UrejtoiStuß in uprauntftVD:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA"
uhaja т: poodeljek, sredo in pcl<X popoldne.
Rokopisi sc ве vraćajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
KariMa listu:
Celo leto......12 K
Pol leta......6 K
Četrt leta ..... .	3 K
Mesečno............1 K
Posamezne Številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrstc; pri večkratnih ozna-nilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 124.
Maribor, dne 25 oktobra 19)2
Letnik 1V
Ob dvanajsti uri.
Entschiedene Bekämpfung tier afll slavi sehen Bestrebungen, f v Gliche den Deutschen den Weg zur A dri a t atisperren wollen. Die Stellungnahme , der Alpen deutschen gegen den „Trialismus*' ist eine gemeinsame Angelegenheit aller Deutschen Österreichs. (Odločno pobijanje vseslovanskih 'teženj, fei hočejo Nemcem zastaviti pot do Adrije; Boj alpskih Nemcev proti „tri ali zrnu" jje jsku-pna zadeva vseh avstrijskih' Nem-oev.)
Točka 18 iv.: programu nove i „ml aHo nemške" stranke se .tako glasi, kakor datiramo agora]. Sestavil jo .je, kakor je dal sam razglasiti v ja|v|nosti, celovški poslanec Dobernig, | predsednik avstrijske delegacije. Tiče se nas Jugoslovanov, zato nikakor, ne smemo iti preko nje na dnevlni red. Res, cla „Imjado-nemška" stranka v nemškem taboru ne igra še nobene odločilne vloge, vendar kaže sprejetje te točke v program „mlailopemške" stranke, 'Čka je bojjno razpoloženje Nemcev.. proti nam 'Jugoslovanom vedno veöje, da so njihovi nabori, prjjti preko naših grobov do Adrije, vedtno silneišL
Naj povflarimo samo dva momenta, ki jp riete t a Človeku nehote do zavesti, ko öita zgoraj Šn j a stavka. Prvič: človek se mora zgražati nad brezprimerno drznostjo naših nemških sosedov. Nič ne trdijo, da je pot do Adrige že ПјШоМа vgotovljena posest da bi bilo to nekai, kaj- jim hočemo mi na kritičen način vgrabiti. Ne. Iz sestave njihove programme točke se samo lahko ja«no razbere, da hočejo oni p p t ti o Adrije imeti.: Ker je dozklaj še nimajo, ker jim dozdaj zastavlja to pot Še naše slovensko ozemlje, izvira iz zgorajšnjega citata i odkrito priznanje, da sfc hočejo to pot z g r a d 1 \t i. Nimajo Se svojega mostui 'do Adrije, vendjar proglašajo odločno pobijanje') vsakogar, ki bi branil zgradbo tega mostu na tujih tleh, za svoj princip. [Ropanje1 J tujega o z e m 1 j. a so s te in N e m ;c i po, „m 1 (a jđ o -n e m š fc i" stranki i n jp^o o đ I ip n e to svojem z a s t o (p n S k u i p o s t a v i 1iK z ai' 9 v o j e vrhovno načelo. Im za to ropanje z a -
h te v a,j o s o d e 1 o|v ana a vseh av/strijs-kih Nemcev. V tem klicu tiči toliko poljtične nemorale in skvjarjenosti; tiaj niora priti vsakdo do prepričanja, je pravičen sporazum s temi Nemci nemogoč. Boj na nož, ta nauk sledi za| nas iz nemške enuncijacije. Vsemi, ki še doslej tega niso hoteli verjeti, mora postati sedaj jasna: Nemci zahtevajo našo par. o U n o f uničenje, našo s ni r t. Brez te ne morejo imeti pc№a do Adrije, pot do Adrije pa mora biti skupna, zadalča vseh avstrijskih Nemcev.
Drugič: hrvaško-Slovenskd združenje se je z v r silo r ob dvanajsti uri. iRavno vn zadnjem, najskrajnejšem : hipu, ko je nemški nasprotnik proklar miral naj nemoralne jš a in najbolj barbarska načela za dopustna, smo se zdramili1 iz ubijajoče le«ajr;gije, in se strnili v enotno falango. Razpršili smo vse predsodke0 odstranili vse zapreke t Vn si podali roke k skupnemu d^etu. 'Mi salin i'? bi mogoče nie yzdräföli nemškega navala. iBorimo se sicer že dolgo krepko in pogumno, toda naše moči so šibke in bi znale omagati, Ob dvanajsti uri smo se pa spomnili na) svoje krvne bivate onstran Solle in ob sinji Adrij:1' ter smo se združili' v nepremagljivo' armado. Dejanski združeni s Hrvati. Kakor smo zidaj lin kakor bo ostalo tui'i za! vse čase, jse ne 1 bojimo rrtjkofgar in nevstrašeno sprejemamo vsiljeni boj na celi 6rti,. Ni bila in ne bo Adrij,a germsJnsSka,
Pismo iz Zofije.
(Oi? našega poročevalca.)
(A. B.) Z o f H j a, 22. oktobra.
Cerkev in domovina.
