37. štev. V Kranju, dne 17. septembra 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarski H»t Stane za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti u celo leto i K, za. pol leta i K, a d'.uge drlave stane 5-60 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpoliljatv« naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni« tvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi., Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Žrtve za žrtve. «Pri nas se črn razgrinja mrak, nebo zastira gost oblak in zvezde ni nobene ...» Kakor sedaj, tako še niso nikdar znane krute sile pritiskale slovenstva. Stiskajo nas, a zatrli nas ne bodo. »Izginiti mora črni mrak, razbline ž njim so gost oblak in solnce nam zasine." Da se to zgodi prej, delajmo neumorno in žrtvujmo! Najlepša prilika za to bodi ob obletnici naših Žrtev. Tedaj naj vsak, ki mu je pri srcu ohranitev našega naroda in njegove mladine, daruje kaj za družbo sv. Cirila in Metoda ali za Branibor. Te obletne rodoljubne zbirke naj se vrše po vsem Slovenskem. Darovi, žrtvovani plemenitim narodnim namenom, izklešejo najlepši spomenik našim žrtvam — srečnejšo slovensko bodočnost. Sloveniki Branik. En košček avstrijske tragike. u. Deliti v poljskega kraljevstva je utemeljila premoč germanske rase v Evropi. S to delitvijo je izginilo iz zemljevida veliko slovansko kraljestvo i ».taro kulturo, ki se je razprostiralo od Vshodoega do Črnega morja. Obenem pa se je vstvarilo smrtno sovraštvo med Poljaki in Rusi, uničila se je politična moč poljskega kraljestva, oslabila se je mol Rusije, največje slovanske države, in oviral se je njen razvoj. Na ruskem dvora pa prevladuje PODLISTEK. Pastir Jakob. Spisal Josip Premic — Od božiča do pepelnice sem slutil pri Mlakarju, bog mu grehe odpusti, skop človek je: samo dva tolarja mi je dal. Od pepelnice naprej pri Slaparju — no, sedaj bo že jesen, nekaj sem fe prislužil. Koliko bi bilo? Tako je modroval in prešteval na svoje prste premožen pastir Jakob vrh hriba in gledal žalostno v dolino ... «Bog se usmili, revež sem biL sem in borni Ampak ženil bi se menda vseeno lahko, saj petnajst tolarjev bo — ako ne več! Lepo bi bilo, ako bi se ženil. Tisto Poklukarjevo Nežiko bi — • je mrmral Jakob sam zase. Župnik menda ne bo branil, župan tudi ne, stariev nimam in Neižka je dekletce, da bi je bil človek do smrti vesel. Rekel ji bom, naj bo, kar hoče. Lepo življenje bi imela: jaz bi pasel pri enem gospodarju, ona pa pri drugem in na painiku bi nama menda ne bilo dolg čas. — Ti, Nežika — bi dejal, — tako si čedna, kakor županova ovčka in bolj rad te imam, ko vse tele kravice. Hej I Pa bi se Nežika nasmejala glasno in veselo, takrat pa bi jo vlčipnil v lice in bi bil kar sam s seboj zadovoljen. Ej, lepo bi bilo in mora se zgoditi.* Tako je sklenil pastir Jakob vrh hriba, da se bo oženi! • Podkluktrjevo Nežiko, hčerko tire- že od nekdaj in S* danes nemški vpliv. Ta nemški vpliv vliva olje v ogenj, skrbi za to, da se ne ublažijo nasprotttva med Rusi in Poljaki, da o slana Varšava odprta rana na ogromnem ruskem državnem organizmu. V tistem trenotku, ko se ublažijo ta nasprotstve, ko se doseže sprava med rodnima bratoma, v tistem trenotku je zlomljena premoč germanske rase v Evropi in na njeno mesto bodo stopili Slovani. Zaradi tega v vsem novejšem slovanskem pokretu ni važnejšega dogodka, kot je neoslavizem, stremljenje po rusko-poljski spravi. Avstrija že 40 let ni več predstaviteljica in nositeljica aemSke moči v Evropi. Zaraditega tudi nima povoda, bati se neoslavizma. Nasprotno pozdravljati bi morala ta pojav. Kajti čimbolj raste moč in vpliv Berolina, tembolj pada moč in vpliv Dunaja. Kljub temu pa stoje naši vladni krogi še vedno na stališču preteklih vekov in starih predsodkov. Ce slišijo naši dvorni svetniki v zunanjem ministrstvu besedo: neoslavizem, ga takoj zamenjajo s panslavizmom, po vsem telesu jih preleti kurja polt in v duhu vid«je mužika v visokih ikornjih in z dolgo brado izprehajati se po dunajskem Ringn, ob Donavi pa vidijo kozake, ki napajajo svoje konje. Ivanu Hribarju se je od vladne strani očitalo, da je važen činitelj v neoslavističnem gibanju in zaradi tega nepatriotičen. Kdor stori kaj takega, dokaže, da stoji na stališča tistega veteranskega patriotizma, ki misli, da je tem intenzivnejši, čimveč se porabi črno-žolte barve in enakobarva-nega blaga, tistega zunanjega navideznega patriotizma, ki je dober za parado, za vlovitev kakega križca, ki pa u državno življenje v naSih realističnih časih in gospodarskih bojih nima prav nobenega pomena več. Značilno za naša razmere pa je, da na tcra stališču stoje Se vedno rasi odločilni krogi. Is tega vidika je presojala vlada vprašanje o potrditvi ljubljanskega župana. Ni izključeno, da je k temu porazu nekoliko pripomoglo ne ravno srečno diplomatiziranje dr. Trillerja. Brez dvoma je vlada s tem ukrepom močno ustregla nsSim klerikalcem. Prav gotovo je tudi, da tiči v tem koraku neko zdravilo za rane barona Schwan». Predkone se je ustreglo s Hribarjevim padcem tudi želji kakega manever-getierala, kateri imajo pri nas v mirnih časih vedno prav, in napravilo se je veselje ljubljanskim kazinotom. Vendar vse to bi se lahko primerilo županu, katerega ima vlada potrditi tudi drugod, nekaj na tem vprašanju pa je Specijelno avstrijskega in to je menda tudi povod, da to samonasebi ne veliko vprašanje zanima vso, ne le avstrijsko, ampak evropsko javnost. Po bitki pri Sadovi je bila Avstrija za vedno vržena iz Nemčije. Nikdar več se ne povrne čas, da bi Avstrija bila voditeljica v nemških zadevah. To je zgodovinsko dejstvo, na katerem se ne da nič prenarediti in že pogled na zemljepisno karto nas uči, da je do tega priti moralo. Tragično za naio državo pa je, da se vladni krogi se danes ne morejo ali nočejo o tem prepričati. Baron Bienerth je najpridnejsi Taaffajev posnemovalec. Vaa njegova modrost tiči v tem: obdržati se za vsako ceno na krmilu. ViSek tega sistema pa je, da vrine takega nemškega uradnika na slovansko ozemlje, kjer sicer krmi svoj želodec s pičlo uradniško hrano, ostane pa vedno uradni mučenik, ker on ne razume ljudstva, ljudstvo pa ne njega. Ali pa je to v državno korist, na to v ministrstvih ne misli živ krst. masnega kajžarja, ampak skero najlepšo deklico v vasi. In poleg tega sklepa je čutil v sebi celo sladko zavest, da ga Nežika ne bo odklonila, aaj, kakor si je sam priznal, ni bil ravno napačen fant, — kaj tisto, da je s levo nogo nekoliko SepaL z desnim očesom venomer mežikal, nekoliko slabo slišal — to eo neznatne stvari, drugače pa je bil pastir Jakob čisto fant od fare, zakaj bi se torej ne ženil. Še v svetih sedmerih zakonih je nasveto?ana ženitev in gospod je tudi govoril o drevesu, ki naj se poseka, ako ne rodi... Torej po božjih zakonih je dovoljeno, po človeških pa tudi ni prepovedano, saj žena, Ako jo človek ima, ni ravno taka nadloga; kaj tisto, če malo klepeče in ropoče, saj Jakob je bil itak precej gluh in je prav gotovo ne bo slišal. Tako je torej zmodroval pastir Jakob, ki ni imel mnogo čez Štirideset let in ko je gnal zvečer domov muhaste kravice, je bilo tako nekako mehko pri srcu, kot na veliko nedeljo zjutraj, ko je zajemal