GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 5. JULIJA 1982 S SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Razvojni cilji prilagojeni spremenjenim razmeram »Cilji niso ambiciozni, vendar so realni«, je v uvodnih besedah povedal predsednik izvršnega sveta delegatom zborov skupščine in s tem na kratko povzel usmeritev, Id je izvršni svet, kot pripravljalca dopolnitev in sprememb srednjeročnih načrtov, vodila pri izdelavi le-teh. Da so dopolnitve in spremembe razvojnih načrtov nujne, so podkrepile tudi ugotovitve analize izvajanja družbenega plana občine Kamnik 1981- 1985 v letu 1981 in začetku 1982, ki kažejo na to, da se oddaljujemo od ciljev, zapisanih v planskih dokumentih. Tako je postalo nujno, da se cilji na novo preverijo, zastavijo, oz. dopolnijo ob upoštevanju realnih možnosti, ki pa so skromnejše in bolj neugodne, kot so bile ob pripravi teh dokumentov. Na ugotovitve analize izvajanja družbenega plana delegati skupščinskih zborov niso imeli pripomb; sklenili so, da morajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti temeljito analizirati izpolnjevanje lastnih planskih aktov, v organizacijah združenega dela pa morajo posvetiti posebno pozornost sprejemanju načrtov ukre- pov za zagotavljanje nemotene proizvodnje. Analizi izvajanja družbenega plana je bil dodan predlog odloka o novih prispevnih stopnjah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, po katerem SIS znižujejo, oziroma ohranjajo raven prispevnih stopenj, razen zdravstvene skupnosti, za katero naj bi bila prispevna stopnja 10,82% in občinske izobraževalne skupnosti, za katero naj bi bila nova prispevna stopnja 5,06%. Izvršni svet je skupščinam skupnosti sicer predlagal, da do 22. junija obravnavajo in sprejmejo nove prispevne stopnje, ki naj bi veljale od 1. julija dalje. Ker to ni bilo storjeno, je izvršni svet skupščinskim zborom predložil v sprejem predlog odloka o novih prispevnih stopnjah, ki so ga zbori sprejeli. Glede na ugotovitve analize izvajanja družbenega plana je bil pripravljen predlog sprememb in dopolitev dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1981-1985, Izvršni svet kot predlagatelj je v spremembah in dopolnitvah poskušal upoštevati realne možnosti nadaljnega razvoja in v njem med drugim poudaril, da so kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem temeljni razvojni kriteriji kamniškega gospodarstva; nadalje; da prestrukturiranje gospodarstva ne sme biti le želja; da bo v otroškem varstvu potrebno uvajati organizirano varstvo na domu; da bo možno zgraditi le 50% načrtovanih stanovanj, itd. Spremenjen oz. dopolnjen bo tudi družbeni plan občine Kamnik za obdobje 1981 §985, na skupščino predložen kot osnutek. V njem so predvidene najpomembnejše spremembe in dopolnitve pri opredeljevanju globalnih razvojnih kazalcev, kot so: družbeni proizvod, izvoz, zaposlovanje in produktivnost, udeležba investicij v družbenem proizvodu. Delegati so v razpravi o teh usmeritvah opozorili na mnoge probleme, ki zavirajo Uresničevanje določil planskih dokumentov. Navajali so premajhno resnost nosilcev planiranja, nesta-bilizacijsko obnašanje, izrazili dvom v uspešnost subvencioniranja kmetijstva, saj se s tem odpravljajo posledice, ne pa tudi vzroki; opozorili so na opuščene gorske kmetije, kot tudi na dejstvo, da v planu ni arondacije in komasacije zemljišč, ki sta pred- Sprotno spremljanje gospodarskih razmer Sedanji izredno zapleten gospodarski in politični trenutek terja popolno mibilizacijo vseh ustvarjalnih sil, disciplino in odgovornost vsakogar na delovnem mestu, v samoupravnem organu, družbenopolitični ali družbeni organizaciji, za uresničevanje temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije. Izhodišča dolgoročne gospodarske stabilizacije, antiinflacijski programi in drugi dokumenti terjajo radikalen preobrat v gospodarjenju, delitvi in obnašanju nasploh. Za usklajevanje in koordinirano delo, pretok informacij in sodelovanje veh nosilcev v akciji za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, je potrebna entona >n trdna fronta socialistične zveze. Predsedstvo OK SZDL bo zato redno tedensko obravnavalo razmere in spremljalo realizacijo programov in aktivnost organov, ki so zadolženi za povezovanje in usklajevanje posameznih aktivnosti. V prizadevanje moramo zajeti slehernega delavca, krajana, krajevno skupnost, TOZD, samoupravno interesno skupnost, kakor tudi strokovnjaka in znanstvenika. Predsedstvo je ocenilo trenutno stanje in ugotovilo, da so organizacije združenega dela v večini primerov pristopile k izdelavi programov, v katerih opredeljujejo