Duhovniki in menihi gredo V] Bolgariji, deloma kot vojaški duhovniki, deloma kot pomočniki pri „K-dečemi Križu" na bojno polje ali v bolnišnice. Iz piovdivsko-zofijske škofije je šlo osem katoliških duhovnikov (med njimi trije k'apuciui), Iz novopoljfeke škofije tudi nekoliko.. V armadi služi namreč tudi precejšnje štefvilo katoličanov (hekaj nad 3000 vojakov je katoliško vere), posebno' rojenih v Rlovdivu in okfoliei, kjer so katoliške fare: fearašlij, Bajtad-žij, Gercu, Seldžikovo, Duva.nlij, Hambarlij in dr.
V Zofiji je nekaj katoličanov med, poštnimi, brzojavnim!? in železniškimi uradniki, (Vsi oni, i ki so
bili od Zofije poklicani v vojake, šo1 bili I poslednjo nedeljo ("dan pred odhodom) v. tukajšnji stolni cerkvi med sv. maš pri spovedi ih obhajilu. Bilo je nad 50 vrlih mladeničev in krepkih mož naj kolenih pred alt ar jem sv. 'Jožefa. Res, ginljiv prGzor, Danes je ravno teden od tega in mairsiikaieri od njih je že v vojski morebiti, ranjen od turške kVoglje ; ali hand-žarja, ali je pa že izdaihnil na polju časti y boju za sv. križ in za zlalto svobodo rojenih1 bratov.
Skrh za ranjene vojake.
Poročila iz bojnega polja se glase jako ugodno ne samo od bolgarsko^turške, (nego tudi od! srbsko-turške meje. 'A hrabri Črnogorci! so se tako pokazali vedno kot junaki v bojih proti .Turkom.
Zdaj se pripravlja vse, (kakor! v gliavnem mestu, tako tudi v provmcjijjajlnili I mestih, tza ' otožen sprejem ranjencev iz bojišča. (V Zofiji je več tisoč postelj pripravljenih. V Plovciivu tudi precejšnje število, Tam je odstopil jkatoliški 1 francoski „College" svoje' šolske in semeniške ! prostore z 200 postelji „Rdečemu Križu" in ranjenim bodo poleg zdravnikov stregli vsi ptairi-profesorj|i tega zavoda, jThkeJj je katoliška šola ; s penzijona|fcm dala na razpolago „Rdečemu Križu" blizu iOO postelj. BratjeHučifcelji iz reda krščanskih šol bodo stregli bolnikom.
Na kleraentjnslđ mednarodni bolnišnici tukaj so usmiljene sestre Hrvatice j iz Djakovar že ' nekaj let vrle postrežnice bolnikov. Ker jih Časka zdaj veliko več dela, pride še nekoliklo hlrvašfcih sester iz istegja kraja na pomoč ranjenim v; zofijsko 1 in plov-divsko katoliško bolnišnico.
Šolske sestre tukaj, v Rljbvidivu, Iv Varni, v Jambolu, Ruščuku in Slitvtnu so dale vse Šole in še celo svoje celice na raspöftago „Rudečemu Križu" za ranjeno vojake. Iz šolskih sester bodo postale zdaj usmiljene samaritanke prav po krščanskih na|čelih.
A vse sanitarno delo I nadzioruje, carica Eleo-nora sama, katera je z dušo in srcSem za to dobro delo vneta in je že v rusko-|aponski vojski r opravljala pri ruski armadi službo usmiljene sestre. Iz te skromne usmiljene sestre je postala potem slavna bolgajrska carica, katera 'zdaj kot dojbri' jangeljl skrbi za vse, Jkar bi moglo vojakom,1 ranjenim v boju za sveti križ, olajšati trpljenje | mi pripomoči1,' k o-zdravljenlju. [Zdravniki in duhovnikji! fobeh konfesij so na telesno in dušno pomoč? v vseh lazaretih, v, večjih in manjših bolnišnicah.
FOOUHTEK.
Narodni grbi na Murskem polju.
Zibral in napisal Janko VerbajnŠčak.
(Konec.)
Ime vasi: ' Branoslavci. Ime grba: sum. — Sum, to je neka vrsta rib, živečih v liaših potokih. Ta vas leži pod Branekom, močnim gradom, ki ponosno zre tj,a. po Murskem polju f in svari vsakega nepoklicanca prestopiti j štajersko mojo. tNekdaj z močnim zidom obdau, Se kljubovalr vsem naskokom sovražnika. Se danes si ljudstvo pripoveduje r o severni straini grajskegja hribčka, da je prepojen s krvjo padlih ^Turkov, [vsled Česar ' noče ondi1 nifcaka trava rasti in tudi drevje je pritlikavo. [V tem gradu so bili nekdaj uradi, tukaj je prebival tudi Gottweis, ;ki si je pridobil zai trg Ljutomer ( toliko zaslug. Med grajskimi posestniki t najdemo tudi grofa Tomaža Tgnacija Mauerburg, ; ki je dne 3. oktobra 1678 kupil „Dvorec na Grlavi." Se nekaj o zaslugah za Mursko polje nepozabnega Golltweisai. ■Letal i756 (55?) je pogorela vas Grlavas. Nesreča je bila velika -in seii'aj je nastopil Gottweis kot rešilni angelj. Marsikateremu posestniku je izdatno pomagal s tem, da mu je ob svojem dal napraviti ali filev ali streho na hišo itd. Tta je nasadil ob okrajni cesti v Ljutomer palme, ki so se še pr(B nekaj leti v dolgi vrsti dvigale ponosno v zrak.
