M/HUHfR
slekovec alek Nazorjeva
'ZOLA
CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA

PO OVINKIH DO ZMAGE
(Mef) Ko smo sredi poletja napovedovali vročo politično jesen si je marsikdo mislil, da pač napovedujemo nekaj tradicionalnega, samoumevnega. Da bo tako hudo pa nismo pričakovali niti sami. Dogajanje na ponedeljkovi seji občinskega sveta je namreč pokazalo, da se razmere niso niti najmanj umirile, da je razdelitev na dva pola še vedno zelo močna in da županja Breda Pečan, kljub opaznim naporom v tej smeri, ne uspe odigrati povezovalne funkcije, saj ji hrbet obračajo celo v njeni stranki, medtem ko so se druge t.i. levičarske stranke že postavile v njeno opozicijo. Nekatere njene izjave in napovedani predlogi (reorganizacija občinske uprave, bolj pluralna zasedba komisij, plačevanje koncesij, zaračunavanje uporabe akvatorija itd.) so povzročili pravi mali vihar v strankarskih vrstah, končalo pa seje tako, da smo doživeli promocijo nove strankarske koalicije, ki jo tokrat sestavljajo ZZP, LDS in DeSUS.
{C Banka Koper

25.september 1997
Že pred sejo so očitno dosegli, daje županja umaknila predlog o plačila za uporabo akvatorija v vzhodnem zalivu, njihovo ravnanje in glasovanje na seji pa je privedlo še do padca vsaj dveh predlogov, ki jih je pripravila županja. Mali državni udar (ZLSD in ZZP imata namreč koalicijsko pogodbo) je povsem zmedel svetnike ZLSD, ki so glasovali tako, da je propadel njihov lastni predlog.
To seveda ne pomeni, da je tradicionalno "leva" županja zamenjala zaveznike, čeprav so svetniki "desnih" strank v glavnem soglašali z njenimi predlogi. Pomeni pa to, da v okolju, kjer se ekonomski interesi tako močno prepletajo s političnimi verjetno res ni mogoče vladati v imenu in za vse Izolane. Namig je bil
Adriatic
VAŠA ZAVAROVALNAJHBpPnffSfffTI
GOSTIŠČE M4
AVTOKAMP STRUNJAN
j/'

jasen: Če županja ne bo delovala v skladu z našimi interesi seji, vsaj na občinskem svetu, slabo piše. Ovinkarjenje se je dosedanjim političnim mešetarjem dobro obneslo, kako pa bo tokrat?
UriMnifttina (Mavnica Izolo 97
DILEME IN STRATEGIJE V IZOLI II: UREJANJE VPLIVNEGA OBMOČJA PROMETNIH IN DRUGIH SISTEMOV DRŽAVNEGA IN MEDNARODNEGA POMENA
od SREDE, 24.9. do NEDELJE, 28.9.
v PETEK, 26. SEPTEMBRA
PREDSTAVITEV VIZI) DELAVNICE IN ŽE PRIPRAVLJENIH IZHODIŠČ PRISTOJNIH REPUBLIŠKIH ORGANOV GLEDE GRADNJE CEST NA OBALI
ZLATARSTVO
GIOIELLERIA
VAGAJA
IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040
Izolski dan na Obrtnem sejmu v Celju je privabil številne obiskovalce z vseh koncev domovine in celo iz Kopra. Dokaz je fotografija na kateri je videti del uredništva koprskega časopisa GLAS, prvi v vrsti za pokušino sardonov pa je ex. dopisnik iz Rima, ex. urednik Radia Koper, ex. urednik TV Koper in ex. urednik TV 3, Janko Tedeško. Kot vedo povedati tisti, ki so bili tam blizu, je Izola spet presenetila vesoljno Slovenijo, saj brezplačne hrane in pijače ne ponuja nihče več. Morda bo prav to ena od ovir pri vključevanju naše države v Evropo, ki seje takih fešt že zdavnaj odrekla.
Najbolj znan suvenir izolske občine postaja gospa Elizabeta Pušpan, lastnica podjetja Saladia, ki se ukvarja z ročno pripravo morskih dobrot. Vabijo jo namreč na vsako večjo manifestacijo, saj je edini pravi prikaz izolske tradicije, tako da nekateri že namigujejo, da bi jo morali spomeniško zaščititi. Tudi v Celju je morala radovednežem pokazati, kakose čisti slane sardone, zanimanje za njeno delo pa je bilo tolikšno, da soji sardoni izginajali dobesedno izpod noža v usta radovednežev.
Na povratku s sejma je prišlo do manjšega generacijsko strankarskega spora, saj sov mladi (LDS) predlagali, da bi se ustavili v kateri od gostiln pod Črnim kalom, starejši (DeSUS) pa so bili za gostilno na kontinentu. Končalo seje tako, da so se ustavili v gostilni na Senožeški ravni. Marica Kapun in Sočanovi so si privoščili kozarec črnega, DeSUS (v ozadju: Stanko Jenko, Dino Dodič, Tonček Juriševič) pa si je privoščil večerjo. Mladi revolucionarji (Igor Franca, Dragan Sinožič) so iz protesta ostali za šankom, ker se tam bolje znajdejo.
Par na fotografiji ni težko prepoznati, saj jih srečujemo na najrazličnejših prireditvah in otvoritvah. Zakonca Slekovec sta v družbenem življenju aktivno prisotna že dolga leta. Dagmar Slekovec je bila do upokojitve profesorica biologije na koprski gimnaziji, mož Aleksander pa je bil med gradbinci. Zdaj seveda uživata v pokoju, čeprav si da Aleksander kar veliko dela tudi kot neodvisni svetnik v izolskem občinskem svetu. Ima eno večjih zbirk uradnih objav v občini in z njo tiho grozi tistim, ki mislijo, da smo vsi pozabili, kaj je bilo kdaj sklenjeno.
Še nekaj sorodstvenih vezi: Hčerka Eva je tudi profesorica na gimnaziji (piranski), poročena je z Marjanom Nenavadno sproščen je bil na Kraljem (ŠKURE Izola), ki je zadnji seji občinskega sveta brat pisatelja Dimitrija Kralja Aleksander Frantar (SKD).	in internet mojstra Mira Kralja.
Ves čas seje je namreč imel na glavi kapo z napisom Redskins.
Menda je šlo za protestno dejanje s katerim je želel opozoriti na to, da so svetniki opozicije tako diskriminirani kot 1 indijanci, možno pa je J tudi, da je želel le J| provocirati "rdeče" na nasprotni strani mize.
ZLATA POROKA V NAZORJEVI 13
Natanko v soboto, 20. septembra sta praznovala 50 letnico poroke Ana in Karlo Markežič. Ana je doma iz Baredov, Karlo pa iz Šmarij. Poročila sta se v Izoli, nekaj časa sta živela v Piranu, od srede petdesetih let pa živita v Izoli.
Ana je bila zaposlena kot trgovka v zelenjavni trgovini bivše Kmetijske zadruge na Manziolijevem trgu, v Ljubljanski ulici in še kje, Karlo pa je bil miličnik, natakar in turistični delavec, oba pa sta že nekaj časa upokojena. Ker sta kar pri dobrem zdravju ju velikokrat lahko srečamo v sprehodu po Izoli, za poročno darilo pa sta od sorodnikov prejela darilo - desetdnevno bivanje v Rogaški Slatini. Obema gredo tudi naše čestitke.
BCD Poliuretani
SINDIKAT JE SKORAJ BREZ MOČI
Na sedežu Obalne sindikalne organizacije v Kopru so v sredo (24.9.) na tiskovni konferenci predstavniki sindikata skupaj z delavci izolskega podjetju BCD Poliuretani d.o.o. predstavili nevzdržen položaj v katerem so se znašli zaposleni delavci po tem, ko disciplinski postopek, ki je bil zoper njih uveden pred dvema mesecema, še vedno ni zaključen.
Delavci so se znašli v položaju, ko že dva meseca ne morejo na delo, prav tako pa ne morejo uveljavljati pravic iz naslova brezposelnosti. Ker v tem času niso prejeli pripadajočega nadomestila plače so ostali brez sredstev za življenje. Ob tem jim je na pomoč priskočil sindikat, ki jim je zagotovil vsaj nek finančni minimum, situacija pa še zdaleč ni rožnata. Na delovnem sodišču je proti podjetju sprožen postopek zaradi neizplačanih regresov, predstavniki sindikata pa so doslej skušali problem reševati z dogovarjanjem o možnih rešitvah problema plač, regresov in pogojev dela.
Po besedah Ljubomirja Ocvirka, sekretarja dejavnosti, je sindikat v pogovorih z direktorjem Borisom Oražmom dobil zagotovila, da se bodo stvari uredile, vendar se niso premaknile z mrtve točke. "Direktor se sklicuje na to, naj sprožimo stečaj," pravi Ljubomir Ocvirk, "sicer pa ne moremo nič konkretnega reči, kako bo sindikat ukrepal."	f
Vzrok temu, da je v omenjenem podjetju pet delavcev od zadnjih šestih za nedoločen čas zaposlenih delavcev v disciplinskem postopku je kršitev delovnih obveznosti. Kakršnekoli že so, bi podjetje moralo v razumnem času te disciplinske postopke zaključiti ter zagotoviti tiste pravice, ki delavcem v času suspenza gredo (50 % plača).
Še januarja je podjetje BCD Poliuretani d.o.o., katerega ustanovitelji so podjetje GMP Poliuretani s.r.l. iz Oderza (TV) v Italiji ter Igor Cenčič in Uroš Brataševec, oba iz Kopra, zaposlovalo okoli dvajset delavcev. Večina jih je doslej dala odpoved in se prezaposlila v podjetju Alfo, ki po besedah prizadetih delavcev sedaj v istih prostorih, na istih strojih, opravlja isto delo, kot doslej podjetje BCD Poliuretani. Povprečna plača v podjetju BCD Poliuretani je na začetku leta znašala okoli 66.000 tolarjev neto, aprila pa le 38.000 tolarjev (toliko znaša minimalni OD).
Delavcem je tedaj direktor ustno podal obrazložitev, da imajo blokiran žiro račun, ker naj bi firma Mediašped vnovčila akceptni nalog. Podjetje naj bi imelo še druge dolgove, med drugim tudi za malice, ki jih je dobavljalo izolsko gostišče. Usoda delavcev ostaja negotova, saj obstoječa zakonodaja ne omogoča hitrega in učinkovitega reševanja tovrstnih primerov, hkrati pa se ob tem razgalja tudi omejena moč sindikatov.
Še marsikaj bo na tem področju potrebno postoriti v deželi, ki svojo prihodnost vidi med razvitimi državami. Najmanj pa, jasno določiti pravila igre med delodajalcem in delojemalcem, da ne bo ta vse prevečkrat podobna igri mačke z mišjo (kb)..
SPREMEMBA PROMETNEGA REŽIMA
Minuli torek je svet krajevne skupnosti Izola II. sklical interesni zbor stanovalcev Plenčičeve, Brkinske in ulice Svobode. Kot je v uvodu dobro obiskanega sestanka prisotne nagovoril predsednik sveta L. Gobbo, je do sklica zbora prišlo na pobudo županje B. Pečan, ki je v dopisu krajevni skupnosti nanizala vrsto pobud in utemeljitev za ureditev prometa v omenjenih ulicah.
Tu gre za uvedbo enosmernega prometa, uvedbo režima bočnega parkiranja in ustavljanja. Predlog prometne ureditve je predstavila vodja občinske inšpekcije Silvana Zadel, ki je povdarila, da je na podlagi uredbe o merilih...(Ur.list RS 49/97) in Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. List SRS 50/88) možno promet v tem delu mesta urediti s vidika stroke z enosmernimi ulicami in bočnim parkiranjem. Pri tem je podala oceno s terena, da je v obravnavanem območju registriranih cca 90 vozil, ki imajo na razpolago čez 120parkirnih mest.
Po obširni razpravi so stanovalci podprli pobudo o uvedbi enosmernega prometa, vstrajali pa so na nespremenjenem režimu parkiranja. V zaključku razprave in po prepričevanju je bil sprejet kompromisen predlog, da se uvede sistem enosmernih ulic (Pittonijeva, Bazoviška, Svobode, Brkinska in Plenčičeva), ohrani pa se obstoječi »režim« parkiranja.
Županja B. Pečan je podala razmišljanje o možnosti ureditve nivojske garažne hiše pod sedanjim pomožnim igriščem v nadaljevanju večnamenske dvorane za cca 300 vozil, kot tudi objavljeni javni razpis za celostno ureditev prometa v občini za katerega je predvideno 4.000.000 sit.
KAM PELJEJO NASE CESTE?
V sredo (24.9.) se je pričela Urbanističan delavnica, ki tokrat poteka že drugo leto zapored. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z načrtovanjem prostora bodo letos razmišljali o urejanju vplivnega območja prometnih in drugih sistemov državnega in mednarodnega pomena. Udeležence delavnice sta uvodoma pozdravila državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Dušan Blaganje ter županja Breda Pečan. Oba sta se v svojem nagovoru dotaknila pomena tovrstnih delavnic.
Dušan Blaganje je dejal, da so delavnice najprimernejši način za obravnavo vseh pomembnejših vperašanj v prostoru. "Delavnice omogočajo neposredno sodelovanje prostorskih planerjev s tistimi, ki odločajo o prostoru. Hkrati pa pomenijo najbolj javen in transparenten način strokovnega dela." Državni sekretar meni, daje po letu 1993, ko je Ministrstvo za okolje in prostor financiralo prvo prostorsko delavnico, ki se je nanašala na celoten obalni prostor, slednji privzel središčno vlogo v slovenski prostorski problematiki. Vendar pa se je v zadnjem času zaradi znanih razprav o avtocestnem odseku Divača- Sermin, Luki Koper, obalni cesti to težišče nekako preneslo na Koper.
