\m\mm AMERICAN tN SPIRIT FOREIGN m LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 15, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Izseljevanje Slovencev pod Hitlerjem vsej Gorenjski je bil en sam silen jok, ko so nemške °Uasti vlačile cele družine z domov in rojstnih hiš. S seboj so smeli vzeti le nekaj malega prtljage. V »aju i94lf deloma tudi se ^niju, je SS po posebnih ko-va]S?ali izvršila pregled prebija Va Po vseh gorenjskih obči-radovljiškem okraju so Ha/ pričeli najprej v Ir„fvWci sami, in sicer 2. maja. so nekaj dni. ra]ali Jkomisijah za pregled so bili SS prvi vrsti Nemci, člani Psihi n3imi ->e bil tudi p0 en ^ Prideljeni so jim pa cev ,. oma"ni, zaupniki Nem- t^' 1 80 dajali komisiji potre- ltateSdatke in Pojasnila. V ne- % f krajih Je komisija ljudi fotografirala, drugod celo \'aja ^en°vimi žarki pregledo-jeljjj v industrijskih prelij,' i ^h komisijah je sode-Jielcj drugimi Nemci tudi laKo -UVarz' takratni učitelj Ha v° em, ki pa sedaj pouču-q(1 Soli v Medvodah (Preska). j,vlj.^mačinov so bili v ra- afiiki okraju kot nemški za-Hi „ na komisijah med drugi-Sil Ji: V Radovljici se-^ k°misar Jože Babnik, ki je V>a Slovenci, ki so l s1q sklonjeni. \ Vetl«, ki se niso izkazali "X it; 0 "apram Nemcem, ali i(i Se° kili Nemcem naklonje- \a]. niso nikoli javno udej-{ y\i '*Hate vVuT eri Slovenci, ki so se 6X jstvovali. vendar proti 5 \ niso sovražno nastopali. Kč 0stali. j. •vOl" te 0 Je pozneje izkazalo, V Odločale, kdo bo izse-S ,r;Uui;ie četrte in pete sku- \ 'bili °d vsega začetka od- <>b : Vselitev. Vsi tisti, ki so popisovanja v zapo- v Št. Vidu prinašali pisma tistim, ki so bili določeni za izselitev. Ponoči pa na "Spodnjem Koroškem" niso prihajali po ljudi. Ob prpiravah za odhod nemški policaji niso puščali ljudi niti za trenutek samih. Obsojenci so imeli na razpolaganje pol ure do dve uri časa. Pri pospravljanju reči so policaji po večini si sami pomagali. Odrasle osebe so smele odnesti s seboj do 50 kilogramov, otroci pa do 25. Policaji so izjavljali, da je dovoljeno vzeti karkoli, samo da ne presega predpisane teže. Nekateri policaji so pustili., da so ljudje jemali s seboj tudi rjuhe in blazine, drugi pa tega niso dovoljevali Pri prvih navalih izselitvenih postopkov ni nihče vedel, kaj naj stori in kako naj si pomaga, da bo rešen poti v Št. Vid in od tam naprej v izgnanstvo. Zakaj iz Št. Vida se je le redko kdo vrnil, do malega vsi so bili iztirani iz dežele. Ob drugem, in tretjem jemanju so pa ljudje že spoznali, kako je treba ravnati, da uidejo usodi in vsaj začasno ostanejo doma. Precej iskancev je nena- doma pobegnilo z doma, drugi so bili ob prihodu nemških policajev slučajno "odsotni." Vsi taki so res ostali v Sloveniji. V nekaterih primerih so domači orožniki, čeprav Nemci, sami pomagali ljudem, da so mogli hitro pobegniti iz hiš. Sploh je orožni-štvo bilo ljudem naklonjeno in je skušalo pomagati, kjer je bilo le mogoče. Za odsotne so naročali policajem, naj samo zapišejo: Ni doma. Vsak izgnanec je prišel pred odhodom pred tri komisije. Prva komisija je vsakega preiskala prav do kože in mu pregledala tudi prtljago. Denar je eden uradnikov odvzel in ga spravil v posebno koverto, ne da bi ga preštel. Z denarjem vred je šlo tudi dosti blaga: mast, olje, tobak, cigarete, milo . . . Nihče ni prejel za odvzete reči potrdila, kaj šele odškodnino. Govorili so, da bodo vzeto blago razdelili med ostale izseljence. Resnica pa je, da so Nemci vse te reči sami obdržali, le cigarete so ponujali slovenskim pisarniniškim uslužbencem, ki so jih pa po vrsti odklanjali. Druga komisija je vsakemu izseljencu ugotovila istovetnost in vzela njegoye osebne podatke. Vsakdo je moral navesti vrednost svojega premoženja. Ta komisija je tudi stresla denar iz kcvert in ga preštela. Vsaki odrasli osebi je vrnila vrednost za 25 nemških mark, drugo je obdržala. Tretja komisija je ljudi izpra-ševala po narodnosti in javnem udejstvovanju. Potem je določi-a, če je dotičnik "klar" ali "un-klar." Kdor je bil "klar," da o njem ni bilo nobenega pomisleka več, je moral brezpogojno v tujino. Tisti, ki so imeli označbo "unklar," so imeli še nekoliko upanja, da se vrnejo domov. O takih so namreč še nadalje poizvedovali in iskali nadaljnjih podatkov. Vendar se je pozneje, pri drugem in tretjem jemanju, rešil tudi marsikak "klar." Iz radovljiškega okraja so odpeljali v Št. Vid in pozneje v Sr bijo, naslednje Slovence (prva številka v oklepaju pomeni ženo, druga pa število strok): IZ JESENIC: Aljaž, delavec z ženo in 4 otroci (1, 4) Avguštin, trgovski pomočnik Avšenek Janko, tov. delavec in posestnik (1,1) (Dal le na 3 strani i --O- i župan Lausche je imenoval Laval se je vrnil v 132 članov v izvršni francosko vlado vojni odbor j Washington, 14. apr. — Fran- Pred nekaj dnevi je imenoval cija se je obrnila s celim obra-' župan Lausche 1^5 članov v voj-' tom k Nemčiji, ko je maršal Pg-j ni komitej, in je iz tega komite-1 tain sklenil, da bo ustvaril nov' .. ~~ 7~Z T x . . ja izbral sedaj 32 oseb za izvr-j vladni kabinet, v katerem bo tu-! Povedal je diplomatom iz Latinske Amerike, da bo- Roosevelt misli, da bo trajala ta vojna najmanj še tri leta ševalni odbor. Ta korhitej ima di Pierre Laval, ki je vedno za-! predvsem nalogo, da bo nabral v! govarjal večje sodelovanjez: prostovoljnih doneskih $15,000, j Nemčijo. V Londonu se je takoj J da se postavi na public squaru! raznesel glsa, da bo zdaj Fran-! mo v treh letih zmagali osišče, obenem je izjavil, da ga strese mraz pri misli, če bi kak del ameriške hemisfere prišel pod nemško oblast. vojni glavni stan. Načelnik tega odbora je federalni sodnik Robert Wilkin, blagajnik je Henry Sherman, predsednik Society for Savings in cija prav gotovo izročila svojo boj no mornarico Hitlerju. Inozemski diplomati v Bernu, Švica, so mnenja, da bo zdaj gotovo prišlo do diplomatskega Washington, 14. aprila. — Predsednik Roosevelt je danes preračunal, da bo vzelo zaveznike tri leta, da premagajo osišče. To je izjavil napram diplomatom iz Latinske Amerike, ki so bili na obisku v Beli hiši. Povedal jim je tudi, da je smatrati to vojno 'preživljajočo vojno" ter je zagotovil diplomate, da bo imela La- tajnik bo Seward Covert, publi-l preloma med Francijo in Zed.l tinska Amerika besedo pri mirovni konferenci. cist.' i državami, ker bo šla Francija naj V ta izvrševalni odbor'je žu- celi črti z Nemčijo. Maršal Pe- pan Lausche postavil zastopnike iz vsake narodnosti in za Jugoslovane je izbral župan Mrs. Albino Novak, urednico Zarje. -o-- Dykovi otroci, ki niso hoteli pozdraviti zastavč, so v šoli v Chardonu Chardon, O. — štirje otro ci družine Dyke, ki so bili izključe- V istem času je predsednik svaril latinsko-ameriške .diplomate, da če bi bil katerikoli del ameriške hemisfere v oblasti Nemčije, bi ne živeli več življenje, kot ga živimo. Nova nemška civilizacija, je ' rekel Roosevelt, je popolnoma tain bo ostal samo še kot figura pri vladi, ker vso moč bo imel zdaj v roki Laval, ki je velik sovražnik Anglije. Admiral Darlan, ki je bil podpredsednik v vladi in mornariški minister, bo ostal samo še kot zunanji minister. Darlan, ki je I drugačna od standarda, na kate- bil sicer sovražen Angliji, pa ni pustil izročiti mornarice Nemči-| ji- Zdaj tega ne bo mogel več preprečiti, ako bo hotel Laval to ni iz šole v vasici Hambden, so iZVesti bili sprejeti v šolo v Chardon,! * ' O., do kamor imajo sedem milj, m j -i i~i 7* »» hoda. V Hambdenu jih niso ho- i i eaniK social Justice ne teii vzeti nazaj v šob, ker niso sme biti razDošilian hoteli izkazati pozdrava ameriški zastavi, kot to predpisuje šolsko vodstvo. V šolah v Chardonu se tega od otrok ne zahteva. Starši teh po pošti Washington. — Tednik "Social Justice," katerega je usta- , , , , , v , novil Father Charles E. Cough- otrok bodo morali plačati za vsa- . , , , . m_ v , . lin, začasno ne sme biti razpo- ir Cl rvn rvf V/\lrn TTnn lr li r7 rtnlvii I ' 1 kega otroka vsak mesec $7 šolnine. Mr. in Mrs. Dyke sta biLa v Rusiji rojena in spadati k Jeho-vemu veroizpovedanju, ki ne dovoli nobene prisege kaki zastavi. Angleški pilot je pri vaji ubil 23 častnikov in mož, nad 60 pa ranil London.