iz sklede kaSnato «alelujo». In nehote ga je obšla sladka zavest, kaka bi se čudili po vsej far i, ko bi jo on — pastir Jakob,. iz katerega je hotel že vsak smrkavec.norce briti — mahal neke nedelje prazni eno oblečen . z .Nežiko proti cerkvi k poroki. Spredaj bi Sel Pirhov Nace in igral na harmoniko, zadaj ni Sli pa svatje, vsi praznično oblečeni, in župan, sam župan bi moral biti za atsrejSino, nihče drugi kakor on, ki ima precej pod palcem in kakor pravijo nekateri celo pod zemljo zakopane cekine, Tako bi bilo, ako Se ne vse lepše; potem pa ženitovanje: pogače in vino, meso in — potice — jojl Pastir Jakob se je obliznil okoli ustnic in zapazil, da je že čisto pred vasjo. Tako se je zamislil v rumene pogače, da ni vedel, kdaj je dospel. Pogledal je tja čez vas proti Poklukarjevi hisi, ki je stala na koncn vasi. Iz dimnika se je kadilo pod večerno nebo in na pragu je stala Nežika, rožaato rute je imela na glavi in ves obraz ji je žarel v žarkih tonečega solnca. Jokelj jo je gledal iz daljave kakor svetnico in je bil prepričan, da se smehlja njemu.. . In takrat ga je obšla izkuSnjava, sam satan mu je moral udahniti: pomislil je bogaboječi Jokob, ki je spoštoval boga in vse svetnike, kar jih je v pratiki, razen tistih dveh psov, ki prerokujete hude dneve, — ta Jakob je pomislil, kako bi bilo, ko bo pripeljal Nežiko kot ženko v svojo kamrico. — Nasmehnil bi se ji ponižno in udano, kakor župniku, kadar mu da odvezo za vse grehe, pristopil bi k njej in ji položil prav nalahno roko — na koleno. •Glej, Nežika,* bi dejal in prav nič bi ne jecljal, — «glej, moja zlata piska, gospod fajmoSter so naju zvezali pred bogom in pred ljudmi — kaj bi odlašala. Glej, otroke bova redila, bo že bog skrbel zanje, ako midva ne bova mogla, ampak braniti se jih ne smeS — to bi bilo zoper boga in zoper cesarja, oba rabita ljudi — prvi za milo« dare, drugi za vojake. In čedne otroke morava imeti, ne Sepave in gluhe, kakor sem jaz, ampak Kakor jelen sveže vode potrebuje Avstrija novih trgov, kjer bi oddajala svoje industrijske pridelke in odkoder bi se vriil uvoz živil. 2o Bismark nam je pokazal pot na Bslksn, ali nala politika skrbi za to, da se nam zapirajo meje naiih sosedov, balkanskih trgov pa se polastujejo Nemčija, Italija in Angleška. Kakor jelen sveže vode potrebujemo simpatij balkanskih narodov, potrebujemo ljudi, ki poznajo razmere v balkanskih državah, ki imajo zveze s taraolajimi veljaki. Po smrti Jurja Stros-majerja morda ni na avstrijskem jugu boljšega pozna vatelj a balkanskih narodov, kot je Ivan Hribar, ni ga imena, ki bi bilo v velikem slovanskem sveta tako znano kot njegovo, ni ga, ki bi tako poznal ljudi in razmere na Cttinju, v Belemgradu in Sofiji, bolje morebiti, kot avstrijski poslaniki, ki rezidirajo po teh mestih. V Italiji, na Francoskem, na Angleškem, v Srbiji, v Bolgariji, celo v Turčiji bi iskali takega moža, ter mu dali priložnost, da svoje izkušnje, svoje zveze porabi v korist celokupnosti; pri nas je to vzrok, da se ga odstrani, da tak mož ne sodi niti na stolico ljubljanskega župana In to v tistem trenotku, ko sklepamo z balkanskimi državami trgovske pogodbe. Naj Aehrenthalovi organi zatrjujejo le tako intezivno, kako da Avstrija simpatizira z balkanskimi narodi, državnikom v Belemgradu ia Sofiji bo vedno prišlo v spomin, da se Ivan Hribar zaradi tvojega slovanskega mišljenja ni potrdil za ljubljanskega župana. In to je vzrok, da županska kriza v Ljubljani zanima nele avstrijsko, ampak e-ropsko časopisje. «Slovenec» nima večje želje, nego da bi Hribar ne bil več ljubljanski župan. Tudi če se izpolni ta čedna želja, je Ivan Hribar s svojim življenskim delom lahko zadovoljen. Potrjen ali nepotrjen ima zavest, da je s svojo energijo dvignil potresno Ljubljano iz razvalin in napravil iz nje eno najlepših, najmodernejših mest na jugu, zavest ima in te mu ne more kratiti niti zavist klerikalcev niti nemilost vlade, da priča in bo pričala o njem v Ljubljani vsaka ulica, vsak trg, vse prometne zveze, voda, luč, Sole in dobrodelne naprave. Z njegovo nepotrditvijo je pokazala dunajska vlada z ozirom na Ljubljano grdo nehvaležnost, z o žirom na zunanjo priliko pa veliko — neprevidnost. Skrb škofjeloškega župnika za svoje ovčice. Iz Šinkovčeve fare. Našim čitateljem je gotovo Se v svežem spomina konkurenčna obravnava, ki se je vsled prošnje župnega urada v Skofji Loki vršila v ondotni mestni hiši dne 22. avgusta t. 1. Veliko vriSča ia nejevolje je ta obravnava vzbudila v vseh škofjeloških faranih, župnik pa je doživel tako razoča- lepe, kakor ti ti, ki imaš tako mehko in belo koleno — kakor županova skuta. O ti preSmentana moja Nežika 1» In potem bi ji dal desnico okrog vrata in bi jo cmoknil, da bi počilo, kot da je udaril kdo s plohom po mlaki. Med takim premisljavanjem je pričel Jakob do doma, kjer je napojil in zaprl živino v hlev, tam pa legel za hiSo v travo in čakal, da pride fantovski čas... Naposled to luči po vati pogasnile. Takrat te je dvignil Jakob izza hiSe in se napotil počasi proti Poklukarjevim. Ampak ni te malo začudil, ko je dospel do hiše svoje oboževane in ljubljene Nežke: koncem hiše je bila pri-alonjena k Nežikinemu, podstrešnemu oknu — lestve. Bistroumni Jakob pa si je seveda to razlagal sebi v dobro, češ, morda je pristavila Ne-nika lestvo nalašč zanj. Počasi je Sepal od klina do klina in ko je prišel do vrha, je zapazil, da je v kamrici luč samo privita in na oknu neka zavesa. Priklonil se je in pogledal skozi Špranjo, ampak — kar je videl takrat v kamrici na — postelji... se v spodobni povesti povedati ne sme. Bulil je v grozodejstvo ... z divjimi očmi, naenkrat te je pod njim nekaj zagugalo in z glasnim tru-Icom je telebnil Jakob na tla: nekdo, ki je stal na straži zs prijatelja, mu je prikrajšal pot lz vila v ... Dragi dan je stokal doma na slami, črne bule je imel po obrazu, no, zvedel ni nihče zakaj, samo pastir Jakob, ki ni nikoli več mislil na zenitov — je vedel za greh ... ki se dogaja med mladimi ljudmi tudi v najbolj — rovtarski vasi. raaje, kakršnega najbrž ni nikoli pričakoval. Boleti je,moralo naSega župnika v srcu, videvSi proti sebi svoje lastne pristaše, na katere se je vselej tako trdno zanašal. Ko sme v našem lista o tem pisali in omenjali izid te burne konkurenčne obravnave, smo hkoacu dodali, da bo na podlagi te obravnave izdalo c kr. okrajno glavarstvo v Kranju razsodbo na vsa tri prizadeta županstva občin Skofja Loka, Stara Loka ia Zmiaec. Sedaj so ta tri županstva o tej razsodbi obvelčana in jim so torej odločevati, ali se bodo v teku 14 dni pritožili na c. kr. deželno vlado v Ljubljani ali ne. Kaj bodo občinski odbori teh treh županstev ukrenili, seveda ne moremo vedeli. Vsekakor pa pričakujemo, da bedo brez ozira na levo ali desno storili potrebne korake, da obvarujejo svoje občane kolikor le mogoče nepotrebnih bremen. Za danes hočemo Škofjeloškim faranom priobčiti čim najkrajše, kaj je c. kr. okrajno glavarstvo razsodilo v tej, za njih tako važni zadevi. Med drugim je citati v razsodbi tudi tole: «1. Gerkveniku in organistu se določi plača v skupnem znesku 1220 K na leto. 2. V pokritje te vsote je porabiti v pr i vrsti one stalne dohodke, ki so že dosedaj služili