak dan od 10. do 13. ure in ob sobotah med 16. in 18. uro). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku, od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 20., 21. in 24. junija, 35. šagro v Praprotu: v soboto, 20. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli, ob 16. uri ex-tempore za mladino do 14. leta, ob 20. uri nagrajevanje ex-tempore, od 20.30 ples z ansamblom »Happy Day«; v nedeljo, 21. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 12. memorial »Doljak Radovan«, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18.30 »Tekma v kosnji«, ob 19. uri nastop plesne skupine »tŠKD Kreme-njak« in otroške pevske, plesne in glasbene skupine »SKD Vigred«; od 20. ure ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«; v sredo 24. junija koncert za Emergency v sodelovanju z SKD Vigred in mladinskim krožkom Prosek Kontovel, ob 18. odprtje kioskov, od 19. ure dalje koncert raznih znanih glasbenih skupin. LIKOVNI TEDEN TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Likovni teden Trebče 2009« za otroke iz zadnjih razredov osnovne šole in prvih razredov srednje šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah od 22. do 26. junija, pod strokovnim vodstvom diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Otroci bodo spoznavali različne likovne tehnike, ki jih bodo konkretno uporabili z ustvarjanjem na terenu. Za informacije in vpis pokličite čimprej na št. 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU obvešča, da bo v ponedeljek, 22. in sredo, 24.junija, zaprta za referendum. SKD VIGRED vabi v torek, 23. junija, ob 20.30 na »Šempolajski kal« na tradicionalno kresovanje. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča družinam z bivališčem v občini Devin Nabrežina, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.maja v na občinski spletni strani www.comune.duino-aurisina.it/nate-čaji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 26. junija, ob 12.uri. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Devin Nabrežina, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.ma-ja na občinski spletni strani www.co-mune.duino-aurisina.ts.it/natečaji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 26.junija, ob 12.uri. FOTOVIDEO TRST 80 vabi vse ljubitelje fotografije, naj se udeležijo projekta »Artreport«, ki ga bo izvedel v sklopu letošnjega Artedna od 5. do 12. julija v Lonjerju. Zato sklicuje sejo v ponedeljek, 29. junija, ob 20.30 v ul. San Giorgio 1. Vabljeni! POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah od 29. junija do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bo odvijal od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis lahko se javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. št. 040573141. SK DEVIN vabi na 35.redni letni občni zbor, ki bo v torek, 30. junija, na Sedežu v Slivnem ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo,nadzorniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, pozdravi gostov, predstavitev smučarskih ekip in trenerjev za sezono 2009/2010. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2007/2008 diplomi-rali/magistrirali/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na uni- verzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 30. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na: www.slori.org. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v Občini Repentabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago od 3.junija v občinskem tajništvu, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.0012.00, pon. in sre. tudi 15.00-17.00. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 3.julija, ob 12.uri. OBČINA REPENTABOR sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Re-pentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neodda-no, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 3.junija na tajništvu občine Repentabor - Col št.37, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.00-12.00, pon. in sre. 15.00-17.00. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 3.julija, ob 12.uri. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccu-pa.org ter na spletni strani www.yccu-pa.org. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI, v organizaciji slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, se bo odvijala od nedelje, 19., do ponedeljka, 27. julija. Na razpolago je še nekaj mest. Pohitite za vpis. Tel. št.: 040573141 od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. t 11. junija nas je zapustil naš dragi Berto Gerdol Z žalostjo naznanja vest žena Grazia z bratranci in sorodniki Pogreb bo v sredo, 17. junija, ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Katinari. Žalovanju za dragim Bertom se pridružujeta družina Coloni in romunska prijateljica Jana ZAHVALA Ob izgubi naše drage Angele Zavadlal por. Kralj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin. Svojci ZAHVALA Anton Petaros Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala MPZ upokojencev iz Brega in duhovniku gospodu Riccardu. Družina Boršt, 14. junija 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec ZAHVALA Bruno Matevlič Zahvaljujeva se vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Občutena zahvala MPZ upokojencev iz Brega ter vsem vaščanom. Anita in Robby Boršt, 14. junija 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec ZAHVALA Marija Purič vd. Doljak Zahvaljujemo se župniku gospodu A. Bedenčiču in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala osebju in vodstvu doma ''L. Ieralla'' za dolgoletno nego in pomoč. Svojci Repen, 14. junija 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa 15.6.2007 15.6.2009 Draga žena, mama in nona Norma Zudich por. Gruden v spominjamo se te z enako ljubeznijo. Mož Zdravko, sin Adriano in hči Valentina z družinama Zgonik, 14. junija 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Nedelja, 14. junija 2009 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Podjetje Luci costruzioni ne bo zaključilo obnove Travnika Občina odpovedala pogodbo z izvajalcem del V roku dvajsetih dni skupni ogled gradbišča, nakar bodo določili novega izvajalca Nedokončani Travnik bumbaca Podjetje Luci costruzioni ne bo dokončalo obnove Travnika. Kot je bilo napovedano, se je goriška občina odločila za odpoved pogodbe z izvajalcem del, ki so jo podpisali 11. maja 2007. Sklep o dokončni odpovedi je odbor župana Ettoreja Ro-molija sprejel na svoji zadnji seji in so ga včeraj posredovali javnosti. Gradbišče je že več časa samevalo in podjetje Luci costruzioni ni izpolnjevalo pogodbenih obveznosti, zato pa je v začetku maja občina sprožila postopek za odpoved pogodbe. Direktor gradbišča in odgovorni za upravni postopek sta si 11. maja ogledala gradbišče na Travniku in ugotovila, da na njem ni bilo niti enega delavca podjetja Luci costruzioni, sploh pa obnova ni potekala po predvidenem časovnem planu. Njune pripombe je 14. maja vzel na znanje občinski odbor, ki je takoj sprožil postopek za odpoved pogodbe. 19. maja je direktor gradbenega posega svoje pripombe odposlal podjetju Luci costru-zioni, ki je imelo petnajst dni časa za vložitev svojih ugovorov. Podjetje tega ni storilo, pač pa je občini odposlalo telegram, v katerem je poudarilo, da je zanj pogodba že odpovedana. Spričo tega odgovora je občinski odbor z županom Ettorejem Ro-molijem na čelu sprejel sklep, s katerim je odločil takojšnjo odpoved pogodbe. V petek je goriška občina posredovala svojo odločitev o odpovedi pogodbe podjetju Luci costruzioni, pri katerem zdaj imajo dvajset časa za ogled gradbišča skupaj z občinskimi tehniki. Na goriški občini pričakujejo, da bo podjetje Luci costruzioni čim prej pristalo na skupen ogled gradbišča, ki je potreben za nadaljevanje postopka. Z občine sporočajo, da si bodo v nasprotnem primeru po dvajsetih dneh sami ogledali gradbišče in zatem takoj določili novega izvajalca del, ki bi v najkrajšem možnem času zaključil z obnovitvenimi deli Travnika. NOVA GORICA - Župan o italijanščini v trgovskih centrih Dvojezičnost najprej spoštovati tam, kjer je zakonsko obvezna DVOJEZIČNOST Ideološki pristop do jezika obuja preteklost »Hvaležni smo vsem novogo-riškim organizacijam in županom iz Slovenije, ki izkazujejo veliko pozornost za pravice slovenske manjšine v Italiji. Na to še naprej računamo. Ne želimo pa, da bi to problematiko prepletali s katero koli prisotnostjo dvojezičnosti v podjetjih, obratih in trgovskih centrih v Sloveniji. Po našem mnenju to ni noben problem, temveč izključno izraz prijaznosti do italijanskih kupcev. Zelo nerodno bi lahko izzvenela vsaka polemika, ki bi slonela na ideološkem pristopu do jezika soseda z vzbujanjem strahu in predsodkov iz preteklih, neprijaznih časov,« opozarja Livio Semolič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško. »Istočasno pa seveda pričakujemo, da ta ista podjetja oglašujejo dvojezično tudi na tistem ozemlju v Italiji, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost,« zaključuje Semolič. Mirko Brulc bumbaca Potem ko se je v javnosti dvignilo kar nekaj prahu glede dvojezičnih napisov v novem trgovskem centru na Majskih poljanah in ko so svoj odklonilni odnos do tega že izrazili novogoriški borci, se je glede dvojezi-čnosti v trgovskih centrih izrekel tudi novogoriški župan Mirko Brulc. Spomnil je, da raba tujih jezikov v oglaševanju ob sočasni uporabi slovenščine po zakonu o javni rabi slovenščine ni nezakonita, vendar pa tujejezične različice ne smejo biti izrazno bolj poudarjene kakor slovenska. »Presojo o posameznih primerih opravljajo inšpekcijske službe. Na mestni občini Nova Gorica skušamo razumeti poslovne poteze nekaterih družb in podjetij, vendar smo mnenja, da so pogosto le-te na območju, ki ni dvojezičen, premalo premišljene. Velikokrat se pozablja na narodnostni vidik tega vprašanja in predvsem na recipročnost tovrstnih potez. V moderni Evropi bi vsi že zdavnaj morali preseči jezikovne ovire in ujetosti, problem pa nastane takrat, ko £Primorski ~ dnevnik SKGZ - Semolič Gorica ima igralnico, Nova Gorica pa grad Nova Gorica je dinamična in ji je že uspel preboj na področje visoke tehnologije in inovacije. Primer je solkansko podjetje Roka Uršiča, Instrumentation Technologies. Gorica pa zaostaja in še vedno hrepeni po prosti coni ter se še ni pobrala po ukinitvi meje in z mejo povezanih ugodnosti. Ko pa bi čezmej-ni prostor obravnavali neobremenjeno, s podjetniškim pristopom, in opustili ideološki pogled na soseda s predsodki in egoističnimi interesi vred, bi bili napori za razvoj Goriške primerni tretjemu tisočletju. Meja bi bila samo pikčasta črta skozi Gorico in Novo Gorico, kar pa imata mesti s skupno 60 tisoč prebivalci najbolj odličnega, bi bilo podlaga za gospodarsko in družbeno rast. Skupaj sta tudi turistično privlačnejši. Gorica naj sebe promo-vira kot mesto z igralnico, Nova Gorica pa naj posvoji goriški grad. Iz teh izhodišč je Livio Se-molič, predsednik SKGZ, posredoval včeraj se za spoštovanje sosednjega jezika trudi samo ena stran. Pri nas smo priča pojavu, da se na slovenski strani meje velikokrat skuša ustreči italijanskim gostom tudi z objavo dvojezičnih napisov, reklam, oglasov ipd., na italijanski strani meje pa se morajo istočasno Slovenci, ki tam živijo, boriti za uveljavljanje dvojezičnosti v praksi, ki jim zakonsko pripada,« poudarja Brulc in dodaja: »Prav to dejstvo po mojem mnenju najbolj boli Slovence na obeh straneh meje. Pogosto opažamo tudi dejstvo, da tuji investitorji, ki prihajajo s trgovskimi centri in drugimi družbami na naše območje, premalo poznajo zgodovino in specifičnost tega prostora. Zato tudi prihaja do nesporazumov, ki bi se jim lahko s predhodnim posvetovanjem izognili.« Prvi mož novogoriške občine je ob tem pojasnil, da je pred časom nekatere družbe (Merca-tor, Qlandia, Hit) že opozoril na njihovo oglaševanje v italijanskem jeziku na dvojezičnem prostoru čez mejo, kar je - po Brulčevim besedah - Slovence v zamejstvu zelo prizadelo. »Zdaj zbiram informacije o dvojezičnih napisih na naši strani meje (npr. Obi, Lesnina, Casino Fortuna itd.), na osnovi katerih bom z dopisom opozoril lastnike. Naj dodam še to, da smo obveščeni o tem, da se bo v poletnem času na Sveti Gori enkrat tedensko izvajala maša v italijanskem jeziku. Nič motečega, če bi dvojezičnost dosledno spoštovali najprej tam, kjer je zakonsko obvezna,« zaključuje novogoriški župan svoje poglede na perečo tematiko, ki se je (ponovno) razvnela ob odprtju novogoriškega OBI-ja. (tb) Livio Semolič bumbaca javnosti predlog o konvenciji za razvoj Goriške, ki naj gleda v prihodnost in naj se otrese povojnega časa, ki jo je potisnil na rob. S tem v zvezi je omenil sedem milijonov evrov v dvanajstih letih iz evropskega projekta FAIR, od katerih bo črpala tudi Nova Gorica za pospeševanje znanja in inovacij ter za gradnjo raziskovalne infrastrukture. Semolič je tudi ocenil odnos sedanje občinske uprave do goriških Slovencev: »Znano je, da so odnosi med manjšino in desno sredino običajno problematični. Glede uprave župana Romolija pa lahko trdim, da so odnosi korektni, konstruktivni in zelo pragmatični. Niso demagoški in niti ne ideološki. Uprava izkazuje počasno, postopno odpiranje do potreb manjšine, ko pa se zatika, to gre pripisovati tistim članom uprave, ki vztrajajo pri dotrajanih stališčih in za katere je manjšina samo problem.« Najbolj se zatika pri izvajanju zaščitnega zakona 38/2001 in Trgovskem domu. »Po osmih letih od odobritve zakona v Trgovskem domu nismo pridobili niti sobice, prostori v njem in tudi celo nadstropje pa so bili po letu 2001 protizakonito oddani pravosodnemu ministrstvu. Preiskavo vodi Računsko sodišče. Na to bom opozoril paritetni odbor, saj bi lahko manjšina sprožila kazenski postopek,« pravi Semolič in dodaja, da bo SKGZ nadaljevala tudi po poti zbliževanja manjšine z ezuli: »Zazrtost v preteklost ne vodi nikamor!« (ide) GORICA-DOBERDOB - Za veliko večino učencev počitnice, za tretješolce državni izpit Znani so izidi srednješolcev V Gorici in Doberdobu so včeraj objavili izide srednješolcev. Sledi seznam učencev, ki so izdelali. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO: 1A: Daniel Koffi Agbetiafa, Luca Ajdič Bosnic, Jana Bandelj, Tristan Bauzon, Luca Bernardinis, Boris Boric, Katia Ceglia, Nicola Cociancig, Tamara Fiorelli, Ema-nuele Forchiassini, Simon Komjanc, Veronika Kosic, Alberto Lorenzut, Federica Mattiussi, Ivana Radikon, Ni-kita Sosol, Alice Tanzariello, Sara Terpin, Francesco To-madin, Martina Trevisan. 1.B: Cristina Antonelli, Dimi-tri Castellan, Lara Cej, Lorenzo Codromaz, Svetlana Del-la Vedova, Veronika Devetak, Gaja Furlan, Matej Hlede, Tereza Keber, Nataša Klanjšček, Lucija Lango, Jakob Le-ban, Martin Lozej, Alexandra Marussi, Elia Medeot, Philip Muller, Ivan Persoglia, Veronika Pisk, Lara Raum, Anna Vitale; ena učenka ni izdelala. 1.C: Peter Abrami, An- drea Cadamuro, Benedikt Cernic, Jessica Cotic, Cecilia Giacomazzi, Mara Guadagnino, Maja Kocina, Andrea Lu-cioli, Manuel Manfreda, Elena Marvin, Mattia Milanese, Anna Miseri, Eva Modula, Andrea Mossuto, Katja Pahor, Marina, Peterlin, Alice Stecchina, Kristina Teodora Šuli-goj, Andrea Demetrio Winkler; ena učenka ni izdelala. 2.A: Alek Ajdič Bosnic, Ilaria Bergnach, Matija Bla-zic, David Branca, Sara Drufovka, Elia Esposito, Vanja Ma-rinčič, Maria Milanese, Carlotta Nanut, Daniele Paravan, Alessia Peressini, Giuseppe Pflanz, Enrico Schincariol, Ruben Sclauzero, Sabrina Solinas, Verena Stella. 2.B: Samuel Barone, Denis Beltramini, Jaš Bensa, Ester Berlot, Mila Boschi, Davide Cobello, Ivan Crosatto, Juri Faggiani, Manuel Furlan, Veronika Keber, Jasmin Lutman, Alice Med-ves, Ivana Nanut, Giacomo Osso, Janez Pintar, Enrico Si-rok, Živa Srebrnič, Jakob Vitale, Elija Zavadlav; en uče- nec ni izdelal. 2.C: Sara Cernic, Matija Corsi, Lionella Co-stantini, Andrej Čavdek, Štefan Čavdek, Martina Delli-santi, Tim Guadagnino, Eva Lutman, Nicole Marchi, Samuel Mucci, Adam Nanut, Izaija Nanut, Kristina Pahor, Sandi Persoglia, Nicola Primosig, Samuel Princi, Elisa Pro-derutti, Thomas Tabai, Ana Tercic, Jernej Terpin, Mattia Visintin. 3.A: 21 dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu; eden ni bil pripuščen. 3.B: 20 dijakov je bilo pri-puščenih k izpitu; dva nista bila pripuščena. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB: 1A Simone Cosani, Sara Cosolo, Giuliano Di Bert, Jan Furlan, Maja Kojanec, Nicola Nikita Kosic, Karen Le-fons, Marlene Lefons, Lucia Lo Cascio, Ivan Peric, Giorgio Pieri, Marta Savignano, Gregor Terpin, Majkol Tomasini, Lara Tropeano, Cristian Visintin, Marco Zio. 1.B: Ilaria Bresciani, Luca Bruzzechesse, Gregor Danielis, Federica De Lorenzo, Martina Devivo, Martin Faidiga, Cecilia Fedel, Saša Gergolet, Lara Lakovič, Angelica Minet-to, Eleonora Pahor, Francesco Papais, Domen Peric, Ric-cardo Riva, Fabio Spanghero, Isabel Tivan, Leonardo Zio. 2A: Katerina Abrami, Roberta Abrami, Sebastiano Ambrosi, Eva Battistel, Lucrezia Bonora, Anja Černic, Omar Cusma, Oshbej Gergolet, Patrik Kojanec, Anna Lorenzut, Valerio Piasentier, Sofia Sandrin, Teresa Zio. 2.B: Andrea Brumat, Ivana Cotič, Tarin Ferletic, Sara Gergolet, Kristina Gerin, Alice Gon, Gabriele Graber, Sofia Ko-bal, Marko Lapanja, Michele Mainardis, Irene Malaro-da, Elija Marušič, Arianna Stroili, Erica Zago, Stefano Zio. 3A: vseh 12 dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu. 3.B: vseh 12 dijakov je bilo pripuščenih k državnemu izpitu. 1 2 Nedelja, 14. junija 2009 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Na Gradini predali namenu center za promocijo tipičnih proizvodov S prodajo kraških pridelkov spodbujajo razvoj kmetijstva Kupcem so na voljo olje, vino in med z goriškega in tržaškega Krasa - Prihodnji petek degustacijski večer S prodajo tipičnih pridelkov spodbujajo razvoj kmetijstva na Krasu in hkrati širijo kulturo zdrave prehrane. V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu so v petek predali namenu center za promocijo kraških proizvodov, ki so ga opremili v okviru projekta Valo-PT. Družba Rogos, ki je upravi-teljica poslopja na Gradini, se je postavila v stik z vrsto kraških kmetovalcev, tako da bodo odslej njihovi proizvodi na voljo kupcem tudi v doberdobskem sprejemnem centru. Odprtje je uvedla predsednica družbe Rogos Ana Černic, za njo pa sta spregovorila doberdobski župan Paolo Vizintin in pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je v prvi osebi sledil uresničitvi projekta Valo-PT. »Evropska sredstva za uresničitev centra smo prejeli leta 2004, opremili smo ga leta 2007, sploh smo si s projektom Valo-PT prizadevali za ovrednotenje kmetijstva na celotnem obmejnem območju,« je pojasnil Ma-rinčič; za njim je somelje Giovanni Tella obrazložil, kako je postavil proizvode na stojnice, sledila je pokušina pod šotorom na dvorišču centra. Za zakusko so poskrbeli agri-turizem pri Cirili in kmetijski podjetji Andrej Ferfolja iz Doberdoba in Zidarich iz Bazovice. Na Gradini bo mogoče kupiti pridelke podjetij Parovel, Zidarich, Škerlj, Castel-vecchio, Rubijski grad, Kocijančič, Sandi Škerk, Sidonja Radetič, Lupinc, Baita iz Sa-leža in Settimi-Piani. Ana Černic je pojasnila, da bodo ponudbo še razširili, saj nameravajo k pobudi povabiti še druge kmete in vinarje. V centru bodo kupcem vedno na razpolago med, olje in vino, medtem ko bodo siri, pršut in drugi suhomesnati izdelki na voljo med predstavitvami in degustacijskimi večeri. Prvi bo potekal že prihodnji petek, 19. maja, ob 20. uri, ko bo mogoče pokusiti vi- V vrsti za pokušino kraških sirov (levo); nagovori pred odprtjem centra altran na podjetja Rubijski grad, ki jih bo predstavila Nataša Černic. Za udeležbo je potrebna predhodna rezervacija na naslovu inforo-gos@gmail.com ali na telefonu 333-4056800. Center Gradina je sicer v poletnih mesecih odprt ob sobotah in nedeljah med 9. in 13. uro in med 17. in 22. ure; za najavljene skupine poskrbijo tudi z drugačnimi urniki. DOL - Predstavili publikacijo Kras - Knjiga o Soči Železnico so res imeli Avstro-ogrski vojaki so med prvo svetovno vojno tirnice speljali do Vižintinov - O njih je pisal Abel Kornel V Dolu se med pustnim časom domačini radi pošalijo, da do-ljanske zaselke poveže »žliznca«, vlak razposajenih pustnih kolednikov pa se ustavi pred vsako domačijo v vasi. V pustni šali je po svoje tudi nekaj resnice, saj je Dol svojčas res imeli svojo železnico. Med prvo svetovno vojno so namreč avstroogrski vojaki speljali tirnice od Kostanjevice do Vižintinov, kamor so z vojaškimi vlaki dostavljali granate, orožje in drugo blago. O ozkotirni železnici, ki je bila speljana do Dola, je v svoji knjigi Kras-Knjiga o Soči pisal avstroogrski vojak in pisatelj Abel Kornel, publikacijo pa so v petek predstavili na sedežu društva Kras na Pal-kišču. Za uvod s pesmijo Oj Doberdob je poskrbela ženska vokalna skupina Danica z Vrha, nato pa je večer v imenu domačega društva pozdravil Zvonko Frandolič. Knjigo je v nadaljevanju predstavil Dario Fran-dolič, ki je avtor predgovora in Kornelovega življenjepisa. Med večerom je je Frandolič posebno pozornost usmeril na poglavja knjige, ki opisujejo Dol in bližnjo okolico. Na tem območju se je namreč Kornel boril in med drugim ga je tako dobro opisal, da je še danes mogoče ugotoviti, kje so bili izkopani strelski jarki in kje so bila zavetišča voja-Dario Frandolič kov. Frandolič je pojasnil, da si je skupaj z Renatom Pacorjem iz Jamelj s Kornelovo ogledal številne kraje, ki so opisani v knjigi, zelo zanimiv pa je ravno knjigo v Dolu opis doljanske železnice. Nekateri starejši domačini se spominjajo, da _ so kot otroci prisostvovali odstranjevanju železnih tirnic, ki so jih na- bumbaca to uporabili kot tramove in jih ugradili v številne hiše v Dolu. DOBERDOB Prvi koraki društva Sidro V doberdobskem baru Peric so v petek predstavili bodoče delovanje novoustanovljenega navtičnega društva Sidro. V nabito polni sobi se je poleg društvenega vodstva zbralo veliko članov, prisoten pa je bil tudi potrjeni doberdobski župan Paolo Vizintin. Večer je uvedel predsednik društva Sidro Marco Frandolic, ki je na kratko obnovil dogajanje iz zadnjih dveh tednov, od politične zlorabe navtičnega društva s strani Severne lige do nedeljskega snemanja društvenega delovanja za oddajo koprske televizije Športel. Frandolic je spregovoril o namenu, da bi se s tržiškim županom pogovorili o kanalu Lokovac, katerega lep del spada pod do-berdobsko občino, doslej pa je bil izključno domena Tržiča. Frandolic naj bi se skupaj z Vizintinom srečal tudi z nabrežinskim županom, s katerim naj bi se pogajali o morebitnem odkupu zemljišč, ob katerih naj bi uresničili nove priveze za društvene člane. Govora je bilo tudi o Doberdobskem jezeru, po katerem bi Sidro rado prirejalo čolnarska srečanja, seveda upoštevajoč predpise o njegove zaščiti. Svoj sedež bi doberdobski mornarji radi uredili v zapuščenem paludariju ob jezeru, v katerem bi prirejali tečaje za pridobitev pomorskega vozniškega dovoljenja, tečaje o vozlih in o navtičnem risanju; v njem bi uredili tudi turistično infotočko, saj se na sprehod okrog jezera odpravlja veliko turistov. Eden izmed ciljev društva je tudi ureditev jezera in okolice ob priliki stote obletnice prve svetovne vojne. Frandolič je zelo ponosen, da sta se poleg številnih domačinov in prijateljev iz Slovenije včlanila v društvo tudi nemški zdravnik, zaposlen v tržaškem Burlu, in gospod iz Palerma, ki je že postal društveni mehanik. Predsednik je svoj govor zaključil s predlogom o srečanju vseh doberdobskih društev na družabnosti, ki naj bi jo skupaj organizirali ob jezeru. Župan Vizintin je prisotnim čestital za zanimivo pobudo, o jezeru pa je povedal, da ima bogato ribiško in čolnarsko tradicijo, o kateri mladi vedo bolj malo. Vizintin je tudi razložil, da se jezero nahaja na zaščitenem območju, ki spada pod deželno upravo, ne glede na to se bo obvezal, da bi upravljanje nad tem območjem prevzela občina. Poseg je župan zaključil s prepričanjem, da na podlagi neizpodbitnih podatkov spada kanal Loko-vac v upravne meje doberdobske občine, ki bi morala prevzeti upravo nad njim od občine Tržič. Večer je sklenil Frandolic in povedal, da namerava društvo pripraviti spletno stran v slovenščini, italijanščini in angleščini, na njej pa bodo tudi najrazličnejše kupoprodajne ladijske ponudbe. Poleg tega se je že začela birokratska pot za včlanjevanje Sidra v ZSŠDI. (jj) DOBERDOB - Društvo Hrast prireja Dneve petja in veselja Poletna popestritev Prihodnjo soboto v gosteh zbor Obal'ca iz Kopra, v četrtek, 25. junija, pa Radioaktivni live Odborniki kulturnega društva Hrast iz Doberdoba so včeraj predstavili javnosti niz pobud, ki jih pripravljajo v drugi polovici junija. Šlo bo za Dneve petja in veselja, ki objemajo dva dogodka. Najprej bo zborovski večer, na katerem bo gostoval mešani pevski zbor Obal'ca iz Kopra, druga pobuda pa bo v Doberdob privabila Radioaktivni live, odrsko postavitev najbolj znane zamejske humoristične radijske oddaje Radioaktivni val. Pobudi je včeraj predstavil predsednik društva Hrast, Claudio Peric. »V Doberdob bodo najprej v goste prišli pevci in pevke mešanega pevskega zbora Obal'ca iz Kopra. Doberdobskim poslušalcem se bodo predstavili v soboto, 20. junija, ob 21. uri v občinskem parku za šolskim poslopjem,« je povedal Peric in nadaljeval: »Gre za ustaljeno pobudo, ki jo pri Hrastu prirejamo že vrsto let. Ob zaključku sezone v goste vedno vabimo uveljavljene pevske zbore in tako ponujamo domačinom kakovosten pevski večer.