—Nekje v južni Angliji so se vršile vaje, pri katerih- so se spuščali bombniki proti tarči na zemlji in jo obsipali s strojnicami. Ejien izmed pilotov je pa zgrešil cilj in poslal točo krogel v skupino častnikov in mož, ki so opazovali vaje; 23 jih je bilo ubitih, nad 60 ranjenih. Opazovalci so sta- Poslovilni večer W _____ ^b^ZlTE MOJE MAME V MORJE!" K°SILA 3 LETNA DEKLICA S> leta. i i. -Mariam Etter, v drugi del čolna, ko je umirala je prosila mor- njena mati. Toda dekletce je videlo, kako so spuščali druge umrle v morje in je tudi videlo, da pripravljajo mornarji truplo njene matere za pokop v morju in je milo prosila, naj njene mamice ne vržejo v mor. ' Njene prošnje so bile usliša ne in truplo njene matere je bilo prinešeno na obrežje, ko je ameriška ladja našla čoln in vzela ljudi na krov šest ur po-tem, ko je Mrs. Etter umrla. y ^ vržejo njene ma-s^il^Je, ko je mati umrla ijiHa6111 čolnu Potem, ko so X vj|i 13 dni na odprtem t s° to brodolomci z fVa °rPediranega in potop-j\ J^eriškega parnika. ,^'jora Etter, stara 26 let, kv to]6Veta oseba, ki je umr-Miss Clark, ki je ^ ^krat v čolnu, pripo-1 ':ako je navzoča bolni-Unesla tri-letno deklet šiljan po pošti. Vršila se bo preiskava, če se temu tedniku stalno prepove pošiljanje po pošti. Generalni p d š t n i mojster Walker je naznanil, da se bo vršilo tozadevno zaslišanje 29. aprila. Poštni mojster v Royal Oak, Mich, je dobil ukaz, naj za toliko časa ustavi pošiljanje lista po pošti. Walker je napravil ta korak na priporočilo generalnega zveznega pravdnika, Biddla, ki je izjavil, da je "Social Justice," od 7. decembra, ko so šle Zed. države v vtijno, brezvestno napadal vojni napor naše dežele, civilni in vojaški. Father Coughlin je bil ustanovitelj Jtega lista, ki se ga tiska 200,000 vsak teden, toda rega smo mi navajeni od našega rojstva sem in "stresa me mraz pri misli, kaj bi se zgodilo s katerimkoli delom te hemisfere, ki bi prišel pod nemško oblast." "Mi gremo naprej in bomo prišli do cilja. Imeli bomo par let, morda celo tri leta vojne, prednc bomo gotovi, da bo civilizacija našega kova preživela. Popolnoma se zavedam kaj delam. Vsi moramo doprinašati žrtve. Toda koncem konca bomo izšli kot zmagovalci." "Naša civilizacija bo ostala pri življenju, naša demokracija bo preživela to vojno in naša hemi-sfera bo ostala, ki je najmlajša od vseh in ki se je razvila na svoj lasten način," je rekel Roosevelt. -O- Nemci pričakujejo invazijo Evrope od strani zaveznikov, in jih skrbi, kje se bo to zgodilo li 800 jardov od tarče. Med ubitimi je brigadir Tay- j knjige ne kažejo, če je Father lor, en major, trije stotniki in'sedaj delničar v tej korporaci ji. štirje poročniki. Od ranjenih i Roosevelt urgira, naj se zaposli delavce nad 40 let jih je 30 v zelo opasnem stanju -o-- Izdelava gramofonskih plošč zmanjšana London, 14. apr. — Iz nevtralnih evropskih mest prihajajo poročila, da je nemško vrhovno poveljstvo absolutno prepričano, da bodo zavezniki vpadli na evropsko celino, česar se boje je edino negotovost, da se bo zgodilo na kaki točki, kjer Nemci napada najmanj pričakujejo. V Berlinu se mnogo govori in piše o obisku načelnika ameriškega generalnega štaba, gene rala Marshalla in Harry Hop-kinsa v Londonu. Iz Stockholma se poroča, da se je izjavil nek visok nemški general: "Vsak čas pričakujemo invazije. Naj le poskusijo. Mi smo pripravljeni." Tudi rimski radio je včeraj naznanjal, da je Italija pripravljena na invazijo od strani zaveznikov, ter je zatrjeval, da bodo kanadske čete prve napadle evropsko celino. Osišče naglo utrjuje obrežje, vse od Norveške pa doli do Italije. Iz povsem zanesljivih virov se trdi, da so Nemci sklicali na posvet vse distriktne voditelje v zasedeni Franciji, in da so razdelili Francijo v obrambne okraje. Napravili so podrobne načrte za slučaj invazije. Fakt je, da doživlja Nemčija sedaj živčno vojno, kot jo je sama uporabljala prej proti ra-.znim deželam, katere je potem napadla. -O- Predsednik dela načrt proti inflaciji Washington. — Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo njegov načrt za preprečitev inflacije zahteval tudi večje davke. Izjavil pa je, da ne sliši rad besede inflacija in da je zelo malo ljudi, ki razumejo, kaj ta beseda pomeni. Prišel na dopust Korporal Louis J. Zupančič iz 1079 E. 76. St. je prišel na dopust iz taborišča Davis, N. C. Posebno za otroke! V petek popoldne bo v cerkveni dvorani sv. Vida poseben bazar, ki bo samo za otroke. Starši, pošljite svoje malčke na ta bazar, kjer bo zanje pripravljeno mnogo zabave. To je bilo odrejeno zato, da se ne bodo drenja-li v nedeljo večer, ko se prične ob šestih ogromen bazar za odrasle. Deseta obletnica V četrtek ob 7:15 bo darova-v cerkvi Marije Vnebovzete na maša za pokojnim Frankom Russ v spomin 10. obletnice nje- Washington. — Roosevelt ur- Washington. - Urad za vojno gira, .industr«° ,in ^marje naj produkcijo ie ukazal, da ind(tJ Jemljejo na de o de avce, ki so Doma bo ostal 10 dni. Pravkar strija takoj zmanjša izdelavo1 8tarY4<\let'Y tanamen 3 se je pa vrnil nazaj v taborišče .. Za nocoj ste prOšeni Dobre- gramofonskih plošč za 70 odstot-1 progIasl1 teden 3" maja za na: Monmouth, N. J. njegov brat j gove smrti. Sorodniki in prija. poljčani in prijatelji Mr. John1, kov. Urad je dalje ukazal indu-' rodni zaposlitveni teden, ko naj| Ernest, ki je imel 10 dnevni do- tel ji so vabljeni Germa, gl. predsednika KSKJ/ atriji, ki uporablja šelak. da ga' ^ se Pretilo vso pozornost • da se zberete pri Oražmovih naj zmanjša za 25 odstotkov do 30.1 brezposelnim starejfcm delav-6326 Carl Ave., da se od njega junija, potem pa za 65%. Vzroki cem' poslovite, "ker nocoj odhaja na-j te odredbe je, ker je Indija j zaj v Colorado. Ker mu čas ne j naša zalagateljica s šelakom in dovoljuje, da bi obiskal in videl j paroplovba z Indijo je pa sedaj vse prijatelje in znance, jih želi težavna in nevarna, videti na gori omenjenem našlo-' _0- Odšel v armado vu. Važna seja pust Saržent Lach odpotoval V pondeljek je odpotoval saržent Mickey Lach nazaj v taborišče Lee, Va. Bil je samo par dni na dopustu. V par mesecih upa dobiti nekaj dni več dopusta. Druga obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Antonom Sterle v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Anton Kastelic iz 720 E. 159. St. je v pondeljek večer odšel k »brezni straži. Tonček je bil več Na dopust pride j Za eetrtek veto sklicuje Na J Ž? TvmAKOV Wm. Gliha, ki je tehnik 5. raz- rodni odbor sejo, ki je važnega! Aye_ Srečno pot in zmag0slaven VOJAKOV V NOVO OhllINZIVO reda pri 16. opazovalnem ška-, pomena. K tej seji so vabljeni' povratek želimo dobremu mlade-dronu v Daniel Field, Augusta,| vsi, ki se zanimajo za akcijo Ju- niču Ga. pride na 21. aprila za 10 dni; goslovanskega kulturnega vrta.! na dopust. Sorodniki, prijatelji: Na programu so važne odločitve,1 Navodila za slučaj zračnega in znanci ga že težko pričakujejo. katere mora večina odločati. Se- napada bomo dobili ja bo v mali Knausovi dvorani Hvala za nageljne ob osmih zvečer. Glasbena matica se tem potom Dvakrat je dala kri iskreno zahvaljuje Mrs. Tončki: Mrs. Albina Novak, urednica Jevnik za krasne nageljne, kate-j Zarje, je dala včeraj že drugi natančno povedano, kako se more je darovala pri nedeljskem! pint krvi za ameriški Rdeči križj rajo ljudje vesti in kaj storiti v koncertu. 1 Vsa čast vrli Slovenki! slučaju zračnega napada. Načelstvo civilnega obrambnega urada v okraju Cuyahoga naznanja, da bodo poslani v vsako hišo posebni letaki, kjer bo vse London.—Strategija zaveznikov bo zdaj na pomlad v tem, da zlomijo splošno ofenzivo osišča, ki bo vrglo v to ofenzivo, kot se računa, najmanj 7,000,-000 vojakov, 30,000 tankov in več kot 10,000 bojnih letal. Vojaški viri, ki sodijo, da bo postavilo osišče to silo v boj, sicer trdijo, da sicer gotovo ne morejo trditi o tem številu, da ga pa presojajo iz raznih opazovanj. Toda vsa znamenja kažejo, da bo postavilo osišče na fronto v Evropi najmanj 5,000,000 mož, dočim ima Japonska do 2,000,000 vojakov. Kakšno armado bodo postavili zavezniki proti tej osiški sili, je vojaška tajnost. r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland, in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION • RATES: •United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, • $2.00 for 3 months _ Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. : .