Obstaja nevarnost, da se ob tem pozablja na obalno somestje, kjer imajo Koper, Izola in Piran vsak svojo integralno vlogo. "Izolska delavnica je opomin te vrste. Ob Kopru ne smemo pozabiti na to, da imamo opraviti s celovitim obalnim prostorom, ki pomeni enotno torišče za prostorsko planiranje." O uporabnosti takšnih delavnic za konkretno prostorsko načrtovanje v občini je Breda Pečan poudarila predvsem to, da omogočajo načrtovalcem spoznati različne strokovne rešitve in vizije. "Kadar občina ali država naročata plane jih naročata pri enem projektantu, ki ima en pogled. V delavnicah pa sodeluje več strokovnjakov, ki imajo več vizij, ki lahko služijo končnemu načrtovalcu prostora pri iskanju, morda res ne idealne, vendar vsaj optimalne rešitve."
V teh dneh si bodo udeleženci ogledali izolsko občino s kopnega, morja in zraka ter v nedeljo, ob zaključku delavnice, predstavili prve izsledke, kijih bodo pripravili v okviru projektnih skupin, (kb)
SVETNIKI SO (V GLAVNEM) PROTI
Izolski občinski svet je za svojo 25. redno sejo imel predvidenih kar 17 točk dnevnega reda, vendar se je njihovo število zmanjšalo že pri obravnavi dnevnega reda.
Županja je namreč umaknila z dnevnega reda odlok o zaračunavanju nadomestila za uporabo vzhodnega akvatorija, s katerim naj bi Delamaris in Ladjedelnica v občinski proračun prispevala nekaj več kot 10. milijonov tolarjev. Negativno mnenje o odloku je podal že Odbor za gospodarstvo (v njem sta tudi predstavnika obeh podjetij) in ker je grozil oster spopad je županja sklenila, da bo uresničevanje odloka prej uskladila z vsemi zainteresiranimi.
Tudi z odlokom o reorganizaciji upravnih organov občine Izola se je zapletlo, tako da je bilo že na začetku jasno, da s predlogom, ki decentralizira vodenje t.i. stanovanjske, ne bo nič. Predlog je bil prekvalificiran v osnutek in razprave se lahko začnejo.
Tretji zaplet je nastal pri odloku o komisijah občinskega sveta. Predlog je predvideval razširitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
V teh dneh potekata v Izoli dve delavnici, ki se tako ali drugače ukvarjta s prostorom in bivalno kulturo. Urbanistična delavnica je z delom pričela le v sredo, danes ( v četrtek, 25.septembra ), pa se prične delavnica z naslovom Bivalna dediščina in družbene spremembe. Slednja poteka pod okriljem Pedagoške fakultete v Ljubljani in je del aktivnosti ob petdeseti obletnici obstoja fakultete.
Namen delavnice je izmenjava mnenj, izkušenj in praktičnega dela na področju formalnega in neformalnega izobraževanja ter s tem posredovanja kulture bivalnega okolja v osnovne šole, s pomočjo kmetijskih svetovalcev pa ljudem na podeželju, kjer so vprašanja odnosov lokalnega prebivalstva do etnoloških izročil velikokrat še nedorečena.
POSLOVANJE IN JAVNOST
Blizu sto udeležencev se je minuli četrtek in petek udeležilo 1.konference o odnosih Z javnostmi v Portorožu, na kateri so predvsem analizirali sedemletni razvoj omenjene stroke v Sloveniji in ga primerjali z mednarodnimi standardi kakovosti na tem področju, ki se vse bolj uveljavljajo tudi v slovenskem prostoru.
Na konferenci so se določile tudi smernice za prihodnji razvoj te mlade stroke, ki je še vedno ena od najslabše razumljenih panog na področju komunikacijskih ved. Sicer pa se s to stroko na svetu ukvarja okoli 2.000.000 ljudi, ki letno v tem poslu obrnejo okoli S do 10 milijard dolarjev.
s predstavniki vseh, v občinskem svetu zastopanih strank, ter ustanovitev komisije za kmetijstvo in ribištvo.
Ker je novonastala neuradna koalicija (LDS, ZZP, DeSUS) nasprotovala širitvi t.i. kadrovske komisije (ta ima zdaj vsega 5 članov, odločajo pa lahko že trije) je padel celoten predlog, tako da smo ostali še brez t.i. ribiške komisije.
Tudi v nadaljevanju seje je bilo še veliko razprav, saj so tudi predlog sprememb in dopolnitev občinskega statuta (v zvezi z izvedbo referenduma) po daljši razpravi preložili na naslednjo sejo Občinskega sveta. Tudi osnutek odloka o preoblikovanju J.P. Rižanski vodovod je bil deležen pripomb, predvsem na račun prevelike koncentracije odločanja v podjetju, ki bo v rokah direktorja podjetja.
Večino drugih predlogov so svetniki potrdili. Tako so soglašali z imenovanjem Luciana Kozloviča za direktorja Centra za šport, soglašali pa so tudi s predlogom, da se Albertu Pucerju, zgodovinarju iz Pirana podeli letošnja Kocjančičeva nagrada.
Naslednja seja občinskega sveta bo že v četrtek, 2. oktobra.
Izsledki delavnice naj bi koristili strokovnjakom, ki načrtujejo nova bivalna okolja v sklopu družbenega procesa za ustvarjanje boljših življenskih pogojev. Predvsem pa naj bi delavnica utrdila zavest o potrebi izobraževanja kulture bivalnega okolja na vseh izobraževalnih nivojih. To znanje posredujejo sedaj na osnovnih šolah učiteljice gospodinjstva, ki pa niso dovolj seznanjene z usmeritvami na tem področju v svetu in nimajo na voljo ustreznih učnih pripomočkov.
Udeleženci delavnice, ki se bodo v Izoli zadržali tri dni, prihajajo iz Finske, Nizozemske, Nemčije, ZDA, Jordanije in Slovenije, (kb)
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo na kateri so se strokovnjaki za odnose z javnostmi pogovarjali z direktorji uglednih slovenskih podjetij o medsebojnem razumevanju vodstev in njihovih oddelkov za odnose z javnostmi. Iz razprave je med drugim izšlo, da se managerji v podjetjih ukvarjajo bolj s številkami, svetovalci za odnose z javnostmi pa z ugledom in javno podobo podjetja, delo obojih pa se končno vendarle odraža v poslovnem rezultatu podjetja.(kb)
KULTURNO DRUŠTVO KORTE
Sporoča, da vaje folklorne in dramske skupine začno ta teden. Ob torkih po pouku bo imela vaje v šoli folklorna skupina. Ob sobotah ob 10.	15 v
Kulturnem domu bo imela vaje dramska skupina.
BORIS GRE V AMERIKO
Boris Škoda, izolski rekreativni maratonec se odpravlja v Nevv York, da bi se udeležil znanega novoletnega maratona. Del stroškov je poravnal sam, pomoč smo mu obljubili na Mandraču in občina Izola. Boris in njegov brat dvojček sta gluhonema, pred tremi leti jima je umrla mati, letos pa še oče. Ostala sta sama, Boris skrbi za brata, njegovo edino veselje so maratonski teki. Ce bi tudi vi želeli pomagati Borisu, da bi lahko odšel na to manifestacijo pokličite v uredništvo Mandrača (Tel.:600 010)
Adriatic i
agent
d.o.o. ^ pooblaščena agencija
•	SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVAN)
•NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS
•	OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD
•	NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE
Stanislav LJUBIČ
zavarovalni agent za območje Izola-mesto
Ko potrebujete pravi nasvet je treba poiskati prave svetovalce. Stanislav je gotovo med njimi.
ZAVAROVANJE Z NAGRADO
Posebna ponudba !
Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad.
1.	nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje
2.	nagrada: Aparat za gašenje
3.	nagrada: več praktičnih daril
To pa še ni vse!
Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju.
1.	nagrada 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu
2.	nagrada Več praktičnih nagrad
javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača.
Varno je lahko tudi prijetno.
Izola / Cankarjev drevored 4 ( pri POŠTI) tel.: 066 63-611 / tel.&fax: 066 65-275
NOVA HIŠA - NOVE NAVADE
ŽUPANJA MAJ POVE NAGLAS!
Vprašanja Županji lahko naslavljate na uredništvo Mandrača, Veliki trg 1., Izola, po iax-u 600 015, teleionu 600 010 ali E-mailu Mandrac@ eunet.si
ODGOVOR
1.	LDS me sprašuje, na podlagi kakšnih analiz je bila predlagana rešitev v odloku o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov Občine Izola, s katero naj bi bilo upravljanje s parkirišči preneseno v režijski obrat v okviru Urada za gospodarske javne službe in koncesijsko dejavnost v občinski upravi
Priprava analize in zbiranje dodatnih podatkov ter informacij je bilo izvedeno na osnovi več kot enoletnega sistematičnega spremljanja te dejavnosti v Izoli ter v stikih z izvajalci ter predstavniki sosednjih občin Koper in Piran. Ob upoštevanju dejstev, ki so nam vsem znana (popolnoma drugačen način upravljanja s parkirišči v Piranu, bistveno višja frekvenca parkiranja v Kopru), smo prišli do zaključka, da brez vsaj začasnega prevzema izolskih parkirišč v upravljanje nikoli ne bomo vedeli, kolikšen je dejanski promet na teh parkiriščih in tudi nikoli ne bomo vedeli, kolikšno koncesijsko dajatev lahko koncesionarju zaračunamo brez slabe vesti pred občani in ne nazadnje tudi pred koncesionarjem samim.
Vedeti je treba, daje imel Izvršni svet SO Izola na razpolago bistveno manj ali nič podatkov, da o analizah sploh ne govorimo, ko je pred tremi leti sprejel odločitev, da bo skupščini občine predlagal, naj to neobvezno gospodarsko javno službo, ki po svojem obsegu zagotovo sodi med enostavne in organizacijsko ter investicijsko nezahtevne dejavnosti, podeli v izvajanje koncesionarju? Alije imel na razpolago kakršenkoli podatek o zasedenosti parkirnih prostorov? Ali je imel kakršnekoli izkušnje? In odločil seje, da bo javno službo predal v zasebne roke! Glede na to, da je med tistimi, ki zastavljate ta vprašanja, kar nekaj bivših članov Izvršnega sveta, bi bilo verjetno prav, da si najprej sami zastavite tako vprašanje, preden jih zastavljate drugim.
2.	Pa še o »dokazih, da so sistemi kot so država in občine slabi gospodarji in se zato sistematično take dejavnosti oddajajo v koncesije«.
Moram reči, da takih posplošenih trditev, da ne rečem floskul, v zadnjih letih v naši javnosti kar mrgoli. Zelo si želim, da bi nam v izolski občinski upravi dali možnost, da dokažemo prav nasprotno. Občina je samo toliko slab ali dober gospodar, kolikor smo ljudje, ki jo upravljamo - to pa smo konec koncev vsi občani, najbolj pa seveda delavci občinske uprave, občinski svet ter župan ali županja -pripravljeni za dobro gospodarjenje občine narediti. Če pa nam je bolj blizu interes podjetništva in zasebna pobuda kot javni interes, pa je občina in z njo vsi, ki jo upravljamo, seveda brez kakršnekoli diskusije čisto zanič.
3.	Na vprašanje, ali gre za eksperiment, je odgovor podan že v spremembah odloka, ki so zastavljene dolgoročno. V nasprotnem primeru bi odlok predvideval v prehodnih določbah, da se režijski obrat ustanovi samo za določen čas. le pa s strani LDS prišla sicer neuradna sugestija, naj bi bila ta rešitev smo začasna. Odločil bo občinski svet, ki pa tako in tako lahko posamezne dele občinske uprave kadarkoli, če je taka njegova volja, ukine, spremeni ali razširi.
4.	Glede na to, da so delavci, ki skrbijo za red na parkiriščih, varujejo vozila in pobirajo parkirnino, že sedaj ves čas zaposleni za določen čas (tako mi je povedal direktor družbe Biser, ki upravlja parkirišča), občina pa bo, če bo odlok sprejet, dejavnost šele začela opravljati, je verjetno za same delavce vseeno, za občino pa manj tvegano, če bomo v prvem obdobju z njimi sklenili redno delovno razmerje za določen čas.
5.	Odgovor na vprašanje »Kaj bo, če odlok ne bo sprejet« je tudi že znan. Na seji Občinskega sveta v ponedeljek, septembra je bila sprejeta odločitev, da bomo odlok sprejemali v rednem postopku. To pomeni, da bo ustanovitev režijskega obrata, ki je sestavni del tega odloka, prišla na vrsto skupaj s predlogom odloka šele čez dva, morda celo tri mesece. Mimogrede naj povem, daje eden od zelo tehtnih razlogov za redni postopek predlog nekaterih članov Občinskega sveta, da je treba v te spremembe odloka vgraditi tudi novo organiziranost občinske uprave zaradi ukinitve sklada stavbnih zemljišč na osnovi novega zakona o stavbnih zemljiščih. Ker je treba razmišljati o vseh možnostih, sem se že pred sejo Občinskega sveta srečala z gospodom Dečmanom, direktorjem družbe Biser, ki je izrazil pripravljenost za podpis začasnega podaljšanja pogodbe v primeru, da bi odlok šel v sprejemanje v rednem postopku. V torek sva se, tako kot sva se predhodno dogovorila, ponovno slišala, tokrat sicer samo po telefonu, ker sva bila oba zelo zasedena, in se dogovorila za dejanski podpis aneksa o podaljšanju pogodbe do 31. decembra 1997, to je za toliko časa, za kolikor me je na seji pooblastil Občinski svet. Aneks bova podpisala še pred torkom, 30. septembra, tako da bo poslovanje na parkiriščih in tudi poslovanje samega koncesionarja teklo brez zastojev.
Lep pozdrav izpraševalcem in vsem bralcem in bralkam Mandrača
Županja: Breda Pečan
imajo najboljšo ponudbo VIDEO KASET v Izoli? mi bodo prijazno, diskretno, strokovno postregli in svetovali? bom našel "nekaj drugačnega", prijetno spremembo....?
URNIK
vsak dan od 10 do 21 ure v nedeljo od 16 do 21 ure
VIDEOTEKA LIVADE
Ul. B.Magajne 17, Izola
Odgovor »Brede Pečan z dvema obrazoma«
Gospodu GoljevŠČku moram odgovoriti samo zato, da ne bo videti, da me je s svojim že »nevemkaterimpovrsti« napadom tako prestrašil, da sploh ne najdem besed.