Tme vasi: Cven. Ime grba: rak.
Ime vaisi: Mota. Ime grba: gosak,.
Ime vasi: Gornje Krajpje. Jme ' grba: krap
(riba,).
Ime vasi: Spodnje Krap je. Ime grba: toplice. — Kakor v KriŠStancih. Na sredini vasi je mlaka, ki
pa bolj zgleda kakor topljice. Živa ljudska domišljija je primisliila, KrapenÖanom, dä imajo toplice into se jih je tako prijelo, jfcla so si celo za grb vteeli te toplice.
Ime vasi: Nunska graba. Ime grba: nüna. — Ljudstvo si pripoveduje, da je stal tukaj' nekdaj ženski samostan.
Ime vasi: Noršfinci. Ime grba: rotovž.
Ime vasi: Podgradje. Ime grba: rovož (drugi o je dolgi zategnjen o), - Poleg narodnega grba še imajo tudi drugo zajbavo; če jim namreč na gostijah zmanjka meso, „gredo stope klat.l"1 Dva ali trije moški. oblečeni kakor meÄrji, i dolgimi noži, gredo „stope Mat", drugi gostiivajščaki pa „stope lovit" in „držat."
Ime trga: Ljutomer. Ime grba: medved.
Tme vasi: Cezanjevci. Tme grba: bizovina. — Dobro mazilo za neporedrie otroke.! pat tudi za pr» gostobesedne gostüvapöake.
Ime vasi: Radomerje. Ime grba: piškor (jriba).
Ime vasi: RiinČetova graba. i Ime grba: slavi-ček. — RinČetova graba je dolina na vzhodni strani Dolnjega grada, katerega razvaline f so se Še pred nekaj desetletji victele. 0,d tod tudi ime, ker so nekdaj prebivali v Dolnjem gradu grofje Rinffecheit.
Ime vasi: Pristava. Ime grba: mak.
Ime vasi: Resika. Ime grba: bro'đ.
Ime vasi: StroČja ves. Ime grba: med.
M a 1 o n e d e 1 j s lc a1 ž u p n i j a.
Ime vasi: Bolenečnici. Ime grba: vesica- — Vesica, to je n(i drog zamotana slama, priprava), s katero prleške gospodinje pometajo peč, predno dene j o kruh v peč.
Ime vasi: Vogričovci. Ime grba;: „jVsakŠi svoj mešter."
Ime vasi: Gajšovci. Ime grbja: hudič na lanci.
Tme vasi: Berk ovci. Im grba: kajer.
Etbin Kristan in Amerika.
V	„Amerikanskem Slovencu"1 priobčuje vlČ. g. Anton Sojar sledeče velezanimivo odprto pismo na znanega pisatelja in . socialdemokratičuega voditelja Btbina Kristana, kj potuje sedaj po Ameriki.
Gospod Etbin Kristan, vodja socialistov v Ljubljani, 'potuje sedaj po raznih slovenskih naselbinah v Ameriki, od vzhoda tto zahodu, jod sevjera do juga. Kakšen vtis ima on O Ameriki in o naših tukajšnjih „kranjskih soeiaiistlih"' i ne vemo. Upamo f pa, da bo še kedaj pisai o tem, kar je doživel. !Že zadnjič smo povdarjali, da mu želimo srečno in vspeš' no potovanje po tej svobodni" zemlji, po | kateri bi smel istotako svobodno potovafti ' nekHaj [pričakovani ljubljenec celega1 slovenskega ■ katoliškega uaroda, mil. gospod f dr. Anton Bonaventura 'Jeglič, i Škof v Ljubljani , , .	• ч
Naj ima gospod Kristan 1 pri svojem potovanju lep vspeh za izobrazbo in pouk našega raztresenega delavskega naroda v Ameriki! Ce je pa gospod' Etbin Kristan prišel sem v Ameriko saino z namenom razširjati socializem, pa ga zopet prosimo, naj on našim delavcem I oznanjuje celi, pravi, Čisti socializem brez vsake hinavščine in laži. (Mam, Engels, Lasalle itc.)
V	uvodu nai povem nekaj misli. Prosim, nikar našim' ljudem) ne povejte, , da so bolj revni kot so, ker mi vemo, a'a je revščina v stari domovini desetkrat večja kot pri nas. tin Če je že gospod Kristan poklican za to, da pomaga delavcem, 'naj bi to naj-prvo doma poskusil s pametnim socialnem delovanjem na Kranjskem.
Gospod Etbin Kristan! Kar se pa tiče nas ameriških Slovencev, nam boste pa popolnoma ustregli, če nam obljubite, da bodo v našj ameriški ljudo-vladi prišli še časi, ko bo del.ft/vec več zaslužil, kot danes in da bo bolj po ceni živeJ. Amleričani1 in pa