temu namenu, namreč za mežnarja in organista določene dejanske doklade od pogrebov in porok, od ustanovnih maš, podružnic in končno donos bire. Prosto stanovanje cerkvenikovo v mežnariji h St. 40 v Skofji Loki mu ostane kakor dosedaj in se ne vračuni v dohodke. Razloček med vsoto omenjenih dohodkov in pa vsoto določene plače 1220 K zavezani so Škofjeloški farani prispevati, in sicer po zmislu § 36., zakona z dne 7. maja 1874, drž. zak. št. 50 in po določbah zakona z dne 31. decembra 1894, drž. zak. St 7 potom doklad od direktnih davkov, iz-vzemSi osebno dohodnino inplačarino, ki so predpisani v krajnem obsegu fare. 3. Ta razloček, odnosno primanjkljaj, določi za vsako leto posebej zastop farne občine, to so po ministrski naredbi z dne 31. decembra 1877, drž. zak. St 5 iz leta 1878, odbori občin Skofja Loka, Zminec in Stara Loka, v skupni seji in veže v to svrho oskrbniStvo cerkvenega premoženja župne cerkve v Skefji Loki dolžnosti, predložiti izkaz vseh dohodkov cerkvenika in organista, to je onih vsled opravljanja njune službe sprejetih denarnih vsot, ki niso zgolj prostovoljne dajatve (napitnine itd.). Zastop farne občine pa ima pravico v svrho ugotovitve predloženega računa zaslišali tudi cerkvenika in organista samega v svrho, da povesta, koliko so znašali njih dejanski letni dohodki. 4. Ugotovljeni primanjkljaj porazdeliti je med posamezne vfarane krajne občine po razmerju vsote v v faranih vaseh, oziroma v vfaranem okolišu predpisanih direktnih davkov in mora biti potem skrb vsakega občinskega zastopa posebej, da določi doklado in izroči pravočasno donos doklade župnemu uradu v Skofji Loki. 5. Račune dohodkov cerkvenika in mežnarja položiti je vsako leto za dobo od 1. oktobra do 31. septembra, in sicer prvič 1. oktobra 1911 za leto 1910/1911, tako da te bo t 1. januarjem leta 1912 pričela pobirat doklada za eventualni primanjkljaj v dobi od 1. oktobra 1910 do 30. septembra 1911.» To svojo razsodbo je c. kr, okrajno glavarstvo utemeljilo z razlogi, iz katerih posnemamo samo oni odstavek, ki se tiče načina, kako se je doslej plačeval cerkvenik in organist pri župai cerkvi v Skofji Loki. Ta odstavek se glasi: «Pri župni cerkvi v Skofji Loki sta nastavljena cerkvenik in organist a skupno letno plačo 1200 K in prostim stanovanjem v kisi St 40 v Skefji Loki. Doslej se je pokrila ta vsota iz tele stalnih, od župnega urada v Skofji Loki za leta 1994 do 1909 izkazanih dohodkov: 1. od pogrebov....... 72 K 56 v 2. » porok........ 17 > 90 » 8. » bire......... 16 » — » 4. » podružnic....... 47 » — » 5. od ustanovnih mas cerkveniku 51 » 60 » 6. » » » organistu 16 » 02 > skupaj tedaj. . . . . 221 K 08 v Primanjkljaj 980 K te je pokrival iz poke* paliskih io raznih dohodkov, ki pa se, ker imajo povsem drug namen, v te svrhe po zatrdilo župnega urada ne bi smeli porabiti in se v bodoče tudi ne bodo več porabljali ter svojemu določenemu namenu odtegovali. Ker pa sicer tudi takih dohodkov ni več toliko, da bi zadostovali za pokritje omenjenega primanjkljaja, ni cerkvenemu predstojništvu nič drugega preostalo, kakor apelirati na konkurenčne faktorje.» S tem, da smo najvažnejše odstavke te razsodbe priobčili v našem listu, menimo, da smo ustregli vsem onim, ki se zanimajo za stvar v prvi vrsti seveda vtem onim Škofjeloškim faranom, ki bodo, ako postane razsodba pravomočna, do-prinaSali potom doklad na direktne davke k plači cerkvenika in organista v Skofji Loki. Kaj se bo Se vse razvilo iz te zadeve, bomo vernim in z\ istim Šinkovčevim že poročali... i L državnega šolskega zakona. Govoril na XXII. glavni skupš tai Zave.e dne 7. avgusta 1.1. v Novem mestu Engelbert Ctangl. Dalje. Znanstvena utemeljitev. Od politiskega komentarja, ki sem ga podal na podlagi sejnin zapisnikov državne zbornice k drž. Sol. zakonu, oziroma k § 1. tega zakona, prihajam k znanstveni utemeljitvi naloge ljudske Sole, ki jo vsebuje imenovani paragraf. Dejal sem že prej, da je v tem paragrafu izražen princip socialne pedagogike, ki stoji v nasprotju s pedagoškim individualizmom. Nočem govoriti o svojem subjektivnem mnenju, dasi moram priznati, da je mnogim Rousseau, ki smatra kot najgenijalnejši zastopnik pedagogike in-dividualizma vzgojo kot samosvojo, sebi sami služi fio disciplino, bližji nego Pavel Natorp, zagovornik socialne pedagogike, torej discipline, ki ji je vzgoja le sredstvo v dosego namena, kakor ga izraža § 1. dri. Sol. zakona. •Rousseau pozna samo alternativo: človek ali državljan*, pravi o njegovem «Eaailu» Teodor Steiskal. «Prisiljeni, da te bojujejo proti naravi ali proti socialnim razmeram, se moramo odločiti, hočemo li vzgojiti človeka ali državljana, zakaj obojega ne moremo storiti obenem.* — Ravno to pa zahteva § 1. drž. Sol. zakona. — cRousseau se je odločil za prvo, njegov ideal je naravni človek.* Sam pravi: «Naravni človek je celota zase; on je numerična enota, absolutna celota, ki stoji v razmerju le sam s seboj ali s sebi enakim. Meščanski človek (državljan) je le ulomljena enota, ki drži s svojim imenovalcem in katere vrednost leži v razmerju do célale, ki ustvarja socialno telo. Dobre socialne uredbe morejo človeku naj« hitreje odvzeti njegovo naravo, mu upleniti njegovo absolutno eksistenco, da mu dado namesto te relativno ter njegov cjaz* prestavijo v splolno enoto, tako da se vsak posameznik ne smatra več za enoto, ampak samo za del enote, ki je vidna tamo Se v celoti.* Naravni človek, kakor ga hoče vzgojiti Rousseau, je mogoč tamo, če ga popolnoma ločimo od človeške družbe in ga vzgojimo brez ozira nanjo, zakaj sate ne, ker mu predsedniška čast pri klerikalnem obrambnem društvu »Slovenska Straža* povzroča preobilo posla! »Cigane* nameravajo igrati v naši »Narodni čitalnici*. Kakor čnjemo, se bo vršila predstava prihodnjo soboto, 24. L m. zvečer. Sodelovali bodo pri tej igri najboljše moči. Na to opozarjamo že zdaj slavno občinstvo! Novice is Dobrave pri Podnartn. Veselica, katero je priredila naša kmet podružnica preteklo nedeljo, je vkljon neugodnemu vremenu jako povoljno izpadla. Poselilo jo je mnogo domačinov in tujcev, med katerimi smo opazili celo več Radovljičanov in drugih. Burka «Eao uro doktor», katero so predstavljali sami domači igralci, je nad vse pričakovanje dobro uspela. Odkrito povemo, da nismo pričakovali take dovršenosti od naših domačinov, ki so bili vsi razen enega šele prvič na odru. Želeli bi, da nam Se večkrat kaj pokažejo, saj bo to njim kakor nam v korist NaSa kmetijska podružnica pa sije zopet opomogla z lepim Številom kronic Bo vsaj mogoče popraviti pot na Otoče, saj se nahaja sedaj že res v zelo slabem stanju. Omenimo pa naj, da našemu preljubezni-vemu župniku ta veselica ni bila nič kaj všeč. Mislil si je pač, ker nisem jaz prireditelj, naj bodo pa le drugi zraven, saj bodo brez mene tudi lahko opravili. Na praznik, dne 8. septembra pa se je naš Jože celo raztogotil na prižnici. Tako je udaril ob prižnlco, da ga je kar roka zabolela. Zato jo jo potem tako žalostno ogledoval. Mi, farani pa amo si mislih: Jože, zakaj tolče! tako ob prižnico, si pokvaril bol Se roko. Kdo bo pa potem razbijal mesto tebe. Z ar a i dveh punic, ki sta iz Marijine družbe izstopile, se pač ne izplača poškodovati rok. Torej