Če bi bilo po njegovem, da bi se njemu zdela taka, kot me on zaznava, bi se verjetno morala zaviti v rdečo zastavo s srpom in kladivom, med zobe bi si morala vtakniti nož, v roko bi morala vzeti vile ali kaj podobnega in vsake toliko časa bi morala nož izpljuniti (tehnično se to ne da drugače narediti) in zatuliti: »Živela proletarska revolucija, dol kapitalisti,« za domačo rabo pa bi seveda morala še vsako toliko dodati: »Živel Marinvest in Galeb ter vsi njuni poslovni in politični kolaboranti!« Vendar pač nisem bila, nisem in nikoli ne bom taka. Sem popolnoma vsakdanja ženska, ki sem imela v življenju nekaj poguma, trdno podporo in sodelovanje moža in otrok in ne nazadnje tudi nekaj znanja, pa seveda tudi podporo svoje stranke, ki sem jo tudi jaz skupaj z drugimi člani preoblikovala do take vsebine, programa in podobe, kakršno ima danes. Ne da me ni sram moje preteklosti in sedanjega dela, ponosna sem nanju in mislim, gospod Goljevšček, da bi morali kdaj pa kdaj razmisliti, zakaj se ljudje raje pogovarjajo z menoj kot z vami, zakaj celo tisti, ki sicer jasno ločijo svoje politično prepričanje od mojega, pravijo: »To ženska pa res drži besedo in z njo res dobro sodelujemo.«
Edina pomembnejša razlika med mano danes in mano pred petimi, šestimi leti je v tem, da sem prebolela predsodke do sklepanja kompromisov. Spoznala sem, in prepričana sem, da je to spoznala večina med nami (žal ste vi, gospod Goljevšček, kot vse kaže, večna izjema in boste za vse večne čase ostali na svojih okopih, ne-strpni, ne-tolerantni, ne-pripravljeni na sodelovanje, pogovor, tudi kompromis, če se ga da doseči), da smo v zadnjih nekaj letih ustvarili družbo, ki ne bo mogla funkcionirati brez strpnosti in pripravljenosti za sodelovanje ter iskanje kompromisov. Marsikaterega predsodka sem se morala v svojem življenju že otresti, upam da se marsikaterega še bom, nečesa pa so me naučili že moji starši: vedno se lahko pogovarjamo z vsakomer o čemerkoli hoče naš sogovornik ali mi sami - samo dobra volja in strpnost sta potrebna in te vsaj meni ne manjka. Poskusite še vi, gospod Goljevšček!
Sedaj pa k vašim vprašanjem in seveda z njimi povezanimi neresnicami:
*	Ko govorite o »odpiranju vrat še drugim, bolj pomembnim zadevam, kot so obiski občanov in občank« bi vas vprašala, ali je županji v resnici dovoljeno rangirati pomembnost zadev, kadar gre za probleme občanov. Za vsakega občana je njegov problem najpomembnejši in zagotovo jim jaz ne bom tega oporekala. Vi pa kar, če vam je tako prav! Glede komisij in odborov Občinskega sveta, njihove sestave in delovnega področja pa samo ta Jasno in tudi dovolj javno sem že večkrat povedala,da se ne morem in ne smem vmešavati v zadeve, ki so v pristojnosti občinskega sveta. Med njimi je zagotovo ena »najsvetejših« zadev njegov poslovnik in ustanavljanje ter sestava delovnih teles. Na zadnji seji ste gotovo zaznali, daje spremembe odloka sopredlagal tudi svetniški klub ZLSD, torej je volja za sodelovanje s strani »moje« stranke bila izkazana! Moje stališče do sprememb odloka pa ste tudi dobili!
*	Na vaša tri vprašanja - kijih, takole mimogrede povedano, nikoli nisem osebno dobila, kot trdite vi - pa ne bom odgovarjala. Na tej problematiki bom delala na tak način in s takim tempom, predvsem pa s tako strokovno podporo, da mi nihče, najmanj pa vi, gospod Goljevšček, čez čas ne boste mogli iskati dlak v jajcih in mi očitati nepravilnosti, nestrokovnosti in površnosti. Vse bolj in bolj se mi zdi, da ljudje kot vi potiskate ljudi na odgovornih mestih v prehitro in s tem nepremišljeno sprejemanje odločitev z enim samim namenom: čez čas s prstom kazati nanje, kaj vse so narobe naredili, seveda pa ne povedati, da je bilo marsikaj storjenega z dobrimi nameni pod časovnim in medijskim pritiskom.
*	Seveda pričakujem vaše nove in nove napade, vendar vam ne bom več odgovarjala po časopisih: skoraj vsak teden se vidiva na raznih sestankih, moja -županska, ne človeška - vrata so vam odprta kadarkoli imam prost trenutek, samo poklicati oz. najaviti se morate. Hitreje in bolj temeljito bova razčistila nejasnosti in nesporazume v osebnem stiku, pa še bralcev ne bova obremenjevala z najinimi diskurzi.
Lepo vas pozdravljam
Županja: Breda Pečan
Preselili smo se v nove prostore ob ladjedelnici (vhod nasproti AMD Izola), kjer imamo na voljo še bolj pisano paleto barv in lakov
URNIK
*?'■ ®®.7J”	Od 7.00 - 13.00 in od 17.00 -19.00
GSM: 041/662 195	sobota 7.00 -13.00
Prejeli smo
V OBČINSKEM SVETU VSE PO STAREM
Seja občinskega sveta v ponedeljek je pokazala, da ostaja vse po starem. Ob točki sprejem sprememb statuta ter sprejem Odloka o spremembi števila članov komisije za volitve in imenovanja ter ustanovitvi komisije za kmetijstvo in ribištvo se je pokazalo, da pozicija ni pripravljena v nobenem primeru upoštevati mnenja opozicije.
Vladajoče stranke DeSUS, LDS, ZZP ter ZLSD niso želele podpreti niti enega od osmih amandmajev strank opozicije, čeprav, bi morala pozicija vedeti, daje potrebno za sprejem sprememb statuta pridobiti 16 od 23 članov občinskega sveta. Glede na tak način podpore, ni jasno, kako si pozicija predstavlja sodelovanje. Predvsem, ker se pokaže, ko da nek predlog opozicija, ga pozicija ne podpre v nobenem primeru, ko pa ta_isti predlog poda član pozicije, pa je ta sprejet.
In kaj je opozicija predlagala pri spremembah tako strašnega, da pozicija tega ne podpre? Predlog, da občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva tretjina svetnikov občinskega sveta. Ta predlog ima podlago v ustavi ter zakonu o referendumu in ljudski inicijativi analogno z državnim zborom, pozicija pa pravi, da nima podlage v zakonu o lokalni samoupravi. Mislim, da je ustava najvišji akt države. Praktično pa sprejetje tega predloga pomeni, da bi o odlokih, ki se sprejmejo z minimalno večino v občinskem svetu ter so praktično izsiljeni (primer odloka o BS Jagodje) bilo možno razpisati referendum. S podpisi svetnikov, ki predstavljajo 33 procentov volivk in volivcev občine Izola. Na ta način bi predlagatelj odlokov moral temeljiteje pripraviti predloge ter upoštevati mnenje pozicije, opozicije in krajanov. Odloki bi bili pripravljeni kvalitetneje, kar bi bilo v dobro vseh prebivlcev Izole.
Drugi predlog se nanaša na način zbiranja podpisov 10 procentov volivk in volivcev občine Izola, kjer se predlaga zbiranje podpisov na seznamih, ki ji predlagatelj overi na upravni enoti, kar je v skladu z zakonom o lokalnih volitvah, kakor je predlagalo ministerstvo za notranje zadeve s svojim dopisom. Predlaganje pač človeški način zbiranja podpisov, ne pa da bi moral vsak posameznik v uradnih urah oditi overiti podpis na upravno enoto.
Očitno je, da pozicija ne želi pod nobenim pogojem imeti referendum o kakšni svoji odločitvi, SAJ LE ONA VE, kaj je dobro za Izolo in Izolane.
Prav tako se je pri glasovanju o ustanovitvi komisije za kmetijstvo in ribištvo pozicija odločila, da te komisije v Izoli ne potrebujemo. Vprašam se ali smo še ribiški kraj ali ne.
PS. Na tak način očitno še dolgo ne bo prišlo do sprememb statuta občine Izola. Referendumske pobude bodo še naprej zamrznjene. Sicer se ne mudi, glede na odločitev ustavnega sodišča. Referendum o BS Jagodje bo aktualen šele po odločitvi US. Vso odgovornost za kršenje ustave ter zakonitosti, pa bo morala nase prevzeti vladajoča pozicija (DeSUS, LDS, ZZP ter ZLSD). Sicer pa je zanimivo, da sem do sedaj osebno prejel pismo US ter varuha človekovih pravic, z občine pa do sedaj še nobenega odgovora, kaj se dogaja s pobudami. Na seji prisoten kot poslušalec
Vlagatelj referendumskih pobud: A.P. Jagodje
Prejeli smo
Spoštovana ga. Županja l
V Primorskih novicah dne 19.09.97 je v članku "Prepiri zaradi milijonov" med ostalim zapisana tudi sledeča vaša izjava. "Ker sta se takrat obe podjetji ubadali s finančnimi zagatami, tega nadomestila občina ni izterjala, saj je bilo takrat tako tudi uradno sklenjeno, vendar je bil sklep začasne narave. Lani je bil drugi člen tega odloka uradno tudi popravljen. Denarno nadomestilo določi župan(ja), potrditi pa ga mora občinski svet.
Če izjavo pravilno razumem, je občina oz. nekdo od občinskih strokovnjakov ugotovil, da se Delamaris lansko leto ni ubadal s finančnimi zagatami To bi pomenilo, da smo v letu dni uspeli vrniti za cca 6.000.000 DEM dalgov. Če bi nam to res uspelo, bi se sam predlagal za najvišje priznanje, ki gaje moč dobiti. Žal je resnica seveda popolnoma drugačna. Če bi kdo od občinskih finančnih strokovnjakov samo malo pogledal med teijatve, bi ugotovil, da Delamaris ni poravnal vseh obveznosti do občine.zato, ker smo se s finančnimi problemi ubadali tudi lani, se ubadamo še letos in se bomo še naprej, če nas bo občina in država obremenjevala z vedno novimi plačili.
Kar se tiče izračuna kvadrature uporabe akvatorija, vam moram povedati, da mi morja ne rabimo, razen, ko pristanejo barke na operativnem pomolu. In to je dvakrat na dan. Da vas spomnim še kdaj. Zjutraj, ko pridejo po led in zvečer ko pripeljejo ribe. Po 5. členu Odloka o dodelitvi vzhodnega zaliva - akvatorija v upravljanje Delamaris uporablja le parcelo št. 2 in izračunano površino 4363,265 m2 akvatorija, čeprav ta del obale ni v zalivu, temveč na odprtem moiju. Parcele št. 1 Delamaris ne uporablja. Pa saj ste bila zaposlena v Delamaris-u in bi to morala vedeti.
Sprašujem se tudi, zakaj ni v predmetnem zalivu kot plačnik zajet tudi avtokamp, saj uporablja oz. izrablja zaliv v večji meri kot Delamaris. In zakaj niste za isto stvar obremenili tudi uporabnike akvatorija na drugi strani Izole, t.j. od Mandrača do vključno Simonovega zaliva.
Kar se pa tiče sklepa št. 330-1/84 z dne 03.09.1997, ki ste ga podpisala, vam moram povedati, da so predpisi, ki imajo veljavo za nazaj, v nasprotju z ustavo. 155. člen le-te pravi: "Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo Imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice".
Morebitno sprejetje sklepa, v katerem je zapisano, da se tolarsko nadomestilo za uporabo akvatorija za leto 1997 obračuna z dnem, ko sklep potrdi Občinski svet in ste ga podpisala vi, pa pomeni kršenje določb citiranega člena. Saj bi bila veljavnost sklepa s 01.01.1997, danes pa smo 23.09.1997.
S spoštovanjem
Vojko Maver
Izjava za javnost
TRNOV POT NAŠIH AMANDMAJEV
Klub svetnikov Slovenskih krščanskih Demokratov je vložil amandmaje na Statut občine Izola.
Prvi amandma - "Občinski svet mora razpisati referendum na zahtevo tretjine svetnikov" ni bil sprejet. Predlog, da svetniki osebno glasujejo o tem amandmaju ni bil sprejet.
Pri obravnavi drugega amandmaja "Zbiranje podpisov poteka pred pooblaščenimi delavci na sedežu Krajevne skupnosti" je Županja umaknila predlog sprememb in dopolnitve Statuta občine Izola in jih preložila na naslednjo sejo občinskega sveta.
Občinski svet na tej seji (25) ni izglasoval predloga, ki sva ga na 22. seji občinskega sveta pismeno vložila o tem, da se ustanovi Odbor za kmetijstvo in ribištvo.
Predlog bova ponovno vložila na naslednji seji občinskega sveta, ker meniva, da je tak odbor nujno potreben za obravnavo problematike iz področja kmetijstva in ribištva.
svetnika v občinskem svetu Aleksander Frantar, Dušan Mejak
UPOKOJENCI GREDO V PREKMURJE
Društvo upokojencev Izola in Jagodje organizirata 8. in 9. oktobra 1997 izlet v Prekmurje.
Prvi dan bo ogled Ptujske gore in mesta Ptuj ter vožnja preko Slovenskih goric do Murske Sobote, kjer bomo po obisku Čarde prenočevali. Naslednjega dne se bodo zvrstili ogledi Murske Sobote in njenih mestnih zanimivosti ter širše okolice z Moravskimi toplicami. Po večerji bo odhod proti domu.
Odhod z avtobusom bo 8. oktobra 1997 izpred Lipe ob 6. uri zjutraj. Dodatne informacije lahko dobite na sedežu društva v Plenčičevi 3, za DU Jagod, je pa pri gospe Kristini Čermel in Esterini Cotič.
GALERIJA ALGA - Dejan Pfeifer
Otvoritev razstave bo
v četrtek, 25. 9.1997 ob 19.00
V kulturnem programu se nam bo predstavil virtuoz na tolkalih Primož Oberžan iz Laškega.Razstava bo na ogled do 29. oktobra. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času.
