primorske novice URADNE OBJAVE OBČtN tURSKA B!STR!CA, KOPER, PtRAN, !N SEŽANA Koper, 22. novembra 1994 Št. 23 Občina Koper - ODLOK o zazidalnem načrtu Obrtno stanovanjske cone Vangane! - ODLOK o spremembah in popo!nitvah od!oka o ureditvenem načrtu za območje med Jadro klubom in Semedelsko cesto z večn amensko dvorano v športnorekreacijski coni - ODLOK o koncesiji za upravljanje športnorekreacijskega centra Bonifika v Kopru - ODLOK o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe prisilni odvoz vozil - SKLEP o vzpostavitvi javnega dobra na parceli št. 315/6 k o. Semedela - SKLEP o ukinitvi javnega dobra in prenosu v družbeno lastnino v uporabi občine Koper za zemljišče s parcele št. 509/3 k o. Koper Občina Piran - ODLOK o proračunu občine Piran za leto 1994 Občina Sežana - Krajevna skupnost Kaz!je - SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka OBČINA KOPER Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 71/93), 2. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter volitvah funkcionarjev skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) in 239. člena Statuta občine Koper, je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1994 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1994 sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU OBRTNO STANOVANJSKE CONE VANGANEL 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za ureditveno območje Obrtno stanovanjske cone Vanganel, ki ga je izdelal Investbiro Koper pod številko projekta 93-53. 2. člen Zazidalni načrt opredeljuje namembnost obravnavanega območja, ki določa pogoje za urbanistično oblikovanje objektov, naprav in odprtega prostora, pogoje za urejanje komunalnega omrežja ter za druge posege v prostor. 3. člen Dokumentacija iz 1.člena tega odloka obsega naslednje sestavine: Tekstualni del: - odlok - soglasja pristojnih soglasodajalcev - obrazložitev ureditvenega načrta - oceno stroškov izvedbe posegov v prostor Grafični del: - izris iz planskih aktov občine Koper - geodetski načrt - mapno kopijo s prikazom lastništva - arhitektonsko zazidalno situacijo - geodetsko zazidalno situacijo - zbimo karto komunalnih naprav 4. člen Območje, ki ga ureja zazidalni načrt Obrtno stanovanjske cone ^ obrtno ^stanovanjski de! območja zazidave v sklopu centra namenjeno športu in rekreaciji na obodu centra. 5. člen Območje, ki ga ureja zazidalni načrt, je namenjeno ureditvi in izgradnji: M 1:500 M 1:500 M 1:500 - objektov namenjenih za obrt, storitve, oskrbo in stanovanja (v nadstropju) - sanaciji in razširitvi sakralnega objekta - ureditvi tržnega prostora - ureditvi prostora za šport in rekreacijo - izgradnji infrastrukture v funkciji predvidene zazidave in ureditev. 6. člen Tlorisni gabariti, odmiki med posameznimi objekti, odmiki od melioracijskega kanala ter od komunikacij so razvidni v grafičnih prilogah. Odstopanja so možna znotraj začrtanih gabaritov stavb (tolerance do 10%). Odstopanja ne smejo spreminjati ulične črte. Odstopanja pri vertikalnih gabaritih so možna do 20%. 7. člen Objekti se gradijo klasično z naravnimi materiali (opeka, naravni kamen, omet), možna je uporaba prefabriciranih elementov za gradnjo jeder objektov. Fasade vseh objektov je potrebno oblikovati in členiti v skladu s tradicionalnimi merili oblikovanja, členitev je možna tudi z uporabo barv. Za uporabo fasad se uporabi le naravne materiale. Strehe objektov so praviloma dvokapnice, krite z opečno kritino (korci ali mediteran). Možna je uporaba raznolikih arhitektonskih elementov: vhodi, balkoni, loggie, oblikovane ograje na terasah. 8. člen Zunanja ureditev Zasnova ureditve zelenih površin obsega: - ozelenitev športnorekreacijskih površin - ozelenitev ob komunikacijah - ozelenitev funkcionalnih površin objektov - ozelenitev parkirišč. 9. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati: - namembnost in velikost objekta na parceli, lokacije komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč - urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, uttjene površine ob objektih, skupne površine, sanitarno zelenje) - sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, intervencijske poti, odmike). 10. člen Prometna in komunalna infrastruktura ter faznost prometne ureditve je razvidna iz grafičnih podlag. 11. člen Odvoz odpadkov Odpadki se zbirajo v prostorih, posebej določenih za odpadke in v kontejnerjih. Prostor za kontejnerje je lociran v območju parkir nih pasov v stiku parkirišča in zelenic. 12. člen Investitor in izvajalec sta dolžna sočasno z izgradnjo posameznih objektov arhitektonsko, infrastrukturno in hortikulturno zaključiti izgradnjo objektov in ureditev okolice. 13. člen Elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati elemente tradicionalnega oblikovanja (tlaki, smerokazi, klopi, posode za smeti itd ). 14. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri Zavodu za družbeni razvoj občine Koper. 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Sekretariata za inšpekcijske službe skupnosti obalnih občin. 16. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-9/94 Predsednik Koper, 8. novembra 1994 AURELIO JURI Koper, 22. novembra 1994 - Št. 92 Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/85) ter na podlagi 239. člena statuta občine Koper in 2. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1994 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1994 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZA OBMOČJE MED JADRO KLUBOM IN SEMEDELSKO CESTO Z VEČNAMENSKO DVORANO V ŠPORTNOREKREACIJSKI CONI 1. člen V 2. členu odloka o ureditvenem načrtu za območje med Jadro klubom in Semedelsko cesto z večnamensko dvorano v športnorekreacijski coni (Uradne objave, št. 40/86) se na koncu besedila doda nova alina, ki se glasi: grafični prikaz namembnosti objekta tržnice." 2. člen V 12. členu se beseda "vzhodni" spremeni v "južni". V prvi alinei se besedilo "70 x 50 m" spremeni v "100 x 60 m" V drugi alinei določeni višinski gabarit se od "P, P+l" spremeni v "P+l". 3. člen Za 12.č!enom se vstavi nov, 12.a člen, ki se v celoti glasi: "12.a člen Pritličje objekta tržnice iz 12.člena je namenjeno prodaji in proizvodnji živil, prodaji neživilskih proizvodov, gostinstvu in agencijskim dejavnostim, nadstropje pa prodaji neživilskih proizvoaov in gostinstvu v skladu z opredelitvijo kombinacije namembnosti, kot je podana v grafičnem prikazu namembnosti objekta tržnice v prilogi odloka. Notranji odprti tržni prostor, ki ga je možno nadkriti enotno in skladno z arhitekturo tržnice, dimenzij 50 x 28 m je namenjen prodaji kmetijskih pridelkov v obliki "tržnice" po določilih predpisov o trgovini. Zunanji odprti ter enotno in skladno z arhitekturo tržnice nadkriti prostor na zahodni strani objekta, dimenzij 12 x 60 m, je namenjen sezonski širitvi gostinske ponudbe gostinskih obratov iz priležnih gostinskih lokalov v tržničnem objektu. Gospodarsko dvorišče na južni strani objekta tržnice je namenjeno dostavi in manipulaciji z blagom, lokaciji prostora za zbiranje odpadkov ter drugim logističnim potrebam objekta, razen parkiranju." 