ukrepe za zagotovitev normalne proizvodnje in povečanje izvoza in da so si obenem zagotovile pravice za uvoz surovin in repromateriala. VeČina organizacij tudi ocenjuje, da večjih zastojev v proizvodnji ne bo, ne bodo pa uspele dosegati planiranih dohodkov zaradi nizkih cen v izvozu. Z največjimi problemi se srečujejo v Titanu, kjer jim grozi ustavitev proizvodnje v Livarni. V jesenskih mesecih utegne biti ogrožena tudi proizvodnja v Al-premu, ker nimajo zagotovljenih nekaterih osnovnih materialov. V Kemijski industriji Kamnik pa Predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik poziva vse delovne ljudi in občane, predvsem pa delegate, da se ustvarjalno vključijo v javno razpravo o spremembah srednjeročnih razvojnih programov ter da v svojih okoljih po svojih močeh prispevajo k oblikovanju realnih planskih dokumentov in doslednemu uresničevanju vseh zahtevnih nalog v sedanjih zaostrenih pogojih. imajo težave z zagotavljanjem normalne proizvodnje v bodoče. Težave pa se pojavljajo tudi drugje, tako v Delavskem domu, kjer ne morejo zagotoviti sredstev za normalno poslovanje in v Dijaškem domu, ker ni opredeljena njihova dejavnost. Razreševanje teh problemov bo terjalo popolno in konkretno mobilizacijo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih organov v temeljnih okoljih ob sodelovanju z drugimi v občini, saj ne moremo pričakovati, da bo probleme reševal nekdo drug. Spričo težav, ki jih nujno narekuje izpad proizvodnje, bo vprašljiv tudi življenjski standard zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki, zlasti še jeseni. Zato je treba pospešiti akcijo za enotno evidenco socialnih pravic in tako imenovano »socialno kartico«. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na javno razpravo o spremembah srednjeročnega plana, ki je ena prvih akcij, v kateri bomo morali konkretno pokazati našo pripravljenost za stabilizacijo, saj se bomo morali trezno in odgovorno dogovoriti za naš nadaljnji razvoj v smeri, ki smo jo začrtali s izhodišči za gospodarsko stabilizacijo. Zaprt promet v središču Kamnika Ob zadnjem neurju so se zaradi dotrajanosti začeli rušiti deli temelja stolpa ob Malem gradu. Zato je zaradi varnosti do preklica Samčev prehod v Kamniku zaprt za ves promet. Za osebne avtomobile je obvoz urejen po mestu, avtobusni in tovorni promet pa je preusmerjen na obvoznico. Delavci kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo in Komunalnega podjetja Kamnik so že začeli z ureditvenimi deli. pogoj za racionalnejšo in intenzivnejšo izrabo kmetijskih zemljišč. Glede stanovanjske gradnje so delegati pripomnili, da bi bilo treba v planskih dokumentih bolj poudariti obnovo že obstoječega stanovanjskega fonda, posebno v mestnem jedru. Pripomnili so tudi, da je pred gradnjo zdravstvenega doma treba dobro proučiti celotno finančno konstrukcijo, da ne bo potem, ko bo že prepozno, prišlo do neljubih presenečenj. Delegati skupščinskih zborov so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, prav tako tudi osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik, ki bo v javni razpravi do 31. avgusta letos. Do zaključka javne razprave morajo tudi nosilci planskih aktivnosti sprejeti spremembe in dopolnitve svojih srednjeročnih planskih aktov. Zbori so sprejeli tudi poročilo o problematiki splošne porabe v občini< hkrati z odlokom o spremembi odloka o davkih občanov, Od 1. julija dalje je davek iz osebnega dohodka uveden po stopnji, 0,50% - prej, 0,10%. Delegati" druženopolitičnega /Jx>ra so na svoji seji sprejeli samo izhodišča za pospeševanje proizvodnje hrane v srednjeročnem obdobju 1981-1985 s programom za letošnje leto, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta hkrati z izhodišči sprejela tudi odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proiz-(Nadaljevanje na 2. strani) PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KAMNIK -JULIJ 1982 SOBOTA, 10. julija ob 18. uri Odhod brigadirjev na zvezno mladinsko delovno akcijo PIROT 82 s Trga prijateljstva v Kamniku NEDELJA, 11. julija ob 14. uri Spominska svečanost ob 40-letnici požiga vasi Gradišče pri spomeniku žrtvam fašizma v Gradišču ob 15. uri Spominska svečanost pri Jurčku v Črni ob 40-letnici ustrelitve 51 talcev v Potoku v Črni, napada na sovražno postojanko na Črnivcu in požiga vasi Kališe NEDELJA, 18. julija ob 8. uri Tekmovanje B skupine mest v streljanju na malokalibr-skem strelišču v Kamniku SOBOTA, 24. julija ob 9. uri Slavnostna seja občinske skupščine v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku ob 11. uri Odprtje svetovalno-prodajanega centra Eksperimentalne