pameti Punic je pa le drugih dovolj I 11. prlloja „Gortn)cu" jf. 37 z I. IjlO. Pa tndi dober pridigar je nai Jože. Včasi nam na prižniei mesto božje besede kar prične razkladati zdravniško vedo. Upamo, da dohtarjem Se ne bo s tem napravil »ta velike* Škode, čeprav je tako »študiran*. V svojem izobraževalnem društvu, ki ga je ustanovil v ta namen, da bi nas še bolj neumne napravil, pa tudi ni na največje sreče. Pred nekaj časa je celo ukazal nekemu mojstru, da mora dati svojega pomočnika stran, ker se noče dotični v izobraževalno društvo vpisati. Mislil si je, če ga da stran, bo pa brž nas. To vse se pa ni in se ne bo zgodilo tako kmalu, če se prav trikrat na glavo postavi. Priporočamo pa mu, naj dobro pazi na člane svojega društva, da se mu le ti ne bodo skuj ali kot oni dve «marinarici>, zaradi katerih bi si kmalu roko pokvaril. Za danes npamo, da smo povedali zadosti. Ako bo potreba nanesla, povemo le več. Gradiva imamo dovolj. Ce ga nam pa zmanjka, ga nam bo pa že Jože preskrbe!. Kajne! Eden izmed porednežev. Gospodarski del. Travniški mojster. Pri deželnem odboru kranjskem se sprejme travniški mojster s plačo 1600 K in z aktivitetno doklado 504 K na leto ter s pravico do normalnega napredovanja, kakor se definitivo© namesti. Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje, katerim je priložiti krstni in domovinski list, nravnostno izpričevalo, izpričevalo o šolski izobrazbi, o fizični in strokovni usposobljenosti do 15. oktobra 1910 pri deželnem odboru. V prošnji je povedati, če in kako je zadostil vojaški dolžnosti. Toča) sa nporabt sania priredi kranjska kmet. šola na Grmu od 26. do 31. t. m. Ta tečaj je posebno priporočati nalim gospodinjam in gospo-darjem-sadjerejcera, katerim je namenjen. Natančni spored je objavljen v dnevnikih. Zgtasiti se je do 19. t. m. pri ravnateljstvu kmet. lole na Grmu. Lev pa sorski dolini asir, polja obeta biti letos bogat na zajcih, jerebicah in fazanih. Ker ao lovi prišli letos večinoma v domače roke, naj naši ljudje ne trpe, da bi hodili po deželi ob nedeljah nemški hajlovci divjačino streljat in po gostilnah regovilit, kakor se je godilo to u. pr. vsako leto v Medvodah in na Posavju. Kaj bo lotos i a|du T Letošnje poletje je za nekatere poljske pridelke vsled pomanjkanja gor-kote, deževja in nestanovitnega vremena skrajno neugodno. Med drugim trpi mnogo tudi ajda, ki ne more zoreti. Pritožujejo so pa tudi čebelarji, ker nima žival paše. Letina na Ogrskem znaša po uradnih podatkih: 50 291.900 met. stot pšenice, 14,503.300 rži, 13,847 700 ječmena, 10,601 700 ovsa, 48,356 016 koruze in 46,845 900 met. stot krompirja. * Tadaaaki Miera y Kranja dne 12. septembra 1810. lota. — Prignalo se je: 140 glav domače goveje živine, 150 glav bosanske goveje živine, 36 glav goveje živine hrvaške, 4 domača teleta, — hrvaških telet, 157 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 25 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 750, oves K 750, ajda K 7—, repno seme K —, fižol ribničan K 14*—, m andalón K 14*— koks 15 K, krompir K 2 50 za 50 kg. V Kranja, dne 17. septembra 1910. lokal doielaih zborov je že sklicanih. Dne 19. t m. se anide deželni zbor za Slezijo, dne 20. deželni zbor za Nižje Avstrijsko, Salcburško, Štajersko, Koroško in Predarlsko, dne 22. za Ga-liško, dne 28. za Gornje Avstrijsko. Ostali, med njimi kranjski, se skličejo pozneje. Delegaciji se menda skličeta okrog božiča, da dovolita provizorij. Redno zasedanje bo pa šele dne 9. januarja 1911. — Skupna ministrstva sestavljajo sedaj proračun za 1. 1910, ki se predloži delegacijam. V tem proračunu bodo tudi Eostavke za nove ladije. Kakor se v ogrskih poučnih krogih zatrjuje, poda vojni minister izjavo, iz katere se lahko povzame, da se dveletna služba za sedaj opusti radi prevelikih stroškov. Državni zbor bo baje sklican krog 8. ali 10. novembra. Zasedanje bi trajalo dva tedna. Rešil bi se proračunski provizorij za prvo četrtletje 1911 in nekatere druge točke. Velikanski shatt slovanskih žolaaalčarjov se je vršil U. trn. v Pragi. Navzočih je bilo nad 5000 zborovalcev. Ostro so protestirali proti zapostavljanju in preganjanju slovanskega uredništva. Spravna pogajanja aa Češkem. Češki višji deželni maršal princ Lobkovic je sklical spravno konferenco na torek, 20. t m. Srbija si namerava v Parizu izposoditi 100 milionov za vojaške potrebščine, za železnice in za pokritje proračunskega deficita. liassaaltf p'.« !e v Srbiji. V Varvarinu ob srbski reki Moravt bo 18. septembra velika slavnost na spomin bitk« na varvarinskem polja, ki se je 18. seot. 1810 tam vršila, 7000 Srbov pod , vodstvom Črnega Jurja, deda sedanjega kralja Petra, in 700 Rusov pod vodstvom grofa Orurka je takrat premagalo 45.000 mož broiečo turško armado in osvobodilo Srbijo izpod turškega jarma. Odkril se bo spomenik padlim srbskim in ruskim junakom. Slavnosti se udeleži tudi kralj Peter. Aaekalja Sandžaka po črni gori Iz Cetinja poročajo .politiki" v Belemgradu, da se v dvornih krogih v Cetinju govori čisto odkrito, da Črna gora anektira v kratkem ves .novopazarski sandžak" in .prizrensko nahijo". Turčija baje po intervenciji Rusije nima nič proti tej aneksifi, še toliko manj, ker jej je Rusija ndrf obljubila za to dobre kompenzacije; dalje, da je privolila tudi že Avstro-Ogrska, ki da je s Črno goro dogovorila vojno pogodbo; tudi Bolgarija se temu nič ne protivi, ali zase zahteva svobodne roke v Macedoniji. Umetnost in književnost KaJIževae obvestilo. Koncem avgusta 1910 je ušlo »Dopolnilo civilnopravdnim zakonom za leto 1906 — 1910». Urednik dr. Volčič pravi v svojem predgovora: Po letu 1906, ob katerega koncu je izšel IV. zvezek «Pravnikove zbirke*, so se nekateri predpisi dotične snovi premerili, premnogi po odločbah vrhovnih sodišč pojasnili ter so se v rečeni knjigi našli Se nekateri moteči tiskovni pogrešal. O asi je od vsega, natisa knjige preostalo le Se malo nad dvesto izvodov, vendar pri naših razmerah ni opati, da se skoro zredejo, Se manj pa, da se more v doglednem čara izdati njen drugi natis. Zato sea v soglasju z društvom »Pravnik* uredil dopolnilo, ki naj knjigo z drugimi objavami vred, ki jih je društvo medtem izdalo — (uova odvetniška tarifa, jezikovni zakon za Dalmacijo) — popolni po sedanjem stanju v vseh zgoraj označenih ozirih. Novi kupci »Givilnopravdnih zakonov* dobe »dopolnilo* in medtem izille omenjene objave vezane v eni knjigi, dragi si jih lahko nabavijo posebej, upam, da vsem nadomeste novo izdajo navedenega IV. sv. zbirke. Dostavljamo, da je v »Dopolnilu* krog 200 novih odločeb vrhovnega sodišča. Dopolnilo se sa ceno 1 K 20 vin. dobiva po vseh knjigarnah in pri uredniku (v Novem mestu). Pri tem je dobi brezplačno, kdor obenem pri njem kupi tudi V. zvezek (Zemljiškoknjižne zakone a 6 K) ali VI zvezek (Predpisi o nespornih pravnih stvareh a 7 K) ter za poštnino došteje 6 vin. Godovi prihodnjega tedna: 18. Jožef Kup^n, Sokolic«; 19. Januarii, Smiljka, Vitodrag; 20. Evstahij, Sarana, Radobulj, Pri j a; 21. Matej, Blagoslov; 22. Mavricij in tov., Emerao, Celi mir, Miloslav; 23. Tekla, Slavna, Jelalin, Vladimira; 24. Mar. Dev. res. ujet, Sa-divoj, Struja. Novičar, f. m, asračaJkoai. — Opozarjamo naročnike, ki