283 NAŠ DALJNI IN BLIŽNJI SVET Gospa štirih jabolk Jusuf Assaigh Arabska literatura je pri nas domala v celoti neznana, zlasti sodobna. Čeprav so prav arabske dežele tako rekoč vsak dan na prvih straneh naših časopisov in se nam njihova tragedija nepretrgoma ponuja z malih ekranov, o tem velikem ljudstvu pravzaprav ne vemo ničesar. Kot da jih v naši zavesti določajo samo vojne, atentati, taborišča, verski fanatizem, politična nestanovitnost, lakota, skratka, vse tisto, s čimer se ne bi radi ukvarjali, ko imamo dovolj in preveč težav sami s sabo. In vendar imajo tudi ti narodi vsega spoštovanja vredno literaturo, tudi dandanes, poezijo še posebej, pa ne le bojno in patriotsko, ampak tudi najnežnejšo, moderno navdahnjeno liriko. Takšen se nam zdi tudi eden najzanimivejših sodobnih iraških pesnikov, Jusuf Assaigh. Njegova prevajalca, Mohsen A. Alhadv in Margit Podvornik, sta izbrala cikel pesmi iz Assaighove zbirke Gospa štirih jabolk, ki je izšla leta 1976 v Bagdadu. Ur. GOSPA Malo prej ŠTIRIH JABOLK je prišla neka gospa, kupila je štiri jabolka, štiri rdeča jabolka. Videli smo, kako je hitela proti pustinji Smejala se je ... smejala, in štiri jabolka so se večala večala... Smeh je utihnil, sledil je beli zvok videli smo, kako so štiri jabolka padala, na tla štiri rdeča jabolka štirje smehljaji utihnil se je zvok in zavladal je molk Poslušajte... gospa štirih jabolk se mrtva smehlja 284 Jusuf Assaigh ČRNI NAGELJ Speča si v mojem objemu, budna si v meni in na mojih ustnicah, ljubezen kot črn nagelj, prepovedana mu je voda . Gola si v moji postelji... toplih ustnic... Moja gospa... ljubil sem te golo ... v tvoji goloti sta najlepši stopali SADJE SPEČE ŽENSKE Speča ženska je v svojem grobu. .. prisluškovala glasovom in zadrževala smeh Ko so polili na grob še vodo zadnjega slovesa se je zamislila: Smešna je igra smrti... primerjala je svojo krsto s posteljo zdaj ne sliši več glasu vsi so odšli... naj bo čutila je žalostno dremavost, ji polni krsto in nekaj lakote. Stegnila je prste do venca rož, tik svoje blazine... pojedla je dve roži ... in zaspala... POLJUB Kaplja krvi spomina se je v vesti lesketala zarisala je krog 285 Gospa štirih jabolk okrog malega otroka v spanju lovi prebrisano čebelo Otrok se je smejal... stegnil je prste, vztrepetala je čebela spanja v mreži Spet se je smejal otrok... ujel je zmedeno čebelo ... pičila ga je ... joka... in zrušil se je krog... SANJE Ko sem te videl v sanjah si nosila na ramenih otroka... joka. . Rekla si: Nesi mi svojega otroka... Pa sem ga nosil... bil je lep ... beli kot sneg so bili njegovi lasje in oči zaprte ... Ko sem ga vzel, je začel sesati svoje prste... Tedaj... sem te pogledal videl sem, kako si hitela proč... in se spomnil, da si mrtva ... potem sem se zbudil ... globoka je noč... in na mojih ramenih otrok joka... SMRT HIŠE Po smrti... svoje telo sem pogledal... in zajokal... Vidim truplo ženske, spremljala me je trideset let... vidim hišo, v kateri sem živel, umira, Jusuf Assaigh v njej mi je ostala lutka iz otroštva, mladeniška obleka, mačka... roža v knjigi... ... skrite ljubezenske pesmi... Po smrti... sem gledal svoje truplo ... in žaloval, na svojih ustnicah sem videl besedo, neizrečeno. sklonil sem se ... stegnil roko ... obrisal ustnici... in odšel... NEVIDNI SVET Njena spalna srajca, vržena na posteljo... njena knjiga okrasna miza, njen glavnik ... ogledalo... in ključ še vedno, v vratih loči vidni svet od nevidnega... ZAKAJ Ponavadi... se zgodaj zbudiš ko gola s postelje vstaneš, uganem v sanjah da se dani odprem oči moje prebujanje spremlja vonj po vodi po dražestni ženski mokroti... Ko se vrneš pred menoj vem, da si prišla: okna so široko odprta vrt je zalit na mizi je cvetje ... 286 287 Gospa štirih jabolk Skupaj sva hodila spat le enkrat: odšla si pred menoj... Zakaj?? OBISK ... Pri vratih zazvoni... Vstane od spanja... pogleda skozi luknjo na zavesi, trepetajoč se vrne ... omahuje še enkrat pogleda... motri, se usede na kavč, zasliši korake na vrtu zmeden spet vstane... na vrata potrka dvakrat, trikrat... odpre vrata sam sebi se smeji... zapahne vrata... in se usede na kavč... Ko se je smrt naselila v gospejino telo so jo vrgli v pustinjo... mrtvo truplo videl sem umorjeno, vstati iz svojega telesa... popravlja si obleko... ozira se... išče svojo torbo... Ko jo najde ... žalostno pogleda, mrtvo truplo, po licu ji je stekla tiha solza. Trenutek in šla je po raztegnjeni poti, proti meji... TRUPLO, GOSPA IN TORBA 288 Jusuf Assaigh Hodila je dve uri... stemnilo se je... a je še hodila po pustinji Na poti jo spremlja njena torba za njo se plazi mačka iz teme... Ponoči se pot je vila na goro, obremenjeno z zvezdami in vonjem smrek... ... Opolnoči, čelo ljubljene zaželeni utrudila se je ... Zdaj sedi, si čevlje sezuje pod nebom gola ostane ... ... mijavkanje Sredi noči... gorski tat gre mimo speče gospe... ob njej mačka ždi, v roki drži svojo torbo ... Ogledal si jo je za hip... in odšel... tja v daljne dežele Jutranji svit je ošinil gospejino telo s hladnim pogledom... Med njo in mejo je bila ena sama zvezda Prevedla Mohsen A. Alhadv in Margit Podvornik