tkalnice Kamnik in odritje spominske plošče Mariji Veri na Titovem trgu 5 v Kamniku ob 8. uri Teniško prvenstvo SR Slovenije za člane na teniškem igrišču v Kamniku ob 9. uri Tradicionalni turnir trojk na območju SR Slovenije na zunanjem odbojkarskem igrišču v Kamniku ob 20. uri Tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku NEDELJA, 25. julija ob 8. uri Občinsko lovsko ekmovanje v streljanju na glinaste golobe pri lovski koči v Palovčah ob 14. uri Proslava krajevnega praznika Srednja vas v Kulturnem domu TOREK, 27. julija ob 9. uri Občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču v Planinki v Kamniku ČETRTEK, 29. julija ob 18. uri Otvoritev razstave Slavonska Požega v besedi in fotografiji v razstavišču Veronika v Kamniku Z UDELEŽBO NA PRIREDITVAH POČASTIMO NAŠ PRAZNIK DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK Neurje je pustošilo Neurje, ki je minuli torek divjalo nad Slovenijo, je prizadelo rudi našo občino. Toča je najhuje oklestila posevke in nasade na območju Podgorja, Križa, Mlake, Gmajnice, Podboršta, Komende, Most, Brega, Potoka, Suhadol, Nasovč, Klanca, Duplice, Šmarce, Volčjega potoka, Rudnika in Gozda. Po prvih ocenah - dokončna škoda bo pravzaprav jasna šele ob spravilu pridelka - je prizadetih okrog 1700 hektarov njiv, travnikov in sadovnjakov; uničenih je približno 60 do 70 odstotkov posevkov pšenice, ovsa in ječmena, 20 do 30 odstokov koruze, 30 odstotkov krompirja, v sadovnjakih pa je uničene 10 do 20 odstotkov letine. Za prizadeta območja je zagotovljenih dovolj gnojil, ki bodo vsaj delno omilila škodo. Prizadeto območje so si ogledali tudi predstavniki republiških organov in družbenopolitičnih organizacij, ki jih je vodil Dušan Šinogoj, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta. OD VSEPOVSOD • Premalo bencina, kurilnega olja in mazuta LJUBLJANA - Zaradi vseh, tudi znanih težav pri preskrbi z naftnimi derivati, je Slovenija v juniju dobila manj naftnih derivatov, kot bi ji pripadalo po energetski bilanci. Namesto 1600 ton mazuta, toliko bi ga potrebovali vsak dan, so delovne organizacije dobile samo 200 ton. Za tretjino manj pa je bilo tudi bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja za gospodinjstvo. Zaradi tega je Slovenija v juniju dodatno uvozila 20 tisoč ton mazuta, iz državnih rezerv pa si je republika sposodila pet tisoč ton bencina, vendar je bilo to dovolj samo za 90 bencinskih črpalk ob najbolj prometnih cestah. Zato sedaj pričakujejo, da naj bi v juliju za vso državo uvozili več surove nafte, kot je bilo predvideno v začetku leta. • Dobro sodelovanje z gospodarstvom iz BiH LJUBLJANA - Slovenija naj bi lani v sodelovanju z gospodarstvom BiH združila 719 milijonov dinarjev, vendar je to vsota sedaj že 872,7 milijona dinarjev, kar je za 11 odstotkov več. Tako pri 18 investicijskih projektih v BiH sodeluje 27 delovnih organizacij iz Slovenije. Za letos je predvideno, da naj bi Slovenija skupaj z BiH združila 967 milijonov dinarjev. • Stanovanja so vse dražja BEOGRAD - Delež investicij za stanovanjsko graditev se je v družbenem preizvodu povečal od 8,7 odstotka v letu 1970 na 9,5 odstotka v letu 1980, vendar pa je cena stanova'nj v tem obdobju narasla kar za 11,8-krat. Kot kažejo statistični podatki, imamo 6,5 stanovanja na 1000 prebivalcev, kar pomeni, da smo še zmeraj na repu evropske lestvice, so ugotovili na komisiji zveznih družbenih svetov za probleme ekonomske stabilizacije. • Do kdaj polna zaposlenost? BEOGRAD - Če bi hoteli imeti v Jugoslaviji polno zaposlenost, potem bi morali že do leta 1990 zaposliti vsako leto okoli 200 tisoč ljudi. Stopnja rasti bi bila potemtakem v tem desetletju 3,3 medtem ko je bila v prejšnjem 4,3 odstotka. Tak tempo zaposlovanja pa bi zahteval, da se družbeni proizvod vsako leto poveča za 5,4 odstotka. Če pa bi hoteli imeti v Jugoslaviji polno zaposlenost šele konec stoletja, potem bi morali vsako leto najti delo okoli 120 tisoč ljudi, so ugotavljali na seji zveznih družbenih svetov, ko so govorili o programu ukrepov na področju zaposlovanja. ,": \*' • • Nuklearka zahteva še več denarja LJUBLJANA - Zaradi dodatnih del in številnih zamud pri graditvi se je jedrska nuklearka v Krškem podražila v zadnjih dveh letih za dve milijardi in 673 milijonov dinarjev. Njena skupna vrednost je sedaj 23 milijard in 480 milijonov dinarjev. Kot je izračunal investitor, bi morala Slovenija dodatno zagotoviti še milijardo 178 milijonov dinarjev, so povedali na seji poslovnega odbora, ki skrbi za naložbe v elektrogospodarstvu. • Funkcionarski dohodek le v času opravljanja funkcije BEOGRAD - Delegat lahko