4. člen V 13.č!enu se doda kot nov, tretji odstavek, ki se glasi: "Avtobusno postajališče ob parkirišču se enotno uredi skladno s potrebami in prometnovamostnimi predpisi." Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 5. člen Poslovni prostori, ki ob uveljavitvi tega odloka poslujejo z namembnostjo, ki ne ustreza namembnosti, določeni s tem odlokom, lahko poslujejo z obstoječo namembnostjo. Poslovni prostori, za katere je bila z kupoprodajno pogodbo med investitorjem in prvim kupcem, sklenjeno do 1.1.1992, dogovorjena namembnost, ki ne ustreza namembnosti, določeni s tem odlokom, lahko pridobijo dokumentacijo, ki omogoča pričetek obratovanja z namembnostjo iz kupoprodajne pogodbe. V primerih iz prvega in drugega odstavka se mora namembnost uskladiti z veljavno po tem odloku pri prvi spremembi namembnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-13/83 Predsednik Koper, 8. novembra 1994 AURELIO JURI Na podlagi 25.č!ena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št.12/91) ter na podlagi 238.č!ena statuta Občine Koper in 2.člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št.2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1994 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1994 sprejela ODLOK O KONCESIJI ZA UPRAVLJANJE ŠPORTNOREKREACIJSKEGA CENTRA BONIFIKA V KOPRU L člen Ta odlok je koncesijski akt za upravljanje Športnorekreacijskega centra Bonifika v Kopru (v nadaljnem besedilu ŠRC). 2. Člen Predmet koncesije je javna služba, ki obsega upravijanje SRC. to je javneg!tjekta ka/eriga iastnik oziroma n.stiec prav.ee uporabe je Občina Koper podrobno opisana v 4.čtenu odioka o zazi^^m n^u Š^C (Ura*dne objave M0/93) in je phkazana v ^^ŠRCki°pr'Jdmef koncesije''ohsJga zemijišča vse zgrajene objekte ter nao^vTntOem območju, razen nezgrajenega območja na vzhodu, ob ulici In predvidene peš poti. namenjene gradnj. p.st.vn.h pms^rJv in stanovanj ter jaJnih parkirišč, ter območja na zapadnem de°u ob Semedetski vpadnici, ki je predv.den. za parkovno ured.tev (urbanistična oznaka IG) ter deta območja, k. je urbantst.čno označeno ' ki izhajaj, iz njihovih vlaganj v predmet koncesije, se opredelijo pred javnim razpisom za pridobitev koncesionarja in povzamejo v koncesijsko pogodbo. . . Koncesionar mora omogočiti prednostno koriščenje objektov Športni zvezi in njenim članicam za izvajanje nacionalnega m občinskega programa športa na ŠRC Bonifika. 3. člen nnima "unravlianie ŠRC" zajema: - tekoče vzdrževanje objektov, naprav in površin v ŠRC; - priprava investicijskih programov za razvoj SRC m investicijsko vzdrževanje ; . - omogočanje izvajanja programa športne dejavnosti javnega pomena na SRC; * - priprava osnutkov letnih programov vzdrževanja SRC; - sklepanje pogodb z uporabniki ter izvajanje z njimi prevzetih obveznosti; - - zagotavljanje polne izkoriščenosti objektov in naprav SRC ter - vodenje evidenc iz 9.č!ena tega odloka. 4. člen Predmet te pogodbe ni oprema, ki je last športnih klubov, ki delujejo na območju ŠRC, kar se posebej ugotovi s koncesijsko pogodbo. 5. člen Uporabniki predmeta koncesije so : - športnim klubom, ki imajo sedež na ŠRC Bonifika in s katerimi koncesionar sklene posebne dolgoročne pogodbe za katere se okvirne pogoje določi v postopku izbire koncesionarja ter opredeli v koncesijski pogodbi, se prednostno omogoči uporabo športnih objektov. - Športna zveza občine Koper ali organizacija, ki bi prevzela ali nasledila njeno dejavnost; - osnovne in srednje šole; - občina oziroma od nje pooblaščeni organ. Koncedent odloča v primeru dvoma o tem, ali je posamezni subjekt uporabnik ŠRC v smislu tega odloka. 6. člen Objekte in naprave v ŠRC lahko koncesionar v času, v katerem niso zasedeni po uporabnikih, sicer pa po posebnem dogovoru z uporabniki iz prvega odstavka 5.člena, odda v začasni najem tretjim osebam za uporabo, predvideno z namembnostjo objekta, v primeru drugih namenov pa tudi s soglasjem koncedenta. 7. člen Načeloma mora biti površina ŠRC prosto dostopna vsakomur, razen neposrednih območij objektov ali naprav, posebej določenih s koncesijsko pogodbo in kjer pogoje dostopa določajo uporabniki v času, ko razpolagajo s posamezno napravo, oojektom oziroma površino. Koncesionar lahko prost dostop omeji v nočnem času in v drugih primerih, posebej opredeljenih v koncesijski pogodbi. 8. člen Koncesionar je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki: - ima dovoljenje za opravljanje ustrezne dejavnosti; n j izkaže potrebno strokovno usposobljenost za opravljanju dejav- - je sposobna pripraviti program opravljanja dejavnosti. koncesionar je dolžan v treh mesecih po prevzemu konc nastaviti popolno evidenco in tudi grafični kataster po vrsta! s tekočo evidenco dolgoročnih in zača h ^ ^ v°diti in usklajevati po predpis v okviru geografs^egaln Jm kon^de^aT iz prvega odstavka morata biti vedno dostc vzdi^t^vVk^V^ naprave in površine v upravljanju redr gospodar sprejetimi programi in z njimi upravljati kot dob' skladu^vehavhf-Jim^f^?^^ koncesionar zaračunavati ^ J ianfami, izhajajočimi iz koncesijske pogodbe. Koper, 22. novembra 1994 - Št. 92 URADNE OBJAVE 109 11. člen konc^ent^^^ vzdrževanja in programe razvoja ŠRC sprejema O^utek programa za naslednje leto je koncesionar dolžan predložit! najkasneje do konca oktobra tekočega leta skupai s poročilom o izvajanju programa za tekoče leto. Prvi osnutek programa vzdrževanja za obdobje, ki se določi z razpisnimi mi pogoji, je koncesionar dolžan priložiti razpisni ponudbi za prevzem koncesije. 12. člen Za škodo, povzročeno uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem koncesionirane dejavnosti, je odgovoren koncesionar. 13. člen Koncedent je izvršni svet oziroma pristojni organ občinskega sveta, ki odloča o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja, opravi izbiro najboljšega ponudnika in z njim sklene koncesijsko pogodbo. Za posamezna opravila v postopku oddaje koncesije lahko koncedent pooblasti ustrezni organ oziroma službo ali imenuje strokovno komisijo. .............. - *14. člen --------------------- S sklepom o javnem razpisu lahko koncedent poleg pogojev iz tega odloka ka določi še dodatne pogoje in jih natančneje opredeli, določi kriterije za izbiro in od ponudnikov zahteva predložitev ustrezne dokumentacije tacije ter določi razpisne roke oziroma roke, v katerih bo sprejeta odločitev o izbiri koncesionarja. Koncedent pred sklepanjem o razpisu za predajo koncesije ugotovi materialne rialne pravice posameznih uporabnikov do infrastrukture na ŠRC in z objavljenimi razpisnimi pogoji ter ob sklenitvi koncesijske pogodbe zavaruje njihove interese. 15. člen Glede postopka izbire koncesionarja ter sklenitve koncesijske pogodbe se uporabljajo določila 36.do 40.č!ena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.11-94). 