Se niso plačah naročnine za tekoče leto, da se nagibljemo že proti koncu leta. Prosimo, da poravnajo naročnino čim prej. Pridejane so bile položnice. — List ustavimo vsem onim, ki bi le mudili s plačilom. Odbor zaupnikov asrodao napredne stranko je sklican na dan 25. septembra ob 10. dopoldne. Zboroval bo v mali dvorani Narodnega doma. Promenada! koncert Danes sveder koncertnje godba kranjskega gasilnega društva ob 8. ari zvečer na glavnem trgu. Kososrt orkestra »Sloge* ▼ Kriaja. Preteklo soboto je priredil naš domači orkester koncert v prid takojšnemu »Sokola*. Pod spretnim vodstvom g. Z ga Poiačka je uspel koncert v splošnem prav zadovoljno. S ponosom sme orkester gledati posebno na krasno izvajano overturo »Pesnik in seljak*, ki zahteva prav rntinirane igralce. Zato se tem lažje oprosti netočnost, ki se je po nesreči vrnila v »Presto* potpurija iz Don Juana. Vse o.tale tečke so pa uspele tako izvrstno, kakor smo to od »Slogašev* še vajeni pričakovati. Nekatere točke so občinstvu ugajale tako, da so se morale ponoviti. Bil je to eden najdovršenejših koncertov tega poletja. Stavili smo na »Slogo* velike nade. Izpolnile so se nam in zato si upamo stavljati sedaj Se večje. Ostre obsodbe pa zaslužijo ne-kateroiki, ki se o vsaki priliki znajo pritoževati glede preredkih koncertov, kadar pa so, jim obrnejo hrbet Tako postopanje se mi sdi docela netaktno. Koncert se je vršil v prid »Sokolu*. Navzoče člaue »Sokola* bi pa lahko seštel aa prste. Ne mislim s tem žaliti brate telovadce, kateri so morali ravno v tem poletju nad svoje meči žrtvovati. Povprašujem tu le po onih osebah, katerim mora biti v prvi vrsti skrb za povsdigo takih prireditev, katere nele v narodnem, ampak tudi muzikalnem oziru zaslužijo častno udeležbo. Vrle »Slogaše* pa vzpodbujamo, da se ne dado premotiti zaspanosti in muzikalnl nezrelosti nekaternikov, ampak da vztrajajo pri svojih idealih le nadalje. Upamo, da se v bodoči sezoni Se vidimo pri tako krasno uspelih koncertih, kot je bil zadnji. O. ■oto so je te dal v Kranja podražilo za 6 vinarjev, Kranjska gtmaasija šteje letos 326 rednih učencev in 15 hospitantinj. Število učencev - se je od lanskega leta pomnožilo za 21. telesni ssoit oes Kokre pri Krasta je tako slab, da se je vsak čas bati, da se prelomi Odkar vozi čezenj Zabret-Hutterjev avtomobil — pravijo poznavalci — da mora tudi najpogumnejli človek strepetati na sredi mostu, če te sreča kak težko obložen voz. Bati se je, da se prejalislej ne pripeti kaka velika nesreča, ako se ne bo kaj ukrenilo v tem ozira. Penisa dežela! sakoi. Cesar je potrdil v deželnem zbora kranjskem sprejeti zakonski načrt, s katerim se dovoljuje deželnemu odbora, da sme postaviti pri savskem mestu v Radečah mitnico. Predsedstvo »Gledališkega trativa* aa Jesenicah naznanja, da otveri društvo letošnjo sezono z D. A. Gnienerovo dramo »V dolini*, U je pred dvemi leti krasno uspela na ljubljanskem odra. Snov je vzeta iz katalonskega življenja in predočuje odnošaje med ošabnim in oblastnim gospodarjem ter njegovimi posli. Za prihodnjo sezono so pristopile že is prejšnih predstav znane moči in poleg tega se je predsedstvu posrečilo dobiti nekaj novih, jako dobrih igralk in igralcev. — Z otvoritveno predelavo »V dolini* se poslovi od nas priznani igralec g. France Pretnar, ki je slavnemu občinstvu znan izza prejšnih iger raznih društev. Njegove večje uloge so bile: Kovač (Na smrt obsojen); Erazem (Za pravdo in srce), Mirko (Miklova Zala), Kaplan Zigorski (Mladost), Ivan (Mati) in poleg tega Se mnogo drugih večjih in manjših vlog. Sedaj so poslovi s »Sebastjanom*, a nverjeni smo, da bo naše občinstvo vzelo pri tej predstavi presrčno slovo od našega junaka in ga ohranilo v vodnem spominu. Draginja je tista stvar, ki zanima in vznemirja danes prebivalstvo po vsej državi. Dannadan so shodi povsod, vso zahteva resnih korakov za ublažitev strahovite draginje. Zlasti občutijo taisto revnejši sloji. Ukreniti bo treba tndi pri nas na Gorenjskem kaj. Naj se zganijo tisti, ki so poklicani v to. Afera KleiBdieast-Prspretaik pred sodiščem. Kakor smo že poročali, toži zdaj tudi državno pravdniltvo radovljiškega Kleindiensta radi pregrešim malomarne usmrtitve hranilničnega uradnika »Sokola* Praprotnika pred deželno sodnijo. Zanimiva razprava o tem slučaju, ki stoji v vrsti v zadnjem času se maožečih političnih ubojev, se bode vršila v kratkem. Razprava je javna kakor porotne In vse droge obravnave. Vdovo utinr-čenega Praprotnika in njene odškodninske zahteve bo zastopal gosp. odvetnik dr. Oblak, obtoženca pa zagovarja gosp. dr. Forisn. O izidu bomo peto čali. Telovadne društvo »Sokol* v Tržiču je imelo — kakor se nam poroča s druge strani — dne 11. t m. veselico t javno telovadbo. Prepoved okrajnega glavarstva v Kranju, da šolski naraščaj ne sme telovaditi, pa deževno in hladno vreme nista obetala posebnega. Prepovedi se je bilo treba udati, telovadbo in veselico pa prestaviti v telovadnico. Kmalu je bila telovadnica pripravljena m okrašena z zelenjem, podobami in diplomami. Medtem so se vremena zjasnila in pognalo je krepko upanje, da bo vse dobro. S popoldanskim vlakom sta se pripeljali telovadni društvi »Sokol* is Kranja ia Radovljice a zastavama. Ob 3. uri popoldne je bila v telovadnici javna telovadba. Telovadili sta dve vrsti Tržičanov na oredjn, telovadile so telovadke, bile so prosta vaje Kranjcev in Tržčaaov, slednjič telovadba Kranjcev na orodju. Vse je bilo v redn in lepo. Po telovadbi je bila veselica, ki je bila tako prijetna in kratko časna kakor Se prav malokatera. Pred odhodom Kranjcev in Radovlj čsnov je govoril brat dr. Josip Kušar is Kranja, kako se je Tržič v zadnjih letih narodne preporodil, tako da je sedaj popolnoma slovenskega kova in lica in slavil vse tiste, ki so pripomogli k temu preporodu. Z večernim vlakom sta se odpeljali društvi is Kranja in Radovljice. Pri tej veselici se je pokazalo, da ima telovadno društvo »Sokol* v Tržiču na strani dobrih prijateljev in zvestih zaveznic. Vse nam je Slo na roko, odlikovale pa so se posebno gospe in gospodične. Napekle so toliko slastnega peciva, da se je bilo čuditi njih radodarnotti in naklonjenosti, pri veselici pa so si prizadevale, da bi bil prebitek kolikor mogoče velik. To se jim je tndi posrečilo. Telovadno društvo »Sokol* v Tržiča se zahvaljuje vsem, ki so tako ali tako omogočili, da se je vse tako lepo in denarno dobro obneslo, slasti onim, ki so pripomagali pri pripravah in posodili stole, mize in druge reči. Najtopleja zahvala pa gre tr-žilkim gospem in gospodičnam. Tržiški »Sokol* jih zagotovi svoje hvaležnosti in je ponosen, da jih more šteti med svoje podpornice in zaveznice proseč jih, da mu naklonijo tudi še naprej svojo pomoč In blagohotnost Na zdar! oŽirovaUkov sbor* v 81. Vita nad Ljabliaae priredi v nedeljo, dne 18. septembra 1910 veselico v prostorih gosp. Franca SulterUča, vulgo pri Slepem Janezu v Zapuzah. Spored: 1. Govor. 2. Petje: poje društveni zbor pod vodstvom g. Janka Zirovnika. 3. Koncertna godba. 4. V mraku zažigamo umetnega ognja. 