KOLEDAR PRIREDITEV september / oktober 97
KULTURNI DOM IZOLA- gledališče
petek, 26.9. ob20.00
Jim Cartvvright: DVA
Režija :Lary Zappia lgrata:Veronika Drolc, Jože Hrovat Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica
Simbolika barv
Slike Dejana Pfeiferja nam odkrivajo zanimiv, svež pristop k oblikovanju barvitosti nefiguralnega sveta. Gre za poskus, kako samo z barvno kompozicijo in simboliko ustvariti določena občutenja in stanja.
Slikar poskuša z uporabo mešane tehnike poiskati prava razmerja in skladnosti med črto in ploskvijo. Poudarjena energija barve, ujeta v konture imaginarnega prostora, ima pomembno vrednost pred telesnostjo.
Abstraktni vzorci prikličejo prvobitni element ognja in svetlobe, kar daje slikam optimistični prizvok. Dinamika horizontal in vertikal ter samih ploskev, ki se občuteno prepletajo, opozori gledalca na bogato in pogosto še neznano dimenzijo likovnih elementov in njihovega izraza.
Vsekakor so vidne zavestne in poštene poteze čopiča, ki nam dokazujejo, da se slikar zaveda svojega dela, sebe in sveta, ki ga obdaja.
Iztok Bončina, kritik
Dejan Pfeifer se je rodil 19.9. 1971 v Mariboru. Študiral je likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Svoja dela razstavlja samostojno ali pa v sklopu skupinskih razstav.
koncert
petek, 3.10. ob 20.00
PESEM ZDRUŽUJE VEČER LJUDSKIH PESMI
V programu se bodo predstavili
Pevski zbor VASILIJ MIRK iz Proseka -
Italija
Pevski zbor ZARJA iz Železne Kaplje -Avstrija
Pevski zborHALIAETUM - Skupnost Italijanov Izola Vstopnina : 500 SIT
kako do vstopnic?
Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg 4, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776.
Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo.
gii:mi:iii>:(ith:iian:nn:<iii
fll > VA
Luk«
Dogajanje se odvija v enem večeru v pubu severnoangleškega mesteca.Gostje prihajajo in odhajajo, gostilničar in njegova žena jima strežeta...seveda, vse je le igra.Toda nobenega razloga ni, da igra ne bi bila tudi resničnost - resničnost v kateri v kar enaindvajsetih vlogah briljirata oba igralca. Če ne verjamete, stopite v najbližji lokal, v vsakem gostu posebej je vsaj delček enega izmed njiju.
Vstopnina : 1.200 SIT v predprodaji,/ študentje, dijaki, upokojenci / 1.500 SIT redna prodaja
ZKO IZOLA ŠOLA KREATIVNOSTI sezona 1997/98 ŠOLE
GLEDALIŠKA ŠOLA BALETNA ŠOLA GLASBENA IGRALNICA LIKOVNA ŠOLA PLESNA ŠOLA ŠOLA KITARE
TEČAJI
•FOTO tečaj 32 ur, ob ponedeljkih od 18.00 do 20.30 Pričetek: 6. oktobra
•VIDEO TEČAJ: 32 ur, ob ponedeljkih, od 20.30 do 22.00.
Pričetek 6. oktobra
•TEČAJ OBLIKOVANJA GLINE: 30 ur, ob torkih od 18.00 do 21.00. Pričetek oktobra. •ZAČETNI PLESNI TEČAJ : 20 ur, ob torkih, od 20.00 do 22.00.
Pričetek oktobra
•NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ: 20 ur, ob četrtkih, od 20.00 do 22.00. Pričetek oktobra •LIKOVNI TEČAJZA OTROKE: 30 ur, ob sredah, od 17.00 do 18.30. Pričetek oktobra •LIKOVNI TEČAJ ZA ODRASLE: 40 , ob sredah, 18.30 do 21.00. Pričetek oktobra •ZAČETNI TEČAJ JOGE: ob torkih, od 19.00 do 21.00. Pričetek oktobra
DODATNE INFORMACIJE IN VPIS:
ZKO, Bazoviška 4, tel 61 513
gledališče
petek,10.10 ob 20.00
Miro Gavran	v
IŠČEM MOŽA S KULTURO SRCA...
komedija
režija: MARJAN BEVK
glasba in song GOJMIR LEŠNJAK GOJC
Nastopajo
Cvetka Vodopivec- vdova deset žalostnih let: IRENA PROSEN
Zajc- njen sosed že dvajset let: VOJKO ZIDAR Kovač - igralec brez dela že celo večnost: GOJMIR LEŠNJAK.GOJC Telesni stražar že pol ure : ACO ILIČ Gospa, vdova žalostnih deset let, ljubiteljica klasične glasbe, kitajskih razstav in lepih umetnosti, zaradi poroke išče moža s kulturo srca... z enakimi moralnimi in duhovnimi kvalitetami. Samo resne ponudbe poslati na naslov ..No, kdo se gospe javi na oglas pa boste videli v komediji in se uro in pol od srca nasmejali.
Smeh je čudovito darilo. Povabite svoje prijatelje
j
Vstopnina: 1.500 SIT predprodaja/ študentje, dijaki upokojenci /, 1.700 SIT redna prodaja
gledališče
sreda,8.10. ob 9.00,10.00 in 11.30
Goriški oder mladih Vid Pečjak-Emil A^eršek
MARSOVCKI NA OBISKU
Predstava za izolske osnovne šole
gledališče
četrtek, 16.10. ob 20.00
HOČETE IGRATI Z NAMI?
Večer gledališke improvizacije skupine STEPS Vstopnina: 500 SIT predprodaja / študentje, dijaki, upokojenci /, 800 SIT redna prodaja
ROKOMET
1.	državna liga - moški
Del mar : Krško 17:18
Izolani so stopili na izolski parket z veliko željo po zmagi in jim v tej smeri neborbenosti res ne moremo očitati. Prvi polčas v Izoli je bil zelo izenačen in kljub vodstvu gostov na koncu 30 minut še ni dal jasnega odgovora kdo je boljši.
V drugem delu je le kazalo, da so Izolani našli pravi recept za zmago in ko so vodili že s tremi zadetki prednosti je kazalo na prvi par prvenstvenih točk. Toda časa je takrat bilo dovolj tudi za goste, ki so svoje priložnosti znali izkoristiti. Delmarju pa tokrat, roko na srce, sreča ni bila ob strani. Drugi prvenstveni poraz je odprl marsikatero dilemo. Igranju Izolana Kovača so se v klubu očitno odpovedali in kot kaže raje stavijo na tuje igralce, postavitev mladinske ekipe šele v zadnjih dneh pa priča o možnih kadrovskih težavah in nesporazmih... ?
Al V
JADRANJE
c^(/o/;;o

1. državna liga - ženske
M-Degro Piran : Izola 32:20 (19:10)
Izolanke so v Piranu pokazale, da v letošnjem prvenstvu od njih resnično lahko pričakujemo kakšno presenečenje. V Piranu so z igro že presenetile, za rezultat, pa jim je zmanjkalo moči in predvsem izkušenosti. Tokrat so poleg Tičičeve igralke dobro vse igralke, izstopali pa sta obe Šmitranovi. Mlajša Biljana z dobrimi obrambami, starejša Dražena pa z učinkovitostjo v napadu, bila pa je tudi najboljša strelka Izole. V ponedeljek pa so v Piranu razočarale mladinke, ki niso zaigrale v okvru svoji sposobnosti in so dopustile, da so jih Pirančanke premagale. Seveda od mladink res ne moremo zahtevati, da domov prinašajo samo zmage, vendar se morajo vsake tekme odgovorno lotiti. Tokrat so odpovedale prav tiste mladinke, ki so bile na sobotni članski tekmi najboljše.
V soboto prihaja v goste k izolskim dekletom škofijska Burja, ki naj bi na papirju bila seveda močnejša, toda izolska severna tribuna, bi lahko ob primerni zasedenosti zadržala marsikateri sunek vetra iz Škofij. Tekma bo ob 18.30, vabljeni pa ste vsi ki poznate pravi izolski šport. Med odmorom bo žrebanje vstopnic, nagarade pa prispevajo ŽRK Izokj Pizzeria Santa Lucia in Tednik Mandrač ! Še enkrat vabljeni.
VESLANJE
Državno prvenstvo na Bledu
V	soboto, 20.9.1997 je na Bledu potekalo državno prvenstvo v veslanju. Dopoldne so bila predtekmovanja popoldne pa finalni obračuni. Sodelovalo je sedem veslaških klubov iz Slovenije, najštevlčnejša udeležba pa je bila pri najmljaših kategorijah.v V muhastem vremenu sta veslala tudi Iztok Čop in Luka Špik, ki sta oba zmagala v enojcu v svoji kategoriji in tudi v dvojnem dvojcu pri članih in mladincih. Pri članih sta v dvojnem dvojcu veslala tudi Izolana Volčič ter Tul ( VK Izola) in zasedla drugo mesto za blejskim dvojcem. V VK Izola seje izkazala še članica Prelazova, ki je na cilj priveslala kot druga za Štefančičeva iz Ljubljane.
VK Argo je največ uspeha z mlajšimi selekcijami. V pionirski konkurenci so dosegli dva naslova prvaka.
V	ženski konkurenci je zmagala izolska pionirka Nika Babič, pri pionirjih pa je zmagal Davor Lonzarič. (na sliki)
Jesenski pokaI v Mariboru
V	Mariboru je v soboto in nedeljo potekala jadralna regata v razredih optimist in europa za Jesenski Pokal Maribora. Regate se je udeležilo 25 jadralcev v razredu optimist ter osem jadralcev v razredu. Regate so se udeležili tudi jadralci izolskega Olimpica. Pri optimistih je zmagal jadralec hrvaškega kluba sv. Nikola. Najboljši Izolan je bil Al Markočič, ki je zasedel 3. mesto, na četro pa se je uvrstil Jadek Andraž.
V	rezaredu europa je zmagal Rok Puvar iz domačega mariborskega kluba, članica Olimpica Cverle Nina je bila v skupni razvrstitvi 8, Avčin Anja deveta, v ženski razvrstitvi, pa sta bili 2. in tretja.
NOGOMET
PNL - člani
Rakek : Avtoplus Korte 1:9 Strelci: Šorgo 3, Breznikar 3, Gregorič D. 1, Tul 1, Škropeta 1 O tekmi na kateri je rezultat 9:1 za goste, ni kaj dosti povedati. Umirjeni Breznikar in hitri Šorgo sta takoj postavila stvari na svoje mesto, kortežanska obramba pa je ostala skoraj brez dela. Iz tekme velja omeniti še pravi mojstrski gol Šorga, ki je strelom čez glavo, s klasičnimi škaricami, premagal domačega vratarja.
PNL - mladinci
Jadran Dekani - Korte 7:1 Strelec za Korte: Marinšek Kakor so člani iz Kort visoko zmagali, tako so žal mladinci visoko izgubili. Vendar mladinci sploh niso razočarali, kot bi lahko kdo dejal sodeč po rezultatu. Na igrišču so se zelo dobro upirali "pesjanom", vendar sta dve "sumljivo" dosojeni enajstmetrovki že na samem začetku tekme spremenili potek srečanja.
No, kakorkoli že, igra sama ni bila slaba in se bo z nadaljnim delom nedvomno še izboljšala, kar je nedvomno opazil tudi novi sponzor -pekarna Neptun, ki bo po svojih močeh poskušal pomagati kortežanskim mladincem.
2.	SMNL - zahod
ml: Elan NM : MNK Izola 2:3 Strelci za Izolo: Mukjič Damir, Gavrič
POGLED S STRANI
Ne, zaenkrat še ne gre. Bojim se, da bo potrebno popiti še kar cel liter toplih špricerjev, Izolani izgubljajo tako tekme kot publiko. Proti Krškemu so se trudili, želeli zmago, toda kaj ko so toliko grešili, predvsem v zadnjih desetih
minutah. Arslanagič (trener gostov) je diplomatsko dejal: " Izolani so dobra ekipa, pač rabijo čas za ugiranost. Lahko mu pritrdim, toda kaj ko so na prvenstveni lestvici vpisane točke, teh pa je trenutno nič. Tudi vse ostalo okrog ekipe se nekam čudno vrti. Sobotna tekma je pokazala, da Izolani pač več nimajo igralca, ki bi znal žogo umiriti. Dati dva gola in jih prejeti šest je le malo hudo, če pa ti pri vsem tem še fortuna obme hrbet, adijo točke. Toda zaenkrat, kljub dvem porazom ni opaziti kakšne večje napetosti. Uprava še vedno urejuje papirje za novo pridobitev, igralci pridno trenirajo. Sledita dva tedna pavze nato pa gostovanje pri "prijateljih" - Slovanu.
Kar nekaj reči je še nedorečenih iz lanske sezone, ali se bodo vsaj letos kaj zmenili in bomo zvedeli kdo je boljši ?
Ker vse stoji na mladih, so pri Delmarju končno v pogonu tudi mladinci imajo pa novega trenerja - Toneta Bariča.
Izolska dekleta so odigrala enega od mini primorskih derbijev.Pirančanke so jih lepo sprejele in pospremile z samo -12 goli. Pač dobri sosedi, in če bi bili drugačni časi, bi bili Pirančani tudi bolj radodarni. Izolanke pač morajo prvenstvo odigrati in cena bo zelo visoka. Žal so tudi mladinke nekoliko polomile, tudi one so namreč izgubile proti Piranu.
V ženskem rokometu so v soboto obeta nov mini derbi. Tokrat bomo gostili Škofjote. Trenutno smo enaki, oboji brez zmage. Igralsko se verjetno ne moremo meriti z njimi. Dekleta vsaj zobe jim pokažite !
Goran in Maletič Peter. kadeti: Elan NM : MNK Izola 2:1
KARTING
MNZ KOPER
Starejši dečki: MNK Izola : NK Koper 1:2	*
Korte : Ilirska Bistrica 1:8 Mlajši dečki: Ankaran : Izola 0:4
NAMIZNI TENIS
Krst v prvi ligi
V	soboto,20.9.1997 so članice Arrigonija imele svoj prvi nastop v prvi državni ligi - SNTL. Doma so gostile ekipo Kajuha Slovana, ki je bila v lanski tekmovalni sezoni državni prvak.