dobiva »funkcionarski« osebni dohodek le v času, ko opravlja svoj enoletni ali večletni mandat na določeni funkciji. Vsa posebna nadomestila usahnejo takoj, ko se izteče tudi funkcija, so menili na komisiji pri skupščini SFRJ. Štipendistom ne dišita lopata in kramp Kamniški delavci so letos dokazali, da imajo posluh za mladinsko prostovoljno delo. Soglasno so se odločili za sprejem samoupravnega sporazuma o financiranju mladinskega prostovoljnega dela v občini Kamnik, po katerem bodo za to obliko dejavnosti mladih prispevali finančna sredstva. Moramo reči, da je kamniško združeno delo dokazalo svoj posluh za težave mladinskega prostovoljnega dela. Center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS je moral pridobiti 50 brigadirjev za zvezno delovno akcijo v Pirotu. Akcija je namreč pokazala, da štipendistom v kamniški občini ne dišita lopata in kramp. Center za mladinske delovne akcije se je tudi letos obrnil na 60 kamniških štipendistov iz združenih sredstev, ki naj bi se vključili v mladinsko prostovoljno delo. Od 60 vabljenih se je razgovora udeležilo le 18 štipendistov, od katerih se nihče ni odločil za mladinsko prostovoljno delo. Kaj zdaj? Večina kamniških brigadirjev bo spet iz vrst mladih delavcev, ki tudi sicer nosijo breme stabilizacije. T. F. Urejena cesta skozi Podgorje Konec maja so v krajevni skupnosti Podgorje dokončno uredili cesto skozi vas. Iz sredstev samoprispevka in prispevkov krajanov so na asfaltno osnovo položili zaporni sloj, del ceste na severnem delu vasi pa so dokončno uredili (kanalizacija in asfalt). Vsa dela so stala okrog 2 milijona din. r- ČEBELARJI VABIJO Člani čebelarske družine »Janka Malešiča« pripravijo vsako leto na plemenilni postaji Josipa Verbiča na Kopiščih čebelarsko srečanje. Vse ljubitelje te male pridne živalce vabimo v nedeljo, 25. julija ob 14. uri, na Kopišča. Ogledali si boste plemenilne hramčke, si privoščili šilček prave medice in sodelovali pri srečelovu, na katerem boste z malo denarja in veliko sreče zadeli med. Vsaka srečka bo zadela. Vse ljubitelje narave vabimo, da pridete s svojimi malčki v ta prelepi kamniški kot, ki vam ponuja poleg zdrave in lepe narave tudi prigrizek in hladno kapljico. Vaš obisk bo priznanje našemu delu! ČEBELARJI DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN (Nadaljevanje s 1. strani) vodnji hrane v obdobju 1981-1985, s katerim se uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev za navedeno obdobje po 0,4% stopnji od osebnega dohodka od 1. julija dalje. Sredstva, zbrana na ta način, se usmerjajo v samoupravni Industrijska vojna kapitalističnih načel Ob vseh resnih in nevarnih vojaških in političnih zapletih, ki trenutno tako neusmiljeno pestijo ves svet, je nekoliko v ozadju tisto, čemur pravijo-»industrijska vojna«. Za to različico »vojne« so poskrbeli Američani, ki so zaprli nekaj japonskih strokovnjakov z obtožbo, da so vohunili v znani silikonski dolini, kraju, kjer je koncentrirana ameriška računalniška industrija. Dogodek sam po sebi morda niti nebi bil vreden takšne pozornosti, če se za njim ne bi skrivala kal ukrepov, ki jih imenujejo tudi ekonomski protekcionizem ali zapiranje domačega gospodarstva pred tujo konkurenco. To pa v deželah, še predvsem v ZDA, ki zagovarjajo neusmiljen boj za vsak trg, pomeni, da v svoji ekonomski politiki niso ravno pretirano načelni. - Seveda je povsem jasno, da O kakšni hudi načelnosti v tem boju skorajda ni mogoče govoriti, a vendarle je načelo o prosti odprtosti trga v tem primeru bistvenega pomena. Ob tem vsekakor ni presenečenje, da so Američani »očrnili« prav Japonsko. Ta dežela je s svojim neslutenim industrijskim potencialom in neverjetno zmožnostjo prilagajanja proizvodnje tistemu, kar je na trgu najbolj iskano, že dolgo boleč trn v peti zahodnega sveta. Še nedolgo tega je bilo v državah Zahodne Evrope in seveda tudi v ZDA slišati kar odkrite zahteve, da se je treba tako ali drugače zavarovati pred »rumeno« nevarnostjo. In vzrokov za takšno črnogledost in poseganje po najbolj »zadrtih« ukrepih, je nedvomno dovolj. Japonska je v zelo kratkem času izrinila vse te težave iz proizvodnje akustičnih aparatov, fototehnike, avtomobilska industrija v ZDA in Zahodni Evropi postaja nerentabilna prav zaradi Japoncev, in kar je morda še pomembnejše — dežela »vzhajajočega sonca« se očitno pripravlja na odločilni udarec v računalniški tehniki. To pa je tisto, področje, ki so ga vsaj doslej še kolikor toliko trdno v svojih rokah držali ravno Američani, in zdi se, da ga ne nameravajo izpustiti, pa četudi bo treba poseči po nesimpatičnih ukrepih. Vsa igra okoli