5. Prosta zabava in Sles. Začetek veselice ob 3. ari popoldan. Cisti oblček se porabi sa razširjenje sborova knjižnice, Prostovoljni darovi so hvaležno sprejemajo. k obiloi udeležbi uljudno vabi odbor. IssbovsbIo merosedfiega predstojnika v Kamnika. Vkljub tolikemu nepotrebnemu pomisleku s strani deželne vlade, je bila končno ta vendar primorana stalno podeliti mesto predstojnika in računovodje merosodnega urada v Kamniku, kot postranski posel gosp. pisarn, ofictjnutu tamolnjega okrajnega glavarstva Kajetanu Pogačniku. Vlada je prosila takorekoč vse tamoSnje aktivne in vpo-kojene uradnike, naj bi blagovolili kateri prevzeti navedeno poslovanje, a kljub temu so vsi vitji uradniki to mesto odločno odklonili, in to že is načela faumanitete, ker jim je predobro znano, da bi se s tem odvzela drobtinica poboljika nižjemu uradniku, ki vestno upravlja sa skromno odškodnino omenjeni, s no posebno lahkim delom spojeni odgovorni posel, že nad pol leta. Uverjeni naj bodo visoki gospodje dež. vlade, da imajo tudi pogodbeni uradniki pravico do eksistence, če tndi se jim to indirektno skoro odreka; isti upravljajo pri glavarstvih ne le dela uradnikov do VIII. čin. razreda, temveč so primorani za bagateino plačo, kojo dobivajo od države, žrtvovati, ne glede na uradne ure in nedeljski počitek, večinoma ves svoj prosti čas uradnemu delu. — Če bi se slo sa podelitev tega mesta kakemu c kr. dvornemu svetniku, ki je hodil v urad celi čas službovanja le časopise prebirat, bi gotovo ne bilo pomisleka! — O saocta iustitia! Trojčke je povila dne 12. t m. Ukčeva mati v vasi pod Sludorom v Bohinju. Mati in trojčki so zdravi. V Meaglin je umrl ondotni stavbenik in posestnik Gregorec. Prootov. gasilno iraltvo v Ratečah ta Gorenjskem otvori svoj novi Dom gasilcev dne 18. septembra 1910. Spored: 1. Ob dopoldanskih vlakih sprejem gostov, 2. ob 11. uri masa in bla-goslovljeoje, 3. obhod po vasi, nato razhod, 4. ob 2. uri popoldne vaja domačinov, 5. ob 3. uri ljudska veselica. Kdor se hoče v jesenskem čssn se enkrat nadiviti Gorenjske Švice, tedaj le v Rateče ob vznožje sivega Mangarta in strme Ponce. Vtrioto Kaatskv Littsrk. Zadnje dneve tega tedna je predstavljal diplomirani umetnik gospod V. Kaotskv s svojim osobjem več predstav v elektroni agiji, žongliranju, ekvellbristiki. Kot nekaj posebnega je nastopila električna dama. Jako ljubki ao bili tudi izvrstno dresirani golobi, ki jih je predvajala gospa Alojzija Kaotskv. Kakor čujemo priredi gosp. Kauttkv danes in jutri predstave v Škofj i Loki. Županom v Prevojah je izvoljen g. Gašper Kotnik s Prevoj, svetovalcem pa gg. Nikolaj Me zuvan na Prevojah in Jote Rus Is St. Vida. Umrl je v Kamni gorici dne 12. L m. umi-rovljeni terezijanski prefekt gospod Peter Novak v 63. letn svoje starosti. Pokojnik je bil vzoren rodoljub ; izpolnila se mu je zadnja želja, da v zemlji domači mu truplo leži. Obrtne posredevaaje složb. Deželna vlada kranjska je podelila g. Mariji Luž ar v Kranju St. 9 koncesijo za. obrtno posredovanje služb iu mest ta obrtne pomožne delavke in ženske posle. Za kratek čas. V nekem kraju na Gorenjskem no se lepega popoldne igrali otroci sredi ceste z blatom. Mimo pride domači kaplan in jih vpraša: »Kaj boste pa neredih otročiči ?» Otroci: »Cerkvico s oltarčkom,» sa odrežejo vsi hkratu. Kaplan: •Tako je prav, ljubi moji otročiči I Ali boste neredih tndi gospoda?» Otroci: »Tudi, če bo kaj dr ... ostalo.* ♦ Proti vehama Bsithasaoo, biviemu oadpo-ročnika. se prične na Dunaju obravnaft 22. t. m. Barthmann je bil L 1909. aretiran v Ljubljani in je znan posebno na Bledu in okolic«, ker ima za ženo neko tamkajsno Slovenko. Barthmann je bil aretiran lani meseca septembra ▼ LJubljani. Neki višji častnik ga je namreč zalotil pri nekem fotografu, ko je hotel pustiti razvili ve« fotografij, ki jih je napravil iz trdnjavskih načrtov. Razpravo proti Barthmannu bo vodil pred**dnik dunajskega deželnega sodišča dvorni svetnik ?*igl. Obtožbo bo zastopal državni pravdnik dr. Schu«ter. Barthmann je bil že enkrat obsojen v triletno težko ječo zaradi izsiljevanja nasproti bivšemu načelniku generalnega štaba grofu Becku. Služba po predpisih ali pasivna resistenca se vrst na južni železnici. Vzrok je mezdno gibanje. Vsi vlaki imajo velikanske zamude. Oviran je tako osebni kakor tndi tovorni promet. le kolero ni na Dunaju zadnje dni nihče obolel, pač pa so oddali v bolnišnico več oseb zaradi driske. — Na Ogrskem so obolele na koleri zopet štiri osebe. — V Romuniji je umrl na koleri nek Italijan, ki je najbrže nalezel kolero na nekem laškem parniku. Vos izginila Nad vasjo Abanilla v pokrajini Murcia na Španskem se je utrgala velikanska plast zemlje, ki je popolnoma pokrila pod aeboj ležečo vas. Po 30 urnem napornem delu so le nekatere vaščane žive rešili izpod ruševin. Domneva se, da je najmanj 30 mrtvih. Koliko to 'spijo oi HrvaŠkem? Po približni statistiki se popije na Hrvaškem letno za 33 milijonov kron vina, za 10190000 kron piva in za 24 milijonov kron fioejšega žganja. Samo sa žganje izdajo Hrvati letno toliko, kolikor stane vzdrževanje vseh Sol, sodišč in cele vlade aa Hrvaškem. Skupno se sapije aa Hrvaškem letno 68 milijonov kron. Irakeplovstve aa japoakom Od vojaške strani je dobil avoj čas japonski inženir Jamada nalog, naj napravi vodljiv zrakoplov, kar se mu je tudi posrečilo tako, da prekaša ta zrakoplov vse evropejske. Jamada je Sel Se dalje in je konstruiral zračni torpedo, kateri bo uničeval sovražne zrakoplove. Dva otroka io v kovčega ssdalila. V odsotnosti svojih staršev sta zlezla v Devinn nek 91etni deček in njegov lOlelnl tovariš v velik kovčeg. Pokrov kovčega se je zaprl in dečka nista megla iz kovčega. Ko je mati domov prišla, sta bila otroka že zadušena. Požarna bramba je tri ure poskušala dečka oživeti s tem, da jima je dovajala kisik; toda ves trat je bil zastonj. MaJsuvsunefSa Uvel aa sveta. Neki Ameri-kanec s imenom Jackson pripoveduje v »American Review of Revitw*», da je najnevarnejša žival na svetu naša domača muha. Po njegovem mnenju so najbolj strupene kače, levi in tigri prava ne* dolžna jagneta. Kakor je izračunal učeni gospod Jackson, nosi maha s seboj 6,600.000 bakterij, ki povzročajo najrazličnejše bolezni, kakor kolero, j etiko, vročinsko bolezen, bolezni v grlu, drisko itd. Jackson trdi, muhe umore štiri milijone ljudi ene generacije. DsmoBStracije preti patru Drosdo. V Pragi je doSlo 12. L m. do velike demonstracije proti bivšemu ravnatelju svetovaclavske hranilnice, patru Drozdo, ki je bil poneveril več milijonov hranilnih vlog in sedaj po preteku svojo kazni živi v Pragi. Sel je po mestu, pri čemur sta ga dva mimoidoče spoznala in ga začela zasramovati. Takoj se je nabralo do 800 ljudi, ke so mu tako grozili, da je moral zbežati v vežo neke hiše. Sele policija ga je oprostila. Od SVtvih vstal. Na Reki se je splazil neki potepuh brez strehe na dvorišče pogrebnega zaveda, kjer se je v legel v krsto. Da ga ne bi dramil nočni mraz, se je pokril s smrekovim obličjem in zaspal. V jutro ob zori je pa šel prek dvorišča pekovski učenec in ko je čul smrčanje v krsti, je začel vpiti in klicati ljudi Speči ponočnjak je slišal hrup in se je prebudil. Vstal je, a ko je zapazil j mladi pek, da vstaja nekdo is krste, se ga je po- j lotit tako grozoten strah, da je pobegnil, tresoč se j kakor trepetlika. j Brst ustrelil brata V Kremenu je bil neki vrtnar obsojen radi tatvine v šestmesečno ječo. { Glavna obtežuna priča je bil obsojencev brat. Po j končani obravnavi je Sel obsojeni vrtnar v steno- I vanje- svojega brats; pomeril mttr} revolver ter ga1, takoj ustrelil. Vrtnar je neto še sebi pognal krogljo v glavo. Ravnokar je izšel 6. snopič „Ve¿ luči!" obsegajoč 25 črtic iz vojaškega življenja. Cona 20 vini ' v. Dobiva so v naši tiskarni in v i rili knjigarnah. St lase. Javita zahvala« i miado in cuetoče, zdravo m ueselo nemore ostati nobeno dekle In nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta In leta u kuhinji in v gospodinjstvu pri pranju In umivanju 8 slabim milom. — Pri porabi is "»ovega mila se varule rolre In doseže hitro, brez truda in napora snežno bela perilo. t Strokovni zdravnik za očesne, i ušesne, nosne in vratne bolezni Gospod FrsvAO Oaaorea, veUtržec v Kranju, daroval je o priliki njegovega cesarskega odlikovanja tukajlaemu gasilnemu društvo in tokajSnema občinskemu obožnemu zakladu vsakem Za ta valeduSni dar se mn izreka zahvala. 