Kljub visokemu porazu z 1:6 izolska dekleta niso razočarala, saj proti realno boljšemu nasprotniku kaj več od dobre igre ni bilo za pričakovati. Edino zmago je Arrigoniju prinesla Rahotinova, kije premagala Niševičevo. Todorovičeva in Polončičeva pa se v Izoli nista pustili presenetiti.
Prihodnjo soboto bodo izolska dekleta gostovala v pri šampionki iz Vrtojbe. Začela pa se bodo tudi tekmovanja v vseh ostalih ligah. Druga ženska ekipa bo tekmovala v drugi državni ligi, moški pa v tretji
Dobri rezultati pionirjev
V	nedeljo je v Cerknici potekal prvi odprti turnir za pionirke, ki šteje za jakostno lestvico.
Na tem turnirju je številno zastopstvo Arrigonija doseglo nekaj dobrih rezultatov. Najbolj uspešna je bila Erika Jauševac, kije osvojila tretje mesto. V polfinalu je izgubila z Mrzelovo iz Olimpije tesno 1:2. Med osem najboljših seje uvrstila Jana
Ludvik, kije za med štiri najboljše izgubila z Grumovo iz Križ. V glavni del turnirja seje uvrstila, med najboljših 16, seje uvrstila še Špela Mislej, medtem ko ostali tekmovalkam preboj ni uspel. Najboljše pa seje odrezala Sonja Škorjanc, kije zasedala drugo mesto v svoji predtekmovalni skupini.
Najboljši Tarik
Podobno tekmovanje so imeli pionirji v Velenju. Najboljšo uvrstitev je dosegel Tarik Trgo. Za uvrstitev med osem najboljših je izgubil s Kolaričem iz Zaloga. Drugo mesto v predtekmovalni skupini sta dosegla Tjaš Žigante in Tine Kodrič, ki sta oba prikazala zelo dobro igro.
OBVESTILO
Območna obrtna zbornica obvešča vse svoje člane, daje za potrebe članov in pri njih zaposlenih delavcev, za namen rekreacije, rezervirala del prostora večnamenske športne dvorane v Livadah.
Rekreacija bo vsak torek ob 20.30 uri in bo trajala do 22.00 ure ter bo obsegala vodeno razgibavanje in igre z žogo. (odbojko, nogomet, rokomet).
Z rekreacijo pričnemo v torek, dne 30. septembra 1997 ob 20.30 uri v večnamenski dvorani v Livadah.
Vabljeni !
ODBOJKA
Izolani so se predstavili že prejšnjo sredo na pokalni tekmi proti Logatcu. Igrali so oslabljeni, (nista igrala Gasparini in Pavljuk) pa vseenozlahka zmagali. Igra sicer še ni bila najboljš, vendar je bila razlika v kavliteti le na strani Izolanov. Že za vikend, ko so Izolani na stopili na Jakominovem memorialu v polni zaasedbi, je bila igra že boljša. Izolani se resda ni uvrstili v finale, nato pa s Šoštanjem še v ekmi za tretje mesto po maratonski borbi v petem nizu. Igralci OK Simonov zaliv niso razočarali, izkazal seje Ljubljančan Luka Slabe, pa tudi Dejan Gasparini je nekajkrat opozoril nase. Ko bo po poškodbi okreval še Portorožan franco Ceroici, bo izolska mlada postava kar čvrsta.
V	soboto se začenja ligaški ples, V izolo pa prihaja
Žužemberk. Pridite in oglejte si pomlajeno izolsko ekipo. ISTOČASNO PA BOSTE LAHKO KUPILI CELOLETNE VSTOPNICE za ogled vseh odbojkaških tekemPO ZELO UGODNI CENI - 3.000 SIT.	m
Nemarniku naslov prvaka
Najboljši izolski voznik kartinga v zadnjih letih, Tom Nemarnik, je v soboto ponovno osvojil naslov državnega prvaka v razredu Slo kart. Tom je zmagal na treh od petih letošnjih dirk za državno prvenstvo, na koncu pa je lanskoletnega prvaka Pitaka prehitel za sedem točk.
Sicer pa njegova pozornost ni bila toliko usmerjena na dirke za državno prvenstvo, saj se želi predvsem prebiti v vrh mednarodne konkurence razreda Formula A. Gre za karte, ki jih poganja motor s prostornino 100 cm3, podobno kot Slo kart, le daje manj omejitev kot pri Slo kartu, posebej v zvezi s pnevmatikami. Letos je nastopil na nekaj velikih dirkah, najuspešnejši pa je bil v Avstraliji na dirki, ki jo organizira svetovna zveza in kjer je zasedel odlično 9. mesto.
Tudi z nastopom na letošnjem svetovnem prvenstvu je zadovoljen, čeprav bi lahko bil bolje uvrščen od končnega 53. mesta. V predkvalifikacijah je namreč dosegel 33. čas (sekundo za desetouvrščenim), toda v kvalifikacijskih dirkah se ni uspel prebiti v ospredje in je zgrešil 34-terico, ki je nastopila v finalni vožnji. Prav uvrstitev v finalno dirko za SP in EP sta njegova cilja za naslednjo sezono, ko bo verjetno spet vozil kart italijanskega proizvajalca CMP, računa pa na pomoč očeta in izolskega podjetja INT ter Honeywella in Globala, ki sta mu pomagala že letos.
"Formule ena ne bom videl nikoli" pravi, "zato pa računam, da bom morda kdaj le vozil kakšen avtomobil turističnega razreda ali formulo 3, ki je vsaj na videz še dostopna našim možnostim, čeprav je treba za vrhunske rezultate v teh razredih imeti na voljo zares veliko denarja."
FITNESS VITALIS v Ljubljanski ulici
v okviru meseca športa ponuja brezplačno vadbo ob torkih in četrtkih 11.00 do 12.30. Sicer pa fitness posluje po naslednjem urniku: pon. -pet. NON STOP od 9.00 - 22.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00 in od ,	16.00 do 22.00
Vabljeni !
AVTOMOBILIZEM
Andrej Jereb četrti
V	Velenju je potekal mednarodni rally Petrol, ki se gaje udeležilo več kot 61 posadk. Nastopil je tudi Izolan Andrej Jereb in v svoji skupini dosegel 4. mesto. Povedati je treba, daje vozil sproščeno, saj mu ni bilo potrebno zmagati za naslov v svojem razredu.
Okrogla miza okoli športa
V	torek 23.9.1997 se je v večernih urah zgodila letos že tretja okrogla miza o športu, če v to kategorijo štejemo tudi Mandračev neuradni posvet o športu, ter posvet o športu na podeželju, ki se je zgodil prejšnji teden. V gostinski šoli se je zbralo precej predstavnikov klubov oziroma društev, prisotni so bili še županja Breda Pečan, nekateri občinski svetniki, predsednik sveta javnega zavoda Center za Šport Igor Božeglav ter direktor Centra Lucijan Kozlovič.
Sam posvet bi lahko vsebinsko razdelili na dva dela. Na prvega, ko je bilo govora o stroških tekmovanja članskih ekip in o načinih financiranja le teh. Slišali smo kar nekaj konkretnih predlogov o pridobivanju sredstev za športne dejavnosti in o namigih, naj bi za to v bodoče skrbel prav ne več tako novo ustanovljen Zavod za šport.
V	drugem delu debate pa je prišla na dan formalno pravna dilema: Ali Center za šport ali Zveza telesno kulturnih društev.
Precej govornikov (g. Kozlovič, g. Gregorič, g.Gobbo...) so se zavzemali za ohranitev ZTKD, kot partnerja Centra za šport. Po njihovem mora civilna iniciativa, kar ZTKD naj bi bil, ostati budna in opozarjati na morebitne napake Centra.
Klavdijo Radojkovič s tem ni soglašal, saj je po njegovem on osebno vključen v svet javnega zavoda prav kot predstavnik t.i. civilne iniciative, to je ZTKD - ja. Posvet je nato zaplul v negotove vode, ko so eni poudarjali pomembnost ZTKD-ja, drugi pa opozarjali na dvopolarnost, ki je nastala na športnem področju v Izoli.
"Športni delavci s terena"pa so sklonjeno glavo zapuščali gostinsko šolo, saj so zamudili tri ure bolj kvalitetnega treninga.
OBSOJENI
NA FREKVENCE 87,9,99,7 IN 105,1 MHZ
Jesenska bera na glasbenem področju je bila bogata in tudi na Radiu Capris bomo redno predstavljali nove izdelke naših glasbenikov. Prvi jesenski dan smo v intervju s člani skupine PARNI VALJAR predstavili njihovo novo ploščo SVI SNOVI TEKU UZVODNO, v studiu pa nas je obiskal Marjan iz skupine MALIBU ternam prinesel še svežo ploščo z naslovom KER LJUBIM TE.
Danes (v četrtek) nas bodo v studiu obiskali večno mladi HALO, ki sicer niso izdali nove plošče, zato pa njihova ANITA (ki ni nikoli....) še vedno žanje pohvale. Fantje, ki neskromno ponavljajo: "Najboljši smo mi!", nam bodo zaupali skrivnost njihovega uspeha in povedali, kaj bodo počeli v naslednjih mesecih.
Vse glasbene navdušence vabimo k poslušanju naših glasbenih lestvic:
ČETRTEK, 21.00 - Lestvica country rock in folk balad PETEK, 15.00 - SLO Dance Chart SOBOTA, 16.30 - Barabombastic 40 NEDELJA, 10.00 - Baby hit hot 21.00 - 4 Mix
Vsak petek ob 12.30 uri ljubitelji italijanske glasbe prisluhnite oddaji
MADE IN ITALY.
Glasbeni pozdrav!
Ekipa Radia Capris
LP TEGA TEDNA
piše Tomaž (Radio Morje)
- No way out
V zadnjih mesecih se je svet rapa dvakrat odel v črnino. 2 PAC in NOTORIOUS B.I.G. sta bila po besedah policijskih izvedencev žrtvi neznancev, vendar o uboju dveh mladih, eminentnih predstavnikov t.i. GANGSTA RAPA krožijo različne razlage, domneve in špekulacije. Hiter prestop iz getov v svet show buisnesa je bil usoden za izvajalca dveh velikih, med seboj antagonističnih in osovraženih založb iz vzhodne in zahodne obale ZDA, BAD BOY Entertainment in njenega podjetnega lastnika PUFF DADDYja ter rasistično usmerjene DEATH ROW Records SUGEja KNIGHTa. Kje se končajo igre z denarjem, meje nasilnosti in zaničevanje šibkejših ter drugačnih? WYCLEF JEAN, duhovni vodja projekta THE FUGEES in WU TANG ČLAN ponujajo drugačno realnost. Z zaskrbljenostjo se uzirajo k s sovraštvom na ustih in z zlatom okovanim črnim bratom. SEAN "PUFF" DADDY, lastnik založbe BAD BOY in tesen prijatelj BIGGIJA, je s svojim prvim glasbenim projektom NO WAY OUT prepozno zakopal okrvavljeno bojno sekiro. Strele iz uzijev so zamenjali spomini, bolečina in upanje zazrto v prihodnost in pomoč sočloveku. PUFF, ki je odraščal v MONT VERNONU, v zvezni državi NEW YORK, je med navdušenostjo nad dedki in očeti rapa (GRANDMASTER FLASH, RUN DMC...) sanjal o svoji pevski karijeri.
Med študijem se je priključil v ceh glasbenih založnikov in se poizkusil z odkrivanjem novih glasbenih talentov. Kraljica hip hop soula MARY J. BLIGE (pred kratkim je izdala zelo dober SHARE MY WORLD) in JODECI sta njegovi kreaturi. Leta 1991 seje odločil za lastno pot. Uspešne marketinške poteze in dobra izbira mladih izvajalcev NOTORIOUS B.I.G., CRAIG MAČK, FAITH EVANS, TOTAL, MASE', 112 in THE L.O.X. so v treh letih prinesli 12 milijonov prodanih plošč in veliko nagrad. PUFF je začel sodelovati z ARETHO FRANKLIN, MARIAH CAREY, BOYS H MEN (MARIAH in BOYS II MEN so izdali nova albuma), TLC, SWV in OL’ DIRTY BASTARDOM Družinsko življenje in pomoč socialno ogroženim (brezdomcem in sirotam) ter tekmovalnost in brezobzirnost na glasbenem tržišču so ga pripeljali v navzkrižje. Želel je prodajati svoj življenski slog, THE BAD BOY MOVEMENT, kot sta ga v preteklosti skušala uveljaviti MOTOWN in DEF JAM. Izgubil je prijatelja. Pred tem pa je skupaj z BIGGIjem, FAITH, LIL’ KIM, MASEjem, JAY-Zjem, 112, BUSTA RHYMESOM in GENUWINEjem posnel zbirko 15 pesmi. Med njimi je tudi velika in žalostna uspešnica letošnjega poletja r LL BE MISSING YOU. PUFF je želel ustvariti zbirko uspešnic, hkrati pa razgaliti svojo življensko zgodbo uspeha, ki pa ni bila tako lahka. Skupaj s prijatelji in sodelavci se je poigral s številnimi glasbenimi stili in "sampli" uspešnic THE POLICE, DAVIDa BOWIEja in GRANDMASTER FLASHa. Dramatičen, prežet z realnostjo, ki ne prizanaša, je NO WAY OUT pristal na vrhovih vseh svetovnih lestvic. Dobra produkcija in komercijalna naravnanost ga uvrščata med dobre plošče, ki bodo v glasbene anale zapisane vsaj zaradi rekordnih prodajnih uspehov. MO’ MONEY, MO’ PROBLEMS se imenuje nova, posthumna, uspešnica NOTORIOUS B.I.G.ja in PUFFa. Svet pa se vrti naprej.
Kulturno društvo Korte in Zveza kulturnih organizacij Izola
vabita na
TRETJI SLIKARSKI EX TEMPORE KORTE 97 V KORTAH
(Gocan, Nožed, Malija, Šared, Medljan)
11. IN 12.OKTOBRA 1997
V primeru slabega vremena bo extempore teden dni kasneje.
PRAVILNIK
* Priglasitev in žigosanje podlag bo
v soboto, 11. okt. 1997, med 10. in 11. uro v mali dvorani KS Korte.
*	Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi.
*	Izbira tehnike je prosta. Format podlage ne sme biti
manjši od 50x50 cm in ne večji od 150x150 cm.
