J. E. Bogumil:                                                 ^J
Kaj bo iz teh fantov?      H
»$o|ant ne sme tako trpeti,  kakor trpi in se muči  "
fcp(s> njegov oče,« so imeli navado zatrjevati Vodebov
^^ oee. Poslali so svojega sinka Antona v mestne
šole. Podobno je trdil tudi mesar Mrak iz Dolge vasi,
pa je dal ravno tisto leto svojega Makseljna študirat.
»Vidiš no, ravnoprav, ravnoprav! Vsaj dolgčas jima ne bo, ker bosta lahko vsak dan skupaj!« so rekli Vodebov oče Mraku.
In še več sta govorila očeta, ko sta vsak svo-jega prignala v Ljubljano; fanta sta pa ogledovala mesto in njegove hiše in ceste in vrvenje in drvenje ljudi po trgih in ulicah.
Očeta sta se vrnila domov, fanta sta pa ostala v mestu. Prijateljska vez, ki je vezala njiju očeta, je vklentla tudi sinova v nerazdružljivo prijateljstvo, ki sc je nadaljevalo tudi o počitnicah.
»No, kaj pa kaj tvoj Anton?« je vprašal čez deset mesecev enkrat Mrak Vodeba. »Ali bo kaj iz njega?«
»Danes še prav res nič ne vem. Prašal pa ga še tudi nisem.«
»Saj jaz našega tudi Še nisem, pa vendar vem, da ne bo nič z njegovim gospodom.«
»Kako to, da ne?«
Leto 27__________^"ANOELČEK_________Stran 121
»Knjiga ga ne veseli, pa ga ne vescli. Vse zastonj!« »Samo,  da  bo  pošten in  veren človek, četudi ne bo gospod!« je odgovoril Vodeb.
j——¦^——¦r^-^^iTimi k i
Kaj bo iz ieh iantov ?                                        ^^|
^"          »Prav  praviš,  Vodeb!   Čc noče biti to, kar jaz        fl
hočem, naj  si  izbere   po  svoji  glavi.  Saj  bo  enkrat        ¦ njcmu žal, ne mcni!«                                                          H
k                                   mš
Stran 122 ,               ANGELČEK___________Leto 27
Fanta nista ravno slabo študirala, vendar do knjig res nista kazala posebnega veselja. Ko sta prišla ^. o počitnicah skupaj, jima knjige še na mar niso bile. Pač pa sekira in žaga in oblič in kramp in lopata in motika. Pa sta mojstrovala in šarila, in v nekaj dneb je stala na Vodebovem vrtu prav čedna vrtna uta in v njej miza in klopi.
Čez nekaj dni sta pa ravnotako uto napravila tudi pri Mrakovih. Pa še kaj druzega potrebnega in nepotrebnega sta naredila! Pa šc več bi bila, da nista začela očeta godrnjati, da sta za samo škodo pri hiši.
Pota naših fantov sta se pa kmalu potem ločila, in več let je preteklo, preden sta se zopet našla, Služila sta vsak svojega mojstra, učila sta se in v rokodelstvu vednobolj napredovala.
Če pa danes prideš v Dolgo vas, boš pa našel tam čedno hišo in na njcj napis: »Makso Mrak, zi-darski mojster«. Nedaleč proč pa biva tesarski mojster Anton Vodeb.
Po dolgih letih učenja in potikanja po tujini sta slednjič dosegla fanta vsak svoj poklic: vendar tudi tu brez knjige in pridnega učenja ni šlo.