212 Mestno županstvo v Škofji Loki, dne 15. septembra 1910. Lonček s. r. ordinira zopet od IL do 12. ure o po 100 k. * d te ^ 2 ^ 4 s tem javna r r r * Ntasncirallo in priporočilo. Podpisanem s let v. občinstvu ulJtadnO naznanjam, cSat stena prevsela kavarno v Zvezdi v Kranju, Kokrliko g>recimezBt|t&. Potrudila ste bodem »lavno občinstvo zadovoljiti med druatltn tudi s najboljšim pivom, finimi in pristnimi vini v buteljkah, šampanjcem, finimi likerji in mrzlimi Jedili. :: :: Za mnogobrojnl obisk prosee beležim 214 2-1 odličnim spo&tovatsjem Julieta RženlčniJt. ■**»%* 1 ****** MM^S*«s*«*i%^S** m o [i I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani DelBlika glavnica K 5,000.000 K. Stritarjeva Olloa ŠtOV. 2 Podrninlce v Spljeto, Celovcu, Trsta In Sarajevu Rosera! Ioni! K 450.000. Sprejema vloge na knjižice ta tekoči račun ter |lh obrestuje od dne vloge po Čistili 73 52-28 a o Knpnje ta prodaja srečke ta vrednostne papirje vseh vrst po dnevne« knrzu. Stanovanje s trosil sobami ta kuhinjo se takoj odda. Več se izve pri Francu Suhadolniku, Savsko predmestje štev. 6. 2108 2—1 prijatelj moj, Ore na vsako pot z menoj I Ker se večkrat ž njim krepčam, Vedno zdrav želodec Imam! Najboljše krepčllo želodca! Sladki In grenki. Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih! Postavno varovano. V službo se sprejme pisar 810 z lepo pisavo. Notar Slamberger. Usojara se podpisana naznanit«, da mi je deželna vlada v Ljubljani podelila koncesijo za obrtno posredovanje slnžb in mest za obrtne pomožne delavke in ženske ——= posle. ==z Potrudila se bodem, da ustreženi kar najbolje v« m zahtevam in se v slučaju potrebe kar naj-topleje priporočam z odličnm spoštovanjem Morija Lužar 211 2-1 Kranj Štev. 9. J0S. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, ®lo«iftk:ova ulioca. sat« -*k* Stmeioiutio II koittrtteljsko kllGcmvilčarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpno križe, štedilnike L t. d. Specijaliteta: 88 58-27 valj ioni zastari (Rollbalken). Tönnies v Ljubljani 62-18 138 tovarna za stroje, železo in kovinoUvarna priporoča kot posebnost sage in vne •trojo za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. zrn® najboljši lak asa tla iz mehkega leea Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 80 v. 189 6-6 Kell-ov lak za zlate nje okvirjev 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah. '- "rdta Fran Dolens v Kranju. Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapajna, Kamnik: Ed. Hajek. w Kočevje: Franc Loy. Ljubljana: Leskevic Se Meden. Novo mesto: I. Pisek. Postojna: Anton Ditricb. Radovljica: O. Homann. Skofja Loka: m. Žigon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič. Z*»*S mitu mm NaJboH varno naložen denar v čelom političnem tran|shem okra|nl! jVUstna hranilnica < Kranj obrestuje hranilne vloge po 788—19 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 246.000 kron. Koncem leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. Ta najstarejši denarni savod ? Kranju nradnje na rotoviis vsak delavnik od 8. do 18. are dopoldne, ob saanjih ta tržnih dneh pa tudi od 2. do 4 are popoldne. IlMllllllllllllllllllllllllllllll'liltlllllMlIlllllllllllllllllllllllllllllHII 4 WIlltllHMIH'imiWIltWH s brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Naf&sle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 81. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem s« zglašati radi tega pri hranilnici. V Za varnost hraiillnih vlog Jamči polen lastnega reservnega naklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem ta s vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vlogo res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hraailnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok ta varovancev teržnpnišča cerkveni denar. v Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 86 let popolnoma poplača posojilo 100 kron s obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 8 krone. »prejemajo oo tudi vloano knjliloo dragih bjranllnlo in poaojllnio kot :: gotov denar, no da hi ao prekinilo obrostovojsjo. » ^506 Hranilne vloge se obrestujejo po 6 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk. ftvstr. hranilna, kreditna in staVbeaa dražba reg. zadruga t oni. poroitvom. Contrata DuicaJ, 9. Theohaldgasa« 4. - Ui »la. Domado hranilnice se dobe zastonj. 103 52-23 Loterij ska srečka dne 10. septembra 1.1. Trat 49 72 43 47 86 Listnica nredniitva. Gosp. Josip Ažman, naduditelj na Breznici. Potrjujemo s tem, da niste z dopisom iz Breznice v «Gorenjcu* z dne 10. U m. v prav nikaki dotiki. 199 Proda se 3—8 na Polenlshem zaradi oifareloiti 50 let obstoječa trgoplna z me-tanlm blagom, katera Ima mnogo stalnih odlemalceo. Hlia le eno-nadstropna In spada zraoen oo-spodarsbo poslopja in krasen mL Izgubil se je mlad pes 21:? (Fox terrier) ki sliši na ime «Cuj». — Najditelj naj ga odda proti nagradi t gostilni pri «Bekselnu». Zagrebški ■—M oooooooooooooooooooooo /cof tovarniško znamkt fČf Prídatek / •w za kavo ¿ pnporocujemo kofpriznano liifm run mm t Konc. zobarski atelje ni M U$ü!É od sedaj nadalje samo v £iBMJ8r!M- 1} ulica 7. 44 52—37 Konc. zobotehnični atelje 0# vSe>rcil r Gričar & Itlejač S : LJUBLJHilH PreSernooa ulica 9 ; LJUBLJHilH : Preiernooa nllca o nllndno nainanlata, da le zaloga za lesensbo sezono tako o oblekah za gospode ln dečke, kakor o honfehclH za dame popolna In se priporočata za pran obilen == poset, zagotaollaloC točno In solidno postrežbo. = 209 ß—1 Se po knjigi ki Jo Je Izdala Prva kranjska tovarna\Ustenln r Ilirski Blsttlol, zamorei pravilno pripravljati Pekatete. Zahtevaj Jo, p^SIJe te ti zastonj! 72 8—1 Moli m ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tesin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d. 56 40-82 matija Ažman M™ *****m nasproti Klobučarja Ovčjaka naznanja slavnemu občinstva, da Je prevzel obrt iVilnaela P« nt a rja v Kranju ■■r za izdelovanje mrtvaških krst ker je bila niša onega prodana. 