-.83 No. 88 Wed., April 15, 1942 Boj za Indijo Vsa znamenja kažejo, da se bo kmalu ali v doglednem času odprla druga fronta, ki bo za rusko fronto najvažnejša. Ta fronta bo za posest Indije. To,'da se angleškemu ministru Crippsu ni posrečilo doseči sporazuma z Indijo in pa 200,000 vojakov iz Bataana, s katerimi zdaj Japonci lahko razpolagajo na drugih frontah, morda pomeni, da bodo pognali Japonci vso svojo silo na Indijo. Japonci morda računajo, da z naglim pohodom lahko zasedejo obsežni indski polotok, da lahko o pravem času ogrožajo rusko linijo od nove smeri in sicer ob takem času, ko bo Hitler pripravljen začeti poleti z novim sunkorfi proti Rusiji. Kljub vsemu bogastvu Indije in veliki bojni sili zaveznikov, pa bi bila fronta v Indiji v resnem položaju, ako začno Japonci s polno ofenzivo preko Bengalskega zaliva. Najbolj se zavezniki zanašajo tukaj na zračno in pomorsko silo, toda overtura v Bengalskem zalivu se je obrnila v vsem začetku proti Angležem. Izgubili so dve križarki in enega nosilca letal v japonskem zračnem napadu. Ako so poročila osišča pravilna, da so poslali Angleži v Indski ocean dve bojni ladji in dva nosilca letal, ta bojna sila ali ni mogla najti Japoncev, ali pa se izogiblje spopada ž njimi, najbrže zato, ker nima dovolj zaščite od zračne sile. Dasiravno je zračna obramba v Indiji sedaj majhna, pa je možnost hitrega ojačenja. Nekaj ameriških štirimotornih bombnikov je že v Indiji in še več jih lahko pride preko Afrike iz Amerike. Poleg tega se lahko v kratkem času dvigne produkcija bomb v Indiji. Po najnovejših poročilih šteje armada domačinov v Indiji 1,250,000 mož. Sodi se, da jih je bilo poslanih kakih 20,000 na Osrednji vzhod, Malajo in na druge fronte. Do zadnjega časa niso imeli Angleži v Indiji več kot tri ali štiri divizije svojih vojakov. Večina indskih voditeljev je izjavila, da se bodo bori do zadnjega proti Japoncem, toda v istem času pa priznava jo, da bo težko prepričati 300,000,000 Indcev, da so Japonci največja nevarnost njih samostojnosti. Osiška propaganda je noč in dan na delu, da ustvari v Indiji peto kolono. Poleg tega so indski voditelji za vojni napor v dveh frontah, eno naj bi vodili sami, drugo pa Angleži. Indska armada je dobro preskrbljena s puškami, toda nima tankov, topov in protizračnih baterij, s katerimi bi za ščitili svojo zračno silo. Indijo smatrajo komaj kot 12. industrijsko deželo na svetu. Izdeluje sama svoje puške, strojnice, lahke poljske topove, lahke oklepne plošče za tanke, municijo in naboje uniforme, odeje, šotore, železne čelade, pasove, čevlje itd. Ima nekaj tovaren za letala, toda ne izdeluje motorjev Ima tudi nekaj jeklaren in plavžov, toda nikdar se ni sku šalo organizirati strokovno izobražene delovne sile. General Wavell bo najbrže v slučaju masnega vpada Japoncev skušal iste zadržavati v napredovanju proti seve rozahodu, upajoč, da bodo zavezniki v tem prišli z dovol veliko silo na pomoč. Na severozahodu je takozvani prelaz iKhyber, dolg 33 milj, katerega so Angleži utrjevali leta in leta. Toda utrdbe so napravljene za obrambo proti napadu iz Rusije in Afga nistana in ne iz Indije same, odkoder bi napadali Japonci Ako bi Japonci zasedli ta prelaz, bi lahko napadli centralno Rusijo in Sibirijo obenem. Toda, ako hočejo priti Japonci do tega prelaza, morajo napraviti 1,500 milj dolgo pot. Ko se že z mrzlično naglico pripravljamo, da siovesno praznujemo srebrni jubilej, ni več kot prav, da se tudi spomnimo naših ustanoviteljev društva, ki dela čast naselbini in naši dič-ni Slovenski dobrodelni zvezi. Ne bom imenoval vsakega posebej, ker bi vzelo preveč prostora, ampak bom povedal le bolj površno. Po najboljših virih sem dognal, da je bilo krog 108 ustanovnikov, ki so se bili skorajžili in ustanovili to naše, tako lepo napredujoče društvo in sicer 17. februarja 1917. Seveda z društvom in posebno pa z novoustanovljenim, pridejo tudi vsakovrstne težkoče. Treba je vztrajnega in potrpežljivega dela, če hočemo, da društvo dvignemo na podlago za gotov obstanek. Pri takem delu je treba imeti voljo in trdne živce, česar pa našim ustanovnikom ni manjkalo, kar nam je najlepši dokaz sedanje praznovanje srebrnega jubileja društvenega obstanka, ki je v tem času tako lepo napredovalo, da je sedaj med prvimi v članstvu pri Slovenski dobrodelni zvezi. Vsi odbori, od ustanovitve tega društva, so delovali (z malo izjemo) brezhibno, odkrito in nepristransko, posebno pa še, ko imamo članstvo iz vseh krajev naše tužne Slovenije. Toda zavestjo v srcu za napredek društva, so odbori vedno z uspešnim posredovanjem imeli lepo disciplino med članstvom BESEDA IZ NARODA Društvo Bled Št. 20 SDZ Vabimo pa tudi vsa bratska društva naše Slovenske dobrodelne zveze in kakor tudi vsa ostala bratska društva naših bratskih jednot, da se gotovo udeleže našega redkega slavlja v skupni misli na polju frater-nalizma. Postrežba pa bo v vseh ozirih prvovrstna, ker zato bosta v polni meri skrbela odbor in pa kuhinjski klub. bratskim pozdravom F. Krečič. -o- Pomladanski koncerti Ako bi hotel kdo zapisati ves teror, ki so ga izvajali fašisti v Istri v dnevih pred volitvami, ob času volitev in tiste dni potem, bi napisal ogromno knjigo in še bi morda prezri mnogo incidentov. Zato se bomo mi osredotočili samo na nekaj primer tipičnih slučajev, katere smo vzeli iz pritožb od strani slovenskih poslancev v italijanskem parlamentu. Torej sama gola fakta. V Istri se je bila organizirala posebna skupina fašistov, ki je bila dobro preskrbljena z motornimi vozili, denarjem m orožjem in ki je bila formirana v leteče stotnije. Namen te organizacije je bil, da se prepreči slovanskemu prebivalstvu oddati glasove pri volitvah. V največ slučajih so jim pomagali tudi vladni uradniki, ki bi morali sicer skrbeti za varnost in red. Samo en vladni uradnik, kapetan Abejean, poveljnik garnizije v Klani pri Kastavu, se je uprl fašistom in v njegovem okraju so bile volitve res svobodne. V slovanskih občinah v Istri so razpustili prejšnji izvoljeni volivni odbor. V največ teh občinah, kot v Dekanih, Buzetu. Kanfanari, Vrsarju, Oprtalju in drugih, se je vršila registracija volivcev na ta način, da je bila večina slovanskih volivcev izpuščena in v večini slovanskih okrajih je bilo komaj 10 odstotkov pravomočnih volivcev pravilno registriranih. In večina teh registriranih slovanskih volivcev ni dobila pravočasno legitimacij, kot je zahteval volivni red. Toda ko jc šlo kakih 300 volivcev iz Huma, Lanišč, Trstenika, V nedeljo, 19. aprila, ob 3:30 uri popoldne priredi mladinski zbor na Waterloo Rd. spevoigro "Desetnik in sirotica" pod vod stvom g. Louis Šemeta, ki je spevoigro aranžiral in igrovo-lja, g. Stebljaja. To je edini mladinski zbor, katerega še po-dučuje g. Šeme in gotovo so do bro pripravljeni, da vam poda jo par ur zabave in užitka. Želim jim mnogo uspeha in na predka. Isti nedeljski večer priredi pevski zbor "Planina" v Maple Heights pod vodstvom g. Jos Kogoy svoj pomladanski koncert. Pevci in pevke "Planine" vedno pripravijo bogat pro gram in tako smelo pričakujemo tudi sedaj. Prijaznost in gostoljubnost "Planinarjev" po koncertih je že itak dobro zna na in se jim..zopet obeta obilna udeležba. V nedeljo, dne 3. maja pa prirede pevski program pevke zbora "Cvet.".1 To bo prvi koncert pod novim vodstvom, sicer ter istega obdržali v pravi brat- g. in ga. Vaughn Cahill. — Pro-ski slogi vse do danes. j gram bo povsem nekaj novega, Zato pa jim danes, ob srebr- ! ki pa vsebuje krasne domače nem jubileju, iskreno častitam j pesmi, ki bodo pozneje imensko na njih delu ter jim želim, da J objavljene. Nastopijo dueti, bi zdravi še dolgo let ostali i trio, solo z spremljevanjem med nami, kar jih nje še živih, j zbora in seveda celoten zbor. Ostalim pa, ki so se že poslovi-; Program je lepo izbran in deli s tega sveta, pa naj bo ljubi j kleta se trudijo, da bo to naj-Bog stoteren plačnik za njih boljši izmed prirejenih koncer-delo, ki so ga vršili za blagor j tov. Zbor še vedno sestoja iz svojega bližnjega. :: samih deklet in vljudno apeli- Zadnja depresija je tudi na- ramo na javnost iz okolice in bližnjih naselbin, da rezervirajo nedeljo, 3. maja in pridejo na koncertno zabavo v Slovensko delavsko dvorano na Prince Avenue. 26. aprila priredijo spomladansko zabavo pevci in pevke mladinskega zbora "Škrjančki' v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., v Euclid, Ohio. Tudi ta mladinski zbor je pod vodstvom g. in ga. Cahill in prijazno vabijo na veliko udeležbo. . Sezono pomladanskih koncertov pa zaključi mladinski pevski zbor "Kanarčki" z prireditvijo v nedeljo, dne 24. maja, na katero vas tudi že sedaj poživljamo Od zadnjega mojega pisanja so prenehali s zborom St. Clair-ski "S 1 a v č k i" in v Maple Heights pa "Kraljički." Žalostno, toda resnično poročilo, torej podpirajmo zbore, ki še obstojajo, kajti hitro, vse prehitro prihaja čas, ko bomo hrepeneli po slovenski pesmi. Pozdrav, Ančka Traven. -o-— še društvo precej udarila, ne toliko na članstvu kot na bla gaj ni. Danes pa smo lahko veseli, ko je društvo pomagalo mariskateremu članu v uri preizkušnje in mu tako pomagalo, da je še danes član Slovenske dobrodelne zveze in našega društva. Vem, da se še mnogi, ki so bili prizadeti, s hvaležnostjo spominjajo tistega časa in našega samaritanskega dela, ki ga je naše društvo tudi v tem oziru nesebično in bratsko vršilo, vse dokler ni bila naša društvena blagajna izčrpana. Ko bomo v nedeljo praznovali naš jubilej in blagoslovitev zastave je več kot naša dolž-iost, da .se pokažemo vsi na plan kot vredni bratje in sestre svojega društva. Ce se bono držali in ravnali v tej smeri, bomo lahko rekli z mirnim srcem, da smo storili svoj delež do društva. Odbor, ki se vedno trudi za napredek