*	V nedeljo, 12. okt., ob 13. uri avtorji oddajo eno dokončano delo v dvorani Kult. doma.
* Dela morajo biti opremljena za razstavo v okvirju ali letvicah.
*	Na hrbtni strani vsakega dela naj bo označeno
ime in priimek avtorja, naslov dela, datum in tehnika.
* 2., 3., 4., in 5. nagrajena slika ostanejo organizatorju
TEME
Šavrinski zakladi Veduta na moije (in soline)
Prosta tema
ŽIRIJA
Flavij Bonin Nevenka Gregorčič Koni Steinbacher
NAGRADE
1. odkupna nagrada v višini 50.000,00 Sit - AT - Dental Korte,
1.	odkupna nagrada v višini 50.000,00 Sit - Igralnica Casino Portorož
2.	dvodnevno bivanje ob koncu tedna (do 20.12.1997) za štiri osebe na Kmetiji Medljan s kosilom in večerjo v eni izmed gostiln v bližnjih vaseh,
3.	dvodnevno bivanje ob koncu tedna (november 97) za tri osebe pri Ritoševih na Maliji (kosilo in večerja v eni izmed gostiln v bližnjih vaseh,
4.	pršut
5.	košara dobrot Droge Portorož,
6.	za vse udeležence bo kosilo med 13.30 in 16.30 na kmetiji Kotrle na Gocanu.
RAZSTAVA
Po oddaji slik bo ob 17. uri odprtje razstave s prireditvijo, na kateri bodo nastopali pevci Kulturnega društva Sloga in Šavrinke iz Sv. Petra ter domača otroška folklorna skupina. Razglašene bodo nagrade. Razstavo si bo možno ogledati v naslednjem tednu po dogovoru ali v času pred dramsko predstavo, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 18. uri.
Po predstavi, ob 20. uri se razstava pospravi in dela se izročijo avtoijem.
Kulturno društvo Korte posveča gornje prireditve petdesetletnici priključitve Primorske k Sloveniji.
I ENODNEVNI SEMINAR/DELAVNICO STEKLENA GORA
ki bo v petek, 3.oktobra 1997
Seminarje namenjen knjižničarjem, knjižničarkam kot nova oblika ur pravljic, vzgoiteljicam in učiteljicam pri vsakdanjem ustvarjalnemdelu z otroki, študentom in staršem, ki bi radi kaj več storili zase in svoje otroke oz. tistim, kijih pripovedovanje pravljic zanima. Seminarja se laho udeležijo začetniki in izkušeni.
Seminar bo vodila Ljoba JENČE Kotizacija 7.ooo sit vključuje tudi sadje, sokove, priboljšek inf: 066/ 646 700
r
II Grande Circo
"Poveri ma belli", recitava H titoto di un divertente film di Dino Risi prodotto nei 1956, film che cavaicava ii fiione neoreaiista. ii tito/o di questo film rispecchia perfettamente ia real ta iso lana. Poveri io eravamo, io siamo e io saremo fin quando non riusciremo a modificare l’attuale nostra condizione di fruitori dei bilancio stataie. Oggi, infatti, stiamo pagando io scotto delta nostra scarsa intraprendenza net momento della creazione della nuova potitica geo-amministrativa in S/ovenia. Cost, non solo siamo riusciti a farci sfuggire Io status di citta comune, ma pure que//o di comune di prima fascia. Ed ecco che la fetta del bilancio si e rimpiccioiita, la qual cosa, naturalmente, non ci consente un armonico svi/uppo. Di conseguenza tutti i progetti proposti a /so/a vengono sottoposti a lunghi periodi di gestazione- detle interruzioni non vogtiamo nemmeno parlare- e richiedono sempre grosse doti di equi/ibrismo da chi amministra la finanza pubblica locale. Belli, grazie a Dio, Io siamo. Ce Io testimonia la nostra giovane concittadina Mateja Tomažinčič che ha rappresentato la S/ovenia a/ recente concorso di bellezza a Sa/somaggiore Terme dove si eleggeva la "Miss Italia ne/ mondo". Ouesto fatto e certamente motivo di orgoglio per la nostra cittadinanza, perd, a n ostro avviso, sarebbe bello che alla bellezza si aggiungesse anche un tantino di ricchezza. In altre parole, non vorremmo diventare sempre piu belli, sempre piu poveri e sempre piu equihbristi: con un futuro circense.
Gianfranco Si/jan
La commissione per le nazionalita:
Prudenza nei tagli
Se tutto va bene, quest’anno disporremo del bilancio di previsione nei momento in cui dovremmo gia disporre del bilancio per l’anno prossimo. Sia a livello repubblicano, che a livello comunale.
E anche se per quanto riguarda cultura. Assenti tutti gli altri, per quanto dovuto alla nostra comunita - come hanno detto - improrogabili dal bilancio comunale non impegni di lavoro. Certo, e stato dovrebbero esserci grossi problemi, rilevato, se il bilancio dovesse almeno in base a quanto garantito essere approvato senza alcuna anche dai responsabili di Lubiana, modifica, vuol dire che le Comunita diversa la situazione per quanto nazionali ungherese e italiana, riguarda i proventi che dovrebbero dovranno ulteriormente ridurre esserci garantiti direttamente dal alcune delle proprie attivita, e, bilancio dello Stato. Per cui, nella soprattutto, verra messa in forse proposta inviata in dibattito al anche la stessa possibilita di poter Parlamento, il governo ha funzionare con i propri organismi, provveduto a ridurre di un buon a partire dalle stesse Comunita 5 per cento i mezzi destinati autogestite. alPUfficio per le nazionalita, Logico, quindi, che la Commissione invece della solita indicizzazione alTunanimita - anche su proposta che quest’anno avrebbe dovuto della nostra Comunita autogestita raggiungere in media il 10 per costiera - abbia respinto in blocco cento.	quel capitolo, definendolo
Accesi quindi gli interventi alla inaccettabile, e chiedendo al Commissione per le nazionalita, governo una riformulazione che riunitasi la scorsa settimana. Anche tenga conto delle reali necessita perche i soli capitoli di spesa dei delle due comunita nazionali. quali era possibile discutere, per Fino ad un’indicizzazione che non la presenza dei funzionari di sia inferiore ad un aumento del governo responsabili, erano soltanto 15 per cento. quelli riguaradanti TUfficio per le Sempre su proposta della nostra nazionalita e il Ministero per la CAN Costiera, la Commissione
ha chiesto che le vengano inoltrate pure tutte le voci di bilancio che riguardano le due comunita dal Ministero per 1’istruzione, da quello degli esteri (Palazzo Manzioli) e dal Ministero per le attivita economiche. In particolare a quest’ultimo si chiede una risposta in merito alTiniziativa avanzata gia nei maržo scorso sulla necessita di garantire anche in futuro la continuita del concorso per i mezzi provenienti dal processo di privatizzazione destinati a creare una base economica delle minoranze.
Vista la situazione che ormai sta venendo a crearsi un po’ in tutti i settori riguardanti i diritti delle comunita nazionali - da quello economico, a quello finanziario, a quello scolastico, ma anche a quello piu generale del bilinguismo, proprio dalla nostra Comunita e partita 1’iniziativa - approvata -per un esame dettagliato della situazione in cui si trovano attualmente le comunita italiana e ungherese, corredato da una possibile strategia che il governo mtende portare avanti nei loro confronti. Tanto per sapere -come e stato detto - fino a dove siamo arrivati e fino a dove possiamo ancora sperare di poter arrivare. Come dire, conti chiari - amicizia lunga. Finche ci siamo!
S.S.
Base economica della CNI:
Investimenti per 150 milioni di Talleri
Conc/uso, praticamente, it concorso indetto tra i nostri connazionali per i mezzi derivanti dal processo di privatizzazione in S/ovenia e destinati alla creazione di una base economica delle comunita nazionali. La Comunita autogestita costiera, gia agti inizi di settembre, ha dato parere positivo a tutte le richieste pervenute, tramite le locali Unita amministrative, da Capodistria, /sola e Pirano.
Complessivamente si tratta di 14 aziende, che la maggioranza del comunita che per quella magiara,
fosse detenuto dai
progetti, dei quali 6 arrivati da connazionali di Capodistria per un valore di 46 milioni di Talleri, 3 da Isola per un ammontare di 41 milioni e 5 da Pirano per altri 60 milioni. In tutto, con questa forma di finanziamento agevolato, dovrebbero venir investiti in iniziative economiche quasi 150 milioni di Talleri.
Da rilevare, che la Comunita autogestita costiera aveva esclusivamente il compito di verificare che le richieste pervenute fossero di appartenenti alla nostra Comunita o, comungue, nei caso si tratti di
capitale
connazionali. Verifica che e stata compiuta in stretta collaborazione con le Comunita autogestite comunali, le quali hanno provveduto a controllare se i richiedenti fossero iscritti nelfelenco elettorale particolare della Comunita nazionale italiana. Con questo, naturalmente, 1’iter non e ancora giunto a termine, in quanto spetta ora al competente Ministero stabilire quote, graduatorie e fattibilita, sulla base dei progetti pervenuti. Tenendo conto anche del fatto che il fondo e comune sia per la nostra
dalla quale sembrano siano pervenute quasi un centinaio di richieste. I mezzi a disposizione, tuttavia, ammontano complessivamente a circa 460 milioni di Talleri, per cui per i nostri concorrenti non dovrebbero esserci problemi di limiti finanziari. Al contrario, sarebbe stata auspicabile un’adesione numericamente e finanziariamente piu sostanziosa.
Da vedere ora se il concorso avra altre edizioni anche in futuro e, soprattutto, se il Ministero vorra
accettare la proposta avanzata congiuntamente dalle due comunita Piena riuscita della prima tournee nazionali gia nei maržo scorso, del Coro misto “Haliaetum” della affinche i mezzi che a partire da CI di Isola dirctto dal macstro quest anno incommceranno a venir ,■ n, .,.	„ , ,	restituiti da coloro che hanno
Claudio Strudthoff. Sabato scorso rjcevU{0 j prestiti in precedenza non
si e esibito in un concerto nella vadano a finire in economia chiesa parrocchiale di Sagrado nelfambito del bilancio dello Stato, ospite della locale parrocchia. ma vengano canalizzati su un fondo Grariealla disponibm Mparroco
don Giovanni, il programma ha comunita. In questo modo non solo potuto spaziare dalla polifonia si potrebbe garantire anche in futuro sacra a canti profani dando cosl questa forma di aiuto economico modo al coro di esprimersi in piu 3lla piccola e media imprenditoria
generi mušicah' riscuotendo largo ^e' 1connazionali, ma si r j , uu,- r ■,	j-	darebbe anche la possibilita di
favore del pubbhco. E i J prim o di svo|gere pure jn ques^0 settore un
una senc di concerti cpartecipazioni njolo di soggettivita, da sempre
Foto: C. Chicco
che impegnera il prossime settimane.
coro nelle auspicato.
Silvano Sau
Mancano insegnanti per le nostre scuole?
La nostre scuole, non solo quelle di Isola, si trovano da qualche tempo di fronte al problema di trovare gli insegnanti cbe allinizio delfanno scolastico coprano le necessita del quadro orario. Negli anni ’50, dopo l’esodo degli insegnanti autoctoni, aveva iniziato ad operare un gruppo di giovani insegnanti, proveniente anche da altri parti deli’Is tria e da Fiume. Negli anni ’80 per raggiunti limiti di eta mol ti di essi andavano a riposo e venivano sostituiti da altri, con diversi tipi di preparazione pedagogica e didattica. Attualmente la mobilita nelle nostre scuole si verifica con sempre maggior frequenza e spesso ai vari bandi di concorso non aderisce nessun candidato. II problema non e sentito tanto dalla locale Scuola media, quanto dalla nostra scuola elementare dove operano ben tre docenti provenienti dallltalia. Ouali sono le cause di questo fenomeno?
Non si pud affermare che le forze intellettuali manchino del tutto, perche le nostre scuole medie licenziano mol ti giovani ben preparati. Molte giovani hanno conseguito o stanno conseguendo la laurea di insegnante di classe presso 1’Accademia pedagogica di Capodistria e gli insegnanti di classe non dovrebbero mancare. Diversi giovani della zona laureati in altri rami hanno preferito trovare impiego presso le scuole medie. Incomincia invece ad acuirsi il problema degli insegnanti di materia nelle classi superiori.
Le spiegazioni vanno ricercate a mio parere in piu direzioni. Molti giovani che hanno conseguito una laurea nelle universita italiane, magari anche usufruendo di qualche borsa studio elargita tramite la collaborazione UPT - Ul, hanno preferito sistemarsi oltre confme. Altri laureati scelgono un lavoro piu redditizio nelVeconomia o in altri settori, perche, si sa, nelfistruzione gli stipendi non sono mol to alti. II lavoro nella scuola, specialmente in quella delTobbligo, non attira i giovani che hanno grandi ambizioni perche le soddisfazioni di educare ed istruire i bambini comportano spesso fatiche e stress, ma soprattutto tanto lavoro, che non fmisce in classe, anche se c’e ancora qualche profano che insinua che gli insegnanti lavorano poco e ... hanno molte ferie. Bisogna poi ricordare che, data Tesiguita delle sezioni, molti insegnanti sono costretti a fare la spola da una scuola all’altra o a completare 1’obbligo lavorativo con materie che non sono abilitati ad insegnare.
Sono doverosi a questo punto alcuni interrogativi. Come motivare i laureati o i laureandi della zona ad impiegarsi nelle nostre scuole elementari? Ouali possibilita ci saranno in futuro, in una comunita cosi esigua come la nostra, di reperire un numero adeguato di docenti autoctoni, anche in prospettiva della riforma della scuola in Slovenia? Ouali svolte avra la scuola, e la scuola in lingua italiana in particolare, in una societa slovena che sta subendo turbolenti cambiamenti? Come riabilitare il ruolo delfinsegnante in una scuola che fatica sempre di piu a stare al passo con i tempi? Ai posten' l’ardua sentenza!
Marino Maurel
II medagliere dice: Isola prima
E diventato ormai un fatto consueto quello di vedere la nostra Comunita tra le piu sportive deiristria. Ancora una volta i risultati parlano chiaro: tre vittorie e tre secondi posti conquistati sui campi da gioco del complesso turistico-sportivo Villas Rubin di Rovigno dove domenica si sono svolti gli incontri sportivi, organizzati da Unione italiana, giunti alla settima edizione.