« Zbor Obal'ca vodi tržaška rojakinja Aleksandra Pertot in ima za sabo številne mednarodne koncerte in nastope; v večer bo uvedel domači pevski zbor Hrast. V primeru slabega vremena bo koncert v župnijski dvorani v Doberdobu. Drugi večer v sklopu Dnevov petja in veselja bo v četrtek, 25. junija, ob 21. uri na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. V gosteh bo Radio aktivni live, dramska postavitev uspešne radijske oddaje Radioaktivni val. »Veseli smo, da k nam prihaja ekipa Borisa Devetaka in Marka Sanci-na. Prepričani smo, da bosta skupaj z ostalimi člani ekipe zabavala gledalce s pristnimi zbadljivkami in posrečenimi imitacijami, tako kot znajo zabavati poslušalce pred radijskimi sprejemniki,« je svoj poseg sklenil Peric. Tudi Radioaktivni live se bo v primeru slabega vremena s publiko vred zatekel v župnijsko dvorano. (ač) Z leve Maurizio Peric, Stanko Ferfoglia in Claudio Peric altran POLJANE - Na križišču Motorist trčil v avtomobil Na pokrajinski cesti št. 15, ki povezuje Devetake preko Doberdoba s Selcami, je včeraj ponovno prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 36-le-tni motociklist M.R. iz Trsta. Nesreča se je tokrat pripetila pri Poljanah, kjer je moški s svojim cestnim motorjem znamke Suzuki trčil v avtomobil tipa Fiat panda, ki ga je upravljala 21-letna S.S. iz Srednjega v Benečiji. Po vsej verjetnosti je moški precenil svoje vozniške sposobnosti, izgubil nadzor nad jeklenim konjičkom in trčil v avtomobil. Ponesrečenec naj bi vozil v skupini motociklistov, ki naj bi mu tudi nudili prvo pomoč. Na kraju nesreče je posredovalo osebje službe 118, ki je moškega prepeljal v tržiško bolnišnico. Poškodoval si je noge, vendar njegovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo hudo. Na kraju nesreče so posredovali prometni policisti iz Gorice, ki so opravili po zakonu predvidene meritve in vodijo preiskavo o vzrokih trka. Pokrajinska cesta št. 15 je ena izmed najbolj nevarnih v pokrajini, to pa še toliko bolj velja za poletne mesece, ko marsikateri motociklist njene ovinke zamenja za dirkališče. Ob koncih tedna so prekoračitve hitrostnih omejitev še pogostejše kot sicer, ravno hitrost pa je največkrat vzrok prometnih nesreč. Podobne težave imajo tudi na državni cesti št. 55 po Dolu, kjer mo-tociklisti radi vozijo nad dovoljenimi hitrostmi. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. junija 2009 13 NOVA GORICA - V stanovanjih s prostitutkami tudi mladoletnice Z »mini bordeli« do mastnih denarcev V dveh preiskavah so koprski in ljubljanski kriminalisti aretirali pet oseb Aretacija petih slovenskih državljanov zaradi prostitucije je oplazila tudi Goriško. Ljubljanski in koprski kriminalisti so v torek predstavili dve preiskavi, od katerih na našem koncu najbolj odmeva tista, ki jo je sektor koprske kriminalistične policije raziskoval že od konca lanskega leta. Takrat so dobili podatke, da na Obali nekdo organizira prostitucijo. Šlo naj bi za osumljence z območja Ljubljane, ki imajo na Koprskem in Goriškem najeta stanovanja in v njih s prostitucijo izkoriščajo dekleta, tudi mladoletnice. Z zbiranjem obvestil so kriminalisti ugotovili, da pri tem sodelujejo 40- in 26-letni Ljubljančan ter 24-letna Kamničanka. V osmih najetih stanovanjih na območju Kopra, Izole, Ankarana, Celja, Ljubljane in Nove Gorice se je po zbranih dokazih pro-stituiralo najmanj 42 deklet, predvsem slovenskih državljank, med njimi pa so bile tudi Hrvatica, Bosanka in Slovakinja. Kako sta zvodnika delovala? Z oglasi v tiskanih in elektronskih medijih, s katerimi sta iskala ženske za »erotične masaže«. Ob prvem sestanku sta dekleta takoj seznanila, da bo pri tem šlo za nudenje spolnih uslug. Osumljenca sta ženskam zagotavljala stanovanja, oglaševanje nudenja spolnih uslug v tiskanih in elektronskih medijih ter mobilne telefone za sprejem klicev strank. Dekleta so morala dnevno izročati del prisluženega denarja, delale so v dveh izmenah, in sicer med 9. in 15. uro ali med 15. in 23. uro. Za nudenje spolnih uslug strankam v eni izmeni so morale zvodnikoma dnevno plačevati od 50 do 65 evrov, če so stanovanje s poslom zasedle za cel dan, pa vse do 130 evrov. »Izplačilu« se dekleta niso mogla izogniti niti tiste dni, ko niso imela strank in s tem ne zaslužka, saj sta osumljenca kljub temu od njih zahtevala dnevno plačilo oz. svoj del zaslužka. Katero vlogo je pri vsem tem odigrala 24-letna Kamničanka? Po navodilih 40-letnega Ljubljančana je pobirala denar oz. provizijo od posameznih prostitutk in mu jo izročala, opravljala je tudi prevoze deklet v stanovanja in tista dekleta, ki z najstarejšo obrtjo še niso imela zadostnih izkušenj, v ta posel tudi uvajala. V hišnih preiskavah so kriminalisti na delu zasačili osem deklet, v vseh stanovanjih so našli veliko mobilnih telefonov, katerih številke so bile oglaševane v tiskanih in elektronskih medijih pod rubrikami zasebnih stikov. Ugotovili so tudi, da sta osumljena vodila dobro utečen »biznis« že od maja lani in si v tem času - od deklet sta želela izključno gotovino - protipravno nagrabila najmanj pol milijona evrov. Oba osumljena sta v priporu, 24-letnico, ki je skrbela za logistiko pri najemu stanovanj ter ženske uvajala v prostitucijo, pa so po zaslišanju izpustili. V primeru, ki so ga raziskovali kriminalisti iz Ljubljane, so prostost odvzeli 30-letnemu Ljubljančanu in 22-letni slovenski državljanki z območja Cerknice. Osumljeni in njegova partnerica sta imela na območju Ljubljane v najemu pet stanovanj, t.i. mini bordelov, v katerih je 12 žensk, državljank Slovenije, proti plačilu nudilo spolne storitve. Dekletom je ceno za storitve določal osumljeni, in sicer za pol ure spolnih uslug 65 evrov, za eno uro 120 evrov. Delo žensk je osumljeni ves čas nadziral ter vsak dan vzel po 65 evrov od dekleta, ne glede na število strank, ki so jih imele. Denar oziroma t.i. darilca, ki so osumljenima na mesec skupaj navrgla vsaj 8.000 evrov, so dekleta morala puščati v posebnih predalih v stanovanjih. V delo sta novačila dekleta v finančni stiski, nekaj je bilo tudi mladoletnih, ura njihovega spremstva je stranke olajšala za 220 evrov, cel dan pa za 1.500 evrov, s čimer sta partnerja zaslužila še dodatnih 4.000 evrov na mesec. Dekleta sta vozila tudi v različne hotele, tu- di na Hrvaško, v Italijo in Avstrijo. 30-le-tni osumljenec je bil sicer v Sloveniji že obravnavan za poskus umora, kaznivo dejanje nasilništva, izsiljevanja in ponarejanja listin, za njim pa je razpisana tudi mednarodna tiralica Interpola Srbije zaradi umora v Srbiji. Po hišnih preiskavah je bila tudi v tem primeru osumljenka izpuščena, moškemu pa odrejen pripor. V dveh omenjenih akcijah je sodelovalo okoli sto policistov in kriminalistov. Ti so letos zaznali več pojavnih oblik spolnega izkoriščanja, zlasti v nočnih lokalih, najetih stanovanjih in turističnih objektih. V stanovanjih so bile oškodovanke državljanke Slovenije, v nočnih lokalih pa tujke. (tb) GRADIŠČE - Včeraj v hiši v obnovi Padel z balkona 55-letnega moškega so prepeljali na Katinaro - Ni v smrtni nevarnosti Nezavarovani balkon, kjer je prišlo do nesreče bumbaca Na gradbišču hiše v Gradišču je včeraj popoldne prišlo do nesreče, v kateri se je poškodoval 55-letni A.B. iz Vidma. Skupaj z lastnikom poslopja si je ogledoval nezavarovan balkon na prvem nadstropju, ko je iz še nepojasnjenih razlogov padel in obležal na dvorišču hiše. Nesreča se je pripetila v ulici Gorizia, kjer obnavljajo enonadstropno hišo. Lastniki so že poskrbeli za novo streho, namestili okvirje za nova okna in vrata, pravkar obnavljajo balkone; nekateri so ograjeni s cementnim zidom, le eden pa je zaenkrat še nezavarovan in ravno na tem se je pripetila nesreča. Moški, ki je prijatelj lastnika poslopja, je stopil na rob balkona, izgubil ravnotežje in padel s približno treh metrov višine. Lastnik hiše je takoj klical na pomoč, saj je ponesrečenec obležal s hudimi poškodbami. Zadobil je močan udarec v noge in v druge dele telesa; na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je klicalo na pomoč helikopter, vendar je le-ta istočasno opravljal poseg v drugem kraju in ni uspel prileteti v Gradišče. Zaradi tega so se odločili, da bodo poškodovanca prepeljali v kati-narsko bolnišnico z rešilnim vozilom. Na Katinari so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego, od koder so sporočili, da njegovo življenje ni ogroženo. Na kraju nesreče so posredovali tudi karabinjerji iz Gradišča, ki vodijo preiskavo. HITRA CESTA Rebernice, po ovinkih le še dober mesec dni Jutri se začenja sklepni del izgradnje hitre ceste prek Rebernic. Na razcepu Nanos naj bi jutri zjutraj namreč postavili delovno zaporo, s katero bodo zaprli izvoz-uvoz Nanos. Do konca julija bo ajdovsko Primorje zgradilo zadnji, »manjkajoči« del navezave hitre ceste Razdrto-Vipava prek Rebernic na razcep Nanos. V avtocestni družbi Dars obljubljajo, da bodo do takrat, kot v skladu s sedanjim terminskim načrtom, novozgrajeno hitro cesto prek Rebernic vendarle predali prometu. Zaprtje razcepa Nanos bo prineslo nekaj prometnih zagat. Promet bodo tačas speljali po glavni cesti skozi Razdrto, na avtocesto pa se bo ta nato navezal na priključku Razdrto. Delovna zapora na širšem območju razcepa Nanos bo tudi zato, ker bo ljubljanski SCT na delu avtocestnega odseka Razdrto-Senožeče opravil tudi nekatera obnovitvena dela in sicer sanacijo podvoza na priključku Razdrto ter obnovo dela smernega vozišča proti Ljubljani. Zaradi tega bo promet preusmerjen na drugo polovico avtoceste, in sicer po treh zoženih pasovih, dva v smeri Kopra (zaradi vzpona) in eden v smeri Ljubljane. Vrednost obnovitvenih del na tem odseku, zgrajenim v obdobju 1989-1995, je 960.000 evrov. Ker gre za obsežnejši poseg, bo zapora obstoječega dela avtoceste in z njim tudi čelne cestninske postaje Nanos trajala vse do predvidene predaje prometu novozgrajene hitre ceste prek Rebernic, to je v zadnjem tednu julija. Za navezavo na drugem koncu hitre ceste, pri Vipavi, na obstoječo hitro cesto Vipava-Vrtojba bo ajdovsko Primorje potrebovalo približno dva tedna, dela pa naj bi bila opravljena predvidoma v juliju. Na primorski avtocesti med Ljubljano in Koprom bosta tako od jutri dalje zaradi obnovitvenih del kar dve delo-višči. V obnovi je namreč tudi viadukt Ravbarkomanda, tam pa naj bi zapora vozišča proti Kopru prek viadukta trajala predvidoma najpozneje do 12. julija. Kolonam torej tudi letos ni (in ne bo) videti konca. In to sredi turistične sezone. Že zdaj tri in več kilometrske kolone, pa čas dopustov še začel ni, napovedujejo vroče poletje na slovenskih avtocestah. (tb) PEVMA - Po večletnem čakanju zaključena vsa gradbena dela Končno igrišče! Po dolgoletnem čakanju so se med prejšnjim tednom v Pevmi zaključila še zadnja gradbena dela v športno-kultur-nem centru v središču vasi. Usposobljena je bila vsa električna in vodna napeljava, opravljeni so bili vsi tehnični pregledi objekta, v petek pa je podjetje iz Padove namestilo koše in začrtalo košarkarsko igrišče. V prihodnjih dneh bo goriška občina izročila ključe objekta krajevnemu svetu, ki bo postal formalni upravitelj središča. Gradbena dela so trajala celih pet let in pol. Nalogo za pričetek gradbenega posega je občina dodelila podjetju, ki je zmagalo javno dražbo 8. januarja 2004. Kot se rado dogaja, je to podjetje dve leti kasneje šlo v stečaj, tako da je občina morala po letu dni birokratskih zapletov dodeliti izvedbo dokončnih del drugemu podjetju, ki je po splošnem mnenju dobro opravilo svojo nalogo. Na zadnji seji krajevnega sveta so določili okviren program otvoritvene slovesnosti. Žal je do predaje objekta svojemu namenu prišlo ravno v času, ko se je zaključil šolski pouk. Igrišče bo namreč v veliko pomoč prav šolskim otrokom, saj se nahaja ob pevmski osnovni šoli, tako da bi morala biti udeležba učencev na odprtju skoraj obvezna. Krajevni svet je odločil, da bodo objekt uradno odprli med vaškim praznikom sv. Ane, ki bo potekal od 24. do 26. julija. Po pogovoru na šoli so uči- teljice zagotovile, da bodo kljub počitnicam na odprtju sodelovali tudi šolski otroci. Igrišče bodo tako odprli v petek, 24. julija, v poznih popoldanskih urah. Po prerezu traku bodo nastopili otroci s pevskimi in recitatorskimi točkami, ki jim bodo sledili slavnostni govori in pozdravi gostov. Ker gre za objekt športnega značaja, sta predvidena tudi nastop kotalkaric Vipave s Peči in krajša odbojkarska tekma med domačim Našim Praporjem in goriško Olympio. Odprtje bo seveda potekalo v prazničnem vzdušju, saj gre za veliko pridobitev za vasi na desnem bregu Soče, ki niso še razpolagale s kakim športnim objektom. Le v prvih povojnih letih je Pev-ma imela nogometno igrišče, ki ga je zatem za svoje potrebe zasegla organizacija Ente Tre Venezie. Praznik se bo ob zvokih ansambla nadaljeval pozno v noč. Veselo bo tudi v soboto, 25. julija, z rock koncertom, ki je doslej potekal na dvorišču šole, letos pa ga bodo priredili ob novem igrišču. V nedeljo, 26. julija, bo maša, ki ji bo sledila tradicionalna družabnost. Novi objekt bo primeren za različne športne panoge; v prvi vrsti za odbojko, ki je v Pevmi doma, za košarko in kotal-kanje. Objekta se zelo veselijo tudi številni mladi, ki se ukvarjajo z malim nogometom. Ob igrišču stojijo sodobno urejene slačilnice, v glavni stavbi, kjer je sedež krajevnega sveta, pa so tudi sobe, ki bi lahko služile marsikateri dejavnosti. (vip) Še črte in tekme se lahko začnejo foto vip Plesni večer v Jamljah V večnamenskem centru v Jamljah bo danes ob 19.30 plesni večer, med katerim bodo društvene plesalke pokazale, vse, kar so se naučile med letom. Nastopile bodo mlajša, srednja in starejša plesna skupina, ki jih vodi Jelka Bogatec. Nova mestna proga Pokrajinsko podjetje za javne prevoze APT uvaja v Gorici mestno progo št. 8, na kateri bodo vozili avtobusi, ki so opremljeni za prevoz telesno prizadetih oseb. Zanje so prilagodili vstop in izstop z avtobusa, prilagojene so tudi avtobusne postaje. Romjanski Dan veselja Združenje staršev otrok iz osnovne šole in vrtca v Romjanu prireja danes 6. Dan veselja. Program z naslovom Dan veselja... v gledališču bo potekal z začetkom ob 15. uri v župnijski dvorani v Doberdobu; ob 18. uri se bo začel kulturni program. Na meji Kolumbijka Koncert na meji 2009 bo potekal na skupnem trgu dveh Goric v četrtek, 25. junija, ob 21. uri. Organizatorja dogodka - Kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice - sta namreč sprejela dokončni sklep za šesti čez-mejni glasbeni dogodek, na katerem bo nastopila uveljavljena južnoameriška pevka Benicia Cardenas iz Kolumbije. Benicio, ki je tudi odlična plesalka, bo na odru spremljalo deset glasbenikov v ritmu salse in drugih južnoameriških plesov. 14 Nedelja, 14. junija 2009 GORIŠKI PROSTOR DOBERDOB - Dobrodelne pobude na večstopenjski šoli Otroško človekoljubje Tudi na doberdobski večstopenjski šoli se je v sredo zaključilo šolsko leto. Zadnji dan pouka se je za osnovnošolce začel z mašo, nakar so se otroci zbrali na stopnicah pred vhodom v šolsko poslopje ter pod taktirko učiteljice Alenke Radetič in s klavirsko spremljavo učiteljice Jane Drasič zapeli pesem Lučke in afriško Si-jahamba. Prireditev je potekala v okviru plemenite pobude, ki jo je Alenka Radetič sprožila med osnovnošolskimi otroki. Šlo se je namreč za delavnico ročnih izdelkov, ki se je odvijala od marca dalje; pod vodstvom Isabelle Devetak so otroci pripravili dva izdelka na razred, s prodajo le-teh pa so zbrali prispevke za dobrodelno organizacijo OPAM, ki je že veliko let angažirana na področju opismenjevanja revnih afriških otrok. »Po zaslugi tega projekta bodo imeli afriški otroci ne le možnost šolanja, temveč tudi vsaj en dnevni obrok poleg oblek in najnujnejših potrebščin,« je povedala Radetičeva in dodala: »Akcijo smo sprožili iz sočutja naših otrok do afriških vrstnikov in je obrodila lepe sadove.« Večstopenjska šola Doberdob je pred tem izpeljala še vrsto drugih dobrodelnih pobud. Ob sv. Miklavžu so zbrali igrače, ki so jih otroci darovali in so jih nato izročili sirotišnici Markali v Budimpešti; v zahvalo so iz Budimpešte prejeli voščilnice. Učenci so nabirali tudi plastične zamaške in jih v okviru akcije doberdob-skih krvodajalcev podarili centru za rakaste bolnike Via di Natale v Avianu za nakup razne opreme. Zaključno prireditev so izvedli tudi za doberdobske srednješolce. Najprej je zapel zbor prvih razredov, nakar je skupina deklet nastopila s plesno točko, s katero je na državnem prvenstvu v Gaeti zasedla četrto mesto. Nato so prikazali fotografije s šolskih izletov in uprizorili krajšo odrsko igro, ki so jo pripravili udeleženci gledališke delavnice. Sledila je glasbena točka z nastopom pianistke Angeliche Minetto, prireditev pa je zaključil pevski zbor dijakov drugih in tretjih razredov. Srednješolci pa zaslužijo tudi pohvalo za izdajo šolskega časopisa. (jj) Zaključna prireditev pred vhodom v šolsko poslopje v Doberdobu fotoj.j. / 'Ii v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo Gorica vabita ne večer PeSMi POD LiPaMi Nastopata vokalni skupini Musicum in Bodeča neža Kulturni center Lojze Bratuž DANES, 14. junija, ob 20.30 trebna bo popolna zimska oprema. V koči na M. sedlu bo zagotovljena oskrba s hrano in prenočiščem. Prijave bodo potekale na sedežu društva v sredo, 17. junija, od 19. do 20. ure kjer bodo posredovane še dodatne informacije. Tel. št. in e-mail sedeža: 0481-532358, e-mail info@spdg.eu; tel. št. Boris: 3397047196, e-mail boris@kinoatelje.it. □ Obvestila TABORNIKI RMV organizirajo danes dvodnevni tabor za vse člane v Gabr-jah. Zbirališče ob 9. uri na parkirišču v Gabrjah gostilne Pri Tommažu, zaključek ob 16. uri. Na tabornem prostoru bo ob 15.30 sestanek s starši o dvotedenskem taborjenju. AŠKD KREMENJAK prireja danes, 14. junija, ob 19.30 v večnamenskem centru v Jamljah večer plesnih skupin Kreme-njak. GRADIŠČE - Center Gasparini Študijska nagrada v spomin na Furlana Namenjena je študentom in raziskovalcem V spomin na Ada Furlana, ki je bil od leta 1998 do leta 2006 predsednik študijskega centra Leopoldo Gasparini, so po njem poimenovali študijsko nagrado, ki je vredna 2.500 evrov. Namenjena je študentom, diplomantom, raziskovalcem in strokovnjakom z italijanskim ali slovenskim državljanstvom, rojenim po letu 1985, ki so avtorji diplomske naloge, študije ali raziskave s področja politične, družbene in gospodarske zgodovine 20. stoletja v Furlaniji-Julijski krajini ter z njo povezanih slovenskih dežel. Kandidati morajo predložiti prijavnico in besedilo raziskave ali načrt za raziskavo, ki mora biti zaključena v teku enega leta; napisana ali prevedena mora biti v italijanski jezik ter predstavljena v dveh izvodih, od teh naj bo ena kopija v papirnati, druga v računalniški obliki. Prošnjo morajo oddati do 31. oktobra letos. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. ali faks 048199420, preko naslova elektronske pošte segreteria@istitutoga-sparini.it in na spletni strani www.istitutogasparini.it. GORICA - Drevi zborovski večer v centru Bratuž Pod lipami bosta prepevala Musicum in Bodeča neža Nocoj bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž zanimiv glasbeni večer z naslovom Pesmi pod lipami, ki ga bosta oblikovala dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela in pevska skupina Musicum iz Gorice. Zborovski nastop bo potekal na dvorišču centra Bratuž, pod lipami, z začetkom ob 20.30; prirejata ga Slovenska zamejska skavtska organizacija in center Bratuž. Zbora se bosta predstavila občinstvu z bogatim programom pesmi, ki sega v različne žanre in zgodovinska obdobja, predvsem pa bo sodoben in nekoliko alternativen, napovedujeta organizatorja. Oba pevska sestava bosta posvetila posebno pozornost mladim domačim skladateljem; Musicum bo izvedel Quaggiatovi Kambr-ca in Fila Fila, vrhovske pevke pa Quaggiatovo Zvečer stojim ob oknu in Cergolovo Žejni oleander. Izvajala bosta tudi dela drugih slovenskih skladateljev, zlasti priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Nekoliko neobičajen, a prav zato toliko bolj zanimiv bo drugi del programa. Musi-cum in Bodeča neža se bosta namreč predstavila tudi s sporedom črnskih duhovnih in gospel napevov. Ob tem bosta izvedla še nekaj priredb pop pesmi iz svetovne zakladnice lahke glasbe. Nocojšnji večer v centru Bratuž v Gorici bodo vodili in povezovali skavti, člani Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki bodo popestrili program s poezijami in igranimi prizorčki. Na voljo bodo tudi priložnostne majice, ki so jih skavti pripravili ob 45-letnici svojega delovanja na Goriškem. (ač) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA ITALIJO v sodelovanju s Krožkom »Anton Gregorčič« in Zvezo veteranov vojne za Slovenijo vabi na TRADICIONALNO PROSLAVO OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V PETEK, 19. junija 2009 ob 20.30 «POD LIPO« v ŠTEVERJANU (Klanec 14) Posvečena bo »očetu« slovenske samostojnosti Matiji Majaiju-Ziijskemu ob 200-letnici rojstva in o katerem bo govoril zgodovinar in predsednik programskega sveta RTV-Slovenije dr. STANISLAV GRANDA • Z nami bo častni gost dr.Milan Zver, evropski poslanec in minister v prejšnji vladi. Večer bodo obogatili: .trobentač-veteran, .Martina in Zarjan Kocina, . Mešani pevski zbor F. B. Sedej pod vodstvom Mirka Ferlana; Povezovala bo dr. Martina Valentinčič. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -19.50 - 22.00 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 2: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Terminator Salvation«. Dvorana 3: 16.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 18.00 - 21.00 »Uomini che odiano le donne«. V GORICI JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Terminator Salvation«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Uomini che odiano le donne«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Terminator Salvation«. Dvorana 4: 15.15 - 18.00 - 21.00 »Uo- mini che odiano le donne«. Dvorana 5: 15.40 - 17.30 - 20.00 »Una not- te al museo 2: La fuga«; 22.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 2: 17.50 - 20.20 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Terminator Salvation«. Dvorana 4: 17.45 - 20.30 »Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax dAutore«: »Tulpan - La ragaz-za che non c'era«. H Šolske vesti SDZPI obvešča, da je še nekaj prostih mest na 30-urnem tečaju računalniškega opismenjevanja (alfabetizzazione informatica), ki se bo pričel meseca septembra. Tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 (KB Center) in je namenjen osebam, ki imajo stalno bivališče v deželi FJK, ki so že dopolnile 60 let starosti, gospodinjam ter zaposlenim, ki na delavnem mestu ne uporabljajo računalnika. Tečaj je brezplačen in kdor opravi 70% predvidenih ur tečaja, dobi bon s 50% popustom za nakup računalnika; informacije in vpisovanje do ponedeljka, 15. junija, na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it. S Izleti SPDG sporoča, da je za vzpon na Mangart iz doline Koritnice, 20. in 21. junija potrebna prijava. Na področju gore je prisotnost snega še relevantna zato bo vzpon težavnostno zelo zahteven. Po- 0 Mali oglasi 17-LETNI FANT išče delo, tudi naporno, v poletnem času. Tel. 333-9178190 DAJEM v najem stanovanje v centru Gorice, ul. Pellis 42, v mirnem kraju, s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila; tel. 0481-390688. MLADE MUCKE, potomke »perzijke« podarim ljubiteljem živali; tel. 3384199828. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Prispevki Namesto cvetja na grob sestre Tereze-Ute Devetak darujeta brat Renzo in Mara 70,00 evrov za CRO iz Aviana. Namesto cvetja na grob Marije Peteani in Semolič darujejo Sijan Boris 50,00 evrov, Devetak Bruna in Dušan 50,00 evrov, Primožič Vid 50,00 evrov, Jožko in Romana z družinama 100,00 evrov za zbor Skala. Namesto cvetja na grob mame Marije Pe-teani por. Semolič darujejo Klaudia, Tatjana, Mariza, Anna, Grazia, Loredana in Charlet 75,00 evrov za zbor Skala. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Hleide Gugliel-mo v splošni bolnišnici nato v Trst na kremacijo. ^ Zapustila nas je naša draga Loredana Fabbro por. Peric stara 60 let Žalostno vest sporočajo mož Pepi, sin Paolo in hči Sabrina, zet Stefano, bratje Renato, Giuliano in Nevio z družinami ter vsi sorodniki Pogreb bo v torek, 16. junija, ob 13.45 v župnijski cerkvi v Doberdobu. Vnaprej iskrena hvala vsem, ki bodo počastili njen spomin. Tržič, Doberdob, 14. junija 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Ronke Nedelja, 14. junija 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme EVROPA PO VOLITVAH Družina evropskih demokratičnih držav sredi deročega toka Dušan Kalc Evropa je šla pred tednom dni skozi pomembno preizkušnjo. Stari kontinent, natrpan z zgodovino in protislovji, mešanica držav, narodov, jezikov, navad in kultur, se je spet izrekal o svoji prihodnosti. Več kot 375 milijonov ljudi je bilo pozvanih na volišča, da bi izbrali 736 predstavnikov, ki bodo v naslednjih petih letih iz Strasbourga krojili usodo skoraj pol milijarde prebivalcev Evropske unije in posredno na nek način tudi del usode ostalih nekaj milijard zemljanov. V resnici se je pozivu odzvala manj kot polovica. To je prvo jasno znamenje, da EU še ni zadostno občutena kot trdna in doživeta večnacionalna tvorba brez mej in pregrad, kakršno so sanjali očetje evropskega združevanja po neskončnih konfliktih, ki so okr-vavljali kontinent. Ideja o združeni Evropi je oplajala mnoge mislece že veliko pred drugo polovico 20. stoletja. Nekakšen naddržavni organ, ki bi povezoval evropske države v miroljubno zvezo, si je zamišljal že francoski književnik Victor Hugo. Tudi vodilni ideo- log italijanskega preporoda Giuseppe Maz-zini je imel podobno vizijo Evrope narodov, neodvisnih v svojih notranjih zadevah, a med sabo povezanih. Po njegovem mnenju se je s francosko revolucijo v duhu svobode, enakosti in bratstva zaključila doba emancipacije človeka kot posameznika, ter se odprla nova doba oblikovanja človeštva in novih oblik povezovanja narodnih skupnosti. Kljub naprednim vizijam pa so nato prevladali nacionalizmi in teritorialne skomine, ki so ponižale in zatajile človeka kot posameznika, pohabile človeštvo kot celoto ter pahnile ves svet, z Evropo v prvi liniji, v strahovita obračunavanja s pošastnim trpljenjem in grmadami mrtvih. Dejansko se je zato evropsko združevanje začelo šele po drugi svetovni vojni. Trenutek, ki ga doživljamo, pa ni najbolj ugoden za EU, če naj sodimo po nedeljskih volitvah. Mimo političnega izida z napredovanjem desničarskih (tudi skrajnih) sil in gromkim padcem levice, o čemer bomo spregovorili kasneje, postaja skoraj značilno, da bolj kot se oddaljujemo od sredine prejšnjega stoletja, ko je streznitev po klanju med drugo svetovno vojno narekovala prosvet-ljenim politikom potrebo po oblikovanju nekakšnih Združenih držav Evrope, se vse bolj ohlajata navdušenje in volja po dograjevanju in izpopolnjevanju te skupne države držav. Zanimivo je, da se je prvih volitev v evropski parlament leta 1979 udeležilo več kot 62 odstotkov volilnih upravičencev, nakar je to število začelo upadati. Leta 2004 se je spustilo na 45 odstotkov, na letošnjih volitvah pa je udeležba padla še za dva odstotka. Zanimivo je tudi, da so se stare članice bolje izkazale, kot tiste, ki so v EU vstopile leta 2004. Med državami, v katerih je volilna udeležba padla krepko pod 30 odstotkov so Slovaška, Romunija, Poljska in Češka. Žal je med njimi tudi Slovenija, kjer je v nedeljo volilo le 28,25 odstotkov upravičencev. Kako si vse to lahko razlagamo? Sta Strasbourg in Bruselj tako daleč, da ju naše oko in zavest ne zaznata v dovoljšnji meri? Stvari so kajpak zelo komplicirane in se jih ne da opredeliti z eno besedo. Nizka volilna udeležba je slej ko prej predvsem pokazatelj nezaupanja v politiko in politike, ki jih stranke določijo z vrha (običajno prej v svo- jem interesu kot v širšem interesu prebivalstva), volilci pa pasivno izbirajo. Če bi močna stranka kandidirala premierjevega psa, bi bil prav tako izvoljen, kot kdorkoli drug kandidat, je neposredno po volitvah dejal znani italijanski politolog. Kako ob takšni zavesti lahko pričakujemo navdušenje volilnega telesa za neko preizkušnjo meglenih perspektiv? Izvoljenih se poleg tega drži sloves, da so dobro plačani in premalo prisotni v parlamentu, povrh pa še nekompetentni. To seveda še zdaleč ne velja za vse, vendar tudi manjšina lahko zasenči pošteno ime inštitu-cije. Italija je v tem pogledu še posebno na slabem glasu. Letna plača italijanskega evro-parlamentarca je doslej znašala okrog 150 tisoč evrov bruto (Nemci in Britanci zaslužijo okrog 84 tisoč, Francozi 63 tisoč). Če k temu prištejemo še povračila raznih stroškov (potovanja, stanovanje, telefon, najem sodelavcev in drugo - večkrat tudi izključno v zasebne namene) se dohodek dvigne do 40 tisoč evrov na mesec. Poleg rekordnih plač pa imajo italijanski evroparlamentarci rekord tudi v odsotnosti in nekompetentnosti, je pred volitvami povedal večkrat izvoljeni Jaš Gaw-ronsky. Na srečo bodo v novi zakonodajni dobi poenotili parlamentarne plače, kar pomeni, da se bo dohodek italijanskih evroparla-mentarcev skrčil za 40 odstotkov. Še pomembnejši razlog nezaupanja tiči v dejstvu, da ljudje občutijo sklepe in ukrepe ter sploh življenje v EU kot del zunanje politike, ki je tuja mnogim potrebam in pričakovanjem ljudi. V marsikaterem primeru so splošni evropski interesi v nasprotju z interesi posamezne države in težnja ljudi je, da se opredeljujejo kot državljani svoje države in ne kot državljani EU. Različnih, včasih celo nasprotujočih si interesov seveda ni lahko usklajevati, vendar če želimo skupaj graditi mir in blagostanje, moramo premostiti ta ozka, sebična in neproduktivna gledanja ter krepiti sodelovanje in povezovanje. V današnjem globaliziranem svetu postaja soodvisnost vse očitnejša, veliko je skupnih problemov (gospodarska kriza in brezposelnost, naraščajoče migracije, varnost, podnebne spremembe, revščina in pomanjkanje pitne vode, iskanje alternativnih virov energije ipd.), in če velja rek, da je v slogi moč, bo skupno reševanje teh problemov na evropski ravni učinkovitejše. Očitno pa se ta zavest še ni utrdila. V zadnjem času celo usiha, kar je sicer značilno za krizna obdobja. Svet, kot vidimo, pretresata huda gospodarska in finančna kriza. Brezposelnost je v Evropi dosegla 9,2 odstotka, kar pomeni, da je v Evropi trenutno okrog 21 milijonov ljudi brez dela. To pomeni tudi, da se vidno niža potrošnja, kar kot v začaranem krogu vpliva na proizvodnjo. Vprašanje je, če je bila EU doslej dovolj prožna in učinkovita v spopadu s krizno situacijo. Marsikomu se vsiljuje prepričanje, da je bil Bruselj dokaj pasiven in je v vsem posnemal li-beristično politiko Bushevega kova. In medtem ko so ZDA pod vodstvom Baracka Oba-me krenile na novo pot, zajezile nekatere ekscese kapitalističnega sistema ter vložile veliko sredstev v sanacijo državnega gospodarstva, je EU izkazala precejšnjo negotovost in neodločnost. Ob takšnih razmerah se z lahkoto razvije nezaupanje v inštitucije in to splošno nezadovoljstvo se prav tako z lahkoto sprevrže v skepticizem. Ne nazadnje je ob splošni krizi eden od razlogov za upadanje volilne udeležbe tudi pomanjkljiva informacija. Sredstva javnega obveščanja imajo to slabo navado, da se prilagajajo (običajno sebičnim) potrebam in muhavostim politikov, željam javnosti po pikantnem in lahkotnem, namesto da bi privilegirala informacijo o resničnih problemih in o načinih, kako te probleme stvarno reševati na zakonodajni, izvršilni ali sodni ravni. O družini demokratičnih evropskih držav, kot nekateri imenujejo EU, o njenih institucijah, njenem delu in načrtih, se v predvolilni kampanji (pa tudi sicer) ni veliko govorilo in pisalo. Za politike (in javnost) so bili pomembnejši in zabavnejši razni škandali. Drugo bistveno vprašanje zadeva politični izid nedeljskih volitev. Evropa je nedvoumno krenila na desno. Tudi v tem primeru je treba najbrž iskati glavne razloge v hudi finančni in gospodarski krizi, ki vzbuja tesnobo in strahove. Vedno se je dogaja- lo, da so se v hudih kriznih trenutkih stališča rada radikalizirala s premiki v ekstreme, glede pač na razpoloženje, kredibilnost, prepričljivost in enega ali drugega tabora. Tokrat se je os skoraj v vseh državah EU preusmerila na desno, ker je znal desni tabor očitno bolje tolmačiti voljo in potrebe ljudi in ker se je levica prav tako očitno izvotlila svojih vrednot in ni znala vzpostaviti pravega stika z ljudskimi množicami, zlasti s šibkejšimi družbenimi sloji. Medtem ko je v Ameriki levica, če ji lahko tako rečemo, našla z Obamo nek nov pristop pri obravnavanju tako gospodarskih kot družbenih in političnih dilem, je evropska levica obtičala v močvari nedorečenosti, prepirljivosti, neprestanega drobljenja, dvomljivega pragmaizma in nejasnih ter neprepričljivih političnih izbir. Po padcu Berlinskega zidu in zatonu realnega socializma je zašla v hudo krizo in iz nje ne najde izhoda. Da bi se oprala krivde svoje nekdanje pripadnosti je šla zmerna levica v svojem re-formističnem zagonu tako daleč, da se je odpovedala nekdanji kritičnosti do sistema in izbrala pot vključevanja v ta sistem, čeprav s pozicij človeku prijaznejšega liberizma, kar pa je ljudem težko razumljivo in še težje prebavljivo. Tako je izgubila svojo identiteto in v marsičem nehote poistovetila svoje poglede s pogledi svojih desnosredinskih nasprotnikov, se skratka pridružila takoime-novani kasti, s čimer je povzročila razumljivo zmedenost v vrstah svojih volilcev. Paradoksalno je povsem odpovedala tudi v trenutku, ko bi zaradi občutnih finančnih pokov po šivih kapitalističnega sistema lahko nakazala jasno alternativo reševanja problemov, a je tudi v tem pogledu prepustila pobudo nasprotniku, ki jo je znal očitno izkoristiti, kot navsezadnje potrjujejo tudi sami volilni izidi. Izgubila je nešteto glasov celo med delavskim in družbeno šibkejšim slojem, ki v skrbi pred nadaljnjim slabšanjem gospodarskega položaja in v strahu pred neustavljivim tokom konkurenčnih priseljencev in posledičnimi gmotnimi in družbenimi spremembami raje zaupa svoj glas skrajni desnici, kjer so bolje opremljeni za kljubovanje krizi kot pa na levi, kjer že dolgo ni več nobene povezanosti (ob tem se zastavlja vprašanje, kam se je izgubila socialistična interna-cionala), ni več jasnih idej, ni več prave vizije. Značilno je tudi to, da je (ksenofobna) desnica v Evropi triumfirala (bolj po krivdi levice kot po lastni zaslugi) prav v trenutku, ko je Obama iz Kaira nagovoril muslimanski svet in posvaril pred ksenofobijo. Levica je torej obtičala, kot se je včasih reklo, sredi deročega toka in ne vidi več prave poti do brega. To velja skoraj za vse le-vosredinske stranke večjih in manjših držav EU. Tudi v Italiji je zmagala desnica, čeprav ji vlada človek, ki bi mu v nobeni drugi demokratični državi na svetu ne dovolili vladati niti en sam dan, in ki ga obkroža vrsta prav tako nespodobnih politikov. Gramsci bi verjetno danes ponovil, to kar je zapisal v dvajsetih letih, in sicer, da je iz pravičnosti modro, če se znaš postaviti v kožo svojih nasprotnikov, vendar da je bila koža njegovih nasprotnikov tako umazana, da je sklenil, da je bolje biti včasih nepravičen, kot preisku-siti spet ta gnus. Sicer pa se je treba tudi v primeru Italije soočiti z bridko resnico, da zmaguje nespodobna desnica tudi ker se levica ni znala spopasti z realnostjo. Zlasti njen zmerni del (z radikalnim delom je še hujše, ker ne zna zaustaviti uničujočega drobljenja), ki ga pooseblja Demokratska stranka. Popolnoma se je odpovedala Gramscijevemu izročilu, krenila v smer pragmatičnega liberizma, zatajila Berlinguerjeva opozorila o moralnem vprašanju, se predala prepirljivosti, zadušila vsa spontana protestna gibanja (glej giro-tondini), ker se je bala njihove konkurence, in ostala tako praznih rok, čeprav se tolaži z dejstvom, da je po številu največja socialdemokratska stranka v Evropi in da je Berlus-coniju preprečila, da bi se dokopal do absolutne večine. Morda bi bilo v tem trenutku potrebnih več takšnih figur, kot je Serracc-hianijeva, ki si je upala jasno povedati kup resnic stranki v obraz. Dejstvo, da je na volitvah pritegnila za stranko kup glasov, nam pove vse. Tako bomo morda lahko rekli, da ni močan, kdor ne pade nikoli, temveč kdor se po padcu zna dvigniti. 16 Nedelja, 14. junija 2009 NEDELJSKE TEME / Pod naslovom Slikar Much z Obamovim portretom. Desno: pogled na Pariz s šestega nadstropja Beauburga. V sredini: plakati vabijo na tri razstave. Spodaj levo množica čaka na Obamov mimohod in policist v bojni opremi. Spodaj desno: na evropske volitve ne vabijo plakati, ampak prazne table KULTURNI VIKEND V PARIZU: TRI RAZSTAVE, OBAMOV INTERMEZZO IN EVROPSKE VOLITVE Ko se zgodovina in politika prerivata, kultura pa ohranja svoje mesto Bojan Brezigar Sobota, 6. junija Veliki concorde z dvignjenim nosom preži ob stezi pariškega letališča Charles de Gaulle. Od daleč bi človek mislil, da vzleta, da bo zdaj zdaj v zraku, dejansko pa je trdno pritrjen na tri jeklene stebre, v rahlo poševni legi, v času, ko ga je angleško-francoski konzorcij načrtoval in nato začel proizvajati je v letalski industriji Evropa daleč zaostajala za Ameriko. To je bil velik izziv, ki so ga v tistem času začeli posnemati Rusi, a je tragično spodletel: svoj tu-poljev 144 je Sovjetska zveza predstavila sicer res dva meseca pred predstavitvijo concorda, vendar se je z nesrečo prav tu, v Parizu, leta 1971 končala njegova življenjska zgodba. TU 144 je med letalskim mitingom 3. junija 1973 eksplodiral v zraku in vzrokov te nesreče niso nikoli pojasnili. Povezana naj bi bila celo z industrijskim vohunjenjem: sovjetski pilot naj bi se hotel izogniti francoskemu mirageu, ki je hotel fotografirati krila sovjetskega letala. Veliko bolj verodostojna pa ostaja teza o tehnični napaki pori načrtovanju letala. Kakorkoli že, concorde je letel več kot 30 let, dokler ga niso umaknili iz prometa tri leta po nesreči v Parizu 25. julija 2500, ko je strmoglavil takoj po vzletu prav s tega letališča. Vendar so na njegov umik vplivala tudi druga dejstva. Ko je bil concorde zgrajen, smo bili sredi hladne vojne in Evropa je moral dokazati, da je kos izzivom časa. Takrat nekatera vprašanja niso bila pomembna: dejstvo, da je bil concorde med pristajanjem in vzletanjem zelo hrupen, da je porabil ogromno goriva in da je bil dejansko ekološka bomba, v 60. letih prejšnjega stoletja niso vzbujala velikega zanimanja; danes so postala nevzdržna in to je prepričalo obe družbi,. Air France in British, da sta ga umaknili iz prometa. Sedaj concordi vzbujajo zanimanje obiskovalcev nekaterih letalskih muzejev, eden pa je, kot rečeno, tu, na pariškem letališču Chareles de Gaulle v spomin in, kot radi pravimo, tudi v opomin, da je treba tudi razvoju določiti meje. Danes je v Parizu poseben dan. Za obisk sem ga izbral naključno, ker sem si pač želel ogledati tri zelo pomembne razstave, vendar že v vlaku, ki me vozi v mesto, prebiram članke, ki jih francoski tisk namenja današnjemu in jutrišnjemu obisku ameriškega predsednika Baracka Oba- me v Franciji. Danes se bo v Normandiji udeležil 65. obletnice izkrcanja zaveznikov, sicer pa bo nekaj časa namenil oddihu, obisku notredamske katedrale in Pompidou-jevega kulturnega centra. Slednje me sicer malo razburja, kajti sam imam na sporedu ogled centra in jasno je, da ob Oba-movem obisku v njem občinstva na bo. Ampak danes je prezgodaj za razmišljanje, kaj bo jutri. Z zanimanjem pa prebiram dolg komentar, ki ga pariški dnevnik Le Figaro namenja Obamovemu obisku. Komentar je do ameriškega predsednika zelo kritičen: v bistvu mu očita, da se za Evropo ne zmeni, da je ne pozna, in da odnosi z Evropo ne sodijo v njegovo politiko. »Ameriški predsednik je zelo popularen v Evropi, ki pa jo pozna zelo malo in kjer simboliko privilegira pred politiko,« ugotavlja komentator Renard Giraud. Tu ima do neke mere prav, saj je tokratni Obamov obisk ena sama simbolika: najprej Dresden, simbolni sladkorček Nemčiji, glede na še sedaj nepojasnjene vzroke za tako krvavo zavezniško bombardiranje Dresdna v času, ko je bilo že jasno, da je zmaga zaveznikov v drugi svetovni vojni samo še vprašanje časa; nato Buchenwald, kot povratno svarilo Nemcem, da njihove odgovornosti v drugi svetovni vojni niso pozabljene in obenem oddolžitev za govor v Kairu, kjer se je s podporo palestinski državi močno zameril Izraelcem: njegov obisk koncentracijskega taborišča je zato izzvenel predvsem kot grožnja iranskemu predsedniku Ahmadinedžadu. In za konec Normandija, opozorilo Evropi, kdo jo je v drugi svetovni vojni osvobodil nacizma. Francoski tisk opozarja, da Obama med svojim postankom v Parizu ni imel časa za poglobljeno izmenjavo mnenj s predsednikom Sarkozyjem, ampak bo njegov uradni del obiska omejen le na 4 ure v Normandiji. Tudi sinoči, ko je prišel iz Nemčije, je odklonil večerjo s Sarkozyjem v Elizeju, sicer pa bo današnji in jutrišnji dan namenil družini, ki ga bo dohitela v Parizu v popoldanskih urah; jutri bo namreč njegova mlajša hčerka slavila rojstni dan. Obama torej zanemarja Evropo in se omejuje na simboliko, menijo v Parizu. »Zanj Evropa ne predstavlja problema, ampak tudi ne prinaša rešitev njegovih problemov,« še piše Girard. Sicer pa je mogoče na to vprašanje gledati tudi z drugega zor- NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. junija 2009 17 nega kota, na primer tistega, ki ga ponuja dolgoletni Mitterrandov svetovalec za zunanjo politiko in kasnejši zunanji minister v Jospinovi socialistični vladi Hubert Védrine: »Evropejci so dokazali, da so bili popolnoma nesposobni, da bi se zbrali in oblikovali skupne predloge, še preden je Oba-ma dejansko sedel v Belo hišo.« Evropa torej Obami ne more ponuditi nič novega. Navsezadnje, kot meni ameriški zunanjepolitični strokovnjak Justin Vaïsse, človek, ki je blizu demokratski stranki, se ne gre čuditi dejstvu, da Obama ne pripisuje Evropi večjega pomena: »Njegovi načrti za Evropo so že uresničeni. Želel je obrniti stran v knjigi slabih odnosov v času Bus-ha in Cheneya; to je že naredil.« In to je naredil tako dobro, da mu, kot še ugotavlja Girard, Evropejci oprostijo prav vse in ga navdušeni sprejemajo, tudi kadar se zavzema za članstvo Turčije v Evropski uniji, česar nobenemu velikemu evropskemu voditelju ne bi oprostili. Grand Palais in Petit Palais sodita med bisere francoske arhitekture. Zgradili so ju za svetovno razstavo v letu 1900, v času, ko je fin de siècle, konec stoletja, dosegel višek in je bil Pariz svetovna prestolnica kulture in umetnosti. Obe palači se sedaj namenjata pomembnim dogodkom, vedno pa so tu zelo zanimive razstave. Vseh si človek ne more ogledati, zato sem tokrat izbral tiste, ki so v meni vzbudile največ zanimanja. V Grand Palais je odprta velika razstava portretov vodilnega ustvarjalca pop-arta Andyja Warhola. Pred leti je bila majhna Warholova razstava v Trstu, bila pa je zgolj za pokušino. V Parizu je na ogled približno 250 portretov, opremljenih s temeljito razlago in tudi z ustrezno anekdotiko, ki je pri Warholu ne manjka. Njegova tehnika, ki združuje slikarstvo in fotografijo je enkratna in portreti znanih osebnosti, ki jih je risal, so obkrožili svet. Tu, v Parizu, je sinteza njegovega portretiranja, začenši z znanim portretom Marilyn Monroe, zbrana v dveh nadstropjih te zgodovinske palače. Med temi Liz Taylor in Jackie Kennedy že takoj na začetku, kot nekakšni ikoni Warholovega dela. Veliko je tudi politikov. Med temi je Mao, na štzevilnih slikah, vse do ogromnega, 4 in pol metra visokega portreta. Warholu so rekli, naj bi slikal Einsteina, pa se je odločil za Mao Zedonga. »Bolj mi je všeč«, je bil njegov odgovor na vprašanje, zakaj je izbral kitajskega liderja. Sicer pa na razstavi najdemo tudi Lenina, Willyja Brandta, princeso Diano in iranskega šaha Mohameda Rezo Pahlavija: nič političnega ni bilo za odločitvami, koga bo slikal. Portretiral je ljudi, ki so mu bili všeč, in pa tiste, ki so plačali. Nekateri pa mu portretov niso odkupili, ker jim niso bili všeč. Med temi je bil Gianni Agnelli, ki ni želel odkupiti realističnega portreta, ker je bilo na obrazu preveč gub. Sicer pa je treba vedeti, da Warholovi portreti niso bili poceni: 25.000 dolarjev je bilo za tiste čase že majhno premoženje. Nekatere portrete so naročali tudi drugi; tako je v času predsedniških volitev portret Jimmyja Carterja naročil (in plačal) New York Times. Pri svojih izbirah je bil seveda muhast, svojeglav, kot številni umetniki. Ko so mu naročili deset pomembnih Judov, si je imena izbral sam. In tako so med portre-tiranimi Sigmund Freud, (končno) Albert Einstein, Golda Meir, Franz Karka, Sarah Bernard, Leonard Gershwin in ... bratje Marx. Majhen delček na razstavi ima tudi Trst, s portretom Lea Castellija, galerista v New Yorku, (bil je tudi med prvimi dobitniki zlatega sv. Justa) človeka, ki je veliko prispeval k razvoju moderne umetnosti v ameriškem velemestu. Med portreti je tudi nekaj predmetov. Prednjačita dva: dolar, kot znak, da je bil Warhol, otrok revne družine, zelo navezan na denar, in pa Cocacola, poleg pločevink Campbellove juhe eden priljubljenih Warholovih kultnih predmetov. Ob njej znani stavek: »Ni denarja na svetu, s katerim bi lahko kupil boljšo kokakolo od tiste, ki jo pije klošar na vogalu.« In prav na koncu še zanimivost, ki je popolnoma neznana. Warhola vsi pred- druge svetovne vojne zanikale njihov obstoj. Prav nasproti Petit Palais gosti razstavo zakladov gore Athos. To je povsem drugačna razstava, tukaj ni nič modernega, tisto, kar je novo, je staro najmanj dve stoletji. Samostani gore Athos so prava zakladnica bizantinske kulture. Tu ni veliko zlata, blišča, kakršnega najdemo na dvorih, tu je ogromno miniatur, ročno prepisanih izvodov svetega pisma, številni stoletja stari evangeliji, tisoč let staro sveto pismo. To je paša za oči, kajti vsi ti zakladi so bili doslej varno shranjeni v velikih samostanih na tem polotoku na skrajnem vzhodu sedanje Grčije. Zgodovina teh samostanov sega daleč v začetke bizantinskega cesarstva, ki je moralo vse od 4. stoletja braniti krščanstvo, uradno vero cesarstva, pred notranjimi herezijami in pred zunanjimi osvajalci. Hudo je bilo še zlasti po 7. stoletju, z vpadi Arabcev z vzhoda in Slovanov s severa, kjer stavljajo kot Slovaka. Res je, da so se njegovi starši preselili v ZDA iz sedanje Slovaške, vendar so bili Rusini, pripadniki ru-sinske katoliške cerkve bizantinskega obreda. Dvakratni manjšinci, torej, po veri in po narodnosti, ter pripadniki enega tistih evropskih narodov, ki jih pomlad narodov in kasneje Evropa narodov nista osvobodili, ampak sta jih razkosali med več držav, ki so še dolga desetletja po koncu so ustanovili prvo bolgarsko državo. Bili so tudi veliki kulturni izzivi, kot na primer v času krize ikonoklastov (v 8. in 9. stoletju), v kateri so se spopadli zagovorniki in nasprotniki kulta podob. Iz teh krajev sta na sever odpotovala sveta brata Ciril in Metod, ki sta pokristjanila veli del s Slovani poseljene Evrope. Zanimivo je, da Turki teh samostanov niso uničili, ampak so, nasprotno, menihom dopustili tudi nekakšno avtonomijo, kar je v nasprotju z vsemi zgodbami, ki jih o Turkih navaja uradna zgodovina. Samostani na gori Athos so nastajali prav zaradi velike nevarnosti, ki je prihajala od zunaj. Graditi so jih začeli ob prelomu prvega tisočletja, tam so se zbirali menihi in misleci, tam so slikarji ustvarjali dragocene ikone, ki so sedaj prvič na ogledu izven kraja, kjer so bile izdelane. Ta razstava je zato edinstven dogodek, saj je gora Athos težko dostopna, samostani so zavarovani in številni tudi zaprti ter si teh umetnin ni mogoče ogledati. Pa še kratka pripomba. Pri pregledovanju eksponatov človek pogosto naleti na imena, ki niso grška. Veliko jih je slovanskih, kar kaže na zelo široko paleto ljudi, ki so delovali v teh samostanih; v nasprotju s sedanjimi uradnimi grškimi tezami in njihovim nepriznavanjem drugačnosti v državi. Nedelja, 7. junija Podzemna železnica me odloži na postaji Chatelet Les Halles, ki je le minuto oddaljena od Pompidoujevega centra, Beaubourga, ki sta ga po naročilu predsednika Pompidouja italijanski arhitekt Renzo Piano in njegov angleški kolega Richard Rogers zasnovala kot nekakšno tovarno, ki je v sredini namenjena kulturi, vse tehnološke naprave pa so na zunanji strani.. V tej »tovarni« je razstava, ki sem si jo nameraval ogledati že spomladi v Munch-nu, pa se nekako ni izšlo; velika retrospektiva največjega ruskega slikarja 20. stoletja Vasilija Kandinskega. Pa sem kmalu ugotovil, da je bila moja bojazen upravičena. Prišel sem precej zgodaj, malo po 10. uri, čeprav Beauburg odpira šele uro kasneje. Naletel sem na množico policistov, ki so obkolili zgradbo in onemogočili dostop: na obisku je bil Ba-rack Obama. Tako sem imel kar nekaj časa za sprehod po sosednjih ulicah, nato pa sem se pridružil množici, ki je čakala na mimohod ameriškega predsednika. Bilo je lepo sončno jutro, čeprav hladno, kajti pravkar je nehalo deževati, pa še vetrovno povrh, tako da čakanje na asfaltu ni bilo nič kaj prijetno. Razgledoval sem se po okolici, opazoval francoske policiste, pripadnike posebnih enot, se z njimi tudi pogovarjal in na veliko presenečenje ugotovil, da so zelo prijazni ljudje, ki pa svoje delo opravljajo strogo profesionalno. Naskočili so kolesarja, ki je neznano od kod s kolesom privozil po sredi ceste; ubogi človek, prestrašil se je, ko so ga obkolili ljudje z brzostrelko v roki in čelado na glavi. Očitno se mu je zdelo imenitno, da lahko kolesari po sredi povsem prazne ulice. Naskočili so tudi človeka, kii je prišel na pločnik z veliko platneno torbo, in mu torbo pregledali, nato pa so se mu vljudno opravičili. Slikarju pa, ki jih je vprašal, ali lahko Obamov portret, ki ga je naslikal, položi na zid in prisloni k steni, da ga bo Obama videl, so najprej rekli, naj počaka, da se pozanimajo, nato pa so njegovo prošnjo zavrnili. Sploh je bil ta slikar zelo zanimiva figura: Much po imenu (zagotovo pa gre za umetniško ime, čeprav o tem slikarju nisem zasledil prav nobenega podatka), oblečen v slikarja, kakor bi se nekdo našemil ob pustnem času, saj ni nujno, da so vsi slikarji premazani z barvami po hlačah in po jopiču, živahen pa od sile. »Vso noč sem slikal ta portret in sedaj želim, da bi ga predsednik videl,« je dejal novinarjem, ki so ga spraševali kdo je in kaj ta portret pomeni. No, predsednik ga ni videl, kajti, potem ko je petkrat prestavil svojo sliko se je naposled postavil na napačno mesto. Zagotovo pa si je prislužil fotografijo na kakem časopisu in torej svoj košček slave. Sicer pa je Obamov mimohod spektakel: policija, motociklisti, v zraku helikopter, dva predsedniška avtomobila (in Obama v zadnjem trenutku odloči, v katerem bo sedel), nato pa spremstvo, avtomobili, kombiji, poseben avto z napravami za komunikacije, na koncu pa še reši-lec. Navsezadnje gre za najpomembnejšo politično osebnost na svetu. Razstavo so odprli šele opoldne, z enourno zamudo, ki je seveda povzročila dolgo vrsto pred vrati. Poleg vsega je bil muzej moderne umetnosti v Beaubourgu ta dan odprt brezplačno, kaj je še povečalo množico. Kljub gneči sem se po zunanjih premičnih stopnicah, odkoder se ponuja nepozaben razgled na Pariz, prerinil do 6. nadstropja in začel odkrivati Kan-dinskega, tri stopnje njegovega ustvarjanja, impresijo, improvizacijo in kompozicijo. Pri tretjem delu sem se spomnil na Čer-nigoja in na njegov konstruktivizem: Kan-dinski je bil umetnik stalnega iskanja, med največjimi umetniki svojega časa. Ko sem prej čakal na pločniku Obamov mimohod, sem se spraševal, zakaj neki si ameriški predsednik ni šel raje ogledat Warhola, vendar ni je sedaj postalo vse jasno: Kan-dinski se je rodil v Rusiji, živel in delal je v Nemčiji, ker je bil ruski državljan so ga med prvo svetovno vojno izgnali nazaj v Rusijo, po vojni tam njegova umetnost ni bila cenjena in se je vrnil v Nemčijo kjer se je pridružil arhitektu Gropiusu in njegovi šoli Bauhaus; pridobil si je nemško državljanstvo. Ko je prišel na oblast Hitler pa je bilo njegovega dela konec: nacisti so to umetnost zaničevali in Kandinski se je preselil v Francijo, v Neuilly sur Seine, kjer je ustvarjal dalje. Zadnje platno je narisal leta 1942; v okupirani Franciji slikarskega platna enostavno ni bilo mogoče kupiti. Iz njegovih zadnjih let - umrl je leta 1944 -je ostalo le nekaj risb. Tudi obisk te razstave zato lahko vključimo v simboliko, ki je tako pomembna za Obamovo potovanje po Evropi Romanje po Evropi in beg pred totalitarizmi lahko tudi razumemo kot veliko promocijo Amerike, kije, tako zagotovo razmišlja Obama in z njim milijoni Američanov, do svojih ljudi veliko strpnejša. Obisk se bliža koncu. Čeprav se je spet pooblačilo, si želim še kratkega obiska Montmartra, za dodatek duhovni hrani, ki je je bilo v teh dveh dneh veliko. Ob vznožju griča so table za volilno propagando. Veliko jih je, v glavnem so prazne. Ne samo, da se ljudje ne zanimajo za evropski parlament, niti stranke niso toliko pozorne, da bi nalepile svoje plakate, in to na mestu, mimo katerega gredo vsak dan tisoči ljudi. Table tako žalostno samevajo. In potem se bo še kdo čudil nad nizko volilno udeležbo: v Franciji je volilo komaj nekaj več kot 40 odstotkov ljudi. Evropa, pač, s svojimi neštetimi problemi. Tudi zato Obama s staro celino težko komunicira. In navsezadnje je del stare celine še vedno izven »uradne Evrope«. V galerijah na Montmartru je tokrat opazno prisotno ime, ki ga v preteklosti nisem zasledil: Marko Stupar. Slika pariške scene, ri rahlo spominjajo na Renoira, ampak ima svoj slog. Zelo je cenjen. Ime mi zveni domače: Stupar se je rodil v Beogradu leta 1936. Vsi ga predstavljajo kot jugoslovanskega slikarja. To ni čudno, Beograd velja še vedno za prestolnico Jugoslavije, in bo vsaj za kako generacijo tako ostalo; enako, kot bo Warhol ostal Slovak. Tu se zgodovina in politika prerivata, kultura pa ohranja svoje mesto. Kajti Pariz je še vedno resnična kulturna prestolnica Evrope. 