istega bo tudi znal ceniti vašo požrtvovalnost v tem oziru. Zato pa tudi glejmo, da bomo pokazali nedeljo posebno člani sto odstotno udeležbo, kar bo le v našo čast in nam v ponos, kajti srebrni jubilej se ne obhaja vsako leto ali vsake kvatre. Odbor se trudi že precej časa na programu in prav gotovo veip, da bo vse v redu tako popoldne kakor zvečer pri banketu. Edino, kar prosimo vsa posamezna društva, da ste točno na mestu, ko se bo pričela po-vorka v cerkev. Ob dveh popoldne se zbiramo, da točno ob pol treh odkorakamo v cerkev. Car se pa tiče reda, bodo pa naši maršali imeli besedo. Pavla. Well, ni bilo drugače. Nikjer se ni za tisti čas dobilo dvorane in tako je moralo društvo iti pač tja, kjer je bil še prostor. .Zamere menda za to ne bo nobene; bodisi radi prostora in prav enako radi veselice. Danes se le pleše in pleše in Bog ve kaj nam bo prinesel ta vedni ples, ki nima meje, niti v postu niti na Cvetno nedeljo. Samo tega še ravno nisem slišal, da bi se kje plesalo tudi na Veliki petek. Pa čudnega bi ne bilo nič, ako bi videli kje kako vabilo in prošnjo, da se vabi na ples tudi na Veliki petek in bo šel čisti preostanek za kake od vojne prizadete--. Da bi le Vsemogočni Bog tem huje ne zamahnil z svojo šibo radi takega obnašanja v postu—. Člani in članice, ki jim niti od daleč in na misel prišlo za kako zabavo v postu, pa če bi magari bila še taka dvorana zastonj in,tista pomoč ne vem za koga vse, ne bi take zabave napravili; napravili so jo pa za po veliki noči, ko je taka stvar povsem dovoljena. Da so to na pravili, je seveda to, da se ma lo podpre društveno blagajno ker stroški so vedno in vedno je treba kam dati kak dar itd Radi tega je ta veselica, na ka tero vabimo prijatelje društva Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ., in vabimo gl. uradnike S D. Z., ter članstvo te naše di čne organizacije, da nas pose tijo v nedeljo, 19. aprila. Ob 7:30 zvečer, ali pa malo pozne je v hrvatski cerkveni dvorani na E. 40 St. Vsi dobrodošli. Jože Grdina, preds. -o- Aktivnosti dr. "Waterloo Grove" ra tisto, kar dobre članice gradijo, kot se je to že zgodilo. Upam, da ne bo zato nobenega nesporazuma. S sestrskim pozdravom, na svidenje na 15. aprila! Članica. -o- Drugi vseslovanski kon gres v Moskvi. Prireditev dr. Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ Veselica, veselica bo! Tudi pri nas, pri društvu Presv. Srca Jezusovega, kjer so naši rojaki iz Prekmurja, ki so organizirani v tem društvu pri SDZ kot št. 55, so sklenili, da se napravi malo tako primerne zabave; zdaj po veliki noči in sicer v nedeljo, 19. aprila zvečer v Hrvatski'cerkveni dvorani na E. 40 St. To je pod cefkvijo sv. Bresta, Rakitovca, Vrha, Strpeda in črnič osebno v Buzet, da bi zahtevali legitimacije, so jih fašisti zasramovali. Ko e kakih 100 volivcev iz Vrsarja zahtevalo legitimacije, so ih zaprli in nekatere pridržali v zaporu, dokler niso minile volitve. Prav rada prebiram naše slovenske časopise,, ki nam prinašajo vsakovrstne novice o vsakdanjem življenju ter o društvenih prireditvah. Zato pa hočem tudi jaz nekoliko poročati, kaj bo naše društvo "Waterloo Grove" št. 110 W. C. imelo na programu za Materinski dan, dne 10. maja. Ko se je lansko leto priredi lo igro takisto na Materinski dan, je ista zelo ugajala poset-nikom. Članice in igralci, ki so sodelovali, so svoje vloge izbor-no podali. Zabava, ki je po igri sledila, je ravnotako dobro vplivala na navzoče, da so zadovoljni odhajali od nas. Ves program je bil dobro zamišljen, da so se mnogi izrazili, da bodo gotovo tudi letos priredbo obiskali, ako jo bo društvo priredilo. Torej za letos si je naše društvo izbralo velezanimivo igro Dolžnost jo veže," ki je polna smeha kot tudi resnih prizorov. Igro za enkrat ne bom opisala, ker pa želim, da je ne zamudi nobena članica, vas že sedaj opozarjam, da si vstopnice rezervirate 'pri tajnici ali kaki drugi odbOrnici. Dolžnost vsake članice je, da poseti društvene prireditve, in ker bo to ena užitka-polnih priredb, ste vabljene, da s seboj pripeljete tudi vse matere, v katerih čast bo vse to vprizorjeno. S seboj, žene, pa pripeljite tudi svoje možičke, da bo dvorana do zadnjega kotička napolnjena. S to prireditvijo* pa si upamo tudi ojačiti našo bolniško blagajno, katero kot tudi vsi veste, potrebujemo. Glede članic je bilo sklenjeno, da mora vsaka članica vzeti eno vstopnico in mislim, da je ni članice, ki bi odrekla kupiti vstopnico za tako krasno igro in program, kot bo letos. Torej, naj bo to vam, članicam v pojasnilo, da se ne boste pozneje izgovarjale, da niste vedele. Delujmo roka v roki, ker v slogi je moč. Zato vas tudi prav prijazno vabim, da se udeležite seje, dne 15. aprila, da nam je mogoče voditi sejo in ukreniti kar je še treba. Katera se noče udeležiti sej naj nikar ne razgovar-ja še drugih članic in jim podi- Moskva, 7. aprila ICN—JIC) —V Moskvi se je začel dne 4. aprila drugi vseslovanski kongres, ki ga je sklical vseslovanski odbor. Prvi vseslovanski kongres je bil prav tako v Moskvi, pred osmimi meseci. V tem razdobju je prišel preobrat na vsej črti rusko-nemške-ga bojišča. Ruisjka vojska je vzela inicijativo iz rok sovražnika in osvobodila nemškega gospodstva sto in sto ruskih in ukrajinskih mest in vasi. Viteški zgled ruskega naroda, ki se požrtvovalno in neustrašeno bori proti fašističnim tliačite ljem vzpodbuja vse slovanske narode in utrjuje njihovo zau panje v neizbežno zmago nac stoletnim sovragom. Vsa skupnost slovanskih na rodov je zbrana na protifašisti čnem bojišču. Raz odra drugega vseslovanskega kongresa v Mo skvi kličejo udeleženci svoja ljudstva, da razširijo plamen sedanje vojne in zadajo faši stičnim osvojevalcem nov udarce. Kličejo slovanske sino ve, naj se bore proti Nemcem v četniških vrstah, naj se bore po tovarnah, ki izdelujejo .orožje in strelivo za nemško vojsko naj se borijo na svojih poljih in ne sejejo žita za svoje tlačilce "Govorim udeležencem tega zbora," je dejal general Gundo zov, "kot Rus in kot predstavnik rdeče vojske, ki se že devet mesecev neizprosno bori na bo jišču, ki mu v zgodovini ni bilo podobnega. Bratje Slovani Rusfi, Ukrajinci, Belorusi, Po Ijaki, Čehi, Slovaki, Srbi, Hr vati, Slovenci, Bolgari! Na ru skih ravneh, v karelijskih go zdovih, na ledenih poljanah po larnega ozemlja se rešuje vpra šanje vašega življenja in vaše smrti, vašega narodnega ob stanka in vašega razvoja. Milijoni Slovanov so že izginili, pa dli. Obračamo se k vsem slovanskim narodom s klicem vstanite proti poiskusom krvi-željne združbe nacijskih in fašističnih gadov, da zasužnjijo in iztrebijo slovanske narode, s sveto narodno vojno proti na cizmu in fašizmu!" Za njim so govorili predstavniki poedinih slovanskih naro dov, vsi prežeti z istim duhom slovanske sloge v borbi proti skupnemu sovražniku. V imenu Jugoslavije je govoril profesor Božidar Maslarič, ki je med drugim dejal: "Naš narod se ni predal in radost vsega naprednega in svobodoljubnega sveta se danes bori proti premočnemu sovražniku, ki je do zob oborožen. Uspehi rdeče vojske vzpodbujajo naše četnike in ves naš narod Naj bi noben vojak Hitlerjeve zasedne vojske ne prišel iz Jugoslavije na rusko-nemško bojišče. Vsi naj najdejo svoje grobove tam, kjer jih iščejo, v Jugoslaviji!" Drugi slovanski kongres je postal veličastna manifestacija dinstva in sloge slovanskih narodov, njihove borbene delavnosti, njihove čvrste vere v borbi za svobodo in neodvisnost, za zmago nad skupnim sovražnikom vseh Slovanov in vseh svobodoljubnih narodov sveta — nacizmom in fašizmom. --o-- Eksekutorji pred 3000 leti Nepopularni poklic ekseku-torj a nikakor ni izum nove dobe. Neka indijska odprava, ki že leta vrši izkopavanja v danes pustih, nekoč pa cvetočih ozemljih srednjega Turkesta-na, je tam med drugim našla kamenite plošče z napisi, iz katerih je posnela, da so eksekutorji opravljali v tej deželi svo- je delo pred 2,500 do 3,000let Eden teh dokumentov, kUe podpisan po vsej priliki z nom nekega tedanjega nega ministra, pravi v skra]^ nem prevodu: "Vsak mesec prišel k tebi can (eksekutor):: ti mu moraš izročiti iz svoj6*' 10 galov (približno 50 ce# naše vrednosti). Če canu boš dal, kar ti je ukazano, ti vzame vse, kar imaš v s™ hiši premičnega blaga. Ti pa odideš v ječo, dokler ne tvoja hiša canu plačala^' kratno vsoto." * sJoi Dela %} "Od sp 'za i »p. lai .........111111 če / veljam* I al'pa Tisti, ki niste pred«^ % zadnjega četrtka za pečJ^at, boste spomnili, da je PreceJ lo iz pod neba. Se reče, »e liko, da bi se človek ravno* pil od tistih par kapljic, antf ^ pralo je pa le. A Ko sem stopil opoldne«' :esto r 11, Je i Svi Še: vakovemu Jožetu čez c' cigarete, sem opazil n ^ cesti, ki bi me bilo sk^H pravilo do srčne napake, Saj 1111 vsaj do nezavesti, boste verjeli, če vam * da sem se moral I P1"1-1, j«!1 Knausov vogal, da me 111 ob tla samega začudenja- • Veste, kaj sem videl- 1 •■ takega, kar še nikdar v^; nju, ki sem vendar z® take čudovite stvari, nikamor. Nič se niše® ko sem bil priča, kako Je diškov France streljal 11 trenutku, ko Je * čez' J ca ravno v čil (zajec, ne France) ^ pa je padlo pol zajca ^ pol pa na ono stran. lahko primeri. ^ Nič se nisem čudil, k°1 jjf priča, kako je dr. Bil1 ^ napravil petel s tremi a • to se lahko primeri. Nič se nisem čudil; ^ji , bil priča, kako je Bab1^ meril srnjaku v noge, zadel v konico desneg samo zato, da je srn j« ^ slo in je potem 'u da g Ho Na tot S No "biti Hl" Tu, "ki lepi vid b fed levo fronto. Tudi to se nič a'?''