16. člen Koncesijska pogodba se sklene za dobo 5 let. 17. člen Izbrani ponudnik mora koncesijsko pogodbo skleniti v enem mesecu po prejemu odločitve o izbiri in pričeti z opravljanjem javne službe najkasneje v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe. 18. člen Javna služba, ki jo opravlja koncesionar, se financira iz: a) najemnin za uporabo objektov po dolgoročnih ali drugih pogodbah; b) dotacij koncedenta v skladu z programi aktivnosti v ŠRC; c) najemnin in prispevkov za opravljanje reklamno propagandnih in sponzorskih aktivnosti v ŠRC; d) najemnin za oddajo gostinskih in podobnih objektov ali dobička od neposrednega opravljanja ustreznih dejavnosti v objektih v ŠRC; e) drugih virov, določenih v koncesijski pogodbi ali pridobljenih s soglasjem koncedenta. Prihodki iz prvega odstavka so prihodki koncesionarja. Pravica finansiranja službe po točki c iz prvega odstavka ne sme posegati v pravice društev iz l.alinee prvega odstavka 5.č!ena. če koncesionar poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za potrebe izvajanja javne službe voditi ločene finančne in druge evidence. 19. člen Profit koncesionarja ne sme presegati določenega deleža od prihodkov iz virov, opredeljenih v točkah a, c, d in e 18.č!ena. Delež iz prvega odstavka se opredeli v koncesijski pogodbi na podlagi meril, pridobljenih iz razpisne ponudbe izbranega koncesionarja. 20. člen Tarife za svoje storitve določa koncesionar v soglasju s konceden-tom, na podlagi izhodišč in meril iz razpisne ponudbe, ki jih natančneja določi s koncesijsko pogodbo. 21. člen Kot strokovno posvetovalni organ kcycedenta za obravnavo vprašanj v zvezi s koncesijo se ustanovi Svet ŠRC. Svet ŠRC ima 9 članov, od katerih imenujejo: - koncedent - dva; - koncesionar - enega; - Športna zveza ali ustrezna orgamzaoja - dva; - uporabniki ŠRC iz vrst športnih kiubov z doigoročno pogodbo tz aiinee prvega odstavka 5.čiena - tri; Čiani wet^?menujejo^)redsednika izmed predstavnikov uporabm-^ Stroitovna - tehnična opravita za Svet zagotavtja občmski organ, sf istituirà na pobud, koncedenta najkasneje d. preteka ka za oddajo razpisnih ponudb po prvem razptsu natečaja za oddajo ve koncesije. 22. člen Svet ŠRC lahko obravnava vsa vprašanja v zvezi z upravljanjem ŠRC in sprejema stališča in priporočila, ki jih posreduje koncedentu, koncesionarju in uporabnikom. Koncedent je dolžan pridobiti mnenje sveta pri odločanju o: - tarifah koncesionarja v zvezi z upravljanjem ŠRC; - letnem planu vzdrževanja; - programu razvoja športne dejavnosti javnega pomena, ki se izvaja v ŠRC; - poročilih o delu koncesionarja. 23. člen Za izvajanje programov razvoja lahko koncesionar ob soglasju koncedenta ta sklepa pogodbe o sovlaganjih z uporabniki in drugimi osebami. 24. člen Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja upravni organ, pristojen za šport oziroma pristojni organ občinskega sveta. Nadzor obsega zlasti: - nadzor stanja površin, objektov in naprav - nadzor dokumentacije v zvezi z izvajanjem koncesije. *.... 25. člen Nadzor iz 24.č!ena se lahko izvrši kadarkoli, vendar s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih jih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom pristojnega organa. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in izvajalec nadzora. Koncedent lahko ob utemeljenih razlogih izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu 24.člena. 26. člen Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju stvari, opravljenih in potrebnih vzdrževalnih delih in drugih potrebnih nih investicijah v infrastrukturo, samoiniciativno pa tud! v vseh drugih primerih. 27. člen Koncesijsko razmerje lahko preneha s pretekom obdobja, za katerega je bilo sklenjeno, z razdrtjem ali z odvzemom. 28. člen Koncesionar mora ob preteku obdobja, za katerega ie bilo sklenjeno koncesijsko razmerje, koncedentu predati območje SRC ter objekte in naprave, ki jih je ime! v upravljanju, v stanju, kot morajo biti po določbah iz koncesijske pogodbe in iz zadnjega uveljavljenega letnega programa. 29. člen Pogoji razdrtja se določijo s koncesijsko pogodbo. 30. člen Koncesija se koncesionaiju odvzame v primerih: a) nepravočasnega pričetka opravljanja dejavnosti; b) če ne upravlja ŠRC v skladu z določili koncesijske pogodbe; c) če ne vzdržuje ŠRC v skladu z letnim programom vzdrževanja; d) prenehanja obstoja koncesionarja (smrt fizične osebe ali prenehanje pravne osebe). Določbe iz točk b in c prvega odstavka se ne uporabljajo v primerih višje sile. V primerih iz točk b in c prvega odstavka mora koncesionar predhodno pisno opozoriti koncedenta na nepravilnosti, mu določiti rok za odpravo vo nepravilnosti in mu zagroziti z odvzemom koncesije, če koncedent nepravilnosti ne odpravi v roku ali če utemeljeno ne upraviči zamude, so podani razlogi za odvzem. Podrobnejše pogoje in postopek odvzema se določi s koncesijsko pogodbo bo. 31. člen Kot višja sila se štejejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo pijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank, ki so jo sklenile. Za višjo silo štejejo zlasti požari, poplave, stavke, epidemije, vojna in ukrepi oblasti. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar nemudoma medsebojno obvestiti. 32. člen Koncesionar koncesije ne sme prenesti na drugo osebo. Koncesionar lahko za posamezna opravila pri izvajanju koncesije sklepa pogodbe s izvajalci, ki dejavnost opravljajo v njegovem imenu in za njegov račun. 33. člen V primeru prenehanja koncesijskega razmerja pred predajo koncesije drugemu koncesionarju, začasno prevzame koncedent upravljanje ŠRC v režijo. 34. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 621-1/94 Predsednik Koper, 8. novembra 1994 AURELIO JURI 110 URADNE OBJAVE Koper, 22. novembra 1994 - Št. 92 Na pod!agi 32.in 33.č!ena Zakona o gospodarskih javnih službah in v skladu s 25.č!enom Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradne objave, št.11/94) ter na podlagi na podlagi 239.č!ena statuta Občine Koper in 2.č!ena odloka o sestavi in pristojnostih zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št.2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1994 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1994 sprejela ODLOK O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE PRISILNI ODVOZ VOZIL 1. člen Ta odlok predstavlja koncesijski akt za opravljanje gospodarske javne službe "prisilni odvoz vozil", ki obsega: - odstranjevanje nepravilno parkiranih ali zapuščenih cestnih motornih vozil in priklopnikov ter drugih vozil z javnih površin na podlagi pisnih odločitev pristojnih organov in njihov odvoz na za to določeni prostor ("deponijo"); - hrambo in varovanje odstranjenih vozi! iz l.alinee in njihovo predajanje lastnikom oziroma drugim upravičencem po predpisanem postopku oziroma ravnanje s temi vozili v skladu s predpisi ter hrambo in izročanje drugih predmetov (plovil in drugega), odstranjenih izjavnih krajev z zakonito odločitvijo pristojnih organov; - hrambo začasno odvzetih motornih koles in koles z motorjem ter drugih predmetov po odredbah pravosodnih in drugih organov. 