Resna beseda ob resnem času.
Citah ste dragi prijatelji o svctbv-ni knzi, ki je zadela1 celokupno g^o-; spodarstvo Europe. Deloma1 smt) to krizo občutih tudi na svoji lcoži, m to prav pošteno. Medtem, ko voditelji sedanjih držav segajo po dokaj čudnih sredstvih, da bi omilili težak gospodarski položaj svoje dežele —  z maiimi uspehi.
Jasno je, da se stare rak-rane ne dajo izlečiti z — vodenimi zdravili.
Tuji indu strijalci delajo na vse kriplje na to, da osvojijo tuja tržišča izven svoje matice. Naša slepota pa se ne-le ne briga za to, dasi imanro spedjalne proiz\ode domače industnije, am:pak ce!o pomaga pospeševanje reklame t u j e m u, manjvre dnemu   blagu.
To je naš smrtni greh, katerega smo spoznali v splošni  krizi!
Naj to spoznanje obrodi pozitiven sad in nas prebudi iz naše lenobe, ki je zakri-vila  to   zlo!
Slovenska mehka miselnost je zakri-vila, da je moralo marsikatero domače podjetje nele zapreti svoje podružnice, am-pak cele obrate...
Kdo je kriv??
Baš v tem času se je ,,Slovenec" in tudi dritgo časopisje vrglo v anketo o vzrokih brezposelnosti in o protinierah Pozdravljamo ta pokret in mu želimo o-bilno pozitivnih uspehov v blagor domo-vine!   —
Mimo vsega tega pa moramo prizna-ti, da smo m i s a m i k r i v i, ker nam je več do tega, da tujcu polnimo ž e p e, namesto da bi v idealni narodni slogi privoščili domačemu č 1 ove-ku   ško r j ico  kru ha!
Vsak pameten državljan, ki je obiskal n.e-le domače, ampak tudi inozemske sve-tovne obrtne in industrijske razstave nam bo podpiral trditev, da nasi dotnaci izdel-ki ne-le tako induustrijski, kakor obrtni v nobenem pogledu ne zadostajajo za tu-jimi izdelki, ampak jih radi solidarnosti izdelave celo prekašajo. Tudi v pogledu cen lahko naš pridni človek, ki strerai.
9. ,,Narodna Sloga" se nikakor ne. rnisli omejiti kot kako krajcvno glasilo na! Ptuj in njega ožjo okolico, ampak ima po -vseh krajih bivse Stajerske svoje iskrene za-upnike. V Ptuju, kjer se je zvaiil in nrnrl zloglasni ,,Stajerc", slovensko pisan ldst. ki 'je srkal svoj kapital iz prsi ,,Sudmarke", začne v 13. letu narodne svobode lzhajati ,,NARODNA SLOGA", ki se ne straši nobenega tmda za uresničenje svojih ci-ljev. Mimo naših ušes bodo šli glastovi : drugih listov, v kolikor ,nas ne bodo kri- , vično napadali. Mi želimo iskrenega sode-lovanja z vsemi, ki so dobre volje in n-am; konkurenčna misel ne prihaja v gjavo. Vslj
za solidnira zaslužkom že dane?; uspešno konkurira z inozemsko importi-rano robo, ki je v pogledu kakavosti vec-krat mnogo slabša od dom'ače;kajti naša d o m a č a podjetja se poslužujejo nairno-dernejših strojev in sebi v čast moramo priznati, da ta podjetja dajejo kruha iz-ključno domačim ljudem, dočim imamo na žalost priseljence-tujce, kale.im se postavljeni F,pro forma" -> ravnatelji kla-njajo, kakor zadnji evnuh pred velmožnim sultr.nom, ki je tudi že izbrisan iz zgodovi-ne.
Naše domače delavstvo ]t že v toliko usposobljeno, da traza o nenadomestljivo-sti tega ali onega tujezems^ega ,,stroko\-njaka" ne drži več!                                        .¦
Dajmo kruha svojim in lier smo gosto-   ^ ljubni, bomo v času našega blagostanja tudi tujcu   postregli   pq  staroslo vanskem    običaju   ggstoljub-n osti.
Ker pa ima po napodnerti reku ,,vsak svetnik roke k sebi obimjene", podpirajma -v  prvi  vrsti   domačo   tndustrijo, ki uspešno tekmuje s tujcii,    ki smatrajo, tekovine naše domovine za uspešno poljs svoje špekulacije.
Zato vam vsem, ki ste 9obre volje in zdrave pameti pišem ob resnem času v spomin in opomin sledeče resnice:
1.) Slovenec (recte Jug)oslovan) naj bo  na svoji zemlji svoj  gospod!  — 2.) Proč s tujimi ,,strx>kovnjaki", ker je naša pamet najmani toliko soljena kakor tuja — modrost.                                  '
3.) ,,Svoji k svojim" jej bilo geslo v dneh    tujega    robstvaJ,    danes   pa ife to pravilo še bolj potrebno kot kdaj
-PopreJ!   ~                         ^     ,     „    , ,
4. Spoštujemo tuje ,,.Zepeline , dok-
iler nimamo svojih, a naši čevlji, obleke m  perilo se  izvažajo že y  Anglijo!  —
^. Podpirajmo domaČoj obrt in indu-sfcrijo za svoje potrebe in si zapomnimo
6. da je rekel pesnik: i,Kdor z^nfčuje se sam, podlaga je tujčevi petil" Roman  Bende.
dosedanji tedniki so dobrf, vendar so tako svojerrstno pobarvani, da smo po mnogih gJasovih občutili potrebo po ustanovitvi tedensJcega glasila v predstoječi obliki, in usmerjenega po predhodnih točkah. Iz raztoga prednje trditve — ugotavljamo, da nara jL
10. bes'eda o ,'časopisni konkurenci tuja Ta eventuelni očitek, s kurjo slepoto udar-jene kritike, bi bil zlobno-naiven. Pač pa hočemo registrirati ,vse pametne stvari o-nega 6 sopisja, ki delovnemu človeku ni dnevno dostopno. — Bogate ilustracije, kratke domače in svetavne vesti, vzorno urejeni oglasi, pristne domače šale, povesti 'ljudskega življenja, na, željo ug^njke jDrdti nagriadi in še raarsikaj bo jzpolnje-valo naš list. — Res je, da je vsak program lep, nam pa je do tega, da z ,,Narodno J Slogo predstoječi program po svo/rh 1 skromnih rnočeh uresničimoI-.Uredijištvo. 1