* primeri. Tudi se nisem je šel Jim Sepic on o te gf brez kravate. To se ku enkrat lahko pri^fk V Tudi se nisem mi je pripovedoval ■ čud11* i nic f A»V 0 lle, S >b J* lllrl: . N, > hr H pič, da je neke jesem ^ niških gozdih nal°vl jU# polhov, da je poslal'v M no sedem vagonov K to se lahko primeri, verjetno. Ampak čudil sem s®' sem se čudil in sam® fci J nje odpiral usta l pi jaka z marelo. Abs°111 je i« vo in pristno mare ujiif1 razpeto nad svojo le? mo. ^ Fantje), zibcinarj'- garji, artalaristi, i]u\.vir)\.j i vroffr ,• K" jagri, pa oni od J<\ vj(JeJi : kaj ste vi že kdaj takega, vas vprašaj ^ , žana gora in Marte* ^ Kj pomagaj, če sem akega videl. Se f.. menda proti doloc^ ^ ške armade, amPal< tSv" sem slišal, da bi anlSe, p ki "fasali" tudi m« Kar verjeti maen! V^t* drži vojak res m^f0' ^ , islil. daf.er^ hipu sem mi£ ■ se Je parašut, s katerim > j „» , na St. C lair ju sp«* ir„ oda stopil sem ^ mfy sem preveč PaZ'' ttf"'. sem tudi stopil v z no lužo na cesti, P'1 "reifi ■ * 110 videl, da ima " tI)ži Torej je bila P1 ' £>; dn» S 4 zeio P1;;/ s*1!.V ko. la in ne parašut Vzdihnil sem "Vidiš, kako skrbi iH; ^ svoje fante! Še da jih dež ne moč'- j^1" a 11 skrbel za nas_ stJr' j naj v miru počiva • kam svet pride. ;er Hi Si 1 nic •i« S t i > V' k; K iS v v k Se 1 T S $ h V1 tis X JU; »iti s ft K K \S a >00 leti ir, ki ie justič-ski# esec ator) is svoje«' cent«1' nt mi i.....mi«' pafl{ Willi"'1 dremali il ečjo, * Hedat recti1, , ne* sto-fc , mf fci e It n .1,01 * SATAN IN ISKARIOI Po nomikem bnrlrnlka K. Bfoja —? Odkod?" fc* Se Je nevecIno in ne- . 0d Bele peči. Odpravil se i ^Petdesetimi Mogolloni na :: '2a nami. Najti nas je mi-*ma ali pa vsaj v pue- !dete mar tajili?" ,pteibanja, sama ugibanja!" . v mč! Prišel je mimo taba in poslal ogled-k studencu, ker se, tako H PraVi1' kaJne> Pri stu" :%»na zapadu radi zbirajo (JjStni Jjudje. In oglednik 1 neko žensko in družbo ' ; J°natan je pustil Mo- ' Pa šel 'zaenkrat sam ,0 bi bila tista ženska. fcjf*1?1 je vas -, Sila .Vo- kar zaljubljeno sta Pravila. '' Da Srno odšli iz pue- n. /;••«■ In vse ste mu jTO P"' hiSm°na potu k BeIi Peči> i;MaPriieli Thomasa Melto-V. Jmam° Že tudi njegov mi ijeti Jffite, oi vrf ČU1 Tud ki °genj vas Je iz~ ,e nas je privabil. Ne 'J^CT Več imeli Prilike, »žari V divJini' mislim, Jam vas. da ste bili evidni! Na divjem za-le^.e.Sme kuriti ognja, ki G" io na Je poslušala. ^.slušk0 __ valj-- sem1 pfl* 't**1 Vsako besedo 5 f. fOt1 ( 10 ;a r 4 jdil. 5 >in M' ■K J V* ste tičali?" dmrekami. Tako trdo tanj a bi vas bil lahko že % bil< Bi vaJu tudi ieWinVasega Jonatana, pa \ wnetou odsvetoval." Wln«etou je bil poleg fcN OK > hi-ki Da sva sedela za he °m- Si, Ste tako lepo govorili ?Vo'šžiem Prišel danes, da C dobro jutro." lip Pogledala, rekla ju" V! c- .fi pr»v 55 H n * % A ■ / O jrJ' A A V ;sPoto: Tudi to, da smo našli . ?a in vas vzeli s seboj ^o°ndl°žili v divjini. atan je bil ves razka-1 ^ ZVedel take prijetne fotf^?1 se je, da nas moti J' nas dobil, pač pa "u vas. V miljo daleč!" 1 ftie " Je kon eno spravila iz sem Siasen pa je bil 1,1(0 tov • K>Cej je hrul- >? Se dala —? Osle-fV , ti — ti boš me- ifl« S s? ju Se Sp°rekla. Preki- očitali, da se bni Variti! Saj sami ni-\ u'Jsi!» Meni ne pride živ S k" blizu, da bi prisluhe a J dvorim!" se »o kSžitei" l Wi.motite, master Mel-bi vam dokazal!" *nemj Tud. ni treba i1 K„ n Slučai vas opozar-0 sPominjate tistega 'vTva ladJi iz Aleksan- hlačni žep. Ampak, spomnite se, hlače ste imeli tistikrat na sebi! In vkljub temu vam je izmaknil ključ in ga spravil spet nazaj —!" "Ni mogoče —!" "Res je! In povejte, ali ni tako izmikanje težje ko zalezo vanje in prisluškovanje v divjini, kjer se lahko skrijete v goščavi ali pa za skalami —? Še nekaj takih zgledov bi vam lahko naštel iz vašega lastnega življenja, pa rajši ne bom —Ni treba, da bi vse vedeli! Le to vam povem, ne poznate nas še tako dobro, kakor bi nas morali poznati!" "O, žal vas le predobro poznam —! Satani ste v človeški podobi, vi in vaši pomogači, ne poznate ne milosti in ne usmiljenja! Ampak nikar se ne prevzemite! Do sedaj vam je vse uspelo, pa tudi vi bodete našli svojega mojstra." "V vas morebiti?" "Ne. Z menoj je pri kraju, vidim." Otožno, pobito je govoril. "Res —? Uvidite —?" Bi mu naj verjel —? Se je le delal pobitega, da bi nas pre-varil —? Žalostno je pokimal. * "Da! Vem, da sem zgubil igro. Nekaj krati sem vam srečno ušel, pa vsakikrat je bilo težje. Iz puebla sem že komaj odnesel pete in dejal sem si, da sem izgubljen, če me še enkrat dobite v pest. In danes ste me dobili —." "Morbiti mi pa tudi topot še uidete?" sem rekel vabljivo, da bi zvedel, kaj namerava. "Topot ne pojde več!" "Zakaj ne? Mogoče je vse!" "NeJ Tamle sedi Dolgi Dun-ker. Ušel nam je in našeLvas. Povedal vam je, koga so ujeli Mogolloni, kajne?" "Vsekakor." "In da so na bojnem pohodu zoper Nijore —'!" "Tudi." "Pa ste šli in Nijore posvarili —V' "Seveda!" "Mislil sem si, da je tako—. In uspehe že koj vidim —. Sto Nijor imate pri sebi —. Napadli bodo Mogollone in osvobodili pevko in odvetnika?" "Kajpada!" "In da jih bodete premagali, o tem ni treba dvomiti —. Počakali jih bodete kje v zasedi, ker točno veste, kod bodo krenili In potem je vse pri kraju —. Kako morete še govoriti o možnosti, da bi vam ušel —! Vem, da ni upanja." Judita se je okrenila k nje-rriii in mu zaničljivo siknila: "Strahopetnež!" "Molči!" jo je nahrulil. "Ti si vsega kriva! Nesrečna uso da mojega življenja si —! Čemu si mi prišla na pot —? Da —o. ^ ____ bi te nikdar ne bil spoznal—! ,esUnis? Ko sem bil jaz j Svoboden bi bil —. Denar bi ' Winner,, c! r\ m o _ imel —. In z njim vse, kar bi si poželel —. Pa vse je izgubljeno, — vse Y 4W»innetou i)a Soma- ne! Grdo ste me \a ^ite t p . p j • ra se vse nekaj '.Ve hodilo. iSni v°Uom sta spala v Sij,- akor se še morebi-In ko ste spali, iz hlač-j,, podprl vaš kovčeg, JeSa vaša pisma in k. e> llan-io _ T7I______:__ naina z Emeryjem. 'LV.80 govorila o va- ^Kal 'U do 'neke£a ko1 mSo f ben Urika, ki se Vra*vil v vašega oče-\h , lah. W »te jih pri-V^tia per Sma11 Hunter-V h ,So bila za nas, slira-f|J. il sodni j i v New Or- \l% o _t> S'M1 •''b prebrali, jih je »s * n. * položil v kovčeg Hluiil ključ nazaj v Utihnil je in obupno gledal. Oko mu je obviselo na jezeru. "Le eno tolažbo mi je pustila usoda —. Plen je izgubljen za mene —. Odreči sem se mu moral —. Pa tudi nihče drug ga ne bo dobil —. Ni ga človeka, ki bi našel denar tamle —." Pokimal je k jezeru. "Se ne motite?" "Motim —? Pshaw —! Sa mi ste videli, da sem vrgel mi lijone v jezero!" "Kaj pa, če bi kdo šel po nje _V' ' "V jezero — ? V tole jezero, ki nima dna —?" "Neumnost! Vsako jezero ima dno!" (Dalje prihodnjič) Preseljevanje Slovencev (Nadaljevanje s 1 strani) Balch Franc, posestnik (1, 2) Bokal Ana, posestnica (z enim otrokom) Brankovič, oskrbnik plan. koče na Rožici z ženo Božič Jože st., tov. delovodja (1, D Božič Alojzij, tov. delovodja (1, 2) Bogataj Anton, delavec (1,1) Bavdek Viktor, žel. uradnik (1, D Buh Anton, tov. uradnik (1, 2) Balon Jože, posestnik in trgovec (L2) Beltram FrAnc, pol. nadzornik z ženo Bertoncelj Ela, otr. vrtnarica z materjo Bertoncelj Janez, tov. del z ženo Cerar Drago, tehnični uradnik KID (1, 1) čuden Anton, upokojenec. (1, in vnuk) čierne Janez, trgovec z očetom in 2 otroci Černut Milica, učiteljica Ferjan Ivana, otr. vrtnarica Ferjan Fanica, uradnica z otrokom Ing. Gostiša Danilo, tehn. urad nik KID (1, 1) Gorup Anton, žel. uradnik z ženo Gorup Stane, uradnik Gorup Albert, tov. delavec Gaser Silvester, tov. uradnik Gospodarič Jakob, ravn. mešč. sole (1, 2) Globočnik Franc, tov. delavec Govekar Leopold, kaplan Humer Lovro, tov. uradnik (1, 1) •Janhuba Stanko, Jarc Mirko (1,) Krasna Franc, župnik pri sv. Križu Korošec Vida, tov. uradnica Kovačič Mihael, trgovec (1, 2) Kristan Cvetko, trg. poslovodja (1, D Klavora Franc, učitelj mešč. šole (1, 1) Kogovšek Jernej, tov. delavec (1,1) Kavčič Jože, obe. nameščenec d, 2) Korene Anton, s taščo in ženo 2 otrokoma Kovčič tov. delavec (1, 1) Krašovec