18 Nedelja, 14. junija 2009 NEDELJSKE TEME Siva plesen (botrytis cinerea) lahko napade od pomladi do trgatve. V deževnih pomladih napade tudi kabrnke in povzroča njihovo gnitje, včasih pa zaradi bolezni propadejo celo poganjki, ki so dolgi že od 10 do 20 cm. ŠE POSEBEJ OB ZANJO UGODNEM VREMENU Siva grozdna plesen, vedno preteča nevarnost Strokovna služba Kmečke zveze / LJUBLJANA - Prejšnji teden Pomor čebel na kmetij območja Postojne LJUBLJANA - V primeru pomora čebel pri čebelarju z območja Postojne, do katerega je prišlo v prejšnjem tednu, so pristojne službe ugotovile od 1000 do 1500 mrtvic. Ob tem, da so izključili možnost kužne bolezni, strokovnjaki predvidevajo, da je šlo za zastrupitev, je za STA pojasnil Matjaž Emeršič z Veterinarske uprave RS (Vurs).Kot je še pojasnil Emeršič, je strokovnjak z nacionalnega veterinarskega inštituta omenjene mrtvice pri čebelarju iz Planine pri Postojni našel v prvih dveh panjih čebelnjaka. Prisotni so bili tudi inšpektorji Vursa in inšpektor za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Inšpektor je čebelarju, kar je standardni postopek, začasno prepovedal promet z medom, dokler se ne izključi možnost kontaminacije. Višina nastale škoda še ni znana. Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za STA sporočili, da je kmetijska inšpekcija že v četrtek odvzela vzorec mrtvic. V primeru, da bi se umiranje čebel nadaljevalo v večjem obsegu, kot je 0,5 odstotka vseh pašnih čebel, se bodo na teh vzorcih opravile analize na ostanke fi-tofarmacevtskih sredstev. Kmetijska inšpekcija je omenjen čebelnjak ponovno pregledala, vendar novih mrtvih čebel ni bilo. Ker v vidni okolici čebelnjaka prav tako ni trajnih nasadov oziroma kakršnih koli cvetočih rastlin, na katerih bi se lahko uporabljali pripravki, ki so nevarni za čebele, je kmetijski inšpektor izključil možnost zastrupitve s fitofar-macevtskimi sredstvi iz kmetijske dejavnosti in je postopek ustavil. Glede na ugotovljeni delež mrtvih čebel je lahko možni vzrok tako imenovanega »padca« čebel tudi posledica naravnega fiziološkega odmiranja. Po podatkih kmetijske inšpekcije je čebelar podal prijavo za sum na kaznivo dejanje zastrupitve tudi na policijo. Trgatev je še daleč in ni mogoče predvideti, kakšne bodo vremenske razmere v času, ki nas loči od tega dogodka. Možno pa je, da bo drugi del poletja vlažnejši od prvega, kar seveda poveča možnost napada najnevarnejših glivičnih bolezni vinske trte. Pisali smo že o peronospori in oi-diju, ki sta najpomembnejši bolezni v naših vinogradih, za njima pa ne zaostaja veliko tretja glivica, znana pod imenom siva grozdna plesen (BOTRYTIS CINEREA). Danes bomo posvetili svojo pozornost tej glivici, ki je vedno preteča nevarnost, še posebej če so vremenske prilike ugodne za njen razvoj. Vzroki njenega pojavljanja so: obilno gnojenje, bujna rast trte, neprimerne podlage, ki pospešujejo rast ter nepravilno in nezadostno opravljanje zelene rezi. Gliva je v naravi razširjena kot gnilo-živka, ki se naseli na odmirajočem rastlinskem tkivu, v ugodnih toplih in vlažnih vremenskih razmerah pa se lahko hitro sprevrže v zajedalca. V manj ugodnih razmerah lahko napade grozdje le, če so jagode ranjene kar lahko povzroči toča in škodljivci. V zelo deževnem vremenu pa lahko okuži tudi zdrave jagode in se hitro širi po grozdu, napade pa tudi peclje. Siva plesen lahko napade od pomladi do trgatve. V deževnih pomladih napade tudi kabrnke in povzroča njihovo gnitje, včasih pa zaradi bolezni propadejo celo poganjki, ki so dolgi že od 10 do 20 cm. Tu in tam se bolezen pojavi v obliki vodenastih rjavih peg, ki se pozneje obdajo s sivo plesnijo. Glivica prezimi pod lubjem ali v brstih vinske trte. Spomladi gre na cvetove, kjer čaka na ugodni trenutek za napad. Prisotnost glivice doseže višek v dobi cvetenja trte, nato začne polagoma upadati do časa, ko se začnejo jagode mehčati in spreminjati barvo. Nato pride do vzpona bolezni, čeprav počasnega, ki traja do trgatve. Omenili smo že preventivne agronomske posege proti sivi plesni. Ob vlažnem vremenu, še posebej pa, če so naše trte podvržene bolezni ali v primeru, da smo imeli prejšnje leto močnejši napad botritisa (ki je značilen za manj odporne sorte kot sta char-donnay ni sauvignon), zatiramo bolezen s kemičnimi sredstvi. Čas kemičnega zatiranja bolezni Strokovnjaki priporočajo v vinogradih, ki jih močno ogroža bolezen, štiri posege v sledečih fenoloških fazah: faza A, ob koncu cvetenja; faza B, tik pred strnitvijo jagod v grozdju; faza C, ko se začnejo jagode mehčati; faza D, dva do tri tedne po fazi C (pred trgatvijo!!) Pri škropljenju v fazi D moramo biti izredno pazljivi na varnostno dobo uporabljenih protiglivičnih sredstev! Dolgoletne izkušnje pa so potrdile, da zatiramo glivico z zadovoljivimi rezultati tudi, če se omejimo le na en poseg in sicer B, ko je glivica najnevarnejša. Le v primeru deževnega poletja se priporoča še drugi poseg, ki ga opravimo med fazama C in D. Danes razpolagamo s številnimi pripravki, ki uspešno učinkujejo proti botriti-su. Navajamo le pomembnejše učinkovine, v oklepaju pa nekaj tržnih imen: Mepanipi-rin (Frupica), Pirimetanil (Scala), Ciprodi-nil+Fludioxonil (Switch), Fenexamid (Teldor). Poleg navedenih je seveda na razpolago še več drugih učinkovin, katerim se stalno pridružujejo nove. Mnenja pa smo, da so navedena sredstva dovolj učinkovita in, kar ni zanemarljivo, zelo razširjena in zato dosegljiva. Za biološko zatiranje botritisa uporabljamo sredstvo na osnovi Trichoderma Har-zianum (Rootshiel Granules). Kakšno škodo povzroča siva plesen Omenili smo že škodo, ki jo bolezen povzroča na cvetju in na kabrnkih,, ko bodoči grozdiči potemnijo in se posušijo. Najpogosteje pa glivica napada grozd, še posebej bele sorte s strnjenimi jagodami. Dozorevajoče jagode postanejo sivorjave barve, se zmehčajo in ob deževnem vremenu obdajo z gosto sivo plesnivo prevleko. Gniloba se hitro širi in lahko zajame večji del grozda, pri nekaterih sortah pa zgnijejo tudi peclji, zaradi česa odpadejo deli ali celi grozdi. V zelo deževnih letih so gnili celo grozdi in obdani z gosto plesnivo prevleko, ki se ob trgatvi značilno pokadi. Ob neposredni škodi, ki jo botritis povzroča na pridelku, je glivica vzrok tudi posredne škode, ker je grozdje vsled napada botritisa slabše, kar negativno vpliva na rezultate vinifikacije. Problem je še zaznavnejši v zadnjih letih, ko je veliko povpraševanje po nežnih, zelo aromatičnih vinih, ki jih lahko proizvajamo le iz zdravstveno neoporečnega grozdja. Tudi če napade botritis le 10% grozdov, so posledice, kar zadeva barvo in aromo vina, zelo zaznavne. Pa tudi na okusu pride do neželenih posledic. Prisotni so lahko neprijetni vonji, poveča se vsebnost citronske in sukcinske kisline, zmanjša pa se vsebnost vinske in jabolčne kisline ter razmerje med njima. Problemi nastanejo tudi vsled prisotnosti encima laktaze, ki povzroča oksidaci-jo polifenolov, kar se opaža v potemnitvi mošta ali vina, kar poznamo pod imenom biološka motnost vina. Razlogov je torej veliko, da zavarujemo grozdje pred napadi sive plesni. Če pa se pojavi na grozdih, bomo, če se le da, odstranili napadene jagode. To se nam bo obrestovalo, ker bo boljša kakovost mošta in vina visoka nagrada za naš trud. NASVETI STROKOVNJAKA Gojenje ohrovta in okrasnih kapusnic Junij je čas, ko začnemo z gojenjem kapusnic. Danes bomo opisali ohrovt in okrasne kapusnice, oboje namreč sejemo prav v tem času. OHROVT (Brassica oleracea var. sabauda) je po domačih vrtovih precej razširjena zelenjadnica. Od rastline uporabljamo glavo, ki je sestavljena iz nakodranih listov. Ohrovt je dvoletna rastlina, ki cveti komaj naslednje leto. Ker nas cvet ne zanima, jo gojimo le eno leto. Ohrovt zahteva nekoliko bolj hladno in vlažno podnebje. Pri nas dobro uspeva v jesensko-zimskem času, izmed vseh kapusnic je ta vrsta najbolj odporna mrazu, zimske sorte zdržijo tudi do -10° C. Ohrovt se prilagodi različnim tlom, uspeva tudi v težkih tleh, pod pogojem, da voda ne zastaja. Ohrovt kolobarimo vsaki 2 leti, bolje pa je tudi, da ne sledi ostalim kapusnicam. Nekateri odsvetujejo gojenje ohrovta po zelenjadnicah, ki zemljo izčrpajo, kot so na primer paradižnik, paprika, bučke in druge. Glede gnojenja je rastlina precej zahtevna, posebno za hlevski gnoj. Gnojimo tudi z fosfornimi in kalijevimi gnojili, z dušikom gnojimo po presajanju, dokler se tvorijo glave, in to v več obrokih. Ohrovt lahko prosto sejemo. V ta namen pripravimo nekoliko dvignjene gredice, da voda ne zastaja. Sejemo po možnosti v ozke vrste, da rastline bolje oskrbujemo. Vrste naj bodo oddaljene približno 10 cm ena od druge. V primeru hladnega vremena pokrijemo sejano površino s pajčevinastim vlaknom. Bolj pogosto in tudi bolj uspešno je, če ohrovt sejemo v lončke ali v več-prostorne zaboje, ki so po navadi iz polistirena. Rastlinice ob presajanju ne utrpijo stresa, zato tudi hitreje rastejo. V vsak prostorček položimo po eno ali dve semeni. Zaboje nato postavimo na prosto. V notranje prostore jih postavimo le v primeru zgodnje setve. Nato rastlinice presadimo z zemljo vred. Važno je, da se strogo držimo navodil na konfekciji semen glede časa sajenja. Zgodnje, pomladansko-poletne sorte sejemo v zavarovan prostor že v polovici januarja do začetka februarja in jih presadimo v marcu. Jesensko-zimske sorte pa sejemo od maja do polovice julija. Če presadimo pozneje, bomo imeli manjše glave. Rastlinice presadimo, ko imajo 5 lističev. V domačem vrtu se bolj pogosto zgodi, da rastlinice raje kupimo. Pred presajanjem zemljo pripravimo, obdelamo jo 30 cm globoko, pognojimo in pripravimo nekoliko dvignjene gredice, da voda ne zastaja. Sadimo v razdaljo 60 do 70 cm med vrstami, in 50 cm v vrsti. Če sadimo bliže, rastlinice rastejo bolj v višino in glave ostanejo manjše. Ohrovt zahteva veliko vode, posebno v poletnem času. Zelo važno pa je, da zalivamo po malem in pogostokrat. Če poredkoma zalivamo z velikimi količinami vode, lahko glave razpokajo, posebno pri poletnih sortah. Veliko vode ohrovt zahteva takrat, ko se glava debeli. Zatiranje plevela je važno predvsem na začetku razvoja rastline. Občasno zemljo okopamo. Ohrovt pobiramo, ko so glave sklenjene in trde. Vsekakor moramo pobrati preden se listi, ki tvorijo glavo, začnejo odpirati. Glave hranimo čez zimo v hladnem prostoru. OKRASNE KAPUSNICE (Brassi-ca oleracea podvrsta acephala) so zanimiva sorta, ki jih gojimo v okrasne namene. Vrt krasijo posebno v jesenskem času. V prvih fazah rasti okrasne kapus-nice zelo spominjajo na ohrovt, saj imajo nakodrane liste in so zelene barve. Jeseni pa, ko temperatura pade pod 10o C, se rastline obarvajo v različne barve, od rdeče do rumenkaste, vijoličaste ali rožnate barve. Kapusnice za okras sejemo v drugi polovici junija. Če sejemo prezgodaj, v maju, se rastline preveč podaljšajo in jih je zato treba vršičkati oz. odrezati glavni brst. Pred sejanjem dobro pognojimo s hlevskim gnojem in tla obdelamo približno 30 cm globoko. Sejemo na prosto, a v zaveten kraj, ne pod direktnim soncem. Po sejanju pokrijemo semena s 1 do 2 cm debelo plastjo drobne zemlje in rahlo potlačimo. Po 5-6 tednov lahko rastlinice presadimo v lončke s premerom 10-12 cm ali pa direktno na stalno mesto. Posadimo jih v razdaljo 20-30 cm za 15-20 cm. Zelo važno je, da jih denemo na izrazito sončno lego. Dokončni prostor naj ima rodovitno zemljo, zemlja naj bo rahlo glinasta in propustna. Pred presajanjem naredimo globoke luknje. Koreninski vrat naj bo pod zemljo. Če pa jih najprej sadimo v lončke, jih bomo komaj v oktobru posadili na stalno mesto. Gredice nekoliko dvignemo, da voda ne zastaja. Rastline so namreč občutljive na zastajanje vode v tleh. Kapusnice za okras odlično rastejo tudi v širokih vazah, a le, če jih postavimo na izrazito sončno lego. Lahko tudi kupimo sadike jeseni. Med oskrbo jih stalno in pogosto zalivamo ter odstranjujemo plevel. V primeru, da rastline prepočasi rastejo, jih med gojenjem gnojimo z mešanim gnojilom, ki vsebuje veliko dušika. Okrasne kapusnice ob ne prehudi zimi lahko krasijo vrt vse do pomladi. Včasih lahko zaradi mraza delno ovene-jo, ko se pa temperature nekoliko dvignejo, se popravijo. Koristno je vedeti, da so te kapusnice užitne. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. junija 2009 19 Na fotografiji pod naslovom: Tamilce iz koncentracijskih taborišč čaka prevzgoja nejasnih vsebin; spodaj Singalci praznujejo zmago v slogu nogometnih navijačev. TAMILCI - OD MANJŠINE DO ASIMILACIJE Konec vojne na otoku Sri Lanka Bruno Križman M edetnična vojna, ki se je po 27 letih pravkar končala na otoku Sri Lanka, je kljub majhni odmevnosti navrgla okoli 70 tisoč žrtev, kar jo je upravičeno uvrščalo med spopade srednje intenzivnosti. Sri Lanko, ki razpolaga s površino, ki je primerljiva s tremi Slovenijami, naseljuje kar 20 milijonov ljudi. Od tega je približno 8 odstotkov srilanških Tamilcev. Sin-galci predstavljajo dobrih 80 odstotkov, v demografske seštevke pa spada tudi par odstotkov indijskih Ta-milcev, ki pa niso bili vpleteni v boje. Etnografska posebnost so potomci Vedov, ki so najstarejši prebivalci otoka. Ocenjujejo jih na pet odstotkov, so pa brez narodne zavesti in v postopku hitre asimilacije. Do začetka britanske kolonizacije so živeli zelo primitivno z nabiranjem sadežev in lovom. Vedi so dokaj temnejše polti kot drugi prebivalci Sri Lan-ke in jih najdemo tudi pod oznako »Mavri«. Vojaške operacije na tem prelepem otoku niso bile del hladne vojne. Na celini niso imele političnih botrov, čeprav se je morda pričakovalo, da bo posredovala Indija, ki ima tudi sama Tamilce na svojih tleh v upravno veliki zvezni pokrajini Tamil Nadu. Nepovezanost s kakim političnim taborom je negativno vplivala na usodo Tamilcev, ki niso bili dejansko nikoli vključeni v kak dnevni red mednarodnih forumov. Srilanški Tamilci so stvar zase. Njihove kulturne vezi s indijskimi Ta-milci so dejansko nične. Jezikovno se med seboj ne razumejo. Na Sri Lan-ki so odkrili kamnite spomenike iz 2. stoletja, ki vsebujejo očitno tamilske besede in imena, neka državna enota pa je nastala leta 1215 v obliki kraljestva Jaffna na polotoku skrajnega severa otoka. Ta državniška oblika je vztrajala vse do leta 1619, od leta 1505 naprej pa so samostojnost spodjedali Portugalci, ki so otok dosegli iz že trdnih oporišč v Indiji. Konec kraljestva Jaffna je vezan na prvi upor domačinov proti tujcem. Portugalcem se je uprl kralj Cankili, katerega pa so os-vojevalci premagali in obesili. V 17. stoletju so se pojavili tudi Nizozemci in današnja Sri Lanka se je začela obračati proti novim evropskim tržiščem. Prišleki so delovali pretežno na obalah, medtem ko je osrednji del otoka z današnjim mestom Kandy užival stvarno samostojnost. Britanci so se otoka polastili z njim običj-nim načinom zasebnega podjetja. Družba British East India Company je svojo izpostavo ustanovila leta 1796, šest let kasneje pa jo pripojila cesarstvu. Do politične homogenosti (pod britansko upravo) je prišlo leta 1815, ko je samostojnost Kandyja propadla. Prisotnost Evropejcev je pomenila tudi pojav evangelizacije. Tako Portugalci kot Nizozemci so ustanovili svoje šole. V začetku 19. stoletja so začeli delovati še misijonarji iz ZDA. Kulturni »pospešek« iz zahoda je botroval večji izobrazbi sri-lanških Tamilcev in prav njih so se pri upravljanju posluževali Britanci. Ta-milci so na celem otoku prispevali šti- ri petine državnih uslužbencev in bili zato tarča nevoščljivih Singalcev. Po veroizpovedi so srilanški Tamilci v veliki večini hindujci. Kristjani so v manjšini in njihovo število še upada. Singalci so skoraj v celoti budisti, vera pa ni nikoli predstavljala kamna spotike. Zaradi jasnosti je potrebno opisati pojem indijskih Tamilcev. Ti živijo v goratem predelu na sredini otoka in so jih tja z določeno stopnjo prisile iz celinske Indije preselili Britanci, ko so potrebovali delovno silo za nove plantaže čajevcev in gumi-jevcev. Indijski Tamilci se tudi po jeziku razlikujejo od srilanških, vedno pa so bili ljudje druge ali celo tretje kategorije. Njihovo delovno razmerje je mejilo na suženjstvo. Ob neodvisnosti Sri Lanke (prej Ceylon) so jim nove oblasti kar odvzele državljanstvo, poseg Indije pa je spore delno iz-gladil komaj leta 1960, ko se je več kot polovica teh Tamilcev vrnila v Indijo, ostali pa so postopoma pridobili državljanstvo samostojne države. Brez globokih korenin se ti Tamilci počasi asimilirajo z večinskim narodom. Odločilen je pri tem beg v glavno mesto Colombo. Iz Indije so ti ljudje prinesli tudi nekaj islamske vere. Singalski viri vztrajajo, da Ta-milci nikoli niso bili narod in zato nimajo pravice do svoje države. Mejnik zahtevam, ki naj bi jih zaključena vojna pokopala, je politični manifest Ta-milca z težko izgovorljivim imenom Vellupilai Chelvanayakam iz leta 1949, v katerem se je po trditvah Singalcev prvič pojavil pojem tamilske države. Razumljivo je, da so teze Ta-milcev drugačne. Pobudnik tamilske samostojnosti, ki ga na Sri Lanki za-smehovalno imenujejo tamilskega Mojzesa, je iz svojega oporišča na polotoku Jaffna moral za svojo stvar pridobiti tudi »tretje« Tamilce Yapana-ya, ki živijo v vzhodnih pokrajinah otoka in so med vsemi najbolj razviti. Njihovo središče je mesto Battica-loa, ki je tudi najvažnejši tamilski kulturni center. Leta 2004 je pokrajine vzhodne obale prizadel tragično sloviti cunami, tako, da so tam ob vojni utrpeli še dodatne tragedije. V vzhodnih pokrajinah dosegajo Tamilci od 35 do 70 odstotkov prebivalstva, medtem ko so na polotoku Jaffna skoraj popolna večina. V drugih severnih pokrajinah predstavljajo Tamilci od 55 do 75 odstotkov krajevnega prebivalstva. Tamilci prisegajo, da so se Singalci, ki živijo v tradicionalno njihovih pokrajinah, tja naselili v okviru raznarodnovalnega vladnega načrta. Trdijo, da je pretežno singalska vlada pod krinko agrarne reforme zasegla veliko zemlje v severnih pokrajinah in jo nato dodelila izključno singalskim priseljencem. Odhod Britancev je obrodil tudi kulturno zatemnitev Tamilcev, kajti šolski sistem ni upošteval njihovih potreb. Otroci so se soočali z viljevanjem tujega jezika, tuje zgodovine in neznanih običajev in čez noč postali nekako nepismeni. Konec vojaških operacij je sprožil serijo medsebojnih obtožb o terorizmu, ko je šlo za vladno vojsko, in o etničnem čiščenju, ko je šlo za glasove Tamilcev. Da vse ni šlo po krutih, vendar razumljivih pravilih vojne, je razvid- no od izredno velikega števila beguncev, ki so v paniki zapuščali svoje domove pod plazom slepega artilerijskega obstreljevanja. Še hujše je dejstvo, da so med stopnjevanjem pritiska na tamilske tigre, kot so se imenovali tamilski borci, vladni vojaki strpali v taborišča 72 tisoč Tamilcev, da bi upornikom onemogočili oskrbovanje in kritje. Pojasnilo vlade seveda govori o umiku prebivalstva iz področij vojnih operacij zaradi varnosti. Pogoji v teh taboriščih naj bi ne bili posebno vabljivi in redki tujci, ki so jih na skrivaj obiskali, so pogoje ocenili za še slabše kot v Gazi ob priliki zadnjega izraelskega napada. Nejasen je tudi načrt vračanja Tamilcev na njihovo zemljo. Bojijo se, da jih bodo pod etiketo začasnosti razpršili na razne kraje otoka in jih s tem dodatno narodnostno ogrozili. Že sedaj je uradno prisoten neprijazen pojem »prevzgoje«. Konec vojnih operacij so istovetili z ubojem voditelja tamilskih tigrov Prabhakarana in na otoku, kjer živijo Singalci so se takoj začela praznovanja s hupanjem in pokanjem petard. Dokaj neokusen je bil podvig domačega telekoma, ki je vsem uporabnikom poslal sporočilo, da je vojska ubila uporniškega voditelja. V spričevalo tamilskih tigrov so med negativne ocene vpisali prisilno vključevanje otrok v bojne skupine, po vzoru najbolj umazanega nasilja v Kongu ali prej v Sierri Leone. Ta pojav pa je bil opazen komaj v zaključnih mesecih, ko je vojska pritiskala vedno bolj masovno, izločena so bila oskrbovalna oporišča in veliko potencialnih borcev je končalo za bodečo žico taborišč. Bodočnost tamilske narodnosti na Sri Lanki je sedaj zelo negotova. Kot v vsaki vojni take vrste je aktivno sodelovala manjšina ljudi. Zelo veliko Tamilcev se je izognilo bojem s tem, da so se preselili na bolj mirna področja, zelo številčna pa je tudi diaspora. Srilanški Tamilci so se v letih vojne izseljevali v Veliko Britanijo, v Kanado in v manjši meri v druge evropske države. Od teh izseljencev je prihajalo tudi precej denarja za oskrbovanje z orožjem. Nov scenarij morajo Tamilci komaj pripraviti, ker so za sedaj nedvomno poraženi. Srilanški predsednik Mahinda Rajapakse je med zasedanjem parlamenta v tamilskem jeziku povedal, da se je zaključilo obdobje terorizma in da so dosegli pogoje za miren razvoj vseh narodnosti, v singalščini pa je svoj govor dopolnil, da bo vlada s trdo pestjo strla kakršnokoli obuditev sovražnosti. Kot zmago proti sovražniku je zadevo sprejela tudi velika večina Singalcev, ki menda nima namena, da bi roko sprave ponudila manjšini Tamilcev. Kot na začetku upora je verjeten povratek k izrazito terorističnim metodam, ki bodo na slepo povzročali nove žrtve in le s težavo dosegali točke na politični sceni. Odmaknjenost Sri Lanke ne vzbuja mednarodnega zanimanja, podpora prihaja le od občasnih demonstracij pred kakim poslaništvom, Indija, ki bi se kot edini akter lahko vključila, pa ne kaže nobenega zanimanja za posel. Št. 159 u GABRJE Gabrsko kulturno društvo Skala priredilo že 23. srečanje zborov in vokalnih skupin Nadležen veter in temni oblaki na obzorju niso napovedovali nič dobrega in so bili glavni „krivci" da se je tradicionalni koncert na borjaču spremenil v koncert v dvorani. Ne glede na zamenjavo prizorišča, so ljubitelji zborovskega petja vseeno prišli na svoj račun, kajti štiri pevske skupine so pripravile kar prijetno vzdušje z zelo pestrim izborom skladb in priredb iz izjemno bogate zakladnice slovenske zborovske ustvarjalnosti. Srečanje na gabrskem borjaču velja za svojevrstno prireditev, pri kateri poslušalci prisluhnejo lepoti petja na res čudovitem prizorišču, ki mu dajejo pečat košata drevesa in slikovit star vodnjak. Čeprav se koncert odvija na prostem, je prizorišče tako urejeno, da je akustika zelo dobra, tako da poslušalec ni prikrajšan za lepoto petja. Kot rečeno v soboto iz vsega tega ni bilo nič in večeru zborovskega petja so poslušalci sledili v dvorani gabrske-ga hrama kulture. Minulo soboto je bilo v Gabr-jah na vrsti že 23. srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin. Prireditev je že zdavnaj postala tradicio- nalna, na njej pa je do sedaj sodelovalo veliko število povskih sestavov od blizu in daleč. Prednjačijo seveda pevske skupine s Primorskega, niso pa bili niti tako redki nastopi pevcev iz osrednje Slovenije, pa tudi z avstrijske Koroške. Od časa do časa se na gabrskem borjaču predstavi tudi kak italijanski ali furlanski zbor, kar pobudi daje pridih kulturnih izmenjav med to živečimi narodi. Ni namreč skrivnost, da je prav kultura tista, ki ji uspe premostiti in premagati marsikatero oviro, ki so jo zgodovinski dogodki zakoličili med narodi in med različnimi skupnostmi. Upamo si tudi trditi, da so pevci pomembni nosilci te kulture, kajti glasba in petje sta obliki človekovega izražanja, ki ne potrebujeta ne prevodov in ne dodatnih oblik izkazovanja. Komur petje in pevska kultura nekaj pomenita, bo rad prisluhnil tudi sosedu, ki izhaja iz drugačnih pevskih in glasovnih korenin in ima drugačen način pristopa do zborovskega petja. O pomenu zborovskega petja, je med sobotnim pevskim srečanjem spregovorila Katerina Citter, ki je med drugim posebno podčrtala dejstvo, da je pesem pomemben del naše kulturne dediščine in predstavlja vez med preteklostjo in sedanjostjo. V taki ali drugačni obliki nas pesem spremlja skozi vse življenje. Ta oblika izražanja se pojavlja ob kateri koli priložnosti: ob veselih, pa tudi žalostnih trenutkih, v sproščenem vzdušju ob kozarcu vina in veseli družbi, pa tudi v posebnih okoliščinah in duhovnih obredih, je še povedala povezovalka uspelega večera. Večer je uvedel domači moški pevski zbor, ki je bil prireditelj in gostitelj večera. Publiki se je predstavil s petimi skladbami: dve iz edinstvenega okolja Koroške, po eno iz istrskega konca in iz Vipavske doline, ena pesem pa je bila izraz dalmatinskega melosa. Vajeti zbora je letos prevzela mlada in temperamentna dirigentka Zulejka Devetak iz Dola, ki je z novimi in odločnimi prijemi vtisnila nov pečat v pojmovanje zborovskega petja. Domačim pevcem je sledil ženski pevski zbor Tonja iz Borovnice pri Vrhniki. Gre za vokalno skupino, s katero gojijo Skalaši že dolgoletne prijateljske stike, ki se odražajo v ob- časnih obojestranskih obiskih in so vselej povezani s pevskimi nastopi. Predstavnika obeh društev sta si po nastopu izmenjala priložnostna darila in izrazila željo, da bi se stiki nadaljevali tudi v prihodnosti. Kot tretja se je poslušalcem predstavila moška pevska skupina Napev iz Batuj v Vipavski dolini. Gre za petnajsterico mladih fantov, ki so prav v slovenski narodni pesmi našli vzvod za pevsko in kulturno izražanje. Njihov mladosten zanos je od poslušalcev izvabil dolg in prisrčen aplavz. Gabrsko zborovski večer je zaključil številen mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. Tudi s tem zborom gojijo Gabrci plodne stike, ki so se rodili pred mnogimi leti vsled pobratenja med starodavnim mestom na Gorenjskem in Sovodnjami. Prisrčen pevski večer je zaključila družabnost ob dobrem kozarcu vina in ob dobrotah, ki so jih pripravile domače žene in dekleta. Zdravice in druge pesmi so si sledile pozno v noč, kar je še dodatno podkrepilo spoznanje, da pesem ne pozna meja. VIP agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda ŠTUDIJ IN USTVARJALNI PROSTI ČAS ZA MLADE GODBENIKE IN GLASBENIKE intercom p us rti nlib- ii^i inLirJa^ Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prirejata peti mednarodni mladinski godbeniški laboratorij INTERCAMPUS, ki se bo odvijal v Dijaškem domu v Portorožu od nedelje, 19.7. do sobote, 25.7. 