La nostra Comunitš, per 1’ennesima volta ha dato conferma delfottima tradizione pongistica. Nel settore maschile primo pošto per Marino Carpenetti, in quello femminile e arrivato il primo pošto per Romina Umer e secondo per Tamara Moro. Negli scacchi Egidio Novel e Augusto Sorgo hanno chiuso al secondo pošto.
Bravi i nos tri!	Foto: C. Chicco
Passiamo agli šport di squadra. Dopo quanto di buono profuso nel corso dell’estate, segnaliamo il secondo pošto al termine della torte Lega organizzata dalla societš spodiva “Božidar Kolarec", di Crevatini, la nostra compagine di calcetto ha vinto il torneo di Rovigno mettendo in tila le altre due Comunitš del nostro Litorale: Pirano e Capodistria. Ed infine la pallavolo dove e arrivata in bella prestazione della squadra maschile battuta solo in finale da Rovigno con qualche polemicuccia sul regolamento adottato nella padita decisiva. Comunque mai come in questa occasione i giochi hanno denotato grosse lacune sul piano organizzativo. Di anno in anno la situazione peggiora. Per la prossima edizione sembra che la scelta sia caduta su Capodistria. Un cambiamento di rotta sarebbe gradito.
Robedo Siljan
Non c’e piu reiigione
Un tempo il lavoro delPinsegnante e del medico non veniva definito una professione, bensi un invito spirituale. Oggi, almeno per il medico, pare che non tenga piu. Infatti, siamo venuti a sapere che in una clinica di un ex Paese della Jugoslavia un paziente affetto di appendicite, una volta sul tavolo operatorio, ha dovuto chiamare con il telefonino la sua consorte perche gli portasse 300 DEM per il chirurgo che doveva operarlo. La cosa fu eseguita. Passa del tempo e il paziente invita il chirurgo a una testa tra amici in segno di riconoscimento per la riuscita delTintervento. II chirurgo accetta 1’invito. Dopo il primo brindisi, quest’ultimo viene immobilizzato su una panca. A quel punto il paziente si avvicina a lui con in mano una 1’ama che certamente non assomigliava al bisturi, e con nelPaltra un telefonino, invitandolo a telefonare alla moglie perche gli portasse 300 DEM se non voleva farsi sottoporre ad una particolare appendicectomia. E cosi la parcella e stata restituita al paziente. Ora non ci rimane che sperare che questi rapporti tra medici e pazienti non andassero a diffondersi.
G.S.
Attivita comunitaria
BIBLIOTECA
La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19.
SALA DI LETTURA E BAR SOCIALE
Aperti da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra).
MANIFESTAZIONI CULTURALI Venerdi 3 ottobre. alle ore 20.00, alla Časa di cultura di Isola, partecipazione del Coro “Haliaetum” delTAssociazione COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola alla rassegna di cori delle comunita nazionali organizzata dalTUnione delle Organizzazioni Culturali di Isola. Altri gruppi partecipanti: Coro “Vasilij Mirk” di Prosecco (Italia) e Coro “Zarja” di Eisenkappel (Austria).
Sabato 4 ottobre. alle ore 20.30, nella Chiesa di San Mauro di Isola, avra luogo il “X INCONTRO INTERNAZIONALE DI CORI”. Celebreranno con noi Timportante anniversario del concerto i gruppi: il Coro femminile “Audite Nova” di Staranzano (Italia) diretto dalla maestra Gianna Visintin, il “Komorni moški zbor Izola” di Isola diretto dal maestro Oskar Trebeč, il Coro misto “Hrast” di Doberdo del Lago (Italia) diretto dal maestro Uario Lavrenčič e il Coro misto “Haliaetum” delTAssociazione COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola diretto dal maestro Claudio Strudthoff.
TO URN ŠE D El GRUPPI DELL 'ASSOCIAZIONE COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI" di Isola
Venerdi 26 settcmbre. alle ore 20.30, nella Chiesa Evangelica di Trieste (Largo Pamfili), concerto del Coro “Haliaetum ” diretto dal maestro Claudio Strudthoff
Sabato 27 settembre. alle ore 9.30, al GrandHotel “Belvedere” di Abbazia, partecipazione della squadra di briscola e tressette al “XX Torneo delTamicizia” organizzato dalla locale Comunita degli Italiani di Abbazia e dalTUnione Italiana.
ISCRIZIONI AI GRUPPI DI ATTIVITA
La Segreteria delTAssociazione COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola avvisa che, per tutto il mese di settembre, sono aperte le iscrizioni di nuovi membri presso i gruppi delTassociazione e precisamente: -il Coro “Haliaetum” diretto dal maestro Claudio Strudthoff e presieduto da Eleonora Matijašič,
-i gruppi vocali “Piccoli cantori” e “Giovani cantori” diretti dalla maestra Amina Dudine,
-il “Gruppo Minicantanti” diretto dalla maestra Amina Dudine,
-il “Gruppo di Ballo” diretto dalla professoressa Olivera Pajovič,
-il “Gruppo Arti figurative” diretto dalla professoressa Fulvia Grbac,
-il “Gruppo Ceramica” diretto dalla professoressa Fulvia Grbac,
-il “Gruppo letterario” diretto dal professor Gianfranco Siljan,
-il Gruppo musicale”, composto da musicisti compositori ed esecutori, -la squadra di calcetto,
-la squadra di pallacanestro,
-le squadre di pallamano,
-le squadre di tennistavolo, responsabile per lo šport Danilo Božič.
Si comunica altresi che sono aperte le iscrizioni per il corso di scacchi che šara guidato dal professor Egidio Novel.
Per informazioni telefonare al 65 031.
// Mandracchio, foglio della Comunita italiana cfi Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenjak
Rcdazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Šumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel.,fax: (+386 66) 65031, 65853
IZ AMBULANTE
piše Andrej Dernikovič, dr. med.
TERMOMETER IN TELESNA TEMPERATURA
(nadaljevanje)
Telo vzdržuje stalno telesno temperaturo s svojimi regulacijskimi mehanizmi, ker za je normalno delovnje celic življenskega pomena. Če so ti mehanizmi moteni nastane zvišana ali znižana telesna temperatura. Normalna temperatura se čez dan spreminja od od 36 do 37,3 stopinj Celzija pod pazduho z običajnim termometrom, v danki pa za pol stopinje več. Kar je več, je že preveč. Zaradi česa?
Ali telo ne more oddati vse prejete toplote (segrevanje na soncu, ob pečeh, pretopla obleka, prevlažno in pretoplo okolje...) ali pa zaradi vpliva kemičnih dejavnikov, ki začasno okvarijo termoregulacijski center, ki se nahaja ,kot smo zadnjič omenili, v nekem predelu možganov z imenom hipotalamus. Kemični dejavniki so lahko bakterijski razkrojki, razkrojki s strani bakterij, virusov ali parazitov napadenih tkiv ali pa bakterije same z s svojimi strupi okvarijo center.
Včasih se temperatura zviša tudi ob razkrajanju rakastih tkiv, po srčnem infarktu zaradi enakih razlogov, po opeklinah, operacijah.
Pretirano delovanja žleze ščitnice pospeši telesno presnovo in dvigne telesno temperaturo za daljše obdobje.
Tudi nekatera zdravila s svojimi stranskimi učinki lahko dvignejo telesno temperaturo.
Velja, da je potrebno razčistiti vzroke vsake zvišane temperature, ki traja več kot 8 do 10 dni ne glede na počutje. Nasploh so z vsako zvišano temperaturo bolj prizadeti vsi kronični bolniki, zlasti srčni, pljučni, ledvični pa starejši oslabeli.. Pri otrocih do petega leta starosti se z višanjem preko 38,5 st. celzija bojimo vročinskih krčev in otroka ohlajamo. Ampak to je že tema za kdaj drugič.
Mlad zdrav človek običajno brez hujših posledic prenese temperature do 40 st celzija, se pa seveda slabo počuti in si prizadevamo zvišano temperaturo znižati na malce pod 39 st. celzija.
(se nadaljuje).
PODJETNIŠTVO-NAČIN ŽIVLJENJA
Ugotovitev velja tudi za družino Jurasovič iz Izole. Začetki njihovega podjetništva segajo v leto 70, ko je se je v obrt najprej podal Nikola. Ustanovitev družinskega podjetja ZaMiNN ( kratice imen družinskih članov Žanet, Milena, Nikola in Nada), je bil drugi, vendar kot pravi Nikola najpomembnejši korak družine Jurasovič. Šlo je za nekakšno zavezo med člani družine, ki je svoj obstoj in prihodnost uvidela tudi v poslovnem življenju.
Tako se je v ponedeljek, 22. septembra z otvoritvijo Marketa Milena, začela tudi v praksi uresničevati vizija podjetne družine, ki sta si jo zakonca Nada in Nikola zastavila že pred leti. Glavno breme poslovanja novega marketa z
mešanim blagom bo tokrat na hčerki Mileni, ki se je za trgovinsko dejavnost tudi izšolala. "Seveda ji bomo pomagali", sta zatrdila starša, saj se zavedata kakšni so bili njuni začetki.
V novem, lično urejenem marketu v Žustovičevi ulici, bodo poleg mame Nade z nasveti in z delom pomagali tudi ljudje, ki so doslej na izolskem Zavodu za zaposlovanje zaman iskali stroki primemo zaposlitev.
Sicer pa bodo, kot pravi Milena, umik prilagajali tudi potrebam kupcev. Zaenkrat bo delo teklo v dveh izmenah, neprekinjeno 11 ur. Tudi v nedeljah, ko naj bi v trgovini prodajali blago polnih osem ur.
Vse kaže, da ta, sicer tvegani poslovni korak v življenju še ni zadnji. Na tej poti je tudi hčerka Žanet, seveda, ko bo teorijo začela uveljavljati v življenski praksi.
Vlado Ostrouška
ISCEM PRIJATELJA IN NOVI DOM
Če iščete dobrega prijatelja in zvestega psa, potem se odločite in pokličite na telefon, ki je objavljen na tej strani. Poleg opisanih, je v zavetišču za zavržene živali še veliko brezdomih psov, za katere Obalno društvo proti mučenju živali išče topel dom in vestne lastnike.
RIKI - je pribl, eno leto star samec, kratkodlaki mešanec srednje rasti; je zelo živahen in prijazen pes, ki najrajši od vsega dobro je' in še rajši osvaja psičke; primeren je za tudi za hišo z vrtom.
BILLY - je pribl, leto in pol star samec, mešanec s svetlim labradorcem; sprva je bil nekoliko nezaupljiv in zelo plašen, zdaj pa je že dosti bolj sproščen; je zelo prijazen, potrpežljiv in umirjen pes, ki zelo rad hodi na sprehode; primeren je tudi za hišo z vrtom.
ŠARKO - je pribl, eno leto star samec, mešanec s kraškim ovčarjem; je zelo energičen in samozavesten pes, ki je zelo prijazen do ljudi, z drugimi samci pa zna biti zelo odločen in oster in ki bi bil lahko odličen čuvaj, če bi dobil nov dom in "službo"; primeren je za hišo z vrtom.
DESET MLADIČEV - samčkov in samičk, je starih pribl, mesec in pol do dva meseca, vsi so kratkodlaki, drobni mešanci, ki bodo zelo majhne rasti; so simpatični, vendar zelo nebogljeni in plašni psički, ki so prezgodaj ostali brez mame, ker so jih brezsrčni "ljudje" zavrgli in bi zato potrebovali čimprej topel dom in nekoga, ki bi zanje skrbel in se jim posvečal; primerni so bolj za v stanovanje kot hišo z vrtom.
Na Društvo se lahko obrnete tudi v primeru, da se je vaš pes izgubil, saj obstaja možnost, da se nahaja v azilu. Vse podatke o psih, pogojih za oddajo in možnosti posvojitve steriliziranih samičk, lahko dobite na telefonskih številkah 066/283-832 in 066/281-373, prostovoljne prispevke, za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo, pa lahko nakažete na žiro račun ODPMŽ Koper 51400-678-41997.
FRIZERSKI SALON
Milena Stres, Ribiška 1 Izola, tel.: 62 709
Obvešča:
'TUDI SEPTEMBRA NADALJUJEMO Z AVGUSTOVSKIM ZNIŽANJEM CEN ZA TRAJNE IN BARVANJE LAS!’’
/i7 letna ' traaicil«
"BOUTiouE ninn
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
mjnovejša unikatna
kolekcija kostimov za jesen le čaka na vas.
^Bodite drugačni, oblačite $e pri MM!^

KRIŽANKA Z IZREKOM
Mlade nogometaše kar dobro poznate, pa tudi kriianak ni bila ravno težka, tako da se je pet imen dalo najti Med pravilnimi odgovori, ki so prišli v naše uredništvo smo izžrebali Kolarec Selene, iz ulice A. Valenčiča 2, ki prejme majico Faraonov. Čestitamo! Tokratno križanko je sestavila avtorica Marija Bolje, izrek skrit v njej pa je tesno povezan z pokroviteljem današnje križanke - s šiviljskim servisom Katica. Šiviljski servis Katica, bo namreč prispeval magrado -storitve v vrednosti 3.000 SIT. Odgovore pošljite na uredništvo Tednika Mandrač, Veliki trgi, Izola, najkasneje do torka 30.9.1997
VODORAVNO
1. začetek gesla (4 besede)
15.	Vergilov ep
16.	ciprski nogometni klub
17. antično računalo
20.	kraj na otoku Pašmanu
21.	ruski skladatelj Igor
24.	Zevsova ljubica, Jupitrov satelit
25.	odprta poškodba
26.	mala rodovitna planota v Nemčiji, tudi zaporedna vokala
27.	reka na Kavkazu, ki se izliva v Azovsko morje
28.	danski dramatik Kjeld
30.	znak za Talij
31.	mesto na otoku Hvaru
34.	nasičen ogljikovodik
35.	otočje S od Sicilije
40. hrvaški slikar in grafik Ivan
42.	mesto v notranjosti Dalmacije
43.	Lionel Hampton
44.	Balzacov junak striček
46.	angl. biokemik, nobelovec 1945, Ernest Boris
47.	trenje
49. živali pokrite s perjem
51.	slov. tiskovna agencija
52.	predmet, ki prevaja elektriko
58.	ime pisateljice Peroci
59.	znak za erbij
60.	skandinavski drobiž
61.	pripomoček za ribolov
62.	Rado v ženski obliki
64.	oznaka Verone
65.	vrsta antilope
67. mesto na Dekanu v ind. državi Madras,
šiviljski servis KGtiCG
K. Hajdukovič s.p. Gregorčičeva 29 6310 Izola
\®V

&
74. ime fr. skladatelja Delibesa 76. ostanek kart pri delitvi
78.	kratica za urednika
79.	slov. pesnik Mart
81.	črki s konca abecede
82.	propeler
83.	finski arhitekt Saarinen
85.	oblika imena Marija
86.	nizozem. fizik, nobelovec Frits
88.	plod žitaric
89.	vzklik
90.	konec gesla
NAVPIČNO
1.	posredi je vedno...