zaprtih strokovnjakov je torej lahko le nekakšen okvir ali uvod v pravo industrijsko vojno, ki pa je včasih bolj neusmiljena kot boj s pravim orožjem v roki. Videti namreč je, da so tudi najbolj goreči zagovorniki načel kapitalistične proizvodnje pripravljeni pozabiti na tisto, kar se jim je morda še pred tem zdelo svetinja. Dokaz več torej, da ekonomska recesija ne pozna prijateljev, pa čeprav so morda ti še pred kratkim ubrano »peli« v skupnemu zboru. J. KOVA&Č Priznanja občine Kamnik Skupščina občine Kamnik je na junijskih sejah vseh zborov, na predlog komisije za odlikovanje Skupščine občine Kamnik, sprejela sklep o podelitvi občinskih priznanj za leto 1982. Občinska priznanja se podelijo: ZLATA PLAKETA OBČINE KAMNIK MIRKU JERMANU, narodnemu heroju, organizatorju vstaje*na kamniškem, aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu ob njegovi 70-letnici za velik doprinos k zmagi naše revolucije SREBRNA PLAKETA OBČINE KAMNIK JOŽETU BERLECU, upokojencu, za dolgoletno in izredno aktivno delo na področju požarnega varstva JOŽETU BURJA, delavcu Kemijske industrije »Kamnik«, Kamnik, za več kot 30 letno prizadevno delo v delovni organizaciji in delo v družbenopolitičnih organizacijah, še posebno na področju AMD in varnosti v prometu FRANCU MART1NCU, direktorju SGP Graditelj Kamnik, za velik prispevek k izrednemu razvoju delovne organizacije in aktivno družbenopolitično delo IVANU OREHOVCU, kmetu, za izredne dosežke v kmetijstvu in aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občinski zemljiški skupnosti JANEZU PREGLEDU, delavcu Skupščine občine Kamnik, za dolgoletno prizadevno in vsestransko delo v družbenopolitičnih organizacij v KS Tunjice ANI RAZPOTNIK, profesorici OŠ Komen-da-Moste, za dolgoletno aktivno in ustvarjalno delo na področju svobodnih dejavnosti in družbenopolitičnih organizacij v KS Moste BRANETU URŠIČU, delavcu Industrije pohištva STOL Kamnik, za izredne dosežke in delovne uspehe na področju inovacij - oblikovanja pohištva, posebno stolov ter za delo v družbenopolitičnih organizacijah in organih sa-. moupravljanja FRANCU ZORETU, upokojencu, za dolgoletno izredno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini BRONASTA PLAKETA OBČINE KAMNIK ANI CERKVENIK, upokojenki, za dolgoletno izredno aktivno družbenopolitično delo v KS in občini IVANU JUSU, učitelju raziednega pouka OŠ Fran Albreht, Kamnik, za izredne uspehe pri vzgoji mladine in družbenopolitično delo ANDREJU OSOLNIKU, upokojencu, za dolgoletno izredno aktivno družbenopolitično delo v občini in republiki JANEZU PODJEDU, za dolgoletno izredno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica in delo v društvih 1 JANEZU REPNIKU, kmetu, za dolgoletno izredno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini JOŽETU SEMPRIMOŽNIKU, delavcu Mladinske knjige Ljubljana, za aktivno družbenopolitično delo in delo na kulturnem področju v KS Motnik JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK IVANKI BRAUHAR, upokojenki, za več kot 20-letno aktivno družbenopolitično delo in delo na kulturnem področju PAVLI KALIŠNIK, delavki Industrije pohištva STOL Kamnik, za dolgoletno prizadevno delo za uresničevanje humanitarnih in socialnih ciljev BOJANU POLLAKU, delavcu Tovarne kovinskih izdelkov in livarne »Titan« Kamnik, za uspešno delo v delovni organizaciji, družbenopolitičnih organizacijah in društvih TONČKI RIHTARŠIČ, delavki Tovarne kovinskih izdelkov in livarne »Titan« Kamnik, za uspešno delo v delovni organizaciji in organiziranje kulturne dejavnosti FRANCU SVETICU, delavcu Integrala TOZD delavnice v Kamniku, za izredno aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini ANTONU ZORETU, delavcu Montažnega podjetja Zarja Kamnik, za uspešno in prizadevno delo v delovni organizaciji, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih NAGRADE ODBORA TOMA BREJCA ZA LETO 1982 SE PODELI: . Prvemu slovenskemu pevskemu društvu »Lira« Kamnik - ob 100-letnici njenega bogatega kulturnega delovanja Moškemu pevskemu zboru »Svoboda« Črna ob 35-letnici njihovega požrtvovalnega delovanja sklad za intervencije v kmetijstvu in se smejo uporabljati samo za v odloku navedene namene. Dokler ne bo izdelan in sprejet urbanistični načrt za območje Velike planine, Male planine, Kisovca, Dola, Arzenika, Marja-ninih njiv in Gojške planine bo za navedene predele veljal sklep o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelizacije zemljišč in prepovedi graditve delala komisija za odlikovanja Skupščine občine Kamnik. