Vinogiadno kolj.e, cepano, žagano in okroglo, Uakor t_di vsake debelosti r.zan les od smreke, bora ln mocesna, prodaja ali zameuja za lzborna kvaliictna vlna Gnilšek, trgovina z vlnom in lesom v Mariboru, Rzlagova 25. 249 Denar v nahrbtnika. Pred časom je prišel v Maribor priprost človek in je v nahrbtniku prinesel veliko svoto denarja tcr ga naložil. Sedaj je prišel v veliki skrbi, Ce bi ga ven dobil. Dali so mu ga, celih 200.000 Din. Dal pa ga je nazaj in dejal: »Zdaj vidim, da ga še res imate! Kar obdržite ga!« In zopet je odišel z nahrbtnikom. — Če tudi boječ se za svoj denar je uvidel, da je le bolj pametno, ako ga ima naloženega, kakor pa, da ga v nahrbtniku prenaša. Pametno ravna tisti, ki denar naloži. Naložite ga v Spodnj.štajerski ljudski posojilnici v Mariboru! Trošarina na vino 2 Dln. Finančni minister dr. Djordjevič je predložil dne 1. marca parlamentu zakon o izprepremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarinl. Kar se tiče trošarine na vino, se določa, da se plača trošarina na vino, ko pride v promet, ali ko se uvozi iz inozemslva, v višini 50 Din za 100 kg, odnosno 100 litrov vina. Banovine bodo smele od 1. aprila nadalje pobirati največ 50 Din trošarine, občine pa od 1. julija dalje najve. 100 Din trošarine za 100 kg. Za vino se smatra samo ona pijača, ki je proizvod alkoholnega vrenja mošta od svežega grozdja domače vinske trte. Vino, ki ima nad 18 stopinj alkohola, se smatra za špirit in se plača trošarina kakor za špirit. Državna trošarina se bode pobirala od konzumenta, ki je vino kupil, ali je dobil od producenta na kak drug na.in. Vinski trgovci, ki imajo vino iz lastnih vinogradov, ali iz kupljenega grozdja, morajo prijaviti dobljeno količino najdalje do 20. novembra in takoj pla.ati trošarino po odtakanju vina. Na ostale prirodne sadne soke, kakor tudi na vinski mošt, ne more niti banovina, niti občina uvesti nobenih dajatev. Kmetje, ki nimajo lastnih vinogradov, lahko kupijo za lastno potrebo letno 50 litrov vina brez trošarine, in sicer pod pogojčm, da to vino kupijo neposredno od vinogradnikov saraih. Vlnska razstava in vinski sejem v Slov. Bistrici. Slovenjebistriška vinarska podružnica priredi v dneh 19., 20. in 21. inarca 1932 vinsko razstavo in vinski sejem. Razstavljena bodo mešarja kakor tudi najfinejša sortna vina iz celega slovenjebistriškega sod. okraja. Vinogradnikom se bo dala prilika, da svoj vinski pridelek nudijo v nakup tudi širšim krogom interesentov ter se vabijo, da svojo udcležbo pri razstavi javijo najkasneje do 10. t. m. vinarski podružnici v Slov. Bistrici. Od vsake sorte se mora za razstavo oddati tri buteljske steklenice. Kdor jih nima, jih dobi na posodo pri podružnici. Vina samorodnih trt so od razslave izključena. — Kcr so slovchjebistriška vina znana kot izmed najboljšili v Sloveuiji, se vabijo na sejem vsi interosenti, posebno seve gostilničarji In hotelirji, ki bodo med razstavljenimi vzorci gotovo našli mnogo ustrezajočih. Zelezniške in avtobus« ne zveze so ugodne. Sv. Lenart nad LaSklm. Dne 28. svečana se je pri nas zaklju&il še.ttedenski kmetijskl itečaj, kateri je prar dobro uapel. Od 25 do 30 iu še več udeležencev, famtov la mo_, se jt udeleževalo za km.ta tako važnega pouka. Da se Je prl nas ta tečaj vrill, gre tahvala predv.em kmetijskemu referantu le Laškeg. g. Zupanu in g. dr. Jerlni, žlvlnordravnlku t Laškem, katera dva gospoda ata blla glavna predavatelja. Nadalje smo dolini _• zahva« liti g. šolskemu upravit.lju, katerl Je dovolil prostor za predavanja v šoll tor tudl nasto« pll kot predavatelj v dr4avoznan.tvu. O hl« gijenl je