2. člen Dejavnost koncesionar izvaja na območju občine Koper. Občina koncesionarju zagotavlja, ob izpolnjevanju pogojev iz tega odloka in koncesijske pogodbe, izključnost pri opravljanju predmetne gospodarske javne službe na njenem območju. Dejavnost s podobnim značajem lahko koncesionar opravlja na območju drugih občin - ob uporabi svojih delovnih priprav in površin, ki so predmet koncesije po tem odloku - samo v skladu s tem odlokom in ob posebnem pisnem koncedentovem soglasju, katerega veljavnost mora biti časovno omejena, se pa lahko podaljšuje. 3. člen Za opravljanje službe občina nudi koncesionarju v uporabo prostor za hrambo odvezenih vozil in drugih predmetov ("deponija"). Prostor za "deponijo" in nadomestila za njegovo uporabo ter finančne in druge pogoje uporabe določi koncedent ob razpisu koncesije. "Deponija" mora biti opremljena z nadkritim, posebej zavarovanim prostorom s površino najmanj 30 m2, namenjenim za daljšo varno hrambo motornih koles in koles z motorjem ter drugi premetov, občutljivih na vremenske okoliščine. Delovne priprave za neposredno opravljanje službe ter druge delovne priprave si mora koncesionar zagotoviti sam, prav tako pa manjkajočo ureditev "deponije", kar se opredeli z načrtom ureditve deponije, določenim z razpisnimi pogoji za podelitev koncesije. Delovne priprave morajo omogočati hkratno delo vsaj dveh ekip pri neposrednem prisilnem odvozu vozil, pri čemer mora koncesionar zagotoviti tehnične možnosti tako za odvoz osebnih vozi! in manjših kombiniranih nih vozi! do 2,5 t skupne mase, kot za odvoz osebnih avtomobilov ter drugih vozil in predmetov iz 1.člena iz ozkih ulic starega mestnega jedra, ter za njihovo odstranjevanje iz parkirnih hiš in drugih prostorov z omejenimi višinskimi gabariti. 4. člen Koncesionar izvajanja koncesije ne sme prenesti na tretje osebe. 5. člen Nadzorni organi, pooblaščeni za odločanje o odstranjevanju vozil, skupaj s koncesionarjem usklajujejo periodični okvirni program dela v skladu z določbami prejšnjih odstavkov. Koncesionar mora biti organiziran in sposoben po periodičnem programu ali na intervencijski poziv odvažati po odločbah pristojnih organov določena vozila v dnevnem času vsak dan, razen ob nedeljah in dela prostih dneh, pri tem pa mora načelno zagotavljati vsaj enoizmensko možnost hkratnega dela dveh ekip. Na predhodno najavljeno zahtevo pristojnih organov je koncesionar dolžan Žan opravljati odvoz tudi v nočnem času ali ob nedeljah oziroma dela prostih dneh. Koncesionar posamični odvoz opravi na poziv pooblaščenega organa, podan po katerem koli možnem, vendar z tem organom predhodno dogovorjenem nem sredstvu komuniciranja. 6. člen Koncesionar je dolžan organizirati izdajanje vozi! lastnikom ali drugim gim upravičencem, prisilno odstranjenih zaradi nepravilnega parkiranja na dan odvoza med 08.in 21.uro, v turistični sezoni (meseci od junija do septembra) pa do 24.ure. Koncesionar je dolžan organizirati izdajanje zapuščenih oziroma neregistriranih vozi! in drugih predmetov, sprejetih na deponijo, samo ob delavnikih (od ponedeljka do sobote) med 08.in ló.uro. 7. člen Koncesionar ima javno pooblastilo, da ob izterjavi stroškov za odvoz in hrambo vozi! in drugih predmetov po tarifah, določenih v skiadu s tem odtokom, v imenu in za račun pr,stojnega obč.nskega or^na izteguje tudi denarne kazni za prekrške, k. so bd, storjen, v zvez, s tem? voziti m ki s. jih izrekti pristojni občmsk, organ,, oz,roma j,m organov poobtaščenih za odtočanje o pr.sdnem odvozu v.zd (pohaja, direkcije), sme razšihti tudi na izterjav, kazm. k, j,h .zrekaj. t, organ, v zvezi s prekrški, ki so podtaga za odtoč,tev o odstramtv, vozd. 8. člen Vozila sprejeta na "deponijo" je koncesionar dolžan izdati samo osebi: , , - ki dokaže lastninsko ali drugo upravičenost do vozila m - ki predhodno poravna stroške odvoza in hrambe na deponiji ah poda garancijo za njihovo poravnavo v zakoniti obliki. Koncesionar sme izdati vozila ali predmeta z 'deponije samo Če je pred tem poravnana morebiti na kraju prekrška izrečeno denarno kazen, oziroma če storilec prekrška uradno prevzame izdani plačilni nalog. Ta obveza koncesionarja velja le v primeru, Če je kazen izreke! občinski organ, ali organ, ki je za to pooblastil koncesionarja v skladu z drugim odstavkom 7 člena. 9. člen Koncedent je Izvršni svet Skupščine občine Koper oziroma pristojni organ občinskega sveta, ki tudi sklepa o razpisu koncesije ter opravi izbor koncesionarja in sklene koncesijsko pogodbo. Za posamezna opravila v postopku oddaje koncesije koncedent lahko pooblasti ustrezni organ oziroma službo ali imenuje strokovno komisijo. 10. člen S sklepom o javnem razpisu koncedent: - v skladu z veljavno prostorsko ureditvijo določi prostor za "deponijo" in določi pogoje za njegovo uporabo; - določi dokumentacijo, ki jo ponudniki morajo priložiti razpisni ponudbi; - določi razpisne roke oziroma roke, v katerih bo sprejeta odločitev o izbiri koncesionarja ter; - poleg pogojev iz tega odloka lahko glede na aktualne okoliščine v trenutku razpisa določi še dodatne pogoje. 11. člen Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki: 1. je v Republiki Sloveniji registrirana za dejavnost prisilnega odvoza in varovanja tako odstranjenih vozil; 2. razpolaga z atestiranimi delovnimi napravami za prisilni odvoz vozil v skladu z določbami četrtega odstavka 3.člena ter ima v rednem delovnem razmerju dovolj oseb, ki so usposobljne za upravljanje s temi delovnimi pripravami v skladu z določbami tega odloka; 3. ima sklenjeno pogodbo z ustrezno usposobljenim podizvajalcem za odvoz motornih vozil, z največjo dovoljeno maso nad 2,5 t (avtobusov, tovornih avtomobilov in drugega) za opravljanje odrejenega odvoza takih vozi! v imenu in za račun koncesionarja ter si pogodbeno zagotovi dodatni prostor za varno hrambo takih vozil; 4. z elaboratom o izvajanju službe, vsebujočim kadrovski, organizacijski in finančni vidik poslovanja, dokaže, da je sposobna učinkovito in redno opravljati gospodarsko javno službo; 5. se zaveže finančno pokriti investicijo v ureditev "deponije" za hrambo odstranjenih vozi! v ustrezni obliki, oziroma plačevati ustrezno no najemnino za uporabo, za kar se pogoje določi z razpisom koncesije; 6. svojo dejavnost posebej zavaruje za primere poškodb tuje lastnine v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe. 7. zagotavlja strokovno organiziranje aktivnosti v zvezi z ravnanjem z vozili in predmeti na deponiji, za katere ni ugotovljeno lastništvo. 12. člen Koncesionar sme "deponijo" uporabljati samo za hrambo vozil, o katerih odstranitvi so odločili pristojni organi in za hrambo drugih predmetov po odločitvah pravosodnih in drugih pristojnih organov. V primeru, da ostajajo na deponiji proste kapacitete v daljšem obdobju ju, lahko na njegovo zahtevo koncesionarju občinski organ, pristojen za promet, začasno dovoli uporabljati del površine oziroma kapacitet deponije za druge namene, kar pa ne sme ogrožati opravljanja gospodarske ske javne službe. 