92 e- 25 Krste so dobe vsakovrstne ln po najnižjih cenah. S H t) Mestna hranilnica v Radovljici Jejprvt najvarnejši In največ]! zavod za nalaganje donarla V pot. ol(r. Radovljica na Gorenjska Mestna hranilnica voRadovljici obrestuje vse hranilne ?loge po 4V4 od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje, dvakrat da leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 t od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske t imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije ln drugi c. ar. uradi vso vloge od nedoletnih otrok ln druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16%, 197,, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnica v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasl plača v celi dobi še sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici, INGER šivalni stroji za ose le mogoče II-" oalne namene, s Dobe te v vseh naših prodajalnah. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. M4,-!7 Podružnice povaod. Podružnice povsod. IranI It. 53, nasproti c. lir. pošle. na is 10 Popravila šivalnih strojev se izvršujejo v naši delavnici to fino in stvarno. SINOER Co., dela. dražba živ. strojev. Najvefija in najstarejša trgovina s Svetnimi stroji v Avstriji. Hrani, filaonl trg 53. (cao posteljno stric! 1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K, boljšega 2 K 40h; p ima polbelega 2 K 80; be lega 4 K; belega, puhanega ' K iO i.; 1 kg veleñnega ajRTTt, snežnobelega puljenega 6 K S¿J2™2lSW£0^&4O h, b K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 6 kg, dobi franko. fcgotovtjene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, paralo«« 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvoma zglavnikoma, vsak SO cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim pootoljnlm parjam 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; sime pernloa po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; aglavaloa 8 K, 8 K 50, 4 K; par« nloa, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; xglavnloo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; spodnja parolo* iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. 8. Benlsch, Dešenlc št821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 60— 4 206 62-2 IO kron dnevno! 198 10-8 Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj VII /3. - Poštni urad 63. .,, ,- Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 49 52-32 [v. Jax-a v Ljubljani Dunajska casta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. OODODOGDOO m Električna gonilna sila. Ttfaraa oljnatih oanf, lika is firneža Brata £berl« crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja flftllliaiia Miklošičeve uliee 0, IsJSPlJOHO nasprotihot.,Union« Ustanovljeno 1842. ■ Telefon 164, ,52-2 DDDDöilDDDÖ : Edini : zobolS? atelje u Kranju u Isti Mil, h]er |e lekarna. Umetni zobje se lsgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko nrsh, začasne popravila takoj. Atelje se Je otvortl 15. septembra 1908. Vsa sobotehnlžka dela izvršuje lsknšen sobotenalk, ki Je stoj sodelavec ie lspočotka ln ki v tem posla ostane tndi še nadalje. Tako mi Je mogoče cenjenemu občinstva garantirati sa dovršeno delo. Atelje Je opremljen s najmodernejšimi in najrazličnejšimi potrebščinami in pripomočki. Ordinacije vsak dan, tndi ob nedeljah. Josip Pogačnik v Radovljici Krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londona ln v Parizu sprvim darilom: častno diplomo, vellbim zlatim častnim krilcem in veliko zlato kolajno* priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih ln lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in brnakega sukna, — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specljalist v izdelovanja frakov li satooskll somu. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—28 Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ■ 282 58-42 ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga Agro- Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Martinova eesta 20 £ Catín Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne •'••••jp železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—8 LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva o. kr. avstr. dri. uradnikov Bogait zaloga pohištva vsake vrata v mli oenah. Oglodala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vilo. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroško posteljo In vozlškl po vsaki 00 n>'. m štodrool Iz žitna* tega omrezjo, afrh čanske travo oJI žimo, pno vrati vodno v zalogi. la spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, eele garniture. ¿a kdo t postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. špeeljalltete v nevestinih bala*, vollst prostori, prh tlišno ln v I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vilo In za letovišča M gld. I.I l lil.f I I;! lil i ( i I . I I !:(;(') II ). K \U ili'A\ \ Ml :i it if il il IHi. Ui-l! IS IIJtU-ijt lil:t:i f Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in j!) a« fflff Vftlfffitfff pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- AtvJfcljB f V MII11| U nita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem Ljubljana Kolodvorska mojstru == ulica = ););)! HI Mi 11 I ) ii)!i^)')H:ii(:urnri(,):i 5500 notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo Kalserjeve w 24-22 prsne karamele • tram i Jelkami • kašelj* hrlpavoat, sasllzenost, katar, krčeviti in hripavi kaielj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržlčn. Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg. Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven inpne cerkve. priporoča 17G 13-8 tvoj« bogato založeno trgovine galanterijskega, norimberikega modnega blaga, iolakih potrobičin, papirja, igrač in rasnih pokrival. :: Precltiskeirijci! Tovarniška zalega otročjih fondov is Koveckof. Ceoe radi pomanjkanja prostoro? zelo ugodne Ne mndite prilike I Na debelo in drobno 1 191 52-4 Največja trgovina na Gorenjskem. Rudolf Rus nrar v Kranju Največja zaloga nr, zlatnine in srebrnlne. Ceniki poštnine prosti. Zaloga gramofonov najnovejšega sistema. :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leti 1885. Glinaste pAni u^ičltajto to priporočajte i štedilnike, banje za kopeli, kakor tndl kipe, vaze In druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov v LJubljani. Zlate rfetinje: Berlin, Pariz, Kin itl^ Najboljše kosmetično ZObOčlstllno sredstvo Jzde/ovcte/J 0. Seydl 'Xjubljana, Spftof.- Stritar, uf. 7 1 Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in aktuelnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: H ALLEY JE V KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN... Cena SO vinarjev. Bv založni tiskarni Iv. Pr. Lampret a Kranju ter v knjigarnah in trafikah* POSOJILNICA V RADOVLJICI Resen na aakiada linaia: reglstrovana zadrnga s omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilno vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5Vt% ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 181 62-7 Denarni promet ▼ ietn 1809: I I Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. nre dopoldne , in od 2.-6. nre pop. lsvzemšl nedelje ln praznike. Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Izdaja komorat/ »Gorenjca*, Odgovorni urednik Miroslav A a b r o t i C. Ustaina in usek It. Pr. Lampreta v Kranju.