Polde, tov. delavec Kodrič Maks, čevljarski mojster, z ženo Levstik Alojzij; tov. delavec Lavšegar Rado, tov. delavec, z materjo, ženo in 2 otr. Markizeti Marija, učiteljica Marketi Rudolf, tov. delavec, z ženo Mrak, poštni uradnik Morič Franc, pos. in trg., ženo, otrokom in materjo Mikolavčič Anton, trafikant (1, 3) Ocepek Kari, gostilničar na Hru- šici, (1, 2) Dr. Obersnel Maks, prokurist pri KID z ženo Ogrin Rudolf, tov. delavec (1, 1) Paglaruzzi Istok, tov. uradnik z ženo Poljšak Marija, posest, in delavka z 2 otrokoma Pikon Miha, tov. delavec (1, 8) Potrto Ivan, obč. uradnik (1, 2) Potočnik OtO, tov. delavec (1, 2) Pavlič, carinski upravnik (družino ima v Zagrebu) Perko, učiteljica mešč. šole Plajh Avgust, tov. delavec, z ženo Pohar Ivan, tov. uradnik, (1, 2) Peternelj Marija, uč. mešč. šole 'Pristov Miroslav, uradnik (družino ima v Srbiji) 3) ' \ Dr. štempihar Ivo, odvetnik (1, 1) Tufekčič Adolf, tov. uradnik (1, 2) Ulčar Janko, tov. uradnik Vari, tov. delovodja, z ženo Vovš Pero, tov. vodja Vagaja Marija, učiteljica z otrokom Vole Jože, car. posr. uradnik (1, 3) Vister Viktor, tov. delavec (1, 3) Zupan Ivan, vlakovodja, (1, 3) Zgaga Franc, tov. uradnik Zmitek Ferdinand, žel. uradnik, d, D Arcon Srečko, z ženo Antonic Anton, (1, 1) inž. Petrovčič Srečko tehn. uradnik (1, 1) inž. černivec Šergej, teh. uradnik z ženo Skupaj 231 oseb. IZ RATEČE PLANICA župnik Cuderman in njegova kuharica IZ KRANJSKE GORE Dr. Bregar Stanko, sodni predstojnik, Čuk Kari, župnik Toman, kaplan Kovčič, postajni načelnik (1, 2) Kavčičeva mati ali tašča župnikova sestrična Johanca in dekla Knap Anton, šolski upr. (1, 1) Knap ml. (1, ) Petrovič, Žagar (1, 1) Razen teh sta bila v policijskih zaporih v Celovcu vpok. kapetan Ferjančič Avgust in rez. let, kapetan Lavtižar Jože, dr.-ja Penka pa so odpeljali Italijani. IZ DOVJA IN MOJSTRANE Bajič Regina, žena graničarja, (3, ) Peternel Alexsander IZ GORJA Pečar Ivan, (1, 2) Pavlič Franc, delavec, z materjo ali taščo, ženo in otroci Gorjup Terezija Laharnar Ivan, šolski upravitelj, (1, 6) Podobnik Anton, tov. delavec z ženo Petrič Gabrijel, župnik, s kuharico Močnik Jože, kaplan Praprotnik, tov. delavec, BI. Dobrava Razinger Valentin, šolski upravitelj, Gorje (1, 3) Polak Viktor, delavec Udovič Ana, Podhom Dodič Janez, učitelj Slivnik Jakob, posestnik, Gorje Sitar Peter, trgovec, Gorje ( 1) ing. Misvelt, obratovodja "for-tuna"z ženo Skupaj 38 oseb. IZ BOHINJSKE SREDNJE VASI Bulovec Marija, učiteljica Golf Anton, župnik Dodic Anton, župnik, Kopriv-nik Jazbar Štefanija, učiteljica, Stara fužina Makse Ana Župan Valentin in Božena, uči telja, z 1 otrokom Skupaj 8 oseb. IZ BOH. BISTRICE Grbec, žel. uradnik (1, 2) Habič Anton, z ženo in 1 otrokom Leveč, učiteljica Majcen, učiteljica Majcen, šolski upr., Nomenj, d, 2) Majcen, še en žel. uradnik inž. Simončič, ban. uradnik d, 1) Skupaj 17 oseb. IZ BLEDA Rožič Leopold, tov. uradnik Ravhekar Avgust, tov. delavec in černe Anton, avijatičar posestnik (1, 2) Ravhik Jože, delavec Pogorelec Jože, kaplan Sever Melanija, uč. mešč. šole Stegu Milan, tehn. Uradnik (1, 1) Savinšek Stanko, dentist (1; 2) .Korošec Kati, gostilničarka Smole Oton, tov. uradnik j Kapetanovič Silva Dr. Stano.vnik Aleš, odvetnik j Pernus Leopold, gostilničar, (družino ima v Ljubljani) j' (1, 3) Širok Anton, delavec Svetina Avgust, kinooperator, Štebin Mirko, tob. uradnik (1, 1) j (1, 2) Dr. špicar Bojan (ženo ima v Skumavc Anton, obratovodja, Repe Slavko, trgovec (1, 2) Pangerc Mihael, trgovec (1, 6) Zabret Franc, župnik Soukal Franc, kaplan Valušnik Pavel, vpok. želez ženo Ljubljani) špicar Miran, uradnik KID (1, d, 2) Gradnik, vpok. šolski nadzor- nik, (1, 1) Vrhunc Jože in njegov brat Vrhunc, poštni upravitelj na Bledu (1, 1) IZ RIBNEGA Kramer, župnik IZ LESEC Cunja, podrav. "Verige" z materjo ali taščo, ženo in 2 otr. Kompare, obč. tajnik (1, 1) Knez, šolski upr. (1, 1) Rutar, učitelj, (1, 2) Skupaj 15 oseb. IZ BEGUNJ Mežek Franc, gostilničar (1, 2) Starič, tov. del. (1, ) Skupaj 6 oseb. Poleg tega so dopeljali na Koroško v policijske zapore Gr-čarja Matevža in Grčarja Avgusta oba iz Doslovc, ter Per-koviča Franca z Breznice. IZ KAMNE GORE Žagar Ivan, šolski upr. (1, 2) Kukan Franc, posest., Sp. Lip-nica (1, 2) Skupaj 8 oseb. IZ KROPE Smitek, učitelj IZ RADOVLJICE Dr. Močnik, sodni predstojnik, z ženo Hrovat Ludvik, pletar, s taščo (1,5) Kunstelj Jože, kaplan Fatur Jakob, dekan z nečakinjo Resman Franc, župan (1, 2) Pavlošič Marija, učit., in Regina vpok. dacena uradnica Zupane Apolonija, učiteljica Novak Janko, tovarnar (1, 2) Strniša Marijan, orož. podpor. Pavlin Franc, učitelj Puntar Viljem, učitelj Kobentar Anton, učit., (1, 1) Pere Franc, pek (1, 1) Zidar Miljutin, poštni uradnik (1, 3) Hanzlovsky, uslužbenec na glavarstvu Jeglič Amalija, Leopoldina in Albina Skrt Anton, upok. želez. (1, 3) Pomnik Ivan, upok. orož. (1, 1) Vrečar Ivan, okrajni glavar (1, 2) Kozamernik,' 'fiiVanč. stražnik, (L 3) Trojer Srečko (1, 2) ■Cočevar Alojzij Remec Franc, lesni industrijalec (1, 3) dva Remčeva hlapca Ažman Jože, posest, sin Dežman Marija, posestnica- vdova s 5 otroci Grilc Franc (1, 1) sogačarjevi iz Predtrga Ros Edvard, davč. sluga (1, 5) Otovič Marko, pismonoša (1, 1) Miklavčič Marijan, tov. urad. dr. Triller Mirko, odvet. (1, 1) Ilrovatin Mirko, z ženo Jese Pavel, davčni uradnik Soba Jože, vojaški referent, z ženo Skupaj 107 oseb. Kolikor se je dalo pri teh neugodnih razmerah ugotoviti, so iz radovljiškega okraja odselili okoli 650 (tu je navedenih le 005) oseb. Ko so prvi Slovenci bili pregnani, se nihče od domačih nemških oblastnikov in zanje potegnil, šele pri poznejših se-ljenjih so šli na Bled k civilni upravi in k uradu za utrditev nemštva posrdeovah šefi raznih uradov, šef Gestapa von der Tann in tudi pol. komisar dr. Dovjak. Dosegli so, da se je 15 družin "vrnilo v Radovljico (in to začetkom julija 1941). Prvi transport odseljencev je zapustil Št. Vid 0. julija. Te odseljence so po večini naselili v okolici Valjeva in v Valjevu samem. Vsled tako številnih nasilnih preseljevanj je bilo slovensko prebivalstvo močno razburjeno --—o-- Gledanje v daljavo Gledanje v daljavo (televi zija) je izum, ki obeta prinesti človeštvu podoben preobrat ka kor ga je prinesel radio. Gleda nje v daljavo, iznajdbo, na ka tero si je nekdaj človeški um komaj upal misliti, izgleda, da bo kmalu dostopno ljudem, kakor je dostopen današnji radio. Preden se nova iznajdba izro- či človeštvu, da bi mu služila,. Farma naprodaj je potrebno mnogo in skrbnih j Proda se farma, obstoječa iz priprav. Predvsem je treba iz-j 74 akrov; dobra hiša in druga delati omrežje oddajnih postaj in pripraviti sprejemne aparate za prodajo taki ceni, da bo dostopna čib širšemu krogu odjemalcev. Sprejemni aparat za gledanje v daljavo, daje na primernem motnem steklu slike, sli-čno kakor na filmskem platnu se podobe premikajo. Praktično dosežemo premikanje podob na sličen način kakor v kinu. Podoba zažari na zaslonu in ugasne. Takoj nato pa se posveti nova, ki kaže prejšnji prizor nekoliko premaknjen. Da človeško oko ne opazi trepeta-nja slik in dobi vtis gibanjoče-ga se predmeta, se mora na zaslonu slika prikazati in ugasniti vsako sekundo najmanj šestnajstkrat. Ker se pri izmeničnem toku, ki ima 50 nihajev! v sekundi, kakor je dandanes splošno v uporabi, motnje najlažje paralizirajo, če se slika v aparaturi petin-dvajsetkrat menja, so vzeli za podlago pri sedanjih aparatih petindvajsetkratno menja vanje slik. S samo izmenjavo slik pa problem še ni rešen. Na filmskem traku je najmanjši sestavni del živih slik podoba, ki jo daje posamezna fotografija na traku. Pri gledanju v daljavo pa je v tej točki problem dosti bolj zapleten. Za gledanje v daljavo se vsaka posamezna slika razdeli v primerno število vrst in vsaka vrsta se še naprej deli v posamezne pike. Aparatura je tako zgrajena, da se slike sestavljajo iz samih najmanjših delcev — pik tako, da žarek zvršča pike v posamezni vrste. Najprej osvetli v prvi vrsti posamezne pike s svetlobo primerne jakosti. Ko je ena vrsta izpolnjena, preskoči žarek na začetek druge vrste, ki jo prav tako izpolni. Tako se igra nadaljuje, dokler ni napolnjena cela podoba. Če pomislimo, da se prikaže na zaslonu vsako sekundo slika pet-indvajsetkrat in je vsaka slika razdeljena, recimo, na 400 vrst in vsak vrsta na 500 pik, potem mora žarek, ki riše na stekleni zaslon, vsako sekundo 400x500, o je dvestotisočkrat izpreme-niti jakost svetlobe. Praktično pa se to število še precej zveča, če hočemo odseči jasno in dovolj ostro sliko. Točno podajanje slike pa je odivisno tudi od tega, da žarek čisto natančno riše posamezne vrste, da ne dobimo na sliki svetlih črnih črt. Vsi ti pro-alemi se danes najlepše rešujejo z Braunovo