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji občinske skupščine 24. julija letos. Statutarno pravna komisija je zborom skupščine predložila, da se Izobraževalni center Rudolfa Maistra, Kamnik preimenuje v Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik. Predlog je utemeljila s tem, da se naziv izobra- Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sprejela sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik. Začasni ukrep družbenega varstva stopi v veljavo 28.6.1982. Delegati so sklenili, da se odstavijo individualni poslovodni organ delovne organizacije tov. Matjaž Verbole in delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi tov. Milan Poznanovič, vodja slošne službe in tov. Peter Pibemik vodja gospodarsko finančne službe. Namestilo odstavljenega individualnega poslovodnega organa je imenovan začasni organ v sestavi Davor' Gregorič, Danilo Cerkvenik in Janez Bogataj. Začasni organ ima pravice in dolžnosti poslovodnega organa ter je dolžan izvrševati naloge v skladu s statutom, usmeritvami izvršnega sveta in družbenopolitičnega zbora. V roku 6 mesecev je imenovani začasni organ dolžan izvesti postopek za imenovanje novega individualnega poslovodnega organa, na dela in naloge vodje službe in vodje gospodarsko finančne službe morata biti imenovana nova delavca najkasneje do 30. 9. 1982. Uresničevanje izrečenih začasnih ukrepov družbenega varstva bo spremljal izvršni svet Skupščine občine Kamnik. vseh objektov. S sprejetim sklepom naj bi stopili na prste pojavom črnih gradenj, nedovoljeni sečnji, preprodaji planšarskih koč in ostalim oblikam barbarizacije tega lepega predela narave. Odlok objavljamo. Delegatom skupščinskih zborov je bil predložen tudi predlog sklepa o podelitvi častnih priznanj občine Kamnik, ki ga je iz- ževalni center po zakonu o usmerjenem izobraževanju uporablja za izobraževalne centre, ki izvajajo programe za izpopolnjevanje in usposabljanje za potrebe dela in razvoja OZD, v OZD; ICRM pa izvaja program srednjega izobraževanja pred vstopom v delo. Delegati so s preimenovanjem ICRM soglašali, prav tako tudi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami statuta centra. Soglašali so tudi s predlagano spremembo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik, dali soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Kamnik, soglašali s spremembo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva, soglašali so tudi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Kamnik in s spremembama statuta te skupnosti. Ker je tov. Vladimir Gjurin podal zahtevo za razrešitev funkcije sodnika za prekrške občine Kamnik, je komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja - ob upoštevanju mnenja KO za kadrovska vprašanja pri pred-sedstvu OK SZDL - zborom predložila, da se za sodnika za prekrške občine Kamnik izvoli Vladimir Korošec, ki je istočasno tudi vodja organa za prekrške. Delegati so tov. Korošca izvolili. V Odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji za območje osmih ljubljanskih občin, so delegati imenovali Andreja Novaka in Ignaca Kamič-nika, v svet WO Antona Medveda Kamnik pa se delegira tov. Marija Bukovič. Na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti so bila postavljena tudi delegatska vprašanja; odgovore nanje bodo delegacije prejele hkrati z gradivom za naslednjo sejo zborov skupščine. M.C B^HKa^HHIHI Zarja sodeluje z Inštitutom J. Štefan S slavnostne seje KS Komenda Praznik Komende Krajani Komende so praznovanje krajevnega praznika, imajo ga 11. junija v spomin na požig partizanske bolnišnice na Ko-mendski dobravi, obogatili s prireditvami, ki so se vrstile ves mesec junij. Osrednja prireditev - slavnostna seja skupščine KS, ki se je je poleg ostalih gostov udeležil tudi predsednik občinske skupščine Ivan Justinek, je pokazala, da je delo KS dobro in da so bili doseženi veliki uspehi v njenem razvoju. Posebno razveseljivo je republiško priznanje, ki ga je KS Komenda dobila v akciji Partizana Slovenije »Iščemo najboljšo KS v Sloveniji na področju športa, množičnosti in rekreacije«, saj je prejela plaketo kot druga najboljša KS v Sloveniji. Tudi nagrada Franca Nebca, ki jo je prejela Zadružna enota Komenda za izredne uspehe na področju razvoja kmetijstva, je v današnjem prizadevanju za povečanje 25-letnica Združenja šoferjev in avtomehanikov Združenje šoferjev in avtomehanikov Kamnik praznuje letos 25-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti bodo člani združenja priredili v soboto, 17. julija ob 15.30, povorko skozi mesto. Sodelovali bodo člani združenja v uniformah, motoristi, gasilska in razna osebna ter tovorna vozil. Po povorki bo družabno srečanje za vse občane Kamnika na parkirnem prostoru pri DO Svit, Donit na Bakovniku. Pripravili bodo tudi bogat srečolov. Za pijačo in hrano preskrbljeno; cene zmerne. Torej, občani, pridite v čim večjem številu na srečanje, da se skupaj poveselimo in zaplešemo ob vedrih zvokih ansambla Kovinarji? Obenem združenje vabi šoferje in avtomehanike, da, v kolikor še niso, postanejo njihovi člani. VABLJENI ZŠAM Kamnik ZTKO občine Kamnik organizira plavalni tečaj na bazenu v Kamniku. Tečaj bo v dveh terminih: za šolske otroke in odrasle od 7. 