2009. Če ste zamudili s prijavo, pohitite. Na voljo je še nekaj prostih mest za posamezne inštrumente. Prijavnica in razpis: spletna stran www.zskd.eu ali pa na uradih ZSKD. ZA NAJSTNIKE ARTEDEN/09 od ponedeljka, 6. do petka, 10. julija od 17. do 18.ure na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju WORKSHOP 4 TEEN AGER - USTVARJALNA DELAVNI- CA ZA NAJSTNIKE - pLES v barvaH, mentorici daša grgič in jana pečar Informacije in prijave: po telefonu pri predstavnici skd Lonjer - Katinara: 333 5062494 po mailu: jana@arteden.org 39. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA MONOŠTER 2009 - SZENT-GOTTHARD (H) za srednješolce s Tržaškega, Goriškega, Videmskega bo potekala od 23. - 29. avgusta 2009 v Motelu Alpokalja v Monoštru. Zadnji rok prijave: 15. 6. 2009 ZA OSNOVNOŠOLCE POLETNE m USTVARJALNE DELAVNICE - na razpolago še zadnja mesta - Na poletne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, ki bodo potekale od 23. do 28. avgusta 2009 v Mladinskem hotelu Pliskovica, sta na voljo zadnji mesti. Prijavnica in ostale informacije so na razpolago na spletni strani www.zskd.eu ali pa na uradih ZSKD. ARTEDEN/09 od ponedeljka, 6. do petka, 10.julija od 9. ure do 12.30 na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lo-njerju Kuhajmo, barvajmo, lepimo, striži- mo.....tudi po angleško!! : WORK AND PLAY IN ENGLISH--USTVARJALNA ANGLEŠČINA in KUHARSKA DELAVNICA"KUHAJMO Z EMILIJO" - USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE OSNOVNIH ŠOL Informacije in prijave: po telefonu: Ila-ry - 333 8578924 in po mailu: ja-na@arteden.org ZBOROVSKI NATEČAJI IN PRIREDITVE Natečaj za zborovske skladbe Ignacij Ota IZTEKA SE ROK PRIJAVE SKLADB 30. junija 2009 se izteče rok prijave na 4. natečaj za zborovske skladbe. Razpis dobite na spletni strani www.zskd.eu. COROVIVO 2009 Zadnji dan za prijavo na deželno tek- movalno revijo pevskih zborov je jutri, v ponedeljek, 15. 6. 2009. Razpis je na razpolago na ZSKD. Danes, 14. junija poteka v Benetkah 33. zborovsko srečanje »Venezia in coro« 20. - 21. junija se bo odvijal 40. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični NAŠE OBLETNICE SKD Lipa iz Bazovice praznuje 110-letnico delovanja z osrednjo prireditvijo Praznujmo skupaj, danes, 14. junija 2009 ob 20.30 na M'zarju. Na programu bo prikaz društvenega delovanja s pogledom, uprtim v bodočnost. Vabljeni na prijetno kulturno srečanje! BAZOVICA 2009 Vsemanjšinska proslava na Bazoviški gmajni bo 6. septembra 2009 ob 15. uri. Notno gradivo je na razpolago na sedežu ali na spletni strani ZSKD. Združene zbore vodi dirigent Marko Sancin. PUBLICISTIČNA DEJAVNOST V sodelovanju ZSKD in KD Ivan Trin-ko iz Čedada je izšla nova številka glasila Stiki. Vsebina je v celoti namenjena zboru in prikazu bogatega kulturnega delovanja društev v Videmski pokrajini. Prispevki so bili periodično objavljeni v rubriki Kulturni stiki v Primorskem dnevniku in so sedaj zbrani v samostojni publikaciji. Glasilo je na voljo na sedežih ZSKD in KD Ivan Trinko. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 14. 6. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Knjiga je vredna duhovna investicija Pogovor: Nadia Roncelli 1. V Tržaški knjigarni se je zaključil knjižni sejem slovenske knjige, na katerem je založba Mladika sodelovala skupaj z ZTT. Kako ocenjujete to pobudo? Pobuda se mi zdi nadvse pozitivna. Prvič sta tržaški založbi Mladika in ZTT, ki se sicer že več let skupaj z zadrugo Novi Matajur predstavljata na knjižnem sejmu v Ljubljani, ponudili vpogled v sodobno tržaško knjižno stvarnost in s pomočjo Tržaške knjigarne postavili pod drobnogled naše knjige in naše avtorje. Večkrat ob izidu nove knjige tone starejši naslov v pozabo, zato so bili na sejmu tržaške slovenske knjige žarometi usmerjeni na produkcijo zadnjih let. Tudi posebni večer v Tržaški knjigarni, ki smo ga poimenovali praznik slovenskih tržaških avtorjev, je bil prijetno neformalno srečanje, na katerem so lahko avtorji spregovorili o svojih knjigah z osebnim poudarkom. 2. Kakšne knjige je založba Mladika predstavila na tem sejmu? Poleg novosti smo na sejmu ponudili knjige, ki niso več v ospredju na knjižnih policah, ker jih novosti izpodrivajo, so pa še vedno zanimive tako z umetniškega kot kulturnega vidika. Največ je bilo leposlovja, a tudi priročnikov, esejistične literature in monografij. 3. Za katere so se obiskovalci največ odločali? Vtis imam, da so obiskovalci še najbolj segali po leposlovnih delih, po tako imenovanih tržaških klasikih, kot so Boris Pahor, Alojz Rebula, Evelina Umek, Vladimir Bartol ipd. 4. Smatrate, da je knjiga dobra investicija? Branje človeka razvedri, zabava, vzgaja, uči; sprošča domišljijo, postavlja dvome, ustvarja priložnost za razmišljanje. Z branjem bogatimo naš miselni in besedni zaklad, razvijamo kritični čut in sposobnost izražanja ... Knjiga je duhovna hrana, primerna za vsako starost in vse okuse. Isto delo lahko vzameš v roke v različnih življenjskih dobah in razmerah in vsakič ti bo nekaj novega in drugačnega povedalo, po drugi strani pa isto delo lahko različni bralci, na osnovi osebne življenjske zgodbe in različnih izkušenj, drugače razumejo. Knjiga je nedvomno vredna duhovna investicija. Seveda ne moremo vseh knjig pokupiti, ker bi bankrotirali, obstajajo pa tudi knjižnice, knjižni sejmi z ugodnimi popusti. 5. Kako je spremljati nastanek oz. tisk in izid knjige? i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it Nastanek vsake knjige je nekaj posebnega in skoraj čarobnega: na uredništvo prispe rokopis, včasih po elektronski pošti, pogosto na CD-ju, nemalokrat pa celo na papirju, čeprav si zadnje čase tudi ključek utira pot. Prvemu branju in komentiranju sledi odločitev »za« ali »proti«. Potem drugo branje, lektoriranje in koregiranje ter postavitev in prelom ter načrtovanje platnice. Pri vsem tem pa se tudi z avtorjem, ki ga spoznavaš z njegovim delom, ustvari poseben odnos, tako da nekakšna domačnost zave iz zapisanih besed. Po izidu stopi knjiga v svet in zaživi svojo pot: predstavitve so nujno potrebne, da se o delu govori in piše in da ga širši krog ljudi spoznava. V Ljubljani je pred nekaj leti začela izhajati revija Bukla, ki poroča o knjižnih novostih in marsikdaj obišče tudi naš obmejni pas z navajanjem tržaških in goriških knjižnih novosti. Vsekakor pa je »naši« knjigi težko prodreti v osrednji slovenskih prostor: kljub temu, da izdajamo dobra in kvalitetna dela (naj ob dveh velikanih Pahorju in Rebuli omenim še romane Eveline Umek, pesmi Davida Bandlja, literarna prvenca Jasne Jurečič in Vilme Purič ...), nas v matici postavljajo na rob. Zaradi naše obrobne lege smo posebni in zanimivi, ker smo mediteranski in odprti latinski kulturi, ne spadamo pa v osrednjo literarno in kulturno srenjo. A pomembno je, da živijo slovenske založbe v Trstu in da se ne ustvari začaran krog. 6. Med Slovenci v Fjk imamo, poleg dveh velikanov Pahorja in Rebule, še nekaj zanimivih avtorjev. Ali se, po vašem mnenju, ljudje v zadovoljivi meri odločajo za pisanje? Res čudovito, da sta dva velikana slovenske literarure in evropskega formata sinova te zemlje. In kot je prof. Marija Pirjevec pred nedavnim poudarila v knjigi L'altra anima di Trieste (Druga duša Trsta), Trst ni samo mesto italijanskih avtorjev Sveva, Sabe in Tomizze, ampak tudi Trubarja, Kosovela, Bartola, Rebule in Pahorja vse do naših sodobnih uveljavljenih pisateljev in pesnikov - Čuk, Jelinčič, Košuta, Kravos, Pertot, Tavčar, Umek, Verč, Žerjal ... Obstaja torej neka solidna literarna tradicija, ki sega iz preteklosti v sedanjost. Pri Mladiki smo v zadnjem letu izdali kar dva knjižna prvenca, ki obetata še novih literarnih kreacij. Morda se prav najmlajši, višješolci in študentje, premalo poskušajo v pisanju: več bi morali sodelovati na raznih literarnih natečajih in v mladinskih listih. Vaja dela mojstra, pisa/teljeva/nje pa zahteva veliko truda in discipline ter predvsem obvladovanje lepega, sočnega, suverenega jezika. Literarnih motivov in različnih - zgodovinskih, socioloških ali umetniških vsebin - gotovo ne manjka, morda pa je izzivov premalo. Haydnov glasbeni mozaik in zaključek šolskega leta Osrednja šolska prireditev na Centru Komel je bila letos posvečena Haydnovi glasbi. V glasbenem mozaiku so prišli do izraza solisti, komorne skupine in šolski orkester. Zapel je tudi šolski otroški zbor. Prireditev ob zaključku šolskega leta je bila tudi prilika, da se spregovori o vlogi šole v našem prostoru. Ravnatelj Silvan Kerše-van je ob podelitvi priznanj in nagrad učencem, ki so se uveljavili na različnih tekmovanjih, spet izpostavil smernice: šola ni selektivna in skuša nuditi osnovno glasbeno izobrazbo čim večjemu številu otrok, obenem pa je pozorna do tistih učencev, ki kažejo dobre sposobnosti in voljo do poglobljenega študija. Prisotna sta torej splošni vzgojni moment in tudi vzgoja strokovnih kadrov. Prikaz delovanja šole Komel pa bi bil zelo nepopoln, če bi se omejili le na javne koncertne prireditve v okviru Snovanj. V šolskem letu, ki se izteka, je šolo obiskovalo rekordno število preko 400 učencev, ki so se med letom predstavili staršem in prijateljem na 29 šolskih nastopih. Tu je prišlo do izraza delo na različnih oddelkih, pisan izbor glasbil, petja in sku- v Štandrežu je stekel Glasbeni campus. Že 22. in 23. junija bo dvodnevni mojstrski tečaj s svetovno znanim trobentačem Vincentom Penzarello, v juliju pa napovedujejo tečaj klavirske (prof. S. Gadžijev) in violinske igre (prof. Črtomir Šiškovič). pinske igre. V zadnjih tednih so na skrbno pripravljenih šolskih nastopih zaigrali in zapeli učenci številnih oddelkov: harmonikaši, harfistke, solo-pevke, trobilci, jazz-oddelek in drugi. Čeprav se šolska vrata zapirajo, čaka učence in učitelje na šoli Komel še veliko dela. V teku so izpiti, nadaljujejo se prireditve v okviru Snovanj, trst DSI vabi v ponedeljek, 15. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na zadnje srečanje v sezoni. Na sporedu bo okrola miza DNEVNI TISK V SLOVENIJI, PLURALIZEM IN PRITISKI. Sodelujejo: časnikarji Peter Jančič, Tino Mamic, Uroš Urbas, kolumnist Matevž Tomšič in podpredsednik ZNP Nenad Gluks. Večer bo vodil Andrej Černic. Začetek ob 20.30.« Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na zaključni nastop letošnjih udeležencev tečaja za organiste, ki ga je vodil prof. Matej Lazar. Nastop bo potekal v župnijski cerkvi sv. Jerneja apostola na Opčinah v soboto, 20. junija 2009. Gojenci bodo sodelovali pri večerni sv. maši ob 19. uri, nakar bo sledil nastop posameznih udeležencev tečaja. videm gorica SZSO Gorica, v soorganizaciji s Kulturnim Centrom Lojze Bratuž, prireja v nedeljo, 14. junija ob 20.30, koncert pod lipami (v primeru slabega vremena v komorni dvorani), kjer bosta nastopili Pevska skupina Musicum in Dekliška Vokalna skupina Bodeča Neža. Skavti bodo ob tej priložnosti prodajali skavtske majčke 45.obletnice goriške slovenske zamejske skavtske organizacije. Vsi toplo vabljeni!!!!! V Tolminskem muzeju bomo 19. junija ob 19.00 uri odprli likovno razstavo »Zgodovina Nediških dolin«. Risbe je izdelal Moreno Tomasetig, umetnik iz Benečije, avtor uvodnega besedila je Giorgio Banchig, urednik Doma in zgodovinar. Risbe so objavljene v reviji Dom kot sestavni del Zgodovine Nediških dolin, ki v nadaljevanjih izhaja že od 15. aprila 2006. Risbe in upodobitve Morena Tomasetiga nam Zgodovino Nediških dolin prikažejo še bolj živo in na izviren način prikazujejo dogodke iz preteklosti. 19. Draga mladih od 10. do 12. julija v Kopru Poletni del Drage mladih bo letos potekal v Kopru, pod prijaznim počitniško razpoloženim soncem, ki se bo zrcalilo v morju in bo mladim, ki bodo prišli iz Slovenije, iz italijanskega in avstrijskega zamejstva ter zdomstva, poklonilo svoj nasmeh v dobrodošlico. V krasno prenovljenih prostorih nekdanjih zaporov, oz. samostana sv. Ane, bo središče Rotunda gostilo intelektualni forum Draga mladih, ki bo trajal od petka, 10., do nedelje, 12. julija, z okroglo mizo, ustvarjalnimi in športnimi delavnicami, izletom z barko, z živahnimi debatami. Odbor sodelujočih mladinskih organizacij iz Slovenije, Italije in Avstrije je vse leto pripravljal to srečanje, ki bo letos posvečeno temi inovativnosti in ustvarjalnosti. Mlade namreč zanima predeba-tirati o tem, kakšno vlogo bodo v razvoju slovenskega prostora in Evrope odigrale nove generacije z doprinosom svojih idej, s svojo ustvarjalnostjo in s svojim inova-tivnim zagonom. Zanima jih tudi, ali - in v kolikšni meri - Slovenija in države, v katerih živijo slovenske manjšine, spodbujajo mlade k inovativnosti - tako v znanosti kot v kulturi. Ali države, oz. njihovi šolski, univerzitetni sistemi, znanstvene ter kulturne in-štitucije iščejo mlade z novimi in inovativnimi zamislimi, ali investirajo vanje, ali jim nudijo možnost izpopolnjevanja, vključevanja v pomembne projekte, možnost uveljavitve in službe? Odgovori na ta vprašanja so pomembni tudi za bodočnost in razvoj držav samih, še posebno v sedanjem času splošne gospodarske krize. Zato bodo mladi, tem in podobnim temam posvetili petkov večer (10. julija) z gostom Japcem Jakopinom, mednarodno priznanim snovalcem bark. V soboto 11. julija ob 10h bo okrogla miza s priznano pevko Tinkaro Kovač, priljubljenim gledališkim igralcem Gregorjem Čušinom, izumiteljem Petrom Florjančičem, ki ima več kot 400 priznanih patentov. Sodeloval bo tudi mladi znanstvenik in profesor na standfordski univerzi, specializiran za umetno inteligenco, Jure Leskovec. Inovativnosti in ustvarjalnosti mladih bodo posvečene tudi delavnice (debatna, gledališka, izdelovanje robotov, potapljanje, veslanje) in zaključna okrogla miza, ki bo v nedeljo, 12. julija ob 10h. Vloge predavateljev in poslušalcev bodo prvič »provokati-vno« zamenjane: okroglo mizo bodo namreč oblikovali udeleženci Drage mladih sami. Ugotovitve, razmišljanja, izzive, zaključke 3-dnevnega druženja in debatiranja, bodo predstavili gostom - predstavnikom političnega, univerzitetnega, kulturnega sveta, časnikarjem, upraviteljem, vzgojiteljem, staršem ter vsem, ki jih bo zanimalo, kakšna stališča so zavzeli mladi do vloge inovativ-nosti in ustvarjalnosti v razvoju bodoče slovenske družbe. Vsi mladi, ki jih zanima preživeti 3 dni na prijazni slovenski obali s sovrstniki iz vse Slovenije, zamejstva in zdomstva, se lahko prijavijo neposredno na spletni strani www.dragamladih.org - ali pa preko organizatorja iz zamejstva: MOSP, ul. Donizetti 3, 040 370846 (pon.-pet. 9.0017.00), rast_mladika@hotmail.com. 22 Nedelja, 14. junija 2009 NEDELJSKE TEME / Pod naslovom: palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu Desno: Ameriški predsednik Calvin Coolin PO NEDELJSKIH VOLITVAH Predstavniki manjšin v Evropskem parlamentu V Evropi živi veliko narodnih manjšin, ki sestavljajo približno desetino vsega prebivalstva Evropske unije. Zato je ob volitvah v Evropski parlament vselej zanimivo ugotoviti, kakšno zastopstvo imajo v njem manjšine. To zastopstvo je sestavljeno iz dveh velikih skupin: eno sestavljajo predstavniki manjšinskih strank oziroma regionalnih strank, ki se sklicujejo tudi na lastno kulturno in jezikovno identiteto, drugo pa pripadniki manjšin, ki so kandidirali na listah večinskih strank. Seznama izvoljenih v Evropski parlament še niso objavili in verjetno bo treba čakati še teden ali dva, da v posameznih državah razglasijo dokončne izide in da zapadejo roki za morebitne prizive. Znani pa so podatki o uspehu samostojnih manjšinskih oziroma regionalnih strank. Na spletnih straneh Evropskega parlamenta obstajajo tudi projekcije glede skupine, v katero naj bi se posamezni izvoljeni predstavniki vključili. Podatki, ki jih navajamo, zaradi kompleksnosti volitev in tudi nekoliko nejasne objave so lahko nepopolni, vendar pa že dajejo prvo sliko prisotnosti manjšin o Evropskem parlamentu. O Italiji je bilo že veliko napisanega; svojega predstavnika je izvolila Južnoti-rolska ljudska stranka SVP v volilni povezavi z demokratsko stranko in v koaliciji s Slovensko skupnostjo. Novoizvoljeni poslanec Herbert Dorfmann bo član skupine Evropske ljudske stranke. V Belgiji volilni sistem zagotavlja majhni nemški skupnosti zajamčeno izvolitev evropskega poslanca. Izvolila ga je krščansko-socialna stranka, ki je prejela 0,19 odstotka glasov, medtem ko je za poln mandat v Belgiji potrebnih skoraj 5 odstotkov glasov. Ta poslanec bo član skupine Evropske ljudske stranke. V Španiji so letos manjšine nastopale na dveh listah. Prva lista (Koalicija za Evropo - CpE) je povezovala nacionalistične stranke, predvsem katalonsko Convergencia i unio in baskovsko PNV. Izvolila je dva poslanca, ki bosta člana liberalno-demokratske skupine. Druga lista je povezovala levičarske manjšinske stranke in stranko zelenih; izvolila je enega poslanca, ki bo član skupine zelenih. Ni znano, ali izvoljeni pripada kateri od manjšinskih strank ali stranki zelenih. Sicer pa je za Španijo značilno, da vsakih izvoli večje število pripadnikov manjšin tudi na socialistični stranki; predvsem gre za Katalonce, podatka o izvoljenih pa še ni. Na Finskem je Švedska ljudska stranka ponovno izvolila svojega evropskega poslanca, ki bo član liberalno-demokrat-ske skupine. Tudi na Finskem so nekateri švedski predstavniki kandidirali na listah večinskih strank, vendar po neuradnih podatkih kaže, da ni bil izvoljen nihče. V Veliki Britaniji je Škotska nacionalna stranka izvolila dva poslanca, vali-žanska stranka Plaid Cymru pa enega. Vsi trije bodo člani skupine zelenih. Poslanca je izvolila tudi severnoirska stranka Sinn Fein; njen predstavnik bo član skupine Združene evropske levice. V ostalih »starih« članicah Evropske unije stranke manjšin na volitvah niso nastopale oziroma niso izvolile nobenega poslanca. Če preidemo na »nove« članice, ugotovimo, da sta se manjšinski stranki uveljavili samo v dveh državah in v obeh primerih gre za madžarsko manjšino. Na Slovaškem je Madžarska koalicijska stranka izvolila dva poslanca, ki bosta člana skupine Evropske ljudske stranke. V Romuniji je Demokratična zveza Madžarov izvolila tri poslance. Dva bosta člana skupine Evropske ljudske stranke, eden pa član skupine zelenih. Zgolj kot zanimivost naj navedemo, da se je na Madžarskem predstavila stranka Romov, ki pa je prejela samo 0,46 odstotka glasov; tudi tokrat se je glavnina Romov, ki so odšli na volišča, odločila za katero izmed velikih madžarskih strank. To pa je, kot rečeno, samo delni podatek zastopstva manjšin v Evropskem parlamentu. V preteklem mandatu je bila tako v socialističnih vrstah poleg že omenjenih Kataloncev tudi Valižanka Eluned Morgan, ki pa tokrat, po treh mandatih, ni kandidirala več. Preveriti bo treba tudi druge sezname izvoljenih, kajti v preteklosti so bili med evropskimi poslanci tudi drugi predstavniki manjšin: predstavnica Romov z Madžarske, predstavnik Lu-žiških Srbov iz Nemčije, predstavnica Rusov iz Latvije in drugi. Na popolno sliko bo treba najbrž počakati do umestitve parlamenta, ki bo, kot znano, 14. julija. Prav tako pa je pomembna prisotnost predstavnikov večinskih narodov, ki so zainteresirani za vprašanja manjšin. Tako je bil madžarski socialist Csaba Tabaj-di po splošni oceni najboljši predsednik delovne skupine za manjšine vse od ustanovitve Evropskega parlamenta. Bil je izredno aktiven in ta skupina, ki je sicer neformalno telo parlamenta, je opravila pomembno delo. Kar zadeva slovensko manjšino v Italiji in v Avstriji, so se zanjo še posebej izpostavili evropski poslanci iz Slovenije. Med temi je treba posebej omeniti poslanca LDS Jelka Kacina, ki je organiziral obisk delegacije Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK v Evropskem parlamentu. Sicer pa se je s problematiko slovenske manjšine v Italiji ukvarjala tudi delovna skupina za manjšine, kjer je bil na ta vprašanja še posebej pozoren južnotirolski poslanec Michl Ebner. Ameriški Indijanci pred 85 leti dobili državljanske pravice Pred 85 leti, 2. junija 1924, je ameriški predsednik Calvin Coolid-ge podpisal zakon, s katerim so avtohtoni prebivalci ZDA Indijanci dobili državljanske pravice. Zakon nosi ime po kongresni-ku Homerju Snyderju iz New Yor-ka na podlagi 14. amandmaja k ameriški ustavi, sprejetega leta 1868, ki je razširil državljanske pravice na vse osebe, rojene v ZDA, torej tudi na nekdanje sužnje in njihove potomce, ki jim je bila ta pravica do takrat zanikana. 14. amandma je zagotavljal državljanske pravice vsem rojenim v ZDA, vendar le, če so podvrženi njihovim zakonom, Indijanci pa takrat v celoti to niso bili, če se ne upošteva "zakon sile", s katerim so jim od prihoda prvih priseljencev iz Evrope naprej jemali zemljo in jih pobijali. Pred letom 1924 je imela večina Indijancev že državljanske pravice, do katerih so prišli s posebnimi plemenskimi pogodbami z vlado ali na primer kot današnji priseljenci s porokami z ameriškimi državljani, služenjem v oboroženih silah ter posebnimi pogodbami in zakoni. Prva pogodba zvezne vlade z indijanskim plemenom o državljanstvu je bila podpisana leta 1831 in z njo je pleme Choctaw iz države Mississippi postalo prvo s takšnimi pravicami. Zakon iz leta 1924 je bil dokaj pošten do Indijancev, ki so dobili državljanske pravice brez odvzema ali omejitve drugih pravic, ki so izhajale iz plemenskega premoženja. Ameriška vlada je z Indijanci pred tem sklenila številne pogodbe, ki jih je potem kršila, odvisno od potrebe, na primer zaradi odkritja rud ali gradnje železnice na njihovem ozemlju. Potrebo po asimilaciji, oziroma kot se je takrat temu reklo, "civilizaciji" Indijancev je prvi zagovarjal že predsednik George Washington. Eden njegovih naslednikov, junak vojne proti Veliki Britaniji leta 1815, predsednik Andrew Jackson, je k indijanskemu vprašanju pristopil genocidno. Namesto asimilacije je podpiral politiko odstranjevanja in v času njegovega predsedovanja so z ozemlja zveznih držav, predvsem na jugu, na zahod prek reke Mississippi na silo preselili 100.000 Indijancev. Tragična selitev 17.000 pripadnikov plemena Cherokee je zahtevala 4000 življenj. Po koncu državljanske vojne leta 1865 se je pozornost ameriške vojske spet usmerila k Indijancem, ki so jim začeli jemati tudi ozemlje, na katerega so jih preselili na silo. To je bilo obdobje indijanskih vojn, med katerimi so Indijanci dosegli le eno od- mevno tolažilno zmago leta 1876, ko so združene sile plemen Lakota (Sioux) in Cheyenne pobile 210 vojakov pod vodstvom polkovnika Georgea Armstronga Custera pri Little Big Hornu. Maščevanje 7. konjeniškega polka je sledilo leta 1890 s pokolom Lakot pri Wounded Knee. Ta čas je pomenil konec večjih spopadov z Indijanci, ki so sprejemali namestitve v rezervate na zahodu in se sprijaznili z usodo. Zakon iz leta 1924 je bil sprejet tudi z namenom hitrejše asimilacije Indijancev v ameriško družbo evropskih priseljencev, pa tudi kot plačilo za zasluge, saj se je na primer v prvi svetovni vojni v Evropi borilo veliko Indijancev, ki jih celo niso dajali v posebne rasno ločene enote, kot na primer temnopolte Američane. Status Indijancev je bil s tega vidika boljši, obenem pa so bili pred državljansko vojno tudi med njimi lastniki sužnjev. Kar trije odstotki med njimi so bili sužnjelastniki. Sicer pa se jim glede ene od osnovnih državljanskih pravic ni godilo nič bolje kot nekdanjim sužnjem, saj so posamezne zvezne države nemudoma po potrditvi 15. amandmaja k ustavi, ki je leta 1870 dal vsem polnoletnim moškim volilno pravico, sprejemale posebne zakone, po katerih je bila volilna pravica odvisna od premoženja. Ženske so v ZDA volilno pravico dobile šele z 19. amandmajem avgusta leta 1920. V času druge svetovne vojne je v oboroženih silah ZDA služilo 44.000 Indijancev, uradni konec politike asimilacije pa je prinesel zakon o samoodločbi Indijancev iz leta 1975. Danes je v ZDA okoli 560 zvezno priznanih plemenskih vlad, ki sprejemajo svoje zakone, pobirajo davke, izdajajo dovoljenja, vendar pa imajo podobne omejitve kot zvezne države. Tako na primer ne smejo napovedovati vojn, imeti mednarodnih odnosov ali izdajati denarja. Z njimi se še vedno ukvarja poseben zvezni urad za Indijance. Danes je v ZDA skupaj z Inui-ti in domorodnimi prebivalci tiho-morskih tokov okoli 2,8 milijona Indijancev, med katerimi jih tretjina živi v Kaliforniji, Arizoni in Oklaho-mi. Največja plemena so Navajo, Cherokee, Choctaw, Sioux, Chippe-wa, Apache, Blackfeet, Iroquois in Pueblo. Sicer naj bi jih bilo že kar 80 odstotkov mešane krvi. Poseben status je nekaterim plemenom zagotovil velike finančne koristi, saj lahko na ozemlju svojih rezervatov ustanavljajo igralnice, ki so za zvezne države še vedno bolj ali manj tabu, razen v Nevadi. Robi Poredoš, STA / SVET Nedelja, 14. junija 2009 2 3 IRAN - Prejel je 62,63 odstotka glasov, njegov glavni tekmec Mir Hosein Musavi pa 33,75% Gladka zmaga dosedanjega predsednika Ahmadinedžada V Teheranu izbruhnili protesti mladih privržencev Musavija - Obtožba, da so oblasti poneverile izide TEHERAN - Na petkovih predsedniških volitvah v Iranu je gladko zmagal sedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Prejel je 62,63 odstotka glasov, njegov glavni tekmec Mir Hosein Musavi pa 33,75 odstotka. Musavi je oblasti obtožil poneverbe izidov, njegovi privrženci pa so se v Teheranu spopadli s policijo.Ahmadinedžad je prejel 24.527.516 od 39.165.191 oddanih glasov, 409.389 glasovnic je bilo neveljavnih. Musavi, ki trdi, da so oblasti poneverile izide volitev, je prejel 12.216.411 glasov. Na tretje mesto se je uvrstil nekdanji vodja revolucionarne garde Mohsen Rezaj z 1,73 odstotka glasov (678.240 glasov), zadnji pa je bil nekdanji predsednik parlamenta Mehdi Karubi z 0,85 odstotka glasov (333.635 glasov). Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Ha-menej je Ahmadinedžadovo gladko zmago označil za »pravi praznik«. »80-odstotna udeležba in 24 milijonov glasov za izvoljenega predsednika je pravi praznik, ki lahko zagotovi napredek države, nacionalno varnost in trajno veselje,» je dejal v izjavi, ki so jo prebrali na državni televiziji. Visoka udeležba po njegovih besedah dokazuje, da je Iran »po 30 letih odporen in trden pred političnimi in psihološkimi napadi«. Opozoril je, da bi lahko sovražniki islamske republike poskušali »pokvariti sladkost tega dogodka ... z nekakšnimi zlonamernimi pro-vokacijami«. Dodal je, da morajo mladi ostati budni, privržence predsedniških kandidatov pa je pozval, naj se izogibajo provo-kativnim dejanjem in besedam. Novoizvoljeni predsednik je predsednik celotnega iranskega naroda, zato bi ga morali vsi podpirati in mu pomagati, je poudaril Hamenej. Kljub njegovemu pozivu so v Teheranu izbruhnili protesti mladih privržencev Musavija. Policija je sicer prepovedala kakršnakoli zborovanja, a Musavijevi privrženci prepovedi niso upoštevali. Po posredovanju policije je prišlo tudi do nasilja, nekateri poznavalci pa trdijo, da nasilje spominja na tisto leta 1999 med študentskimi protesti v Teheranu. Zmerni nekdanji premier Musavi, ki je zaradi visoke volilne udeležbe - bila naj bi kar 85-odstotna - računal na zmago, je še pred zaprtjem volišč, ki so bila zaradi velike volilne udeležbe odprta kar šest ur dlje, v petek sicer razglasil zmago. Oblasti pa je obtožil, da so poneverile izide in da so bile na volitvah številne nepravilnosti. Musavi je vrhovnega voditelja Hameneja pozval, naj posreduje in ustavi kršitve zakonov. »Upam, da bo voditeljeva skrbnost pripeljala do dobrega konca,« je dejal. Musavi trdi, da so nekatera volišča zaprli predčasno, čeprav so ljudje še čakali na glasovanje, volivcem naj bi preprečili oddajo glasov, opazovalcem pa naj bi preprečili udeležbo pri štetju glasov. Podobno kot Musavi tudi Mehdi Karubi trdi, da volitve niso bile poštene. Očitno so izidi in institucije, ki izhajajo iz takšnega štetja glasov, nezakonite in nesprejemljive, je v izjavi sporočil 72-letni Karubi. Na izid volitev v Iranu se je prvi odzval Izrael in sporočil, da gladka zmaga konservativnega Ahmadinedžada dokazuje, da se je »iranska grožnja« še okrepila. Po objavi izidov volitev mora mednarodna skupnost ustaviti iranski jedrski program in terorizem, ki prihaja iz Irana, je izjavil namestnik izraelskega zunanjega ministra Deni Ajalon. Medtem iz tujine prihajajo tudi pozitivni odzivi na zmago Ahmadined-žada. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa mu je čestital ob vnovični izvolitvi in izrazil upanje, da bodo zaradi miru Arabci in Iranci lahko sodelovali. Venezuelski predsednik Hugo Chavez je Ahmadined-žada poklical po telefonu in mu čestital za zmago. Po njegovih besedah zmaga predstavlja razpoloženje in zavezanost iranskega naroda izgradnji novega sveta. Ahmadi-nedžadu je čestital tudi sirski predsednik Ba-šar al Asad, ki je »bratskemu iranskemu narodu zaželel nadaljnji napredek in blagostanje«. Izid iranskih volitev je pozdravilo tudi palestinsko gibanje Hamas. »Ta izid je dokaz uspeha uradnega iranskega programa, ki služi interesom ljudi in kljubuje vsem izzivom,« je sporočil tiskovni predstavnik Ha-masa Favzi Barhum. (STA) Demonstranti odstranjajo pregrade, ki jih je na teheranskih ulicah postavila policija MILAN - Javilo se je že 2.000 prostovoljcev »italijanske narodne straže« Črne obhodnice Demokratska stranka: Ta delirij je treba zaustaviti - Italija vrednot: Spominjajo na esesovce V Parizu množični protesti proti vladnim ukrepom PARIZ - Na tisoče ljudi se je včeraj po Franciji udeležilo protestov proti protikriznim ukrepom vlade, ki so po ocenah sindikatov nezadostni. Protestov, ki jih je organiziralo osem glavnih sindikatov, se je sicer udeležilo veliko manj ljudi kot 1. maja, ko je protestiralo več kot milijon ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Parizu se je demonstracij po podatkih policije udeležilo 9000 ljudi, po podatkih sindikatov pa 30.000. V Tou-lousu in Bordeauxu je bilo nekaj tisoč ljudi, medtem ko jih je bilo 1. maja 10.000. Vodje sindikatov naj bi v začetku julija s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem opravili «etapno bilanco» vladnih proti-kriznih ukrepov, potem ko so nov krog pogovorov z delodajalci začeli v sredo. Sindikalne proteste, kot kaže neka anketa, podpira 74 odstotkov Francozov, a jih samo tretjina meni, da bodo vzpodbudili vlado k spremembi politike, še poroča AFP. Največja parada ponosa TEL AVIV - V izraelskem Tel Avi-vu je v petek znova potekala največja parada ponosa na Bližnjem vzhodu. Več deset tisoč udeležencev se je po ulicah izraelske metropole sprehodilo kljub protestom ortodoksnih Judov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Med veliko zabavo na plaži so ob koncu 11. parade ponosa v petek zvečer poročili pet parov, čeprav v Izraelu poroke istospolnih parov niso veljavne. Ultraortodoksna stranka Šas je mestne oblasti sicer pozvala, naj parado ponosa prepovejo. Tel Aviv, ki letos praznuje 100. obletnico, velja za najbolj prijazno mesto za istospolno usmerjene na Bližnjem vzhodu. Četrtina od približno 400.000 prebivalcev naj bi bilo gejev, lezbijk, biseksualcev in transeksualcev, še poroča dpa. Za predsednika rebublike kar 41 kandidatov KABUL- Afganistanska volilna komisija je danes sporočila, da se bo na predsedniških volitvah 20. avgusta za najvišji položaj v državi potegovalo 41 kandidatov, med njimi tudi sedanji predsednik Hamid Karzaj. Vloženih je bilo sicer 44 prijav, a sta bila dva kandidata izključena, eden pa se je umaknil sam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Za glavna izzivalca sedanjega predsednika na drugih predsedniški volitvah v zgodovini države veljata nekdanji finančni minister Ašraf Gani in nekdanji zunanji minister Abdulah Abdulah. MILAN - Okrog dva tisoč pripadnikov »italijanske narodne straže« (Guardia nazionale italiana-GNI) je že pripravljenih bdeti nad varnostjo italijanskih občanov v okviru obhodnic, ki so jih v Italiji že preimenovali v »črne obhodnice«. Oblečeni so v srajco kaki barve, na klobuku nosijo orel, simbol starorimskega cesarstva, na levem rokavu je trak črne barve s simbolom »sončnega kolesa«, hlače pa so sive barve. Prostovoljci GNI so pripravljeni nadzirati ceste 24 ur na 24. Za to čakajo le na dan, ko bo začel veljati zakonski osnutek o varnosti, ki ga je italijanski parlament že odobril. Združenje GNI so predstavili včeraj na prvem državnem posvetu fašističnega gibanja Msi-Destra italiana. Zaenkrat razpolagajo z več kot 2.000 prostovoljci predvsem v Pjemontu, Lombardiji, Laciju, Kampani-ji in na Siciliji, so povedali in dodali, da je GNI apolitična organizacija (?) v okviru nastajajoče Nacionalne italijanske stranke (PNI), ki jo vodi Gaetano Saya. Temu bodo med drugim sodili zaradi širjenja rasnega sovraštva. Zadeva je v Italiji že sprožila val ogorčenih reakcij. Marco Minniti je v imenu Demokratske stranke poudaril, da »je treba ta delirij zaustaviti«, medtem ko je načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi naglasil, da je to zelo hud in zelo nevaren pojav, ki predstavlja klofuto naši zgodovini in demokraciji. Prostovoljci črnih ob-hodnic spominjajo na esesovce, je dodal Do-nadi, in torej na najbolj grozovito stran polpretekle zgodovine. ITALIJA - Zelo polemična stališča predsednika vlade Berlusconi: Žrtev prevratniške zarote Opozicija: Naveličani smo ustrahovanj RIM - Silvio Berlusconi je prepričan, da je žrtev medijske in politične zarote. Na včerajšnji skupščini mladih podjetnikov v kraju S. Margherita Ligure je ministrski predsednik vehementno napadel časopise, češ da ga blatijo in obre-kujejo, za njimi pa stojijo točno določeni prevratniški politični krogi. Sinoči je Berlusconi »pojasnil«, da se pri napadih ni nanašal na novinarje, pač pa na vodjo Demokratske stranke Daria Franceschinija. Slednji mu odgovarja, da je naveličan ustrahovanj in naj Berlusconi meri svoje besede. Ministrski predsednik je napadel časopise in novinarje isti dan, ko je predsednik republike Giorgio Napolitano podčrtal, da je svobodno novinarstvo srž vsake demokracije, torej tudi italijanske. Državni poglavar očitno ne verjame v »teorijo zarote«, o kateri stalno govori Berlusconi. Na skupščini mladih # Premier Silvio Berlusconi ansa industrijcev je govoril o »uničevalnih učinkih časopisov in levice«, zvečer pa je - kot rečeno - nekoliko omilil svoj napad rekoč, da levo usmerjeni časopisi ustvarjajo v Italiji pesimizem. Zanj po Berlusconi-jem mnenju ni nobenega razloga, saj vlada učinkovito obvladuje situacijo in uspešno kljubuje gospodarski krizi. Za ministrskega predsednika je libijski vodja Gadafi nekoliko bizarna osebnost, »je pa očitno zelo sposoben, saj je že 40 let na oblasti«. »Berlusconi grozi in ustrahuje, Demokratska stranka pa bo vztrajala na poti opozicije desno-sredinski vladi,« je sinoči Berlus-conijeve besede komentiral Franceschini. Berlusconi praktično vsak dan žolčno napada opozicije, novinarje in sodnike, ki so vsi po vrsti pod udarom, ne bodo pa klonili grožnjam, je poudaril voditelj demokratov. Piero Fassino je prepričan, da je Berlusconi spet prekoračil meje ne samo dobrega okusa, temveč tudi normalnega demokratičnega soočenja. Nekdanji vodja Levih demokratov meni, da ministrski predsednik zaničuje demokracijo, njegove grožnje pa odražajo avtoritarno miselnost. 2 4 Nedelja, 14. junija 2009 K U LT URA POGOVOR - Marko Feri o Mednarodnem festivalu kitare Kras Vabilo k odkrivanju širokega sveta kitare Festival se začne jutri in se bo odvijal do sobote / TOMIZZOV DUH TRST - Za mlade ustvarjalce H • • • • Znani nomrnirana za drugo izvedbo nagrade Zlato zrno TRST- Znani so nominiranci za drugo izvedbo nagrade zlato zrno 2009, ki jo slovenski visokošolski Sklad Sergij Tončič iz Trsta namenja mladim slovenskim ustvarjalcem iz Furlanije-Julijske krajine (FJK). To so goriški pesnik in esejist David Bandelj, tržaški harmonikar in skladatelj Igor Zobin in goriški likovni ustvarjalec Ivan Zerjal.Tako je po pregledu prispelih priglasitev ustvarjalcev odločila žirija, ki so jo sestavljali Klavdij Palčič, Marko So-sič, Aleš Doktorič, Rošana Paliaga in Marko Kravos. Priznanja in nagrade bodo podelili na slovesnosti v tržaškem Narodnem domu 23. junija ob 18. uri, takrat pa bodo tudi razglasili glavnega nagrajenca, dobitnika zlatega zrna in nagradne kocke. David Bandelj (1978) je pesnik, esejist in literarni znanstvenik iz Gorice ter trenutno asistent za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Objavil je pesniški zbirki Klic iz nadzemlja in Razprti svetovi ter esejistične fragmente in knjižne kritike, ki jih je objavil v Primorskem dnevniku in Novem glasu, z naslovom Razbiranja žarišča. V utemeljitvi piše, da se strastna privrženost besedi pri Bandlju veže «na duhovno izročilo evan-geljske Besede in ostaja vse od njegovega literarnega nastopa v letu 2000 prepoznavna osnova njegovega leposlovnega in književnega po-četja,» njegove pesmi pa so kljub predani in provokativni religioznosti zavezane življenjski vsakdanjosti. Igor Zobin (1980) je harmonikar in skladatelj, ki se je v zadnjih letih uveljavil tudi kot aranžer in ko-repetitor pri gledaliških predstavah v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Večstransko delovanje ustvarjalca zaznamujejo samozavest, poglabljanje snovi, jasna vizija o lastnih sposobnostih in ciljih. Tržaški harmonikar, piše v utemeljitvi, opozarja nase že od svojih začetkov z zahtevnimi in premišljenimi programskimi izbirami, ki izpričujejo ambicijo po visoki po- Marko Kravos kroma klicni kakovosti, posvetil pa se je ovrednotenju harmonike, glasbila, ki se še danes redkokdaj oglaša s prestižnih italijanskih koncertnih odrov. Ob tem Zobin utrjuje v svetu prepoznaven aspekt tržaške in slovenske glasbene tradicije, ki mu je pridal žlahten sodobni predznak. Ivan Žerjal (1978) je likovni ustvarjalec in grafik iz Gorice, kjer kot umetnosti zgodovinar poučuje na slovenskem klasičnem liceju. Uveljavlja se kot slikar z analitičnim pogledom na vizualnost sodobne komunikacije in kot konceptualni umetnik na področjih videa in am-bientalnih instalacij. S svojimi eksponati je bil deležen pozornosti na številnih predstavitvah zadnjih let. Zerjalov oblikovalski prispevek v raznih tiskanih publikacijah odlikujejo sintetičnost, rahločutna sugestivnost in sporočilnost, kljub raznorodnim tehnikam in iskateljski zagnanosti pa je njegov opus elementaren in svojsko estetsko označen, piše v utemeljitvi. Z nagrado zlato zrno želi Sklad Sergij Tončič spodbujati ustvarjalna tveganja mladih in opozoriti domačo javnost v FJK, pa tudi širši prostor, na izrazite preboje v sodobnih umetniških tokovih v zamejstvu. Skladu so pri pobudi stale ob strani in jo denarno podprle Banka Koper, družba KB Group 1909 in Zadružna kraška banka. Malomeščani MILAN RAKOVAC Od ponedeljka do sobote se bodo ljubitelji kitare lahko podali na idealno glasbeno potovanje ob vsakodnevnem snidenju z različnimi zvrstmi glasbe v družbi priznanih evropskih in ameriških mojstrov. Začela se bo namreč enajsta izvedba Mednarodnega festivala kitare Kras, skupne pobude istoimenskega kulturnega društva, Turističnega društva Škocjan in Glasbene matice, ki si jo je umetniški vodja Marko Feri zamislil v duhu pomembnih novosti: Po prvem desetletju smo se odločili za širitev vsebinskega kot tudi teritorialnega obsega festivala. Klasična kitara bo letos modulirala tudi v smer rock in folk glasbe, se bo spajala z zvoki različnih instrumentov in glasov, nenazadnje bodo dogodki zaobjeli ne samo območje Škocjanskih jam, ki je od lanskega leta sedež festivala, temveč se bodo prvič odvijali tudi v Gorici in na tržaškem Krasu. LJUBLJANA Razpis za direktorja na ministrstvu LJUBLJANA - Ministrstvo za kulturo je v uradnem listu in na spletni strani ministrstva za javno upravo pravkar objavilo razpis za generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. Pogoji so slovensko državljanstvo, univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem ter najmanj sedem let delovnih izku-šenj.Pisne prijave je treba poslati v 15 dneh od objave z označbo »za javni natečaj« in navedbo delovnega mesta na naslov Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za organizacijo in kadre, Tržaška 21, Ljubljana. Prijavljene kandidate bo posebna natečajna komisija preverjala v skladu s standardi strokovne usposobljenosti, merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, ki jih je določil uradniški svet. Izbrani kandidat bo imenovan na položaj za dobo petih let, določa razpis. Direktorat trenutno kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja vodi dr. Bojan Djurič. desetletnici smrti. Sledil bo ameriški duo, ki ga sestavljata flavtistka Susan Royal in kitarist James Piorkowski, ki bo obenem nastopil kot skladatelj. Kaj nas pričakuje pa na deželnem teritoriju? V torek se bomo selili v Gorico, kjer bomo prisluhnili duu kitaristov, to sta Švicar François Laurent in Italijan Stefano Palamidessi, ki se bosta predstavila s potpurijem žanrov „na 360°«. Na Opčinah bomo imeli koncert trža- »Leva? Desna? Leva? Desna! Nem znam da li je urednik Mladine s »podlom nakanom« parafrazirao Maja-kovskoga: »Tko to tamo desnom kroči? Lijeva! Lijeva! Lijeva!« Pod gornjim naslovljem, piše Dr. Jože Vogrinc: »Države v tem trenutku nastopajo kot agencije za podrejanje vseh družbenih sil najmočnejšim kapitalskim interesom na njihovem ozemlju, zato se družbena moč še bolj nevarno koncentrira in uhaja izpod nadzora, saj državni aparati razpolagajo represivnim in ideološkim aparatom v funkciji nadomestnih kapitalistov, ki sproti in vnaprej razlaščajo podrejene, od malih in srednjih podjetij prek javnega sektorja do abstraktnih anonimnih 'davkoplačevalcev'.« Ma alora, zašto je Europa izabrala desničare u Parlament? Seveda, malomeščani so šli en masse na volitve, a »nesvesne mase« so ostale doma! Vol dir da je liva stvar još huja danas, nego ča piše Jože Vogrinc! Vol dir da se še-garija miščanska zna tuči za suoje intere- glasbo kot tudi avtorske skladbe tega izredno uspešnega, mednarodno priznanega glasbenika. Naj se za realizacijo teh dveh koncertov še posebej zahvalim Slovenskemu programu Deželnega sedeža RAI in uredniku Borisu Devetaku, ki je uresničil možnost televizijskega snemanja obeh koncertov in s tem zagotovil tudi medijsko promocijo celotne pobude. Vzporedno s koncerti festivala se bodo kot običajno odvijali tudi tečaji kitare za otroke in za bolj izkušene, mlade kitariste. Verjetno bodo tudi tečajniki lahko pokazali svoje dosežke. Na terasi z enkratnim razgledom na naravni park Škocjanskih jam bomo v petek priredili zaključni nastop glasbeno-likovno-jezikovne delavnice Easy guitar, kjer se otroci od 6.leta starosti naučijo osnove glasbe in ^^^^^ angleščine na kreativen način pod mentorstvom Daria Vivianija in njegovih sodelavcev Richarda Alle-na, Biserke Cesar, Daše Stanič, Janoša Jurinčiča in Maura Breganta. Na zadnji dan festivala bodo prišli na vrsto tudi udeleženci visokih izpopolnjevalnih _| tečajev, ki bodo prav tako kroma nastopili v Škocjanu. Kako si umetniški vodja predstavlja in doživlja atmosfero tega festivala? Glavna lokacija koncertov ostaja cerkvica sredi naravnega parka v Škocjanu, ki je idealen kraj za zbrano poslušanje zvoka kitare kot tudi za vzporedne, visoke izpopolnjevalne tečaje, saj gre za pravo oazo miru, kjer se čas za trenutek ustavi in se lahko posvečamo refleksiji in sprostitvi. Sredi akustičnega onesnaženja, ki ga vsak dan prenašamo, je zvok kitare vabilo k zbranosti, k umiritvi in razmišljanju. ROP še! I vol dir da se siromahi propio ne zna-ju, anci, ne bacilaju, a na livo njanke ni partije koja bi se tukla za nje! To je totalni krah euro-ljevice, ovih njenih jadnih ostataka, i tako su zlosretni proleteri sticajem okolnosti postali lum-pen-proleteri, nemočne mase u šakama kapitalizma i državnih birokracija! I sada, deseci milijuna nezaposlenih, naravno, pri-staju uz krajnju desnicu... I SADA SE PITAMO KAKO NA-PRIJED? Utrka u autoliberalizaciji naprosto je pomela sa svjetske scene ne samo lijeve stranke, nego usisala i sam socijalizam kao ideju, kao filozofiju, kao koncept rezvoja. Ponaslov iz Mladine mnogo je jasniji: MENJAM TITOVO ULICO ZA MARXOVO POT! I dok Zapad sve jasnije očijuka s Marxom, uvodeči zaštitne mjere poput pa-ra-državnog i državnog vlasništva, dakle nacionalizacije, ergo uvodenja Marxovih recepata na mala vrata u velike palače moči i novca, svjetska ljevica, njeni jadni osta-ci, ne usudi se iskoristiti priliku i opet sje-sti u sedlo posrnuloga konja svjetskog gospodarstva. Ne znam do kada če trajati ova perverzna situacija; jer biračko tijelo Europe naprosto je pomelo »ljevicu«, kojoj kao da nije nikad dovoljno poniženja, poput tali-janskih Demokrata koji se tope kao snijeg u prolječe (a i jest prolječe!), ili engleskih Laburista koji su potonuli kao nikada do sada u modernoj povijesti. Za uve brižne naše »live« u Sloveniji i Hrvatskoj bolje šparati beside; oni su i dalje (almeno po inerciji) nika magari brižna alternativa nacional-populističkoj desnici, a uva pak vlada de iure et de facto (Sana-der) et de facto (Janša). Aj vero su brižni! Predlaže Vogrinc: »Zato je skrajnji čas, da v Sloveniji (and Croatia - by M.R.) začnemo intelektualno razpravo o temeljnih družbenih spremembah. Ta razprava bo morala najprej opustiti in preseči okvir političnega ne-sporazumevanja«. No, v Sloveniji je plasirana paradigma »druge republike«, seveda retoričan poskus, ampak poskus. Na Hrvaškem pa manka tudi retorika. Krleža je s najdublom ironijom bro-jao »Vlaškovuličance«, gradanski soj obrtnika i advokata i trgovaca koji se u u ' < ^ [ vrijeme Carevine stvorio u Vlaškoj ulici; da, pogadate, ulica se tako i nazvala, po Tali-janima koji su se ovdje bili naselili. Jer, veli Krleža, njihov se društveni angažman svodio na patriotski uzdah »jer svoj narod Hrvat ljubi«, ali ne i bilo kakav stvaran doprinos tome narodu. Kao što Cankarjev junak kad dode do ozbiljne ra-sprave medu narodnjacima, diskretno prešuti temu, konstatirajuči historijsku izreku »najboljše so pohane piške«! Zabogamiloga, kako je čudan taj svi-jet! Još kad san bija utročič, domača kokoš je bila lukulijanski obrok, a sada je to naj-cinija hrana! Devalvirala je radnička klasa, ili bolje rekuč - avanzirala u niži srednj-ji sloj (AKO je zaposlena!), i degenerirala je europska ljevica, tako da joj na-prosto prijeti izumiranje. A jedino, u duhu Vogrinca, što se možda može napraviti, jest pokušati uvesti na jug sje-vernjački model, sustav skandinavskih socijalističkih kraljevina, ili pak uspo-staviti »prosviječeni autoritarni socijalizam«, kako predlaže Igor Mandič, zi-benciger i vječni hrvatski Wunderkind kritičke misli. Katere so glavne smernice programa letošnjega festivala? Program je v določenem smislu vabilo k odkrivanju široke razsežnosti sveta kitare, izredno fleksibilnega glasbila, ki po repertoarju lahko sega od antične do lahke glas- Marko Feri be. Gostje festivala so obenem odlični pedagogi, ki bodo sodelovali z nami pri visokih tečajih, ki se bodo odvijali v dopoldanskih urah. Med temi je Beograjčan Zoran Anič, ki bo odprl festival v ponedeljek s koncertom v cerkvici v Škocjanu. V istem okviru bomo v sredo gostili dvojni koncert, najprej z recitalom Mitcha Weverke iz Texasa, potem z Nebojšo Bugarskijem in Žarkom Ignjatovičem, ki nam bosta pričarala neobičajno glasbo v duu z zanimivo zvočnostjo kitare in violončela. V četrtek bo na vrsti izreden, mlad slovenski talent Mak Grgič, ki bo predstavil program španskih avtorjev s posebnim poklonom Joaquinu Rodrigu ob škega zbora Cappella Civica, ki bo nastopil s posebnim programom priredb zborovodje Marca Sofianopula in podpisanega. Novost letošnjega programa bo vključitev rock glasbe s poklonom legendarni skupini Pink Floyd v izvedbi benda tržaških glasbenikov Pink Moon, ki ga vodi kitarist Paolo Bembi, sicer moj bivši gojenec, diplomant na šoli Glasbene matice. Koncert bo na sporedu v petek v Casinoju Lipica. V soboto bomo zaključili z dogodkom kot je solo koncert makedonskega virtuo-za kitare Vlatka Stefanovskega na trgu na Kontovelu. Program večera bo obsegal makedonsko in balkansko ljudsko w 339 Nedelja, 14. junija 2009 ŠPORT / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - Danes v Južni Afriki začetek Pokala konfederacij Generalka za SP naj bi zakrila družbeno bedo Obrobni interesi so že razjedli nekdanje lastnostni južnoafriškega nogometa SPORED Italija jutri ob 20.30 proti ZDA PRETORIA - Za nogometno krono na pokalu konfederacij - dve tretjini vstopnic naj bi že prodali - se bodo v skupini A pomerili gostitelj JAR, azijski prvak Irak, oceanijski prvak Nova Zelandija in evropski prvak Španija, v skupini B pa bodo prvak Severne in Srednje Amerike ZDA, svetovni prvak Italija, južnoameriški prvak Brazilija in afriški prvak Egipt. Branilec naslova iz Nemčije 2005 je Brazilija, ki na stavnicah zaseda drugo mesto za končno zmago. Favoriti za končno slavje so Španci, ki so neporaženi na 32 tekmah. To pomeni, da jih od rekorda Brazilcev ločijo le še tri tekme. Če pa jim bo na prvih dveh tekmah pokala konfederacij uspelo premagati Novo Zelandijo in Irak, se bodo izenačili z Brazilci in Francozi po številu zaporednih zmag: 14. Med favoriti so tudi Italijani, ki pa na zadnji tekmi proti Novi Zelandiji s sicer precej rezervno postavo niso navdušili. «Najbolj pomembna bo prva tekma z ZDA. Če bomo na tej uspešni, potem bo v nadaljevanju precej lažje. Če pa bomo začeli slabo, potem nas čaka veliko dela,» meni prvi mož «azzurrov» Marcello Lippi. Razplet bo znan 28. junija in čeprav se zdi vse že vnaprej (vsaj kar zadeva najvišja mesta) odločeno, pa selektor Iraka, «čudodelnik» Bora Mi-lutinovič, pravi: «Smo prvaki Azije! Zakaj ne bi bili enakovredni prvakom drugih celin? Samo verjeti moramo vase.» Morda pa je to res pravo sporočilo za vse nogometne nacije ... Spored Skupina A, danes ob 16.00: JAR - Irak, ob 20.30 Nova Zelandija - Španija; sreda, 17. 