13. člen Koncesijska pogodba se sklene za določen čas in za dobo najmanj 14. člen Služba se finansira iz nadomestil za stroške odvoza nepravilno parkiranih, neregistriranih ali zapuščenih vozi! ter njihovo hrambo, na plačilo katerih so obvezani ni lastniki vozi! oziroma storilci prekrškov, ki so podlaga za odredbo prisilnega odvoza; - nadomesti! za hrambo motornih koles in koles z motorjem ter drugih predmetov, katerih hrambo na "deponiji" so odredili pravosodni m drugi organi; ^ - izkupička od prodaje neregistriranih in zapuščenih vozil, za katera po hrambi na deponiji" v predpisanem postopku ni bilo mogoče ugotoviti lastnika ali ta ni dosegljiv. Prihodki iz prvega odstavka so prihodki koncesionarja. Koper, 22. novembra 1994 - Št. 92 URADNE OBJAVE 111 Tanfe za nadomestka iz prve m druge alinee prvega odstavka do!oča na predlog koncesionarja koncedent. Izhodiščne tarife ter merila m pogoji spreminjanja se opredelijo v razpisnem postopku za predaio koncesije, natančno pa določijo s koncesijsko pogodbo. Odvoz zapuščenih in neregistriranih vozil, pri katerih ni mogoče ugotoviti zavezanca za plačilo nadomestil, bremeni občino v višini ene tretjine veljavne tarife neposrednega odvoza, koncesionarja pa za ustrezno razliko ter v celoti glede hrambe na deponiji. Dejavnost po pooblastilu iz 8.č!ena finančno bremeni koncesionarja. Tarife za odvoz težjih vozil v smislu 3.točke 11.člena člena in njihovo hrambo se določajo neposredno na podlagi dogovora oziroma tarife pogodbenega podizvajalca in povečane za pribitek, izražen v odstotkih, ki se na podlagi razpisa določi s koncesijsko pogodbo. 15. člen Z razpisnimi pogoji se opredeli postopek za določitev obveznosti občine do zagotavljanja minimalnega obsega poslovanja koncesionaija, načina in obsega povračila občine koncesionarju v primeru nedoseganja minimalnega obsega, ki ga povzročil koncesionar sam, in načina ter višine določanja ter pogojev plačevanja odškodnine koncesionarja občini za pridobitev in izvajanje koncesije. 16. člen Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja občinski organ, pristojen za promet. Nadzor obsega zlasti: - nadzor opravljanja gospodarske javne službe (rednost, ažurnost, organiziranost, strokovnost, odnos do občanov); - nadzor stanja deponije, objektov na njej -in delovnih priprav, potrebnih za prisilni odvoz vozil; - nadzor nad osebjem, ki opravlja javno službo, zlasti glede ustreznosti strokovne usposobljenosti; - nadzor dokumentacije v zvezi z izvajanjem koncesije. 17. člen Nadzor iz 16.č!ena, za katerega lahko organ iz prvega odstavka istega člena pooblasti ustrezne inšpekcijeske organe in tudi tretje, za to usposobljene osebe, se lahko izvrši kadarkoli, vendar s poprejšnjo napovedjo, praviloma pa najmanj 3 dni pred izvedbo, razen nadzora po prvi alinei drugega odstavka lč.člena, ki se opravlja tekoče. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom pristojnega organa. O ugotovitvah najavljenega nadzora se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta ta koncesionar in izvajalec nadzora. Tekoče ugotovitve organ nadzora dokumentira na ustrezen način. 18. člen Koncedent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu prejšnjega člena. 19. člen Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju stvari, opravljenih in potrebnih vzdrževalnih delih in drugih potrebnih nih investicijah v "deponijo" in delovne priprave in druga sredstva, samoiniciativno pa tudi v vseh drugih primerih. 20. člen Koncesijska pogodba preneha s pretekom obdobja, za katerega je bila sklenjena, z razdrtjem, z odkupom ali z odvzemom. Pogoji razdrtja in odkupa se opredelijo v koncesijski pogodbi. 21. člen Koncesija se odvzame, če koncesionar - ne prične opravljati javne službe v roku, določenem s koncesijsko pogodbo; ,. - grobo krši koncesijsko pogodbo, določila tega odloka ali drugih predpisov; - kljub opozorilom v naloženem roku ne odpravi pomankljivosti v svojem poslovanju, ki predstavljajo kršitev koncesijske pogodbe. Postopek odvzema in medsebojne obveznosti pri odvzemu koncesije se uredi s koncesijsko pogodbo, s katero se lahko ob primerih iz tega odloka predvidijo tudi drugi primeri oziroma okoliščine, v katerih je možen odvzem koncesije. 22. člen Grobo kršitev koncesijske pogodbe predstavlja: - uporaba "deponije" za namene, ki niso v skladu s tem odlokom m koncesnsko pogodbo ter zanje koncesionar nima soglasja koncedenta; - samovoljno opravljanje odvoza vozil brez odredbe pristojnega gana; . . . . - opustitev opravljanja dejavnosti tn dni zapored, - opustitev predpisanega ravnanja z vozili m drugimi predmeti, ranjenimi na deponiji, za katere ni mogoče ugotovit) lastništva, tako , so kapacitete 'deponije" neustrezno uporabljene m zato v obdobju ijmanj ^nega tedna ovirano redno izvajanje odrejenega pnstlnega '"-'"zmanjšanje obsega delovnih priprav in števila strokovno posobljenih nih delavcev pod raven, tzhajajočo tz natečajne ponudbe .d,«.dni,., ' '.P°"d..i. esecih. 23. člen Koncedent je dolžan koncesionarja pisno opozoriti na njegove kršitve: - pri izterjavi nadomesti! v škodo lastnikov vozil; - glede nerednega neplačevanje obveznosti iz naslova uporabe deponije in obračunanih odškodnin; - zaposlitve strokovno neusposobljenih delavcev na opravilih, ki terjajo posebna znanja ali uporabe neatestiranih delovnih priprav - če nima sklenjene pogodbe s podizvajalcem za primere iz 3.točke ll.člena, - malomarno opravljanje dejavnosti, ki ovira organe nadzora pri njihovi aktivnosti ali občasno onemogoča izvajanje odločitev o prisilnem odvozu vozil in - v drugih primerih, kjer je ogrožena varnost delovanja službe ali so s tem drugi ogroženi javni interesi. V primeru da je z opozorilom izražena tudi grožnja z odvzemom koncesije je, koncesionar pa kljub temu v roku, ki ga koncedent postavi z opozorilom, ne odpravi pomankljivosti ali kršitev, so izpolnjeni pogoji iz 3.a!inee prvega odstavka 21.člena. 24. člen Določbe 21.člena se ne uporabljajo v primerih višje sile. Ravnanje koncedenta in koncesionarja in njune medsebojne obveznosti v primeru višje sile se opredeli s koncesijsko pogodbo Kot višja sila se smatrajo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank, ki so jo sklenile. Za višjo silo štejejo zlasti požari, poplave, stavke, epidemije, vojna in ukrepi oblasti. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar nemudoma medsebojno obvestiti. V primeru večjih okvar delovnih priprav, si je koncesionar za čas popravila dolžan priskrbeti ustrezne nadomestne priprave. 25. člen Koncesijska pogodba mora biti sklenjena najkasneje v 14.dneh po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja, če izbrani koncesionar koncesijske pogodbe, pripravljene v skladu s tem odlokom, razpisnimi pogoji in koncesijsko ponudbo ne podpiše, postane odločitev o izbiri nična, postopek za oddajo koncesije pa se ponovi. Rok za pričetek izvajanja službe po sklenitvi koncesijske pogodbe se določi v skladu z razpisnimi pogoji in ponudbo. 