7. do 9. 7. in od 12. 7. do 16. 7. 1982 cena tečaja je 500,00 din; za predšolske otroke od 19. 7. do 23. 7. in od 26. 7. do 30. 7. 1982 cena tečaja je 200,00 din. Tečaj bo vsak dan od 9.30 do 11.30 ure. Prijave sprejema z vplačilom tečajnine ZTKO Kamnik, Kajuhova pot 12, Kamnik, do prvega tečajnega dne. Odbor za množičnost kmetijske proizvodnje zelo pomembna. Govorniki so poudarili, da bodo v bodoče zavest, delovne akcije ter prispevki občanov pri menjanju komunalnih in ostalih pridobitev še bolj pomembne kot v preteklosti, saj na širšo družbeno pomoč zaradi stabilizacijskih ukrepov ne moremo računati v taki meri, kot v preteklosti. Tega pa so se v Komendi dobro zavedali, saj so družbena sredstva vedno obogatili z lastnim delom. Najlepši primer iz preteklosti je ureditev splošne in zobne ambu lante, ki so jo krajani v celoti uredili z lastnimi sredstvi in delovnimi akcijami. Prav tu pa je bila dana pripomba, saj neprimeren urnik splošne ambulante onemogoča krajanom, da bi jo obiskovali, in zato ne služi v polni meri svojemu namenu. Na slavnostni seji so podelili priznanja OF KO SZDL Komenda za aktivno družbeno, politično delo v KS. Priznanja so prejeli: 1. Svet KS Komenda v mandatni dobi 1978-1982 2. Konjeniški klub Komenda 3. Stane Grgič in Franc Sršen str. Svoj prispevek k praznovanju so dali: Pevski zbor »Janez Če-bulj« Komenda, učenci OŠ Ko-menda-Moste z recitalom ter člani ZB in OOZSMS Komenda, ki so k spomenikom v Komendi, na Podborštu, na Komendsko Dobravo ter k partizanski bolnišnici odnesli vence in cvetje. K. J. -\ r DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Konec junija je bila v Zarji podpisana pogodba o sodelovanju med Zarjo in Inštitutom J. Štefan iz Ljubljane o izdelavi, prodaji in razvoju sistema za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševal-nih kanalov. Podpisala sta jo direktor Zarje in direktor Inštituta prof. dr. Boris Frlec. S tem se je začelo sodelovanje - ki naj bi bilo dolgoročno - na raziskovalno razvojni nalogi omenjenega sistema za protipožarno zaščito. V okviru te naloge bo Inštitut razvil tipalo, občutljivo na infra-rdečo svetlobo, Zarja pa centralno elektronsko krmilno in ostale periferne enote. Sistem protipožarne zaščite je primeren povsod tam, kjer bi eventualna iskra lahko povzročila požar. Inf ra-rdeče tipalo je vezano na centralno elektronsko krmilno enoto, ki sproži nadaljnje postopke npr.: sproži alarm, ustavi pnevmatski transport, vključi gasilni sistem, bodisi z vodo, oglikovim dioksidom, halonom ipd. Pnevmatski transport, pa naj gre za transport ozirorria odsesa-vanje odpadkov pri proizvodnji ali transport surovin in polizdelkov se uporablja v lesni, tekstilni, čevljarski, papirni in podobnih industrijah. V lesni industriji se pnevmatski transport uporablja za odse-savanje žagovine. Zaradi tujkov v lesu ali topih rezil se pogosto med žagovino pojavi iskra ali tleč košček lesa. Posledica je požar v filtrih ali celo v silosu in velika gospodarska škoda. V bombažni io tekstilni industriji se pnevmatski transport uporablja predvsem za transport surovin in polizdelkov med posameznimi fazami proizvodnega procesa. Do iskre prihaja zaradi tujkov v surovinah ali zaradi mehanskih okvar predelovalnih strojev. Bombaž in sintetična vlakna, ki se po ceveh transporti-rajo ob prisotnosti velikih količin zraka, so izredno vnetljiva. Požar, ki ga zaneti naključna iskra, se zaradi sklenjenosti transportnega sistema hitro razširi po celotni predelovalni liniji. Gospodarska škoda je velika, posebno zato, ker se požar običajno odkrije šele takrat, ko je že dosegel predelovalne stroje. Zarja, ki bo te sisteme proizvajala v okviru svojega programa proizvodnje elektronskih naprav in sistemov, je prisluhnila potrebam tržišča, saj pogosti požari narekujejo razvoj in proizvodnjo najsodobnejšega, učinkovitega sistema za zgodnje odkrivanje požarov z možnostjo avtomatskega gašenja. F. L. Delavec še vedno ni celovito obveščen Delovni sestanki urednikov internih glasil, ki jih pripravlja Komisija za obveščanje in politično propagando pri Občinskem sindikalnem svetu, so