6.: Španija - Irak, JAR - Nova Zelandija; sobota, 20. 6.: Irak - Nova Zelandija; Španija -JAR. Skupina B, jutri ob 16.00 Brazilija - Egipt, ob 20.30 ZDA - Italija; četrtek, 18.6.: ZDA - Brazilija, ob 20.30 Egipt - Italija; nedelja, 21. 6. ob 20.30 Italija - Brazilija, Egipt - ZDA. Polfinale, sreda 24.6 ob 20.30 A1 - B2; četrtek, 25. 6. ob 20.30 B1 - A2 Finale, nedelja, 28. 6. ob 15.00 za 3. mesto, ob 20.30 za 1. mesto. Danes se bo v Južni Afriki začel pokal nogometnih celinskih zvez z vse prej kot zanimivim tehničnim nabojem, kajti evropski in južnoameriški sladokusci ne morejo prebaviti iger njihovih moštev z reprezentancami Egipta, Iraka, ZDA in Nove Zelandije. Ostaja še Južna Afrika kot obvezna domača ekipa, predvsem pa gostiteljica prihodnjega SP, za katerega je pokal celinskih zvez pravzaprav generalka. O sposobnosti Južne Afrike za organizacijo turnirja za svetovni naslov so dvomi obstajali že pred izborom. Leto dni pred začetnimi brcami pa v pripravi zevajo nove in nove luknje, saj je marsikaj v precejšnji zamudi in jasno je že, da bodo novi stadioni dokončani na račun njihove kakovosti. Pred televizijskimi kamerami bo vse v redu in tudi uradne ocene bodo pozitivne, za prvenstvom pa bo ostal kup težko uporabnih katedral, ki bodo materialno propadle preden si bo država toliko opomogla, da bi si tako moderne in zahtevne naprave lahko tudi privoščila. Velike družbene težave (brezposelnost, »obraten« rasizem, problemi z AIDS-om, pomanjkanje neoporočne čiste vode), ki pestijo nekoč »mavrično« de- Zadnje priprave na Royal Bafokeng stadionu v Rustenburgu, kjer bo danes ob 20.30 tekma Pokala konfederacij med Španijo in Novo Zelandijo. Že ob 16.00 se bosta v Johannesburgu pomerili reprezentanci Iraka in ZDA ansa želo, so prispevale k neznanskemu raz-bohotenju kriminala, kjer niso uboji stvar vsakdanjosti, temveč dogodek, ki se ponavlja v razmahu ur. Nogometni spomeniki medtem rastejo z občutno povišanimi stroški, ki bogatijo razne lobije in krčijo sredstva, ki bi morala iti v korist vsakodnevnih potreb prebivalstva. Zanimanje za svetovno prvenstvo je že zaradi tega precej na psu, dodaten udarec pa so mu dali še slabi uspehi domače reprezentance »Bafana, Bafana« (dečki, dečki), ki se ni uvrstila v končnico prvenstva. Prvič je FIFA tako prvakom kot gostiteljem naložila kvalifikacije in že prvič bo morala računati na negativne posledice odsotnosti domače ekipe. Južna Afrika je bila oproščena prve faze kvalifikacij, v drugi pa je neslavno pogorela pred velesilo Nigerijo in se lahko kosala le z Sierro Leone in Ekvatorialno Gvinejo, ki spadajo na družbeni ravni k dnu že itak nesrečne Afrike. Zaključni tretji fazi bodo v Južni Afriki lahko sledili le po medijih. Da bo mera polna se »Bafa-na, Bafana« niso uvrstili niti na celinsko prvenstvo, prvič po padcu apartheida. Ob robu čisto rezultatskih dogajanj so zabeležili tudi nekaj postranskih: bra- ODBOJKA - Svetovna liga Černic in Mama spet skupaj na igrišču Italija pa je proti Kitajski doživela nepričakovan poraz VERONA - Druga tekma prvega kroga kvalifikacij svetovne lige proti Kitajski je bila povsem drugačna kot prva. Medtem ko so Italijani v petek popolnoma nadigrali svojega nasprotnika, so morali sinoči pred njim nepričakovano položiti orožje s 3:0 (21:25, 23:25, 32:34). Po več kot enem letu sta prvič spet bila istočasno na igrišču tudi Ga-brc Matej Černic in Števerjanec Loris Mania, slednji je namreč že proti koncu prvega seta zamenjal Martina. Boljše so »azzurri« igrali v drugem se-tu, ki pa so ga v končnici res nerodno izgubili. »Sobivanje« dveh zamejskih odbojkarjev na igrišču pa ni bilo dolgo, vendar ne zato, ker bi eden od njiju igral slabo, temveč zato, ker je Maniaja v tretjem setu žoga silovita zadela v glavo in ga je trener Anastasi iz previdnosti zamenjal z rezervnim liberom Barijem. Nadaljevanje tekme je bilo zelo razburljivo. V izenačeni končnici je imela Italija tri set-žoge, Kitajci pa so po štirih zaključnih žogah le prevladali, z zmago pa že na začetku lige ogrozili pot »azzurrov« v finalno fazo. zilski trener Carlos Alberto Parreira se je odpovedal več dolarskim milijonom honorarja in odstopil, zvezdnik Benni McCarthy, ki je v zadnjem letu igral pri angleškem premierskem Blackburnu, pa ni sprejel vpoklica v reprezentanco. Južna Afrika je raziskala možnosti organizacije svetovnega prvenstva ob koncu 90. let. Tedaj domača ekipa ni bila problem. Leta 1995 so slike Nelsona Mandele v dresu domače (skoraj izključno belopolte) ragbijske ekipe obkrožile svet in ob zmagi na svetovnem prvenstvu dale komaj doseženi rasni svobodi še dodatno vrednost. V zagonu so leto kasneje domačini osvojili nogometno afriško prvenstvo z zmago proti Tuniziji. Celinski naslov je bila tudi podlaga za resen naskok na organizacijo SP. V nadaljevanju je Južna Afrika nastopila na svetovnih prvenstvih v Južni Koreji in na Japonskem, kjer je med drugim premagala Slovenijo. Obrobni interesi so hitro razjedli pozitivne lastnosti južnoafriškega nogometa. Domača prva liga je slabo organizirana, ekipe skoraj nimajo podmladka in talenti v že najstniških letih najdejo pot v tujino. Nogometni tajkuni so veliko denarja potrosili za najem brazilskih trenerjev v prepričanju, da so dobri že zato, ker so Brazilci. Reprezentanca je sedaj zaupana Joelu Santani, ki ni pred to izkušnjo nikoli vodil kake izbrane vrste. Po seriji neuspehov ga sedaj čaka preizkušnja pokala celinskih zvez, ki ima za Južno Afriko vlogo nogometnega buditelja. (dk) MOTOCIKLIZEM Lorenzo v Barceloni s prvega mesta BARCELONA - Šesto dirko SP v motociklizmu bo danes v Barceloni s prvega mesta začel domačin Jorge Lorenzo (Yamaha). Le 13 tisočink je za njim na kvalifikacijah razreda motoGP zaostal Valentino Rossi, tretji čas kvalifikacij pa je dosegel Avstralec Casey Stoner (Ducati). MONTEZEMOLO - Šef Ferra-rija je v Le Mansu izjavil, da njegovo srce utripa za formulo ena, vendar pa, da v prihodnjem prvenstvu ne bodo nastopili, če bo mednarodna avto-mobilistična zveza vztrajala pri spremembi pravilnika. UDINESE - Generalni direktor Sergio Gasparin je potrdil, da prestop vezista D'Agostina v Juventus ni več tako zanesljiv, saj se kluba ne moreta dogovoriti o odškodnini in zamenjavah. Zatrdil je tudi, da bodo Di Natale, Pepe in Asamoah ostali. ODSTOP - Svetovni prvak in vodilni v skupnem seštevku SP Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je odstopil na reliju Akropolis v Grčiji. POROKA - Nekdanji sloviti nemški teniški igralec Boris Becker (41 let) je v švicarskem St. Moritzu zaprisegel zvestobo 32-letni nizozemski manekenki Sharlely »Lilly«. BOLEZEN - Francoz Laurent Fignon, v letih 1983 in 1984 zmagovalec najbolj prestižne cestne kolesarske dirke na svetu - francoskega Toura, je dejal, da je zbolel za rakom v prebavnem traku in da je že začel s kemoterapijo. PRIPRAVE - Prvoligaš Lecce se bo na novo sezono, od 12. julija do 2. avgusta, pripravljal na Trbižu. Domoval bo v hotelu Spartiacque v Žabnicah. SATLER - Podajalec odbojkarske reprezentance Slovenije Rok Satler je podpisal enoletno pogodbo s kanalskim klubom Salonit Anhovo. V klubu se intenzivno ukvarjajo z iskanjem tuje okrepitve na mestu korektorja. PO ŠVICI - Švicar Fabian Cancel-lara je zmagovalec prologa 73. dirke po Švici. Tadej Valjavec je s 46 sekundami zaostanka zasedel 40. mesto. Francoz Moncoutie je zmagovalec sedme etape dirke Dauphine Libere. Španec Alejandro Valverde je s četrtim mestom ohranil prednost pred tekmeci pred današnjo zadnjo etapo. ROKOMET - Slovenska moška reprezentanca je v kvalifikacijski tekmi za nastop na EP prihodnje leto v Avstriji v Hamburgu izgubila z Nemčijo s 30:38 (12:20). Za uvrstitev na EP mora Slovenija v sredo v Ljubljani premagati Izrael. STANELYEV POKAL - Prestižni Stanleyjev pokal je zamenjal lastnika. Hokejisti Pittsburgha so z 2:1 premagali branilce naslova iz Detroita in tretjič v zgodovini osvojili naslov prvakov najmočnejše hokejske lige na svetu. Do odločilne sedme tekme sta bila finalista v zmagah izenačena. REAL MADRID Skrita računica in politični zavezniki gradbenika Pereza Dimitrij KriZman Recesija za mnoge, a ne za novi ga-laktični projekt Florentina Pereza, ki bo Real Madridu skušal vrniti zgubljeni ugled in seveda hkrati spet kreniti na zmagovalna pota. Neverjetni zneski, za katere smo po umiritvi Romana Abramovi-ča mislili, da so nedosegljivi, so ponovno aktualni: 65 milijonov evrov za Kakaja, skoraj 100 milijonov za Cristiana Ro-nalda, skupno torej 160 milijonov. Ne samo, na vidiku so še novi nakupi. Xabi Alonso in še kdo ne bodo tako drage igračke, a vendar vedno dobro obveščeno špansko filo-madridsko časopisje poroča, da bo razvpiti gradbenikpotrošil reci piši 300 milijonov evrov. Z nezanemarljivim dejstvom, da mu bo ostalo kup igralcev, ki jih bo prisiljen prodati pod realno ceno ali kakorkoli za precej manj denarja, kot ga je Real zanje potrošil še januarja ali lani poleti. Kako je mogoče, da gradbenik v državi, ki je po zlatih časih v zadnjih par letih doživela pravi kolaps gradbenega sektorja, naenkrat povleče iz žepa300milijonov evrov? Odgovor je preprost: nemogoče. Florentino Perez se bo tako kot v časih prvega galaktičnega Real Madrida Zidana, Figa in Beckhama zatekel k prizanesljivim posojilom bank. Če je v prvem mandatu Perez posojila odplačal z uporabo številnih Realovih zemljišč... v lastne namene, kar mu je prineslo masten dobiček, je tokrat zgodba podobna. V igri pa naj bi tokrat bila hipoteka nič manj kot na Realovo svetišče, stadion Santiago Bernabeu. Toda težko je verjeti, da bo nekega dne na mestu stadiona, ki je na zelo cenjeni lokaciji skoraj v centru ka-stiljske metropole, stalo kaj drugega, kar bi na vsak način zgradil Floren tino Perez! Scenarij je, kot vedno, ko gre za Real Madrid strogo povezan s politiko oziroma desno usmerjenimi političnimi silami. Ni naključje, da se je Perez na vodilnem mestu Reala pojavil leta 2000 takoj zatem, ko je desničar Jose' Maria Aznar še drugič dobil mandat prvega ministra. In še manj je naključje, da se je Perezova vladavina leta 2006precej klavrno končala potem, ko so na oblast prišli Zapa-terovi socialisti. Kaj torej tokrat pomeni ponovni nastop Florentina Pereza? Poglejmo. Po eni strani so na vladi že močno upehani socialisti, ki se sicer večinoma ne po lastni krivdi neuspešno ubadajo z gospodarsko krizo; desničarska opozicija si je po dveh zaporednih porazih na političnih volitvah na minulih evropskih volitvah opomogla, a na vidiku ni lider-ja, ki bi jo čez dve leti in pol popeljal na naslednje politične volitve; avtonomisti-čne težnje Baskov in Katalonije so vse močnejše, kot sem že pisal pa je ravno nogometna Barcelona pripomogla k veliki prepoznavnosti vnetega katalanista Joana Laporte, ki po statutu ne bo mogel več kandidirati za mesto predsednika kluba in je zato možen novi igralec na politični sceni. Floren tino Perez računa na športni uspeh, ki bi pripomogel k političnemu uspehu desničarjev na volitvah leta 2012. Z desničarji na oblasti bi njegovi dolgovi in hipoteke takoj bili deležni dokaj prizanesljive obravnave. Trditve, da bodo Kakaja, Cristiana Ronalda in naslednje galaktike plačevali španski davkoplačevalci niso iz trte izvite. (dimkrizman@gmail.com) 26 Nedelja, 14. junija 2009 ŠPORT / KOLESARSTVO - Zamejski trio tržaškega moštva Team Eppinger Tedensko prevozijo od 300 do 500 kilometrov Različne zgodbe Bazovcev Marka Ciucha in Danjela Gregorja ter Nabrežinca Roberta Vidonija V vrstah tržaškega kolesarskega kluba Team Eppinger Saab TS20, ki ga vodi Ivo Doglia iz Devinščine, tekmujejo trije zamejski kolesarji. Marko Ciuch, Danjel Gregori in Roberto Vidoni se na dveh kolesih potijo skoraj vsak dan. Tedensko pre-kolesarijo od 300 do 500 kilometrov, kar ni od muh. Trenirajo v glavnem po Krasu, Brkinih in včasih se zapeljejo na Goriško. Tekmujejo pa v Furlaniji Julijski krajini, Sloveniji in tudi v Venetu. V Italiji organizira kolesarske dirke državna federacija UDACE (Unione degli Amatori Ciclismo Europeo). MARKO CIUCH Picopek je »ciao« zamenjal s kolesom Štiridesetletni Marko (letnik 1969), ki je med našimi tremi kolesarji najstarejši, se je s kolesarstvom začel ukvarjati pri 18 letih, ko je - kot se še dobro spominja -motorček »ciao« zamenjal s kolesom. »'Motorin' sem dal stran in vzel sem gorsko kolo. Pri 18 letih sem se včlanil v tržaško društvo Federclub. Odtlej je minilo že dvaindvajset let,« se spominja Marko, ki s sestro Martino upravlja gostilno in pi-cerijo Dolina na Padričah, kot otrok pa je bil zelo perspektiven lokostrelec pri ba-zovski Zarji. Kolesar, doma iz Bazovice, je pravzaprav picopek. Zjutraj se zbuja zelo zgodaj, kljub temu pa se skoraj vsak dan usede na kolo in trenira. Po nekaj letih izključno gorskega kolesarstva se je Marko odločil, da se preizkusi tudi na cesti. »Takrat sem se preselil k lonjerski Adrii, nato sem s prijateljema Leghisso in Vidoni-jem tekmoval za tržaški MPC in pred tremi sezonami sem se pridružil Teamu Ep-pinger. Z Doglio se zelo dobro razumeva in sva odlična prijatelja,« pravi Ciuch, ki je na svoji prvi kolesarski dirki v gozdu pri Križu osvojil solidno 12. mesto. »Bil sem presrečen,« je dodal Marko, ki tedensko prevozi okrog 300 kilometrov. Pred dvema sezonama je v enem letu prekolesaril kar 18 tisoč kilometrov. »Letos nimam sreče, saj me stalno pestijo poškodbe in zdravstvene težave. Letošnja sezona torej ni pozitivna, čeprav upam, da mi bo uspelo tekmovati v jesenskem pokalu v gorskem kolesarstvu,« je dejal 178 centimetrov visoki in 66 kilogramov težki Ciuch. Njegovo srce med mirovanjem utripa približno 42-krat na minuto, kar je za športnike povsem normalno (za primerjavo ima maratonec Alex Schwazer le okrog 30 utripov na minuto). Markov kolesarski zgled je Slovenec Grega Bole. Njegovi najboljši rezultati pa so bili 1. mesto v kategoriji senior v kronometru pri Bošketu, 2. mesto na dirkah prvenstva Alpe Jadran in 2. mesto (10. absolutno) na dirki Vzpon na Vršič iz Trente. Prav vzponi so njegova specialiteta. Kaj pa doping? Obstaja tudi na ljubiteljski ravni? »V naši deželi mislim in upam, da ni tako razširjen. V Venetu pa so žal dopingirani tudi nekateri ljubiteljski kolesarji,« se zgraža Ciuch. Marku so všeč tudi motorji in starodob-ni avti (oldtimerji). DANJEL GREGORI Nekoč brcal žogo, ima še veliko rezerve Dvaintridesetletni Danjel (letnik 1976), za prijatelje tudi »Nendo«, je k tržaškemu klubu presedlal v letošnji sezoni. S tem športom se je aktivno začel ukvarjati šele pred dvema sezonama, ko je obesil nogometne čevlje na klin. Da-njel, doma iz Bazovice, se je namreč z nogometom ukvarjal približno 25 let. Prve nogometne korake je opravil pri šestih letih pri bazovski Zarji, nato pa je igral pri združeni ekipi Zarje Gaje, prej v 3. in nato v 2. AL. Nato pa ... »Nato smo se s prijatelji podali na dolg kolesarski izlet do Pivke in odtlej sem vzljubil ta šport. Pred tremi leti sem kupil cestno kolo in včla- Danjel Gregori, Roberto Vidoni in Marko Ciuch pred letošnjo dirko na kronometer po Bošketu kroma nil sem se v tržaško društvo Cicloclub. Moja prva kolesarska dirka je bil gorski kronometer v Brkinih. Presenetil sem samega sebe, saj sem se uvrstil na 8. mesto, v svoji kategoriji pa sem bil 4.,« ne bo pozabil Gregori, ki ima v lasti trgovino ploščic v središču Bazovice. Danjel trenira petkrat do šestkrat tedensko in v sedmih dneh prevozi okrog 500 do 600 kilometrov. Lani je skupno prevozil 13.500 kilometrov, od januarja letos pa jih ima za sabo že 7.500. Danjel je visok 175 centimetrov, tehta pa 78 kilogramov (srčni utrip v mirovanju približno 60 na minuto). Bazovski kolesar se zgleduje po Paolo Bettiniju. »On je bil res pravi bojevnik. Pa tudi Menčov mi je bil zelo všeč na letošnjem Giru,« je dejal Gregori, ki v prostem času rad plava, teče in smuča. Danjelovi cilji so zelo ambiciozni, saj računa, da se bo v nekaj letih prebil v sam vrh ljubiteljskega kolesarstva. »Veliko treniram in imam še veliko rezerv,« je prepričan Danjel, ki so mu pisane na kožo dirke po ravnini. Prepričan je, da je ljubiteljsko kolesarstvo »čisto«. »Novo okolje moram šele spoznati, vseeno upam, da na tej ravni kolesarji ne sežejo po prepovedanih poživilih.« ROBERTO VIDONI H kolesarstvu so ga pritegnili prijatelji Robi je bil doslej, vsaj v letošnji in lanski sezoni, med tremi zamejski kolesarji najbolj uspešen. 31-letni tekmovalec (letnik 1977) iz Nabrežine je svojo kolesarsko pot začel pri Devinu. »Temu športu sem se približal s pomočjo prijateljev, ki so mi očitali, naj ne bom doma v brezdelju,« nam je povedal Robi, ki je pred tem igral košarko pri mladinskih ekipah Sokola in Kontovela. »S kolesarstvom sem se začel ukvarjati leta 2000. Prve tri sezone sem izključno gojil gorsko kolesarstvo, nato pa sem se preizkusil še na cesti in od leta 2006 tekmujem le na cestnih dirkah,« pravi Vidoni, ki se je prav tega leta pridružil tržaškemu klub Eppinger. Tista je bila tudi Vidonijeva najboljša sezona. Na maratonu v spomin na Pantanija je zasedel absolutno 2. mesto. »Povzpeli smo se čez dva prelaza, Morti-rolo in Gavia. Premagal me je le kolesar, ki je bil nekoč profesionalec.« Spomin na prvo dirko pa? »Prava katastrofa. Bil sem zelo živčen in med samo dirko sem trpel. Ostali so mi grdi spomini,« pravi Robi, ki je v svoji kolesarki karieri nastopal na približno 200 dirkah (približno 25 na sezono). Nabrešinski kolesar je zaposlen kot skladiščnik v industrijskem obratu (skladišče naftnih derivatov) pri Viscu. Zaradi nočnih izmen je izpustil nekaj nastopov. »Nočne izmene pa so tudi pozitivna stvar, saj imam nato dva prosta dneva in lahko mirno treniram. Vadim približno trikrat do štirikrat na teden in od januarja sem prevozil okrog 7.500 kilometrov,« pravi 180 cm visoki in 68 kg (v najboljši formi tehta 63 kg) težak Vidoni (srčni utrip v mirovanju je 40-krat na minuto). Njegov glavni cilj je nastop na dirki po Furlaniji, ki se bo začela 3. avgusta. »Čaka nas pet zahtevnih etap. Ta bo moj prvi nastop na prestižni dirki po Furlaniji.« Vidoni v prostem času rad tudi teče, smuča in so ogleda kako košarkarsko tekmo. Kaj pa doping pri ljubiteljih? »Nisem 100-odsotno prepričan, da so vsi 'čisti',« dvomi Vidoni, ki je na letošnji dirki po Italiji občudoval Garzellije-vo borbenost. Vidoni je kompleten kolesar: »Nekoč so mi bili pisani na kožo vzponi, nato sem se nekoliko izboljšal tudi v ravninskih dirkah.« Jan Grgič SK BRDINA Marko Piccini predsednik Novoizvoljeni odbor AŠD-SK Brdina se je sestal na prvi seji na sedežu v Merčendolu na Opčinah v petek, 11. junija 2009 in poveril zadolžitve posameznim odbornikom. Vodenje seje so odborniki poverili častnemu predsedniku Radu Suberju. Novoizvoljeni odbor je tako porazdelil funkcje odbora: Predsednik: Marko Piccini. Podpredsednik in gospodar: Claudio Strain. Tajnici: Sabina Slavec in Elena Prelec. Blagajničarki: Vanja Černjava in Fabia-na Leuz. Ostale odgovornosti so bile med odborniki takole razdeljene, vodja tečajev smučanja: Valentina Suber. Koordinator tekmovalne skupine: Andrej Don. Odgovorni za tekmovalce iz kategorije baby-miški/ke: Gabriele Rossi. Odgovorni za tekmovalce iz kategorije dečki/deklice in naraščajniki/ce: Andrej Don. Skrb za razvoj sedeža in Merčendola: Tatjana Sossi. Oglaševanje: Roberto Goruppi. Stiki z mediji: Miriam Maver. Rekreacija: David Sosič. Tekaška dejavnost: Giulio Taucer. Zunaj odbora bo za deskanje (snowboard) odgovoren Igor Giacomi-ni, medtem ko bo častni predsednik Rado Suber ob Andreju Donu koordinator tekmovalne skupine. Nadzorni odbor pa bodo sestavljali: v vlogi predsednika Paolo Kalc, ostala dva nadzornika pa sta Lojsko Po-povič in Igor Giacomini. Mestni in dolinski nižje srednje šolci na 1. maju Slovenske nižje srednje šole iz mesta Trst in iz Brega so se od šolskega leta poslovile s športnim dnem na Stadionu 1. maja. Sodelovalo je skoraj 150 dijakinj in dijakov šol Ivana Cankarja od Svetega Jakoba, Simona Gregorčiča iz Doline in Svetih Cirila in Metoda od Svetega Ivana ter z oddelka s Katinare. Glavna organizatorka je bila prof. Silva Meulia, med prireditelji so bili tudi Športno združenje, Košarkarski klub in Odbojkarsko društvo Bor ter Športna šola Trst. Konkretno sta pobudo uspešno uresničila prof. Jadrana Gabrovec in prof. Claudio Starc. Vsi udeleženci so se preizkusili v krosu na razdalji 1000 metrov okoli nogometnih igrišč, šole pa so merile moči tudi v odbojki (prvo mesto je zasedla šola iz Doline), nogometu (Katinara) in igri med dvema ognjema (ex aequo Dolina, Sv. Ivan in Katinara). Pestro tekmovalno jutro se je zaključilo s pozdravom didaktične ravnateljice prof. Ksenije Dobrila in bogatim nagrajevanjem, ki ga je omogočila Zadružna kraška banka. ŠOLSKI ŠPORT - Pokrajinska faza v atletiki na Tržaškem V kraljici športov se je preizkusilo lepo število dijakov »Slomška« in »Stefana« Na atletskem stadionu na Ko-lonji je bila pokrajinska faza v atletiki, katere sta se je udeležila pedagoški in družboslovni licej Slomšek ter poklicni zavod Stefan. Ob krasnem sončnem vremenu so se dijakinje in dijaki Slomška ter dijaki Ste-fana preizkusili le v tekih in metih, saj šoli nimata možnosti, da bi pokrili vse discipline in tako tekmovali za ekipno lestvico. Pri naraščajnicah se je na 8. mesto uvrstila Ingrid Peric na 100m z rezultatom 14,4 (prvouvrščena Primavera Caterina, Oberdan 12,9), Valentina Jogan pa je bila 13. s ča-som14,8. Tekmovali sta še Veronica Sedevčič in Andreja Nadlišek. Za dijakinje s posebnimi potrebami je v teku nastopala Sara Verginella, si prisvojila pravico do nastopa na deželni fazi v Pordenonu, vendar se lete ni mogla udeležiti zaradi težav organizatorja v zvezi s prevozi... V metu krogle sta tekmovali Natali Papinutti in Giulia Meneg-hetti, v disku pa Irina Kneipp in Lisa Frank. Pogumne in prizadevne prvošolke pedagoške smeri so se Luka Carli 3. na 300 m preizkusile v štafeti 4x100m in dosegle 4. mesto s časom 1:04,0 (1. mesto Carducci 51"5). Med naraščajniki se je najboljše odrezal Luka Carli (Stefan), ki je v teku una 300m osvojil bron s časom 41,3. 1. je bil Andrea Potocco (Oberdan) s 37,8. Ostali: Tomaž Dell'Anno, Niki Hrovatin in Marko Kalc (Stefan). Mitja Cernich (Stefan) Dijakinje pedagoške smeri liceja Slomšek so se preizkusile v štafeti 4x100 m pa se je najvišje uvrstil v teku na 100m s časom 12,8 ( 1.Vitam Giar-retta, Nordio 12',0. Nastopali so še Christian Paoletti Kenan Musanovic in Peter Ridolfi (Stefan) in Marco Toldo, Elija Baldassi , Andrea Ve-gliach ter Dejan Stepančič (Slomšek). Na 1000m je Luca Tantieri (Stefan) po zelo pogumnem startu pristal na 10. mestu s časom 3:30,0, prvi pa je bil Emanuele Deste (Oberdan) s 2:54,6. V metu krogle je tekmoval še Alex Zhok, v disku pa Erik Malalan in MartinMarchesich (vsi Slomšek). Med najboljšimi rezultati velja omeniti skakalca v daljino Vannija Bartolinija od International School, ki je dosegel 6.55 m, skoraj meter več od drugouvrščenega. (L. Kralj) / ŠPORT Nedelja, 14. junija 2009 27 JADRANJE - Člansko EP 470 Prvenstvo bi lahko celo razveljavili! Na evropskem prvenstvu jadralnega razreda 470, ki se bo danes končalo na jezeru Traunsee v Avstriji, včeraj zaradi spremenljivega vetra niso izpeljali nobene regate. Danes bodo skušali namesto običajne regate najboljše deseterice za medalje izpeljati še tri regate, izvesti pa bodo morali vsaj eno, sicer bo prvenstvo celo razveljavljeno, saj so doslej spravili pod streho le pet regat, kar ni dovolj. Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta ostajata tako prikovana na 48. mestu, boji v srebrni skupini pa se dejansko niso niti začeli. Včeraj so bile razmere na regatnem polju še slabše kot v petek, ko so vsaj opravili eno regato v zlati skupini. Jadralci so bili ves čas na vodi, vendar niso mogli tekmovati, napovedi za danes pa niso kaj prida spodbudne. Obupani organizatorji bodo posadke danes poslali na jezero že ob 6. uri! Med moškimi vodita Hrvata Sime Fantela in Igor Marenič, med ženskami pa Italijanki Giovanna Micol iz Trsta in Giulia Conti. TENIS - ITF Ciguijeva od danes v Padovi Naša najboljša tenisačica Pao-la Cigui bo danes začela z nastopi na mednarodnem ITF turnirju v Padovi z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Seznam prijavljenih igralk je kakovosten. Prva nosilka Paragvajga Rosana De Los Rios zaseda na svetovni lestvici WTA 105. mesto. Zato bo morala Ciguijeva (št. 434) začeti iz kvalifikacij, v današnjem prvem krogu pa se bo pomerila z Italijanko Sonio Sandano, ki na turnirju nastopa s povabilom. V primeru zmage jo za preboj na glavni turnir čaka močna Slovakinja Lenka Jurikova, ki je 323. na svetu. KOTALKANJE - Memorial Sedmak Podnevi tekme, od 19.45 pa še revija Tanja Romano zaradi bolečih žuljev cel teden ni trenirala, zato je bila s svojim včerajšnjim nastopom na openskem Pikelcu še posebno zadovoljna kroma Na openskem Pikelcu se je včeraj začel Memorial Sedmam v umetnostnem kotalkanju, prireja pa ga domači ŠD Polet. Atrakcija prvega dne je bil ekshibicijski nastop Tanje Romano, ki je prvič predstavila svoj novi kratki program. Preizkus je bil uspešen, »začinila« pa ga je z dvema trojnima skokoma in piruetami. Danes se bo nadaljevalo od 9. do 13. ure ter popoldan od 15.00 do 19.00, nato bo razglasitev zmagovalcev in ob 19.45 se bo začel revijski nastop zmagovalcev in gostov. MALI NOGOMET - Turnir KD Župančič v Štandrežu Finale z 22 goli Med moškimi je zmagala Vrtojba, v ženskem finalu pa je Štandrež premagal Doberdob KD SKALA Znani datumi poletnih pobud v Gabrjah Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja letos paleto različnih nogometnih turnirjev za vse starostne kategorije. Od 15. do 31. julija bo na vrsti že 23. izvedba nogometnega turnirja za amaterje (6 proti 6) in nogometašice (7 proti 7). Vpisnine so že v teku in bodo odprte do 25. junija. Na moški turnir se lahko prijavi največ 16 ekip, na ženski pa največ 8. Prioriteto bodo seveda imele ekipe, ki že več let nastopajo na turnirju. Vse tekme se bodo začele ob 19. uri. Od 14. do 20. septembra pa bo gabrsko društvo Skala v sodelovanju z Juventino priredilo mladinski nogometni turnir za letnike 2001-02-03, za cicibane (letniki 1999, 2000, 2001) in najmlajše A7 (letnik 1998). □ Obvestila AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 22. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. AŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor v petek, 19. junija 2009 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. SK DEVIN vabi na 35.redni letni občni zbor, ki bo v v torek 30.junija 2009 na Sedežu v Slivnem ob 20.uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠZ SLOGA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. junija ob 20.00 v prostorih prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. AŠD POLET sklicuje redni občni zbor v petek, 26.junija 2009 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah prireja tečaj za odrasle. Prijave in informacije na tel. št. 389-8003486 (Mara). JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja planinsko šolo na Planini pri jezeru od 29. junija do 4. julija. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije: mladinski@spdt.org, Laura (348 7757442) in Katja (338 5953515). ŠD POLET organizira julija športni teden za otroke osnovnih in srednjih šol. Na voljo so trije termini in sicer: od 6.7. do 10.7.; od 13.7. do 17.7.; od 20.7. do 24.7. Prijavite se lahko na telefonsko številko +393472738082 ali po elektronski pošti na naslov maja@spin.it do 21.6.2009. Število prijav je omejeno na največ 30 in najmanj 10 udeležencev v enem tednu. KOŠARKARSKI KLUB BOR in ZSŠDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. septembra, že tradicionalni košarkarski kamp v slikovitem kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji od letnikov 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 339-1788940 (Stojan Corbatti) in 338-3764446 (Robi Jakomin). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira izobraževalni tečaj za vaditelje cheerleadinga in pom pon plesa v telovadnici v Doberdobu od 26. do 28. junija od 17.30 do 20.30 (sobota in nedelja od 10.00 do 16.00). Namenjen je vsem športnikom, plesalcem, gimnastičarjem in ostalim, ki bi se želeli približati športnemu navijaštvu. Vpis in info na tel.št: 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. AŠK KRAS s sodelovanjem ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgonik 2009« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 22. do vključno petka, 26. junija, od 8.30 do 17.00 ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra, tel. št.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 15. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira na Padričah od jutri do 3. julija začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke do 14. leta. Informacije dobite na tel. št. 389-8003486 (Mara). Turnir v malem nogometu 7:7, ki ga je v Domu Andreja Budala v Štandrežu pripravilo domače Kulturno društvo Otona Župančiča, je tudi letos doživelo prodoren uspeh, saj se je ob robu igrišča vsak večer zbiralo veliko število ljudi, tudi s Tržaškega. V petek so bili na sporedu finalni boji. V ženskem finalu sta se pomerili ekipi Štandreža in Doberdoba, s 4:2 pa je zmagal Štandrež. Tretje mesto je pripadlo So-vodenjkam, nastopili pa sta še ekipi Timava in Rupa Peč. Zmagovalec moškega turnirja (šest ekip) je bila Vrtojba, ki je po razburljivem finalu, med katerim je padlo kar 22 golov, z 12:10, premagala Štandrež. V tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi Mesnice Faga-nel (Štandrež) in Gas Vrtojbe, z 9:8 pa je zmagala ekipa Gas Vrtojba. Med nagrajevanjem so postregli z več individualnimi nagradami. Miss turnirja je Petra Maronese (Sovodnje), mister pa Tomaž Pahor (Gas Vrtojba), najboljša strelka je bila Giulia Denardo (Štandrež) s 6 goli, strelec pa Marko De-vetak (Štandrež) z 12 goli. Za najboljšega igralca je bil imenovan Luka Markič (Gas Vrtojba), najboljša igralka pa je bila Darma Miloič (Timava). Cristina Ia-cono (Doberdob) in Jernej Tomažinčič (Gas Vrtojba) pa sta bila najboljša vratarja. Za organizatorje je bil teden izjemno naporen, z zadoščenjem pa so lahko ugotovili, da je njihov turnir nadvse priljubljen. NAMIZNI TENIS Podelili absolutne naslove V Conversanu pri Bariju s eje končalo državno namiznote-niško prvenstvo, na katerem je nastopilo tudi več Krasovih igralcev in igralk. Zadnjo boji so bili namenjeni finalnim srečanjim v absolutni kategoriji. Slovenske igralke, kot smo že poročali, so v ženski konkurenci svojo pot končale že v kvalifikacijskih skupinah ali v prvem krogu. Naslov prvakinje je osvojila Nicoletta Stefanova, ki je v finalu s 3:2 (10, 9, -10, 10-, 12)in po izjemno izenačenem b oju premagala naturalizirano Kitajko Tan Wenling Monfardini. Med moškimi je naslov prvaka osvojil igralec romunskega porekla Mihai Bobocica, ki je v finalu po štirih setih odpravil Stojanova Niagol Ivanova. Bobocica in Ste-fanova sta skupaj osvojila naslov tudi v mešanim dvojicah, Stefa-nova pa je zmagala tudi v ženskih dvojicah skupaj z Monfardinijevo. ŠPORTEL Zadnja oddaja bo namenjena sesljanski Čupi Poslovilna oddaja športne oddaje Tv Koper-Capodistria Športel (pričetek ob 22.30) bo v celoti namenjena Jadralnemu klubu Čupa. Voditelj oddaje Igor Malalan bo v studiu gostil najboljša tekmovalca kluba, jadralca v razredu 470 Simona Si-vitza Košuto in Jaša Farnetija, ki ju bo spremljal trener Matjaž Antonac. Novi predsednik Roberto Antoni bo spregovoril o delovanju kluba, predvsem o težavah vezanih na sedež, novi športni direktor Henrik Maver pa bo predstavil program dejavnosti. Posneli so tudi pogovor z bivšim predsednikom Francem Mahničem, ki je klub vodil celih osem let, v oddaji pa je povedal, kaj je bilo v tem času po-storjenega. Prva oddaja Športela v novi sezoni bo v ponedeljek, 28. septembra. PLAVANJE - V Tržiču Dobri nastopi mladih PK Bor Na mednarodnem plavalnem mitingu v Gorici za 19. Trofejo Vzhoda so prejšnji konec tedna ob slovenskem plavalcu Roku Zaccarii (o katerem smo že poročali) nastopili tudi tekmovalci plavalnega odseka ŠZ Bor. Na množičnem mitingu je tekmovalo 819 plavalcev iz 37 klubov in reprezentanc. Vsa tekmovanja so stekla v zunanjem olimpijskem bazenu, s tem da so v jutranjih urah tekmovali na razdalji 50 metrov, popoldne pa vse do poznih večernih ur na razdalji 100 metrov. Najboljše rezultate je med Bovovi-mi plavalci dosegel Niki Hrovatin (letnik 1994). Na 50 mesto prosto je osvojil odlično 9. mesto med 73 tekmovalci letnikov 1993, 1994 in 1995. S časom 26,70 za las ni izboljšal osebnega rekorda. Od zmagovalca, leto starejšega Valeria Rosi, je zaostal sekundo in 17 stotink. Na 50 m delfin je med 31 tekmovalci s časom 29,61 osvojil 13. mesto, sedmi pa je bil na 50 m prsno s časom 35,29. V obeh disciplinah je izboljšal osebni rekord v 50 metrskem bazenu. Prav tako je svoj naj- boljši čas postavil na razdalji 100 m prsno (1.21,68). Prepričljiv nastop je opravil tudi začetnik A Ivan Pelizon (letnik 1997). Med leto starejšimi plavalci je na 50 m prsno osvojil 9. mesto med 20 tekmovalci s časom 41,01. Na 100 m prsno pa je bil 14. (1.30, 06) med 27 tekmovalci. V isti disciplini je nastopil tudi slovenski plavalec Kristian Vidali, član tržaškega kluba Ra-ri Nantes, ki je bil enajsti (1.28,96). V ženski konkurenci sta se izkazali začetnici A (letnika 1997 in 1998) Silena Bergamaschi in Aleksija Terčon. Silena je bila najboljša na 50 m prosto. Razdaljo je plavala s časom 35,46 in osvojila 23. mesto med 38 tekmovalkami. Aleksija pa je najboljše rezultate dosegla na 50 m prsno s časom 44,16 (9. meto med 18 tekmovalkami) in 100 m prsno s časom 1.39,10 (18. mesto med 31 tekmovalkami). Prisotna sta bila tudi borovca William Matarrese, ki je bil boljši na 100 m hrbtno (1:31,32), in Helena Vidali, ki je nastopila samo v jutranjem delu in ni dosegla vidnejših uvrstitev. 28 + Nedelja, 14. junija 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.00 Tv Kocka: Teta Amalija in Filip Omara - Barve 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 12.20 Aktualno: Linea verde 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša 13.30 Dnevnik 13.40 Šport: Pole position (na sliki Jenson Button) 14.00 Variete: Varieta' 16.00 Nogomet: Južna Afrika - Irak 18.00 Nan.: L'ispettore Derrick 19.05 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: Nova Zelandija - Španija 22.55 Aktualno: Speciale Tg1 ^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Avtomobilizem 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade 13.45 Film: Turbo - Delitto in punta di piedi (polic., It., '99, i. R. Farnesi) 15.25 Film: Jane Doe (triler, ZDA '05, i. L. Thompson) 16.50 Nan.: Il commissario Kress 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: Numero Uno 18.25 Nan.: La complicata vita di Christine 18.50 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 19.35 Nan.: Law &Order 21.00 Film: Shattered - Gioco mortale 22.40 Nan.: Life on Mars 23.35 Šport: La domenica sportiva estate V" Rai Tre 6.00 7.00 7.40 7.50 8.35 9.25 11.15 12.00 12.25 12.55 13.25 14.00 Aktualno: Fuori orario Variete: Aspettando E'domenica papa Variete: Mamme in Blog Variete: E' domenica papa 9.00 Risanke Film: Toto', Peppino e le fanatiche (kom., It., '58, r. M. Mattioli, i. Toto') Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa Dnevnik, šport in vremenska napoved Aktualno: TeleCamere Aktualno: Racconti di vita Dok.: Timbuctu 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Film: La cambiale (kom., It., '59, r. C. Mastrocinque, i. V. Gassman) 16.50 Film: Il tassinaro (kom., It., '83, r. - i. A. Sordi) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Scent of a Woman - Profumo di donna (dram., ZDA '92, r. M. Brest, i. Al Pacino) 23.15 Dnevnik 23.30 Film: Thank You for Smoking (kom., ZDA '05, r. J. Reitman, i. A. Eckhart) H Rete 4 6.00 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Film: L'altro lato del paradiso (kom., i. C. Gorham) 8.55 Nan.: Vita da strega 9.30 Dok.: Basilicata 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 14.00 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: Il Conte Max (kom., It., 57, r. G. Bianchi, i. A. Sordi) Film: Un piede in paradiso (fant., It., '90, r. E.B. Clucher, i. B. Spencer) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Colombo Film: Sorvegliato speciale (dram., ZDA, '89, r. J. Flynn, i. S. Stallone) Film: Donne di piacere (kom., Francija, i. I. Rossellini) Nočni dnevnik, pregled tiska Canale 5 8.00 8.50 9.30 10.40 13.00 13.40 16.00 18.00 20.00 20.40 22.45 0.30 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Dave - Presidente per un giorno Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Elisa di Rivombrosa Film: Bianco Rosso e Verdone (kom., It., '81, r. - i. C. Verdone) Film: Partnerperfetto.com. (kom., ZDA '05, i. D. Lane) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: I Cesaroni Variete: Zelig Off Nan.: Big Shots Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Nan.: Mowgli, il libro della giungla 7.45 Risanke 10.45 12.15, 14.00 Motociklizem: VN v Kataloniji 12.00 Dnevnik 16.00 Film: Il mio cane Skip (dram., ZDA, '00, r. J. Russel, i. F. Muniz) S3K» 1 ■x/^ri, p* UD A. I 16.45 18.00 18.30 19.00 20.40 22.40 0.35 20.05, 22.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Un ciclone in famiglia Film: The Librarian 2 - Ritorno alle miniere di re Salomone (pust., ZDA '06, i. N. Wyle) Nan.: Standoff Oktagon - Amsterdam Arena ^ Tele 4 / 8.30 Aktualno: 2030 - Tra scienza e co- noscienza 9.40 Šport: Super Sea 10.45 Trofeo di danza Regione FVG 11.40 Rotocalco ADNKronos 12.00 Sv. maša 12.25 Dok.: Borgo Italia 12.50 Variete: Carnia, terra d'emozioni 13.10 Qui Tolmezzo Musica, che passione Variete: Attenti al cuoco (pon.) Camper magazine Campagna amica Film: Il primo cittadino (r. G. Al-bano, i. T. Solenghi) 16.30 Nan.: Shaka Zulu 17.30 Risanke 19.30 Glasb. nan.: 2 Gether (i. N. Bastian, M. Cuccione, K. Farley) 20.30 Šport: Sport Estate 20.50 Film: Indagine allo specchio (triler, '92, r. S. Safford, i. S. Lucci) 22.30 Palco, gli eventi in tv 22.55 Film: Furia omicida (dram, '87, r. G. Campbell, i. H. Thomas) 0.35 Koncert: Voci dal Ghetto LA 7.00 10.10 10.30 12.30 13.00 15.00 17.10 20.00 20.30 21.30 23.45 0.40 La 7 Aktualno: Omnibus Week end, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Glasb.: Concerto Filarmonica del la Scala di Milano Dnevnik in športne informacije Dok.: John Ford Film: Ombre rosse (western, ZDA, '39, r. J. Ford, i. J. J. Wayne) Film: La lunga linea grigia (dram., ZDA, '55, i. T. Power) Dnevnik Resničnostni show: S.O.S. Tata Dok.: Missione natura Aktualno: Reality Šport: Sport 7 Pomagajmo si Slovenski magazin (pon.) Rad igram nogomet (pon.) Turbulenca (pon.) Zaščitniki živali v južni Ameriki Nogomet: Južnoafriška republika - Irak Športne vesti Nogomet: Pokal konfederacij Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.) Na utrip srca Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.10 Zoom - mladi in film 15.00 Atletika: Zlata liga 17.00 Barka okusov - Lošinj 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Tednik 20.00 Vesolje je ... 20.30 Nogomet: Pokal konfederacij: Nova Zelandija - Španija 21.15 Nedeljski športni dnevnik 21.30 Nogomet: II polčas 22.35 Nogomet: Pokal konfederacij Tv Primorka 9.00 23.50 Videostrani 16.00 Hrana in vino 17.00 Kasaške dirke (pon.) 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Miš maš, mladinska oddaja 19.30 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.50 Glasbeni premor 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Hrvaški radijski festival 2009 22.30 Monitor: Pogovor z Majdo Širca (t* Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu-larija 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Poti do srca (pon.) 14.25 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP 15.00 15.20 Glasbeni troboj 15.15 Športne novice 16.30 Kuharska oddaja 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Naglas! 17.20 Fokus 18.25 Risanke 18.40 Žrebanje Lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Spet doma 21.45 Večerni gost 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Tri ženske nekega poletnega večera 0.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.06.1991 (t Slovenija 2 6.30 23.55 Zabavni infokanal 10.35 10. Mednarodno zborovsko tekmovanj Maribor 2009 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba in kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Radio je živ; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Šport- nik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.35 Sedmi dan; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Kar se boste v prihodnjem tednu odločili, boste tudi dosegli. Vaša vztrajnost tokrat ne bo poznala meja. Na prvo mesto boste postavili družino in mirno družinsko življenje. m^l BIK 21.4.-20.5.: Z ljudmi boste hoteli navezati sproščene in pristne stike. Uživali boste v prijetnem klepetu. Ne boste se obremenjevali s poslovnimi cilji, denarnimi koristmi in iskanjem lastne potrditve. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu vam ne bo manjkalo vitalnosti in energije. Imeli boste veliko idej, ki vas bodo gnale naprej. Ljubezen: partner bo težko sledil vašim prebliskom. RAK 22.6.-22.7.: Čeprav boste «« na široko in dolgo govorili o svojih vrednotah in principih, jih boste že v naslednjem trenutku veselo kršili. Zapomnite si pregovor, da se za-rečenega kruha največ poje. LEV 23.7.-23.8.: V preteklih (^^r tednih ste veliko truda vlagali v medsebojne odnose. Že v prihodnjem tednu boste začutili prve rezultate. Na delovnem mestu boste na sodelavce delovali pomirjajoče. DEVICA 24.8.-22.9.: Če se bo- ^^ ste pri svojem delu znašli v slepi ulici, lahko računate na podporo nadrejenih. Odprla se vam bodo vrata tam, kjer boste najmanj pričakovali. Rezultat bo zelo dober. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Večji ^ ^ del dneva boste preživeli na delovnem mestu. Delo se boste trudili opravičiti čim bolj dosledno in natančno. Pri tem boste do sebe bolj zahtevni, kot bo to potrebno. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V mislih večkrat odplavate svojim sanjam naproti. A kdor ne sanja, ne zna uporabiti domišljije niti v resničnem življenju, kar vam odlično uspeva. Denar: srednje. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Radi bi bili bolj sproščeni in brezskrbni. Pogosto se obremenjujete zaradi drugih ljudi, čeprav vam ni všeč, da bi kdor koli omejeval vašo svobodo. Ljubezen: dobro! KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem tednu boste več pozornosti namenili ljudem, ki so vam resnično blizu. Vzeli si boste čas za partnerja, otroke in dobre prijatelje. S tem boste veliko naredili tudi zase. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami je prijeten delovni teden. Čeprav ne boste imeli veliko prostega časa, se boste počutili odlično. Lahko se boste posvetili stvarem, v katere verjamete. Pri delu boste zbrani. RIBI 20.2.-20.3.: Poskušajte na isto situacijo pogledati z več različnih strani. Tako boste dobili potrebno razdaljo, da boste lahko ohranili objektivnost in dojeli, da zunanji dogodki ne morejo vplivati. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 14. junija 2009 29 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Zamejski pozdrav - Zamejski kvintet Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Verdetto finale 15.30 Aktualno: Tg Parlamento, sledi Rai Sport 16.00 Nogomet: Brazilija - Egipt 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Nogomet: ZDA - Italija 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 Dok.: Dubau 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2punto.it 11.25 Nan.: American Dreams 12.05 Nan.: Desperate Housewives 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.15 Nan.: Vite sull'onda 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.15 Nogomet: Anglija - Finska 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer - Presen- i* t C/HOST , WH IT. RE K h- hi: IAYS Sfrfc ^ 21.50 Nan.: 90210 23.40 Variete: Stracult Show 1.10 Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Referendum 2009 9.30 Film: La ragazza made in Paris (kom., ZDA '66, i. L. Jourdan) 11.05 12.25, 14.50 Aktualno: Comincia- mo bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 15.35 16.10 16.30 17.15 18.00 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 23.00 14.00 15.10 16.10 16.50 17.30 19.35 19.50 20.30 21.10 23.20 1.25 Referendum 2009 Glasb.: Il gran concerto Variete: Trebisonda Šport: Pomeriggio sportivo Nan.: Squadra Speciale Vienna Geo Magazine 2009 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nan.: Un posto al sole Film: Lontano dal paradiso (dram., ZDA '02, r. T. Haynes, i. D. Hays- bert) Dok.: Correva l'anno Rete 4 Nan.: T. J. Hooker Nan.: Magnum P. I. Nan.: Miami Vice Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Doc Nan.: Distretto di polizia 4 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri Film: Fammi posto tesoro (kom., ZDA '63, i. D. Day) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Nikita Nan.: Segreti Film: Indagine a Chinatown (akc., ZDA,'99, r. J. Foley, i. C. Yun-fat) Pregled tiska Canale 5 8.00 8.30 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 16.25 18.10 18.50 20.00 20.30 21.10 23.45 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Film: Genitori in ostaggio (kom., Francija, '07, r. E. Civanyan, i. S. Bonnaire) Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Sposa mia moglie (kom., Nemčija, '05, i. H. Deutschmann) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - kratke vesti Kviz: Sarabanda Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Sabrina (kom., ZDA, '95, r. S. Pollack, i. H. Ford) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik O Italia 1 7.00 13.40 Risanke 9.45 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.15 Nan.: Baywatch 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto in Studio sport 14.05 Nan.: Detective Conan 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.50 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Hannah Montana 18.00 20.30, 22.05, 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik, športne vesti 19.50 Camera Cafe 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Glasb.: Wind Music Awards 23.30 Variete: Scappati con la cassa ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 Nan.: Il giro del mondo in 80 gior-ni 8.10 Storie tra le righe 8.50 Film: Il primo cittadino (r.G. Alba-no, i. T. Solenghi, G. Boschi, T. So-lenghi) 10.25 Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 A.com Automobilissima 12.40 Šport: Tractor Pulling 13.15 Itinerari di Culto 13.50 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Ritmo in Tour: La tv dei viaggi 15.35 Dokumentarci o naravi 17.00 Risanke 19.05 Šport: Sport Estate 20.05 Diamoci del tu 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Una di troppo (triler, '92, r. C. Haid, i. J. Kerrs) 23.40 Film: Il processo del sesso (kom., '90, r. M. Schultz, i. S. Baldwin) La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop, prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Cuore e batticuore 11.30 Nan.: Mike Hammer 12.30 1.15 Dnevnik in šport 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Il comandante (kom., It., '63, r. P. Heusch, i. Toto') 16.05 Nan.: Star Trek Enterprise 13.20 14.10 14.50 15.15 15.50 18.00 18.30 19.00 19.55 22.30 22.50 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 20.00 20.25 22.30 0.00 movanje Maribor 2009 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 15.06.1991 Ars 360 (pon.) Prvi in drugi (pon.) To bo moj poklic Nogomet: tekma pokala konfederacij Nan.: Frasier (pon.) Nad.: Strah, stres in jeza (pon.) Labirint Nogomet: Pokal konfederacij Knjiga mene briga City folk Koper 8.00 9.00 9.05 10.05 18.00 18.30 19.45 20.00 20.30 21.30 22.30 Dok.: Luoghi sacri Nan.: Due poliziotti a Chicago Nan.: The District Dnevnik 1.40 Aktualno: Otto e mezzo Film: Rosso d'autunno (triler, ZDA '94, r. B. Beresford, i. L. Tyler) 23.10 Film: Vite separate (triler, ZDA '95, r. D. Madden, i. J. Belushi) 1.15 Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.30 Nan.: Linus in prijatelji 11.05 Dok. oddaja: Rezija: Ta rožina dolina (pon.) 11.50 Ljudje in zemlja 13.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 13.15 Po poteh Ushuaie 13.45 Koncert: Poletna noč (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.05 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.25 Lutkovno igrana nan.: An ban pet podgan 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Polemika 21.00 Nad.: Strah, stres in jeza 21.25 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.30 Glasbeni večer 1.05 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 15.06.1991 (pon.) 1.25 Dnevnik (pon.) 2.00 Dnevnik zamejske tv (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 8.50 Sobotno popoldne (pon.) 11.30 10. Mednarodno zborovsko tek- Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Euronews Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Slovenski magazin Nogomet: Pokal konfederacij 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Fanzine Sredozemlje Nogomet: Pokal konfederacij Športel Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Videostrani 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 16.20 Mozaik 17.20 Hrana in vino Kultura (pon.) Glasbena oddaja (pon.) Premor 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek WTTC: Valencija, 1. del Planet šport RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D, sledi Primorski kotiček; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, Utrinek s Primorske poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Vtisi s poletnih prireditev; 10.30 Glasbeni večeri RK; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Radio je živ; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Večer brez kavča. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.30 Novice; 12.45 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. «w Polet v poletje. DANES ODPRTO Actimel POSEBNA POLETNA AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE! Bralcem, ki še niso naročeni na Primorski dnevnik, ponujamo šestmesečno naročnino (1 .julij - 31. december) po izjemno ugodni ceni. Vsak izvod vas bo stal le 0,65 evra! Naročnina se potrjuje do 30. junija. Od potrditve naročnine boste dnevnik do konca junija prejemali brezplačno. Za vse nove naročnike še dodatno presenečenje: Primorski dnevnik vam podarja šestmesečno naročnino na slovensko revijo. Izbirate lahko med sledečimi mesečniki: MONITOR ZDRAVJE, NAŠA ŽENA, MOJ MIKRO, NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, ŽIVLJENJE IN TEHNIKA. Naročnino na Primorski dnevnik v višini 95 evrov se lahko plača do 30.6.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividaie - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividaie - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: ITI 0 F 08928 02203 010000010730 iMnfo