2.	vrsta umet. vlakna
3.	dninar v J. Ameriki
4.	prva slov. igralka Ita
5.	Edvard potuje
6.	fr. teror, organizacija v Alžiru
7.	prid
8.	meščanska nona
9.	indijansko pleme, tudi Iowa
10.	rimski pesnik
11.	skrajšano ime za Kitajsko
12.	srbska igralka Eva
13.	slov. glasbena skupina
14.	veletok v Sibirji, tudi predlog
18.	otok v Prespanskem jezeru
19.	moški bogat s kolajnami
22.	pomladanska cvetica
23.	drugo nadaljevanje gesla
29.junak Eneide 31. Janko Kersnik
32.	pristanišče v Somaliji
33.	avtomatska obdelava podatkov (kratica)
34.	krajša oblika za epos
36.	književnost
37.	materija
38.	kopanje
39.	šaljiv vmesni pripetljaj v glasbi 41. votla mera za tekočine
45. moč
48. božjepotnik
50. čmkasta krava (narečno)
52.	močvirksi ptič, čopasti
53.	izumitelj telefona Phillip
54.	oznaka za doktor
55.	prvo nadalj. gesla
56.	prebivalec Iga
57.	klica
63.	tipalka žuželk
64.	če niso majhni, so...
66. otok v J. Sporadih 68. Špan. spolnik
70.	močno deževje
71.	os. zaimek
75. značilna prim. rastlina, ožepek 77. trmasta istrska žival
79.	pritok Rudolfovega jezera
80.	duša umrlega Slovana 84. ime črke "L"
87. enaka soglasnika
servis tekstilne in usnjene konfekcije
Katica
KUPON št. 41
Dva nekdanja klubska tovariša, odbojkarja Igor Komadina (levo) in Gianni Hajdukovič (desno) sta se srečala na fešti s fotografije spodaj. Igor je povedal, da je v Anhovem lepo, ampak v Izoli je najlepše, Gianni pa je dodal, da bi tudi on rad pogledal, kako je kaj na Goriškem. Poskus najmlajšega Hajdukoviča, da bi Igorja zadržal ni uspel.
KATICA ŠIVA NA VELIKO
Katica Hajdukovič je z majhno slovesnostjo in v prisotnosti županje ter občinskega svetnika A. Slekovca odprla prenovljene prostore servisa tekstilne in usnjene konfekcije. Za fotografijo seje postavila ob najstarejši šivalni stroj Bagat s katerim je pred leti začela opravljati to dejavnost, zdaj pa je lastnica modernega servisa, kjer znajo narediti marsikaj.
Servis je v Gregorčičevi ulici (ob italijanski osnovni šoli), odprt pabo vsak dan od 9. - 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
e.p.p.
SREČANJE NAMEDLJANU
Po daljši prekinitvi smo prejšnjo soboto in nedeljo spet imeli dvodnevno, nekdaj tradicionalno srečanje starejših TABORNIKOV KLLIBOVCEV (po novem smo GRČE - tisti nad 18 let pa do konca) iz Ljubljane, Ilirske Bistrice, Kopra in Izole. Vabljeni so bili še iz Cerknice in Slovenski skavti iz Trsta, ki niso mogli priti a bodo naslednjič zagotovo. Ker nas združuje ljubezen do taborništva, ki se ga ne moreš ločiti, ko ti enkrat zleze pod kožo in veliko skupnih akcij, tekmovanj in drugih doživetij, se radi srečujemo.
Kot organizatorji letošnjega srečanja smo se odločili za MEDLJAN, ki je bil dva dni prizorišče naših »norčij«. Svoje pa je dodala tudi narava. V soboto zjutraj smo postavili dva "maksi" šotora za »spanje« in za menzo ter večerno prizorišče z vsem pripadajočim, kot je obvezna latrina, voda za umivanje, kante za smeti,... Ko se nas je zbralo okoli 40, smo pojedli medljansko mineštro z bobiči in pričeli s tekmovanji Izbrali smo čimveč tradicionalnih in tekmovanj z »napako«. Tako smo najprej odigrali turnir klasično taborniške odbojke, ki se igra na vsakem taborjenju, saj se vedno najde prostor za kolikor toliko regularno igrišče v vsakem gozdu. Zatem smo se pomerili v metanju medljanskih konjskih podkev, seveda potem, ko smo uspeli nekako uskladiti mnenja okoli pravil igre, kar v demokraciji kjer imamo vsi pravico do različnih mnenj, ni bila lahka naloga še posebno, ker nismo hoteli popuščati predstavnikom »centra«.
Klima je postajala vedno bolj tekmovalna saj smo prešli na tekmovanje v metanju škrL E, toje naša igra zato smo pravila določili mi. Bistričani so s seboj prinesli »boče » iz francoske Bretanije, ki so malo manjše od naših in se igrajo malo drugače, kar smo, seveda, preizkusiti v tekmi. Že tu so se kazali znaki" sumnjičenj" v smislu Primorci držite
skupaj, ali .vi ste se prodali Ljubljančanom, ali .vi pod Črnim
Kalom ste proti nam, ki smo nad.Ob tem so postavljali vprašanja, ali
je res, da imamo že pripravljen material za izdelavo famozne "rampe",
in kje je ta material.mi smo ostali strogo konspirativni in nismo
dajali izjav. Netekmovalno smo izvedli tudi igro "zbijanje koze", kije požela izredno zanimanje in participacijo. Malo starejši smo ostali presenečeni, da celo naši mladi ne poznajo vsi te igre. Blatna luža ob kozi je marsikomu pustila posledice a to ni bila ovira. Celo nihče ni dobil kamna v glavo.
Ob tem je že padel mrak in pod reflektorji smo odigrali tekmovanje v alki za kar imajo na Medljanu vse prave rekvizite. Strah nekaterih,ki ne znajo jahati smo hitro razrešili saj smo to predvidevali že vnaprej in presenetili tudi dobre jahače jahače, ker smo izdelali posebna nosila s sedlom. Konja sta nadomeščala po dva človeška osla, ki sta na ramah nosila jahača (čeprav so osli zatrjevali,da so konji). Za konec smo odigrali celotni turnir v malem nogometu v eni tekmi. Vsaka ekipa je štela po 7 članov in vse ekipe so igrale na enem igrišču naenkrat. Vsaka je imela tudi svoj gol. Cilj je bil zadeti nasprotnikove gole. Kdor je v predvidenem času dobil manj golov, je bil pač boljši. Zagotavljamo, da je bila tekma sicer kaotična ampak izredno borbena, saj se je prah iz konjskega maneža, kije služil kot igrišče, vil daleč okrog.
Seveda je po vsem tem brodet močno teknil. Ko smo potešili lakoto in so se "prepiri" o tekmah polegli, smo podelili simbolična priznanja in spomin na to srečanje. Rezultati tekmovanja niso bili toliko pomembni (OK ,delili smo prvo mesto...) Spormin je bil, ob drugem, zelo lično pripravljeva fiaša s pristno morsko vodo in svežimi letošnjimi algami DOC, ki so jih naši potapljači nabrali na dnu morja, posebej v ta namen.
Ni potrebno preveč razlagati,da nas je, kot po navadi, pesem ob kitari in spremljavi dobrega vina spremljala globoko v noč. Do tuje bilo celo vreme čudovito. Nedeljski dan se je obrnil drugače kot je bilo planirano. Zgodaj zjutraj nas je v spalnih vrečah prebudil najprej zelo močan veter nato še močnejši z vodo z oblaka, ki je bil očitno slabo narejen saj seje utrgal in toje trajalo kar dolgo. Ker se kot taborniki ne damo kar tako, smo po "dolgem in precej dramatičnem boju" uspeli rešiti opremo kljub manjšim poškodbam in kar precej mokri opremi in oblekam, zmagali boj z naravo in se potem spet z njo spoprijateljili ob kozarčku "trape". Nedeljskega plana tako nismo izpolnili vendar dolgčasa ni bilo. Pozdravili smo se z: vidimo se naslednjič, in željo da bi bilo takih in podobnih srečanj, ki ljudi zbližujejo, nasplošno čimveč.
Taborniški klub KIT Izola
KRI M IN ALI J E
t	-*	'
Pretekli teden je bil v bistvu eden najbolj presenetljivih v letu. Namreč, kljub v,l&u trgatve se na območju Izole ni zgodila niti ena prometna ' ‘Uesre^ž.^si pa se trgatve niso udeležili, dolgčas so preganjali s čim drugimTChi so kradli.
Tatovi čolnov
V	marini so v času od 30.8. do 12.9. ukradli čoln. Storilci so še na prostosti.
Tatovi kosov
V	Simonovem zalivu so nezanani tatovi ukradli več kosov s kolesa z motorjem, ki bilo tam parkirano.
Tatovi gorskih koles Pred rokometno dvorano v kraški ulici je bilo ukradeno gorsko kolo znamke Aurora, prevladujoče viola barve.
Tatovi cigaret
V	kiosk na Svetilniku so vdrli neznanci, zato da so ukradli cigarete in še nekaj manjših predmetov v skupni vrednosti cca. 100.000 SIT.
Tatovi buč
Ja, tudi taki so. Na Baredih so kmetovalcu ukradli 18 večjih buč.
Tatovi kombijev
Občan je sporočil, daje pregnal dva tatova z dvema psoma, ki sta mu poskušala odtujiti kombi C 15. Tatova so dečki kasneje prijeli v avtokampu Jadranka in proti njima ustrezno ukrepali.
Tatovi denarja
so iz torbe, kije bila ob prostoru za balinanje pri gostišču Jasna, ukradel 23.000 tolarjev, 50 DEM in 80 kun.
Franc Štoka Rado je bil zagotovo možakar klenega značaja. Mnogi še danes pomnijo njegove agitacijske govore za slovenski Trst, mevedjo uslugo pa so mu naredili tisti, ki so mu pripisali revolucionarne a tudi ribiške kvalitete. Franc je bil namreč bolj športni kot zaresni ribič, vendar to niti ni pomembno. Tisti, ki hodijo mimo njegovega doprsnega kipa pred hotelom Marina opazujemo, kako neurejen postaja zadnje mesece. Zrasli so mu brki, zdaj še brada, vse skupaj pa traja že slabega pol leta
Kadar v zamejstvu fašisti posprejajo slovenske napise in spomenike naredimo cel kraval. Pri nas jih popišemo in porišemo kar sami pa tega nihče niti ne opazi. Niti borci, niti mladi, niti delavci hotela, niti policaji, niti luška kapitanija, niti občinski redarji in niti komunalci.
Ali veste, zakaj Istrani ne potrebujejo potnega lista? Zato, ker ignoranca ne pozna meja.
30 LETNA DAMA
(Gojko C.) Na spodnji fotografiji je nekdanja izolska lepotica, zdaj 30-letna dama, delamarisova hladilnica. Pred tridesetimi leti, 30. septembra 1967, sta jo "žegnala" takratni glavni direktor Delamarisa, Maksimiljan Šiško in predsednik Skupščine občine Izola, Jernej Humar. Danes verjetno ni človeka, ki bi znal povedati koliko vagonov dragocenega blaga vseh vrst domačih in uvoženih rib in morskih sadežev, je šlo skozi te, navidez neopazne hladilniške prostore, ki se jim obeta skorajšnja preselitev na novo lokacijo v industrijski coni. Če so v Delamarisu, Ribi, Delmarju ali Frigomarju pozabili na to malo obletnico imajo zdaj priložnost za skromno sindikalno feštico.
Kar je res, je res kvalitetno in exspres !

Obiščite nas, deležni boste popolne oskrbe vida
fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/61-403, fax: 066/67-044
DAN IZOLE v CELJU
Tako kot že nekaj let zapored se je Izolska obrtna zbornica tudi letos predstavila na Obrtnem sejmu v Celju. Tokrat se je predstavilo 15 izolskih obrtnikov in podjetnikov, nekateri med njimi letos prvič. Na razstavnem proštom pa je bila zagotovo največja gneča v sredo, ko je potekal že skoraj tradicionalni Dan Izole.
Razstavni prostor so na povabilo izolske obrtne zbornice obiskali predstavniki Obrtne zbornice Slovenije ter območnih zbornic. Seveda pa so se ga udeležili tudi izolski obrtniki in podjetniki, predstavniki turističnega gospodarstva ter predstavniki političnega življenja v občini, z županjo Bredo Pečan na čelu.
Kljub temu, da je občina sofinancirala avtobusni prevoz in občanom omogočila ogled sejma za 1.400 tolarjev, je na Štajersko odpeljal le en avtobus z okoli petindvajsetimi potniki, čemur je najbrž v določeni meri botrovalo tudi to, da se je stvar dogajala med tednom.
V središču pozornosti številnih obiskovalcev pa je bila nedvomno degustacija ribjih dobrot. V dobri uri je bilo razdeljenih na kilograme pohanih sardelic, bakalaja, solate iz hobotnic ter slanih filetov. Podjetje Salladia je pripravilo tudi demonstracijo čiščenja slanih sardonov, na razpolago pa so bili tudi prospekti Izole ter ceniki hotelov.
Manjkal je sicer Bepi, ki je bil zadnja leta, odkar je predstavitev izolske obrti združena s turistično promocijo občine, reden gost na tej prireditvi, a tudi brez njega je bilo veselo.