26. člen Za škodo, povzročeno tretjim osebam v zvezi z opravljanjem predmetne gospodarske javne službe, odgovarja koncesionar. 27. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati 28.č!en in 28a člen Odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih (Uradne objave, št.22/87, 31/78, 30,88, 35/90, 25/91, 14/92, 18/92 in 4/93). 28. člen Koncedent je dolžan v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka objaviti prvi razpis za oddajo koncesije. Koncedent je dolžan objaviti novi razpis za oddajo koncesije 6 mesecev pred iztekom veljavnega koncesijskega razmeija. 29. člen Koncesionar je dolžan z dnem pričetka izvajanja službe prevzeti od predhodnega izvajalca postopek za ravnanje s tistimi vozili in predmeti, ki ga do tega dne dotedanji izvajalec glede na objektivne omejitve v predpisanih postopkih (roki, pravna sredstva in podobno) ni uspel dokončati. Določba prvega odstavka velja tudi za prevzem postopkov od izvajalca prisilnega odvoza vozil, pooblaščenega za to dejavnost ob uveljavitvi tega odloka. 30. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 353-26/94 Predsednik Koper, 8. novembra 1994 AURELIO JURI Na podlagi 3.odst. 248.č!ena Zakona o združenem delu (preč.b -Uradni list SFRJ št.11/88), 4.člena Ustavnega Zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91) in 239. člena statuta občine Koper in 2.člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave št. 2/90) je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1994 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1994 sprejela SKLEP O VZPOSTAVITVI JAVNEGA DOBRA NA PARCELI ŠT. 315/6 K.O.SEMEDELA 1. člen S tem sklepom se vzpostavi naslednje javno dobro v k o. Semedela: -vložek št. 187, parcela št. 315/6 - pot v izmeri 51 m2. 112 URADNE OBJAVE Koper, 22. novembra 1994 - Št. 92 2. č!en Nepremičnina iz 1. č!ena tega sklepa pridobi značaj javnega dobra in se vpiše v zemljiškoknjižni vložek javnega dobra v k o. Semedela. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 466-12/S/94 Predsednik Koper, 8. novembra 1994 AURELIO JURI Na podlagi 3. odstavka 248 člena Zakona o združenem delu (preč.b- Uradni list SFRJ št.11/88), 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije (Uradni list RS št.1/91) in 239. člena statuta občine Koper in 2. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) je Skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1994 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1994 sprejela SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA IN PRENOSU V DRUŽBENO LASTNINO V UPORABI OBČINE KOPER ZA ZEMLJIŠČE S PARCELE ŠT. 509/3 K O. KOPER 1. člen S tem sklepom se ukinja javno dobro v k o. Koper, zkv. št. 865 -parcela št. 509/3 - poslovna stavba v izmeri 4 m2. 2. člen Nepremičnina iz 1. člena tega sklepa preneha imeti značaj javnega dobra in postane družbena lastnina v uporabi občine Koper. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št: 466/S-11/94 Predsednik Koper, 8. novembra 1994 AURELIO JURI OBČINA PIRAN Na podlagi 14. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91, 30/92 in 7/93) ter 2. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90 in 41/91), je Skupščina občine Piran na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1994 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1994 1. člen S proračunom občine Piran za leto 1994 se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini Piran. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1994 znašajo 1.481.104.267,50 Sit in se razporedijo v skladu z bilanco prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del tega odloka. V okviru opredeljenih prihodkov, ki niso limitirani, je Izvršni svet dolžan med letom usklajevati postavke v bilanci prihodkov in odhodkov, skladno s povečanjem lastnih prihodkov občine. 3. člen Če se med izvajanjem proračuna sprejme zakon ali odlok skupščine, na osnovi katerega nastanejo nove obveznosti za občinski proračun, je Izvršni svet dolžan določiti odhodkovno postavko za ta namen v tekočem proračunskem letu v okviru pričakovanih prihodkov. 4. člen Od tekočih prihodkov občinskega proračuna za leto 1994 se izloči 0,2 % sredstev v rezervni sklad občine Piran. 5. člen Sredstva proračuna se uporabnikom delijo med letom praviloma enakomerno kot mesečna akontacija določena v posebnem delu proračun^, vendar v odvisnosti od zapadlosti obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna, če ni z zakonom ali posebnim aktom skupščine, Izvršnega sveta oziroma s posebno pogodbo med Izvršnim svetom in uporabnikom drugače določeno. 6. člen Osnova za razporeditev sredstev so programi dela organa oziroma drugih uporabnikov sredstev. Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost organa oziroma nosilca sredstev, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev. Povečanie posamezne postavke proračuna je možno na račun ustr^eja zmanjšanja druge postavke znotraj .stega namena oz,roma uporabnika. 7. člen Proračunski porabniki so dolžni koristiti sredstva le za namene, določene v posebnem delu proračuna, kt je sestavm del tega odloka. Uporabniki ne smejo prevzemat) na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene. Kot sredstva za delovanje se državnim organom zagotavljajo: - sredstva za plače in prispevke delodajalca; - sredstva za druge osebne prejemke; - sredstva za materialne stroške; - sredstva za amortizacijo; - sredstva za druge odhodke. 9. člen Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se zagotavljajo mesečno, glede na število sistemiziranih delovnih mest, po pravilniku o notranji organizaciji, količnikih za določanje plač po posameznih delovnih mestih oziroma funkcijah, osnove za obračun plač, ki jo določi Vlada RS, delovno dobo, uspešnost, napredovanje in dodatno obremenjenost. Sredstva za dodatke za posebne pogoje dela, ki se zagotavljajo v okviru sredstev za plače, se dodeljujejo uporabnikom po merilih, ki jih določi Izvršni svet. 10. člen Kot sredstva za druge osebne prejemke se uporabnikom dodeljujejo sredstva za prehrano med delom, prevoz na delo, regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, pridobitev šolske izobrazbe in druge namene, ki jih določi Izvršni svet. 11. člen Sredstva za materialne stroške, druge odhodke in amortizacijo se državnim organom razporejajo v okviru enakomernih dvanajstin ter možnosti občinskega proračuna. 12. člen Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih družbenih dejavnosti se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje ter programi dela. Poraba sredstev za posamezno nalogo, katera ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se dogovori s pogodbo. 13. člen Sredstva za plače ter druge osebne prejemke v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih določenih v 9. in 10. členu tega odloka ter v skladu s kolektivno pogodbo. 14. člen V okviru sredstev za amortizacijo se v skladu s proračunskimi možnostmi proračunskim porabnikom zagotavljajo samo sredstva za amortizacijo premičnin v višini opredeljeni v posebni bilanci proračuna. 