cevjo, kjer nastane v primerni žarnici katodni žarek, ki riše svetlo piko na zvonasto razširjenem dnu žarnice. Žarek potuje na svoji poti skozi štiri ploščice, od katerih sta po dve in dve tako postavljeni, da ga uklanjata v smereh, ki sta pravokotno dru ga na drugo. Potovanje ž ar* k a do posamezne vrste oskrbujejo torej omenjene ploščice, jakost svetlobe pa žarek sam. Tako se je risanje slike preneslo na električno sestavljanje slik, ki lahko dovolj natančno oskrbi to sestavljanje slike. -o- poslopja; 7 akrov grozdja; traktčr in vse drugo orodje. Se proda poljako zmerni ceni, ali se zamenja za hišo za dve družini. Farma se nahaja 7 miij južnovzhodno od Painesville. Za podrobnosti se oglasite pri Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540. Zvečer KE 0288. Pazite na naše oglase ta teden, kjer boste videli jako lepe prilike. Moški dobi delo Išče s£ priletnega moškega za delo na farmah. Plača po dogovoru ,ali si pa lahko redi kokoši, prašiče in pridela pridelke. Zglasi naj se na 6034 Carry Ave., suite 2. Lepa farma naprodaj Proda se farma 57 akrov z vsem orodjem, 6 akrov grozdja, sadno drevje, hiša 6 sob, 1 krava, 1 telica. Se zamenja za dvo-družinsko hišo Zglasite se na vogalu ceste št. 307 in Bates Rd., Madison, O. (90) Vaša dežela potrebuje vašo izurjenost! Ako ste izurjen strojni delavec in ne delate poln čas na vojni produkciji, je vaša dolžnost do dežele, da se zglasite osebno pri U. S. Employment Service 1244 W. 3rd St. CH 0980 Nobene vpisnine. Vladna agencija. (88) Delo dobi moški Moški dobi delo, ki se razume na farmarsko delo. Plača po dogovoru. Oglasite se na 6905 Superior Ave. (90) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAULW. WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) . Uradne ure: L do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. For Victory... Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS MALI OGLASI Trgovina naprodaj Proda se establirana trgovina z grocerijo in mesnico, ki dela na mesec do $2,700 prometa; poleg je stanovanje; zidano poslopje; v slovenski naselbini, se nahaja južno od Union Ave. Se proda ali zamenja za hišo za eno ali za dve družini. Za pojasnila vprašajte Wargo & Mikes 10413 Union Ave. Telefon Michigan 2440. (April 13, 15, 17) Dobro službo dobi Sprejme se . moškega, ki bi čistil v restavrantu. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Oglasite se na 390 E. 156. St. (90) Nočni klub naprodaj Proda se nočni klub z D-5 licenco; se nahaja zunaj mesta. Lastnik odide v armado. Za naslov boste izvedeli v upravi tega lista. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Buy U. S. Defense Stamps and Bonds. 4- >f + 4» 4» * * » •J-+ 4> i 4> * * RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN VI POGLAVJE Srečanje na cesti. Nepričakovana zgovornost, ki je drhtela v kovačevih besedah, uverjenost njegovega glasu in to, da je odkrito priznal misli, ki mu jih niti v sanjah ne bi bil prisodil — vse to me je na prvi mah tako osupilo, da sem kar obnemel. Doury se je okoristil s to priliko. "Zdaj vidite, gospod vikont," je rekel predrzno, "kako potreben je tak komitet. Treba je ohraniti mir v deželi." "Vidim," sem ga trpko zavrnil. "Divjaki, ki bi morali biti vkovani v železje, so na svobodi. Komite,t? Ohranitev miru v deželi je posel kraljevih uradnikov! Pravo kolesje javnega življenja ..." "Je pokvarjeno!" Komaj je bil Doury izrekel to besedo, se je že skesal svoje drznosti. "Ce je pokvarjeno, tedaj naj ga popravijo!" sem izbruhnil. "Bože moj, da moram slišati kuharje in kmetavse, kako go-bezdajo o vsem tem, ko jih nihče ničesar ne vpraša! . . . Spravita se; nikakega posla nočem imeti ne z vama, ne z vajinim komitetom. Spravita se, sem dejal!" "A vendar . . . potrpite še malo, gospod vikont," je vztrajal gostilničar, klavrno rnenca-je pred menoj. "Ce bi nas hotel Jedo izmed gospode podpirati ... in baš vi bi bili najbolj poklicani v to ... " "Tedaj bi visel ta namestil Douryja, jelite?" sem mu zabrusil v obraz. "Skrivali bi se za mojim hrbtom. Toda jaz nočem biti vaš zaščitnik in vaše daritveno jagnje." "Toda veljaki v drugih pokrajinah se niso obotavljali, gospod," je povzel na slepo srečo, Vzlic obupu, ki se ga je po-laščal. "Gospod de Liancourt, gospod de La Rochefoucauld. 9t "Tem slabše zanje!" sem de-' jal. "Jaz ne maram. In povem vama — zapomnita si mojo besedo! — da se boste morali vsi zagovarjati zaradi tega, kar nameravate. Rekel sem že, da V SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OČETA «>«u ttUimuuiyiiHiiimtiiP FRANK SKULL tmssmm ki je za vedno zatisnil svoje1 oči dne 15. aprila, 1938. Počivaj mimo pod gomilo, duša naj se pa veseli tam v nebesih, kjer združili enkrat bomo srečno vsi. ŽALUJOČI OSTALI. Cleveland, O., 15. aprila, 1942. je to veleizdaja. Z veleizdaj-stvom nočem imeti nikakega posla. In > zda j idita, cla vaju več ne vidim." "Gorelo bo!" je zamrmral kovač. "izpred mojih oči!" sem rekel strogo . . . "Ce ne . . . " "Preden zašije jutrišnji dan, bo nebo rdeče," je odgovoril. "Vaša volja naj se zgodi, gospod." Zamahnil sem s palico; toda Buton je nekam dostojanstveno prestregel udarec in odšel z Douryjem, ki je gledal kakor našvrkan pes in ni delal svojemu slavnostnemu odelu nič kaj posebne časti. Nekaj trenutkov sem zrl za njima, nato sem se obrnil k župniku, češ, kaj poreče. Toda ni ga bilo več videti. Tudi on se je bil izmuznil s pozorišča; morda je bil krenil skozi grad, da bi ju prestregel pri mrežnih vratih in bi ju pregovoril. Čakal sem ga in tolkel s palico po pesku, razburjeno opazujoč vogal grajskega poslopja. In res sem ga kmalu zagledal. Stopal je proti meni, zasenčujoč si oči s klobukom, zakaj opoldansko soln-ce je neusmiljeno pripekalo z neba. Opazil sem, da gredoč giblje z ustnicami, a ko sem ga ogovoril, je veselo vzdignil oči od tal. "Da," je odvrnil na moje vprašanje, "hitel sem skozi grad in sem ju ustavil." "Bob v steno," sem dejal. "Ljudje so bogme dovolj neumni, da upajo izpodriniti kraljevsko vlado s svojim odsekom rokodelcev in loncebriscev." "Tudi jaz sem član komite-ta," je rekel župnik z lahnim nasmeškom. "Clan komiteta!" sem vzkliknil in dih mi je zastal od str-menja. "Tako je." "Nezmisel!" "Zakaj?" je vprašal mirno. "Ali nisem od nekdaj prerokoval tega, kar se godi? Vidite, to je tisto, kar uči Rousseau in z njim vred Beaumarchais po svojem 'Figaru.' Prvega prežvekujejo vsi filozofi, drugemu ploskajo vse lepe gospe! Napovedani dan je prišel, in jaz, gospod vikont, sem vam svetoval, da branite svoj stan. Za svojo osebo se čutim siromaka in branim pravice ubogih ljudi. In da govoriva o komitetu, v katerem ne vidite drugega kakor smeš-nost in nezmiselnost: povejte mi, ali ni kakršnakoli vlada še vedno boljša od nobene? Umejte vendar, prijatelj, da stari stroj razpada. Intendant je pobegnil. Uradnikom ljudstvo ne zaupa več. Vojska se brati z množico. Pisarji in dav-karji so . . sam Bog si ga vedi, kje!" "Če je tako," sem rekel ogorčeno, "tedaj je za plemstvo čas da ... " "Da stopi na čelo in vzame vlado v svoje roke?" mi je presekal besedo. "S čigavo pomo-čju? S pomočjo peščice hlapcev in lovskih čuvajev? Zoper ljudstvo? Zoper množico, ki ste jo videli na cahorškem trgu ? To ni mogoče, gospod." "A to bo narobe svet," sem dejal. "Obča zmešnjava!" "Tem bolj je ljudem potreba trdne in neomajne opore . . . ki ni od tega sveta," je pobožno odvrnil. Odkril se je in zamlišljeno pomolčal. Nato je nadaljeval: "Vidite, taka je stvar. Doury postavilo ljudstvu po robu. To mi je povedal, da se plemstvo zbira v Cahorsu, z namenom, da bi stranilo svoje vrste in se je jalov načrt, ki more le poslabšati položaj. Posledica bodo baš tisti izgredi, ki si jih najmanj želimo." "Izgredi v Cahorsu?" "Ne, po deželi, Buton gotovo ni govoril kar tako. Dober človek je, a dvoma ni, da pozna druge, ki so manj dobri od njega; in na Quercyjskem je obilo samotnih gradov in v njih ži-yvi nekatera šibka ženska, ki se je še niso dotaknile surove roke, in nekateri otrok ..." "Za Boga!" sem vzkliknil ves prepaden. "Po tem takem se bojite kmečke vstaje?" "Bog ve, kako še bo," je dejal resnobno. "Očetje so jedli kisle lesnike, sinove pa skomina jo zobje od njih. Koliko let že razsipljejo v Versaillesu se-ljakov znoj, njegovo kri in meso* in mozeg njegovih kosti! Kdo ve, ali ne bodo plačevali teh grehov z glavami! A Bog ne daj tega, gospod, Bog ne daj! . . . Čeprav . . ako je vob-če kdaj bila taka ura, tedaj bije zdaj." Po njegovem odhodu se nisem mogel več umiriti. Kar mrzlica me je bila pograbila ob tistih besedah. Kakšni dogodki so se pripravljali, jaz pa sem moral čakati križemrok! Da bi utešil svojo žejo po novicah, sem zajahal konja in sem se odpravil v Cahors. Dan je bil vroč in ura slabo izbrana za iz-prehod; toda gibanje