predaval (J. dr. Lovitn, zdravnlk t La-kem, pojasnila o davklh pa Je dajal g« Zlindra od davfine uprave i_ Laškega. Zahva« la splob vsem, kateri eo na ta ali drug na61n pripomogli k lepemu uspebu tega tečaja. ž»-< limo 6e večkrat kaj enakega, da bo občtn« Sv. Lenart, oziroma nje obCani prednja6ili c napr&dku kmetijstva v dobroblt samega seb« in skupnosti. Eatera močna krmila Ja pokladatf brejim in molznim kravam poleg sladke krme, da bodo dajale več mleka? _• imamo dobro sladko seno, ki smo ga pravočasno pokosili in dobro posušili, dajajmo kravam Se nekaj pšeničnih otrobov, ali pa oljnih tropin (prg). Poleg tega je zelo dobro pokladati živinl pozimi nekaj pese ali korenja. Koliko otrobov ali tropin treba za eno kravo na dan, se ravna po tem, koliko krmimo sena, slame in korenstva. Če pokladamo živini v glavnem le dobro sladko seno, pa ni. ali le malo slame, bo treba manj močnih krmil, če pa dajamo malo sena in več slame, ali tudi veliko korenstva, bo treba več mo.nih krmil. Breja krava, ki Ima že malo mleka, rabi manj močnih krmil, kakor dobra molznica. Prav dobro mo.no krmilo za molzne krave so pšeni.ni otrobi iz ikmečkih mlinov (otrobi iz valjfi« nih mlinov so mnogo manj vredni). Da*> jemo jih po 1—3 kg na dan. Izmed ol^ nih tropin prodaja sedaj Kmetijska družba lanene In orehove tropine. Na dan jih pokladamo po 1—2^ kg. Še bolje je, ako damo polovico otrobov in polovico oljnih tropin. Z ozirom na redilno vrednost so danes oljne tropine cenejše kakor otrobi. Eako pripraviti koruznico, da jo čim bolje izkoriščam za krmo? Ko sejem koruzo, denem med seme eno pest umetnega gnojila. Katera uinetna gnojila naj vzamem? Koruznico je najbolje izkoristiti, če jo skisamo (ensiliramo) v jami. V ta namen jo je treba na kratko razrezati in jo mešati med drugo zeleno krmo, pesno perje itd. ter dobro Btlačiti. Nazadnje, ko se krma popolnoma vsede, jo pokrijemo s slamo ali plevami in po vrhu zadelamo z ilovico. V dveh mesecih je krma kisla. Umetnili gnojil ne smemo mešati med seme, ker nekatera gnojila škodujejo kaljivosti. Vzemimo na 1 oral posetve 100 kg apnenega dušika in 150 kg superfosfata in če je zemlja peščena, vsaj 50 kg kalijeve soli. To gnojilo potrosimo na zorano njivo pred setvijo. Kako in s čim se nniči koruzr.i molj? Gosenica koruznega molja se nahaja jeseni, ko spravljamo koruzovino, v steblu nizko pri tleh. Zato krepko previečite njivo z brano, ali še bo.lje z ekstirpatorjcm, da spravite iz zemlje koruzne štore, ki jih znosite na kup, posušite in sežgite. Ker pa ostane nekaj gosenic tudi v koruznici, moramo gledati,- da tudi te uničimo. Najbolj gotovo je, če koruzovino sežgemo, kajti če jo nastiljamo ali krmimo, se večina gosenic ohrani. Dobro je tudi, če korueovino okisamo v jamah (ensiliramo), ker gosenica pogine, ko se krma ugre\e. Precej pomaga tudi, ako obžagamo koruzne vrhove, ko je gosenica še visoko gori pod vrhom; to je nekako ob koncu julija ali začetkom avgusta. Zatiranje je uspešno le tedaj, če ga vrše vsi kmetovalci dotičnega kraja. Kako odpravimo preslico s travnika In njhre? Preslica uspeva dobro le na mokrih tleh. Da jo zatremo. je predvsem potrebno zemljo osušiti. Poruvati jo moramo kolikoranogoče globoko, da ji opeša korenika; če jo le plitvo izrujemo, ji to ne prizadeva nikake škode. Najvažnejše pa je, da porujemo one rjave rastline, ki jih vidimo zgodaj na spomlad že marca meseca in ki niso prav nič podobne zelenim rastlinam, ki zrastejo pozneje. S teh rjavih rastlin se vsipljejo trosi, ki se z njimi širi rastlina naokoli in ki iz njih zrastejo zelene rastline, kakršne so splošno znane kot preslica.