15. člen Sredstva za plačila storitev in intervencij v gospodarstvu se razporeja na osnovi programov, ki jih potrdi Izvršni svet. Programi za vzdrževanje na področju komunalne infrastrukture se oddajo s pogodbo. Izvršni svet je dolžan v roku 30 dni po sprejemu proračuna uskladiti programe vzdrževanja in intervencij v gospodarstvo v okviru sprejetega proračuna. 16. člen Uporabniki proračunskih sredstev morajo nabavo opreme, investicijsko vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo na podlagi javnega razpisa. Uporabnik sme oddati izvajalska dela brez razpisa v vrednosti do 500.000 Sit. 17. člen O odhodkih investicijskega značaja opredeljenih v bilanci proračuna odloča Izvršni svet na osnovi predloženih investicijskih programov, programov vzdrževanja in prenove, nabave opreme oziroma pogodb za izvedbo investicijskih del. 18. člen Vsi prihodki od prodaje in upravljanja z občinskim premoženjem so prihodek proračuna. Sredstva od prodaje premoženja občine se namenjajo za investicije na področju družbenih dejavnosti, za razširitev pokopališča v Piranu ter za stanovanjske namene. odloča *hATŠn^svet* za upravljanje z občinskim premoženjem cien Javni zavodi orgam lokalne skupnosti in društva, ki so več kot 50 ^ občinskega proračuna, ne plačujejo najemnine, ampak uporabo°b^t°^"^ za prostore v lasti občine, ki so jim dodeljen Evidenco uporabe občinskega premoženja vodi občinska Direkci Koper, 22. novembra 1994 - Št. 92 URADNE OBJAVE 113 20. č!en Organi in uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnemu umnemu organu predložiti program dela in finančni načrt xa leto 1994 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih. ^ Organi in uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analtzo poslovanja, kt jih zahteva pristojni občinski organ za proračun oziroma Izvršni svet. * 21. člen Vsi prihodki, ki jih ustvarijo občinski upravni organi in javni zavodi s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, razen: - prihodkov, ki jih javni zavodi dosežejo z oddajanjem premoženja v najem ter povračila škod zavarovalnic, ki se namenijo namensko za investicijsko vzdrževanje v javnih zavodih, na osnovi programa, ki ga potrdi Izvršni svet; - prihodkov, ki jih upravni organ realizira od najemnin za prostore upravne zgradbe, ki se namenijo za program vzdrževanja upravne zgradbe, na osnovi programa, ki ga potrdi Izvršni svet; - prihodkov, ki jih upravni organ in Zavod za urbanistično načrtovanje ustvarita od fotokopiranja in drugih storitev, ki se odstopajo organu namensko, kot nadomestilo stroškov v zvezi z opravljanjem teh storitev; - prihodkov, ki jih upravni organ ustvari od prodaje plačljivih tiskovin in drugih predpisanih obrazcev, ki se odstopajo organu namensko za nabavo opreme; - prihodkov od storitev javnih zavodov, ki se namenijo javnim zavodom za kritje stroškov dejavnosti zavodov. 22. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: - o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Piran do višine 500.000,00 SIT v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 31. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90); - o začasni uporabi likvidnostnih presežkov proračuna zaradi ohranitve realne vrednosti; - o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve in sredstev za druge javne potrebe. Porabljena sredstva tekoče proračunske rezerve se lahko razporedijo pri uporabnikih po postavkah in namenih, na katere se nanašajo. Če take postavke ni, se zanje odpre nova postavka. 23. člen Za proračun pristojen organ oziroma služba je pooblaščen, da: - odloča o uporabi sredstev rezerve in drugih likvidnostnih sredstev na računih občine za premoščanje likvidnostnih težav proračuna. - v okviru namena razporeja uporabnikom sredstva med letom, na podlagi predpisov, sklepov Izvršnega sveta oziroma kriterijev. 24. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet. Za zakonito uporabo sredstev, ki so uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, društva oziroma poslovodni organ uporabnika sredstev. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva pri uporabniku. 25. člen Odredbodajalec sredstev proračuna je predsednik Izvršnega sveta in druga oseba, ki jo pooblasti Izvršni svet. 26. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1994. Št.: 403-159/93-94 Piran, 17. novembra 1994 Predsednik FRANKO FIČUR, l.r. SPLOŠN! DEL PRORAČUNA Konto PRIHODKI Realizacija 93 Proračun 1994 Indeks A. TEKOČI DEL PRIHODKOV 719.581.727.05 879.743.530,00 122,26 !. PRENEŠENI PRIHODKI * 1. Prihodki prenešeni iz preteklega leta * 1. Prihodki prenešeni iz preteklega leta 108.340.485.90 25.657.397,10 25.657.397,10 2.555.812,80 151.243.530,00 92.163.530,00 92.163.530,00 139,60 359,21 359,21 2. Prihodki prenešeni iz proraČ. drugih DPS * - finančna izravnava - drugi prihodki - drugi prihodki (poračun plač v 80.127.276.00 59.614.039,70 6.556.276,00 1992) 13.956.960,30 59.080.000. 00 52.880.000. 00 6.200.000,00 0,00 73,73 88,70 94,57 0,00 II ^RIHODKI OD DAVKOV FIZ. IN PRAVNIH OSEB 400.721.389,96 500.000.000,00 124,77 * 1. Dohodnina 400.721.389,96 500.000,00 124,77 111. PRIHODKI OD DAVK. OD PROM. PROIZV. in ŠTOR. 18.398.252,30 15.000.000,00 81,53 * 1. Davek na promet nepremičnin 18.398.252,30 15.000.000,00 81,53 IV. PRIHODKI OD DAVKOV NA PREMOŽENJE 4.131.400,10 5.600.000,00 135,55 * 1. Davek od premoženja 1.516.836,40 100.000,00 6,59 * 2. Davek na dediščine in darila 1.615.627,90 3.500.000,00 216,63 * 3. Davek na dobitke iger na srečo 998.935,80 2.000.000,00 200,21 V PRIHODKI OD TAKS, DENARNIH KAZNI 137.457.227,48 187.000.000,00 136,04 * 1. Upravne takse 14.388.181,90 16.000.000,00 imo * 2. Posebne takse na igralne avtomate 10.451.737,00 19.000.000,00 181,79 3. Komunalne takse (občinski odlok) 42.364.140,45 50.000.000,00 118,02 4. Krajevna turistična taksa 54.476.815,19 80.000.000,00 146,85 * 5. Denarne kazni 11.328.494,84 12.000.000,00 105,93 * 6. Druge takse in povračila 4.447.858,10 4.000.000,00 89,93 * 7. Nadomestilo za uzurp. in degrad. prostora 6.000.000,00 VI. DRUGI PRIHODKI 50.532.971,31 20.900.000,00 41,36 1. Ostali prihodki 45.537.843,21 18.100.000,00 39,75 2. Sprememba namemb, kmet. zemljišča 3.666.015,10 500.000,00 13,64 3. Prihod, zbrani z odd. zač. prod. mest 1.329.113,00 2.300.000,00 173,05 B. INVESTICIJSKI DEL PRIHODKOV 603.433.465,00 601.360.737,50 99,66 VH. FINANČNI TOKOVI 11.734.680,00 0,00 0,00 1. Sredstva od prodaje obveznic 11.734.680,00 0,00 0,00 VIII. DRUGI PRIHODKI 591.698.785,00 601.360.737,50 101,63 1. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč 3.008.472,30 0,00 2. Prihodki od solidam. stanovanj 80.821.210,30 86.444.354,50 106,96 - prenos iz preteklega leta 56.814.886,80 80.444.354,50 141,59 - prihodki od prodaje 7.386.746,60 6.000.000,00 81,23 - obresti 16.619.577 0,00 3. Prihodki od ostalih stanovanj 279.592.263,30 156.580.488,70 56,00 - prenos iz preteklega leta 187,827.560,00 132.580.488,70 70,59 - prihodki od prodaje 54.772.741,30 15.000.000,00 27,39 - obresti in anuitete 36.991.962,00 9.000.000,00 24,33 4. Prihodki od prodaje ostalega premoženja 163.565.688,50 399.810.000,00 244,43 - prenos iz preteklega leta 45.052.028,00 - posl. prostori in drugi objekti 118.513.660,50 399.810.000,00 337.35 - obveznost do stanovanjskih sredstev (147.556.105,70) 5. Namenska sredstva (čme g.) 4.589.120,70 12.300.000,00 268,03 6. Sredstva za odplačilo obveznic (dem 80) 13.103.999,00 15.747.000,00 120,17 - iz cene komunalnih storitev (OKOLJE) 0,00 ERR - iz nadomestila za up. st. zemlj. (SKLAD) 13.103.999,00 15.747.000,00 120,17 7. Prihodki od upravljanja z občinskim premož. 47.018.030,90 22.000.000,00 46,79 - od najemnin posl. prost, in stanovanj 44.356.526,90 22.000.000,00 49,60 - prenos sredstev vzdržev. upr. zgrad. 92 2.661.504,00 0,00 8. Namenska sredstva finančne izravnave 56.035.000,00 - namenska finančn izravn. za investicije 56.035.000,00 PRIHODKI SKUPAJ 1.323.015.192,05 1.481.104.267,50 111,95 SPLOŠN! DEL PRORAČUNA Konto ODHODKI Realizacija 93 Proračun 1994 Indeks 40 1. ODHODKI ZA DELO DRŽAVNIH ORGANOV 173.149.945,80 216.247.000,00 124,89 1. Sredstva za p!ače 119.925.583,00 145,353.000,00 121,20 2. Drugi osebni prejemki 15.188.022,00 18.370.000,00 120,95 3. Materialni stroški 16.654.575,00 19.719.000,00 118,40 4. Amortizacija 5.500.000,00 6.325.000,00 115,00 5. Odhodki za obrambo in zaščito 1.951.765,80 2.250.000,00 115,28 6. Drugi odhodki 13.930.000,00 24.230.000,00 173.94 114 URADNE OBJAVE Koper, 22. novembra 1994 - $t. 92 II. DELO IZVAJALSKIH ORGAN.. SOCIALNI TRANSFERJI. DOTACIJE IN PLAČILA NA PODR. DRUŽB. DEJAVN. 322.704.197,40 416.710.330,00 129,13 41 A. DELO IZVAJALSKIH ORGANIZ. 52.603.893,00 65.438.500,00 124,40 1. Izobraževanje 2. Kultura 42 B. SOCIALNI TRANSFERJI 1. Socialno varstvo 43. C. DOTACIJE 43.876.647,00 8.727.246,00 2.251.247,90 2.251.247,90 237.295.120,40 54.146.000,00 123,41 11.292.500,00 129,39 2.800.000,00 124,38 2.800.000,00 124,38 309.401.830,00 130,39 1. Izobraževanje 2. Otroško varstvo 3. Kultura 4. Šport 5. Socialno varstvo 6. Ostale dotacije 44 D. PLAČILA NA DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH 7.114.338,60 153.264.733,00 48.668.171,70 18.027.205,10 9.163.672,00 1.057.000,00 11.210.130.00 157,57 190.489.000. 00 124,29 64.792.700.00 133,13 31.525.000. 00 174,87 10.210.000. 00 111,42 1.175.000,00 111,16 30.553.936,10 39.070.000,00 127,87 1. Izobraževanje 2. Otroško varstvo 3. Socialno varstvo 4. Zdravstvo 5.306.462,40 6.600.000,00 124,38 2.101.218,70 2.100.000,00 99,94 16.319.551.00 22.970.000,00 140,75 6.826.704.00 7.400.000,00 108,40 45 III. PLAČILA STORITEV, INTERVENCIJ V GOSPODARSTVO 100.221.562,75 142.362.311,00 142,05 1. Sredstva za storitve na področju komunale 66.846.813,95 2. Sredstva za razvoj kmetijstva 6.234.767,60 3. Sredstva za razvoj malega gospodarstva 3.057.960,00 4. Sredstva za posege na področju turizma 24.082.021,20 93.178.000,00 139,39 6.300.000,00 101,05 8.500.000,00 277,96 34.384.311,00 142,78 46 IV.DRUGI ODHODKI 24.908.880,20 54.630.000,00 219,32 1. Stroški plačilnega prometa 2. Sredstva prenešena drugim DPS 3. Sredstva za krajevne skupnosti 4. Sredstva za druge javne potrebe 5. Drugi odhodki 16.413,2! 50.000,00 304,63 7.800.000,00 10.350.000,00 132,69 4.775.922,20 21.500.000,00 450,17 12.316.544,79 22.730.000,00 184,55 V. ODHODKI INVESTICI ZNAČAJA 489.661.507,90 601.82737330 122,91 A. INVESTICIJE 470.705.104,00 560.282.336,20 119,03 1. Na področju komunale 15.202.782,10 2. Na stanovanjskem področju 100.175.433,60 3. Na področju družbenih dejavnosti 314.540.22030 4. Na področju dela državnih organov 855.668,00 5. Programvzdrž. stanov, in posl. prostorov 39.931.000,00 83.231.240.00 547,47 259.164.84330 258,7! 190.286.253.00 60,50 4.000.000,00 467,47 23.600.000,00 59,10 B. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 18.956.403,90 41.545.037,00 219,16 1. Na področju komunalne infrastrukture 7.343.579,90 2. Na področju družbenih dejavnosti 11.612.824,00 3. Na področju državnih organov 4. Ostalo VI. FINANČNI TOKOVI, OBLIKOVANJE REZERV 43.525.866,60 15.150.000. 00 206,30 22.945.037,00 197,58 450.000,00 ERR 3.000. 000.00 ERR 49.327.25330 11333 1. Obveznosti iz obveznic 2. Sredstva rezerv 39.580.045,60 45.260.000,00 114,35 3.945.821,00 4.067.253,30 103,08 ODHODKI SKUPAJ___________________________1.154.171.960,65 1.481.104.26730 128,33 OBČ!NA SEŽANA Krajevna skupnost Kaztje Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu (Ul RS št. 23/77). 3. člena Aonfo samoprispevku (Ul RS St. 35/85) m statuta Krajevne ctrnnnrmti ie svet KS Kazlje sprejel SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za KS Kazlje za: - ureditev mrliške vežice - ureditev pokopališča - dokončanje doma KS - urejanje poljskih poti in druga dela v KS 2. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 4 let, od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1998. 3. člen Samoprispevek bo uveden za krajane s stalnim bivališčem v KS Kazlje po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov in nadomestil, ki presegajo najnižji osebni dohodek - pokojnin, ki presegajo znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo - katastrskega dohodka za lastnike zemljišč KS Kazlje - zavarovalne osnove, od katere plačujejo zasebni zavezanci prispevek za pokojninsko, invalidsko, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Od drugih dohodkov se samoprispevek ne obračunava. 4. člen Vrednost del po predračunu znaša 3.800.000,00 SIT. S samoprispevkom bo zbrano predvidoma 3.200.000,00 SIT. Svet KS gornje zneske lahko korigira v skladu s trenutnimi cenami in dotokom denarja iz samoprispevka. Za nadzor nad zbiranjem denarja in pravilno porabo odgovarja svet KS. Enkrat letno svet KS poda poročilo o zbranem denarju in realizaciji plana. 5. člen Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Ministrstvo za finance - Uprava za javne prihodke, izpostava Sežana. 6. člen Referendum bo v nedeljo 18. 12. 1994 od 7. do 19. ure v Domu KS Kazlje. 7. člen Referendum bo potekal po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve. Vodi ga komisijja, ki jo imenuje svet KS Kazlje. 8. člen Pravico do glasovanja imajo vsi krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KŠ Kazlje in vsi drugi zaposleni krajani. 9. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico z naslednjo vsebino: KRAJEVNA SKUPNOST KAZELJE GLASOVNICA Za referendum dne 18. 12. 1994 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 01.01.1995 do 31.12.1998 za KS Kazlje za ureditev mrliške vežice - ureditev pokopališča - dograditev doma KS - druga dela v KS glasujem ZA PROTI Glasuje se tako, da se obkroži ZA, če se strinjate z uvedbo samoprispevka m PROTI, če se ne strinjate. 10. člen sklep se objavi v Uradnih objavah in na krajevno običajen način. Veljatr začne naslednjr dan po objavi v Uradnih objavah. Predsednik sveta KS Kazlje Kazlje, 21. novembra 1994 BORIS HLAČA, I r.