mi je dobro delo. Po malem sem se izmotal iz vrtinca misli, v katerega so me bili pahnili župniko-vi strahovi, vzbujeni po Buto-novem svarilu. Prestal sem gledati stvari z njunimi očmi; in slika Francije, vladane po tolpi kovačev in krčmarjev, se mi kmalu ni zdela več ne tako bližnja ne tako grozeča kakor pred mojim odhodom z doma. Pomiril sem se; toliko da se nisem smejal svojemu prosto-dušju. Župnik se je bil predaleč zaletel v svojih prerokbah — ob Butonovem gobezdanju pa se je bilo vobče škoda ustavljati. Samo brezumje si je moglo predstavljati, da naj bi postala Francija, prva med narodi, uravnovešena in omikana kakor nobena druga, Francija, dežela, v kateri ni že dve sto let nihče nekazncfvan kljuboval kraljevi oblasti — da naj bi ta Francija postala pozorišče divjaških izgredov! Kako nezmi-seln je bil strah, da bi utegnila nekega dne zavladati v naši zemlji prostaška sodrga in brezimna svojat! Take in podobne so bile moje misli, ko jih je nenadoma zmotilo pojavljenje kočije, ki se je počasi prikazala na vrhu klanca, po katerem sem se vzpenjal navkreber. Trebušata postava kočijaževa in glavi dveh lakajev, ki sta sedela zadaj, so se za trenutek ostro začrtale na nebesnem ozadju. Nato je oprezno krenila nizdoli | proti meni. Lakaja sta skočila s svojega sedeža in zavrla kolesa; v čistem poletnem zraku I mi je škripanje osi, žvenketa-j nje uzd in prhanje nestrpnih konj razločno udarilo na uho. Takoj sem spoznal v kočiji voz gospe Saintalaiške; obšla me je izkušnjava, da bi obrnil konja in ubral drugo pot. Toda moj ponos se je uprl temu; popustil sem vajeti in zajahal kočiji naproti. Po tistih dogodkih v Cahorsu še nisem bil videl nikogar razen župnika Benoita, in zaskrbelo me je, kako me bo pogledal, kdor sedi v vozu. Zdelo se mi je, da vozi kočija strašno počasi; nato sem vendarle prispel do nje in pogledal vanjo, držeč klobuk v roki. In kdo je sedel na častnem mestu? Namestu gospoda markiza, njegove matere ali svojega prijatelja Louisa, s katerim sva se bila tako po nesreči razšla, sem uzrl drobceno postavi-co z bledim obrazkom in preplašenimi očmi. Ko me je opazila, je zardela kakor mak; njeno zenicel so se razširile in ustnice so ji vzdrgetale tako bolestno, da se mi je zasmilila v dno srca. Bila je gospodična Deniza! Če bi bil prej vedel, da sedi v kočiji ona, bi jo bil molče minil; po vsem ,kar se je bilo zgodilo med nami, bi bilo to pač najboljše. Toda njeni ljudje so iz zlobnosti nalašč ukrenili drugače: ustavili so kočijo, tako da sem moral tudi jaz zadržati konja. Prepozno sem opazil, da je sama, če nisem štel dveh služabnic, ki sta ji sedeli nasproti. "Gospodična!" sem jo pozdravil, sam ne vedoč, kako sem odprl usta. "Gospod!" je odvrnila nehote. Tem besedam prav za prav ne bi bil smel dodati ničesar več; moral bi se bil pokloniti in odstraniti. Ne vem, kaj mi je bilo, da sem nadaljeval: "Gospodična se najbrže vrača ... v Saint-Alais?" Trenila je z usti, a glasu ni spravila iz njih. Gledala me je kakor ukleta. Toda starejša izmed njenih žensk je odgovorila namestu nje. "Menda, gospod," mi je zabrusila z razigranim obrazom. "In gospa de Saint-Alais?" "Madame so ostali v Cahorsu," je odvrnila deklina z enako živahnostjo kakor prej, "pri gospodu markizu, ki ima v mestu opravka." Zdaj bi se bil vsekako moral odstraniti; toda deklica me je še vedno gledala, vsa rdeča in nema kakor kip; in prizor, ki sem si ga mahoma naslikal v duhu, kako bo sama in brez zaščite prispela v Saint-Alais, mi je obenem s spominom na obešenjaške obraze, ki sem jih bil videl ob vhodu v vas, vdihnil željo, da bi ostal še malce pri njej in bi ji kakorkoli razodel svoje prave misli. "Gospodična," sem rekel nehote, ne meneč se za služinčad, "nikar sp ne vozite dalje." Ena izmed ženščin je zamr-mrala: "Ta bi bila lepa!" Druga je rekla: "Vse, kar je prav!" in nesramno zmajala z glavo. Tudi gospodični Denizi se je razvezal jezik. "Zakaj pa ne, gospod?" je vprašala razločno in odmerjeno, z očmi, širokimi od začudenja, ki je bilo močnejše od njene plahosti. "Zato," sem odvrnil (v srcu sem se že kesal svojih besed), "zato, ker je ves kraj v takem stanju, da . . . Reči sem hotel, da se gospa markiza morda ne zaveda povsem ..." "Česa se ne zaveda, gospod?" je zviška vprašala Deniza. "Tega," sem zajecljal, "da je veliko nezadovoljnih ljudi, gospodična, in ... " "V Saint-Alaisu?" je dejala. "V okolici, mislim," sem nerodno popravil. "In z eno besedo," sem nadaljeval v čeda-ljd večji zadregi, "ako vam smem svetovati, gospodična — bolje bi bilo, da se vrnete in » t "Greste z gospodom v Saux!" se je predrzno zasmejal a ena izmed deklin. Gospodična de Saint-Alais jo je prebodla z očmi. Nato je vsa rdeča ukazala: "Poženite konje!" Ves obupan nad svojo nerodnostjo sem se poslednjič zagnal, da bi jo popravil. "Tisočkrat vas prosim opro-ščenja, gospodična, toda ..." "Poženite!" je ponovila, to pot z mirnim in jasnim glasom, ki je razločno odklanjal vsak ugovor. Tista izmed žensk, ki je ni bila ujezila — zakaj jezičnica je bila vsa poparjena — je ponovila ukaz; kočija je odškri-pala dalje in jaz sem ostal na svojem konju sam sredi ceste, držeč klobuk v roki, in sem gledal za njo kakor neumen. Kri mi je silila v glavo; sram me je bilo in moje nezadovoljstvo s samim seboj je bilo brez meje; čutil sem, da sem bil grešil zoper pravila dostojnosti in da se mi je prav zgodilo. A vzlic tem mislim sem se tudi zavedal, kako me obhaja novo čuvstvo. Denizin obraz mi ni hotel izginiti, izpred oči; njene oči, zdaj polne dražestne-ga presenečenja, zdaj vroče od prav tako mičnega zaničevanja, so me spremljale vso pot. Pozabil sem na Butona in Douryja, na komitet in na župnika, na prah in na pripeko, in sem mislil samo še nanjo. Strah, da se ne bi kmetje vzdignili, me je iznova pograbil za srce. Možnost pobime je mahoma dobila v mojih mislih čisto novo lice in se mi je zazdela še straš-nejša in še verjetnejša nego doslej. Pogled v Denizin otroški W obrazek je bil dal Butonovim krila, da sem!., pognal svarilom veljavo, kakršne jim skok, ne meneč se za vse župnikovo dokazovanje ni Andreja, ki sta se g St. Clair Ave., poleg St. Clair Ave. kopališča Ne glede na to, če so vaše sobe pobarvane ali ne, ometene ali pa-pirane, zgotovljene z "wallboard" ali gradbenim "tile," bo čudovito novo KEM-TONE, Sherwin Wil- 1. Pokrije z eno prevlako, skoro katerokoli površino znotraj, vključivši stenski papir! 2. NIMA NEPRIJETNEGA DUHA BARVE. 3. SE POSUŠI V ENI URI... sobno pohištvo se lahko postavi v red še isti dan. 4. NE POTREBUJE "SIZING" ALI "PRIMING." 5. SE ZREDCI Z VODO. GAIX0>' v obliki P* Zmešajte eno 8»j». napra,l!tf galona barve. S» je že priprav- (j Ijena za rabo, galona ............T : BgO!®'' liams moderna barva ® ^ ljenost sten, pokrije s vlako barve skoro vsako P° Predno barvate, preiš&te! G. SE Z LAHKOTO tfjj rabite le čisto vodo ^ 7. ČOPIČE SE Z LAHfc mije v čisti vodi. ^ 8. NAJNOVEJŠE, n«161''', # 9. SE Z LAHKOTO j lahko, da se lahko ra čopič" eno^! naP«"' 10. EKONOMIČNO •-se zmeša z vodo m VA galono barve. ANTON DOLGAN HARDWARE ust Cbmpaim N FOUNDED 1S94 46 Convenient Banking Officcs CONDENSED STATEMENT OF CONDITION, ASSETS Cash on Hand and In Banks........... United States Government obligations, direct and guaranteed, less Amortization Reserve..... State, Municipal and Other Bonds and Investments, Including Stock in Federal Reserve Bank, less Reserves .................. Loans, Discounts and Advances, less Reserves . . • Banking Premises, less Reserves......... Other Real Estate, less Reserves......... Other Resources, less Reserves......... Customers' Liability on Acceptances Executed by this Bank.................. Customers' Liability on Loan Commitments .... Total........... $l5t 177, ,073' „ rfHV 1 LIABILITIES Capital Notes....... Capital Stock....... Surplus and Undivided Profits Reserve for Contingencies . . Reserve (or Accrued Interesu on Capital Notes..... $11,800,000.00 13,800,000.00 8,505,777.31 1,115,155.67 91,166.93 33, 31«,£ DEPOSITS Demand......... Time.......... Estates Trust Department . Corporate Trust Department Accrued Taxes, Interest, etc. . . . Other Liabilities......... Acceptances Executed (or Customers Loan Commitments Outstanding Total .... $273,810,992.58 186,852,669.41 17,323,699.50 2,317.041-OS Utiltf.l States Government Obllgstionj osrriod ut Kse,5?i. 171.63 ■ ,„i public fundi and trust .it-[unitm and Tor other purponcn required ur MEMBER FEDERAL RESERVE SYSTEM Member Federal Deposit In«"""'* 480, $5 24' CO' ifi' S UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BER&A ENGLISH-SLOVENE READER kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema lEtt a $2-0° KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA 0, Clevela*d' 6113 St. Clair Ave.