postali redna oblika dela, za izmenjave izkušenj in dogovorov za nadaljnji razvoj obveščanja delavcev. Komisija organizira sestanke v posameznih delovnih organizacijah, kjer se uredniki in delavci zadolženi za obveščanje v OZD seznanjajo z gospodarjenjem gostiteljice ter z njeno proizvodnjo. Pred nedavnim je bil takšen sestanek v Živilski industriji Eta. Direktor Lojz Franc je navzočim najprej predstavil delovno organizacijo, nato pa so se seznanili z oblikami in metodami obveščanja o gospodarskem poslovanju ter o periodičnih in zaključnih računih v Eti. Že od leta 1973 izdajajo v Eti interno glasilo Obveščevalec, ki izhaja po potrebi. Poslužujejo pa se tudi oglasne postaje in oglasnih desk, ki omogočajo tekoče obveščanje o najaktualnejših zadevah. V Eti ugotavljajo,, da ima njihovo glasilo še vse premalo sodelavcev iz neposredne proizvodnje, ki bi lahko s svojimi prispevki najob-jektivnejc osvetlili nekatere probleme in zanimivosti. Prav tako je v glasilu premalo kritičnih in spodbudnih vesti o gospodarjenju, kar bi pripomoglo k objek-tivnejšemu in pravilnejšemu obveščanju delavcev. Tako obveščanje pa bi brez dvoma delavcem vlivalo več zaupanja in razumevanja pri reševanju določenih problemov. Uredniki so med drugim spre- govorili tudi o prešibkem informiranju delavcev o delovanju delegacij za zbor združenega dela. Na področju interesnih skupnosti je sicer obveščanje nekoliko boljše, o problematiki zdravstvene in socialne skupnosti pa še vedno ni zadovoljivo. Slabo in nezadostno informiranje delavcev na tem področju pa največkrat botruje neobjektivnim in premalo premišljenim odločitvam. Nekatere ugotovitve torej ponovno opozarjajo, da bo treba obveščanju in informiranju delavcev v OZD posvetiti več pozornosti kot doslej. Zlasti naj bi bili podatki o tekočem gospodarjenju podani razumljivo, da bodo delavci bolj zainteresirani za razprave in objektivnejše odločitve. Interna glasila naj bi v večji meri kot doslej zajemala tudi delo in rezultate v neposredni proizvodnji in skupnih službah, izkoriščanje delovnega časa ter izostanke z dela. V obveščanje se bodo morale bolj dosledno vključevati delegacije za zbor združenega dela in skupščine interesnih skupnosti ter z obratnimi informacijami prispevati k boljši informiranosti vseh delavcev. Po zaključku delovnega sestanka so si prisotni ogledali proizvodnjo Ete. Komisija za obveščanje in politično propagando namerava tudi v prihodnje nadaljevati s takšno obliko delovnih sestankov, ki bodo brez dvorna pripomogli k boljšemu obveščanju delavcev v kamniških OZD. MIRA JANČAR Slovesnost v Zlatem polju Spominska slovesnosti v Zlatem polju ob domžalskem občinskem prazniku je bila tudi spominska svečanost, na kateri so se spomnili 40-letnice požiga zlato-poljskih vasi - na spominski prireditvi, ki zaradi slabega vremena ni bila tako obiskana, kot bi lahko bila, je govorila Kristina Krivec, predsednica OK ZSMS Domžale. Prireditev so povezali tudi s 40-letnico ustanovitve Kamniškega bataljona z namenom, da šolski mladini oživijo dogodke, ko je v gorečih hišah zlatopolj-skih vasi izgubilo življenje toliko občanov. Spomin sega na julijske in avgustovske dni pred 40 leti: 8. julja 1942 je okupator pož-gal vas Koreno, v ognju je umrlo 17 ljudi. 19. julija 1942 je pogo- rela vas Hrastnik, življenje je izgubilo 9 ljudi. 2. avgusta 1942 so Nemci požgali Zlatopolje, Brezovico, Obrše, Malo Lasno, Pod-goro in Trnovče. V vseh vaseh je bilo požganih 70 hiš ter 50 gospodarskih poslopij. V tujino je bilo izgnanih 220 ljudi, v partizane pa je tedaj odšlo 70 ljudi. Na ta način Zlatopolje tedaj pomeni na nek način zibelko partizanstva v občini, torej kraj, kjer so mnogi začenjali svoje revolucionarno poslanstvo. Zato je bilo to primerno mesto za uro zgodovine, na kateri so mladim borci aktivisti in preživeli pripovedovali o požigu vasi, ki so partizanom z domžalskega in kamniškega območja nudile zavetje. MATJAŽ BROJAN Tri nove ceste Eno največjih pridobitev, ki so jih vaščani Klanca pridobili ob praznovanju krajevnega praznika Komende, so kar tri ceste, ki povezujejo vasi Potok-Klanec, vas Klanec-Breg, v skupni dolžini 1500 m. Sredstva za ureditev in asfaltiranje cest je prispevala KS Komenda iz sredstev novospreje-tega samoprispevka v višini 1,3 milijonov din. Poleg teh sredstev, so vaščani Klanca in Brega zbrali skupaj kar 730 tisoč din. Del teh sredstev so zbrali z delovno akcijo pri prodaji pijače na tomboli v Komendi, saj so čisti dobiček namenili za asfaltiranje ceste. Razen tega so organizirali in odstranili stanovanjsko hišo, s čimer so si pridobili nekaj sredstev. Akcija za ureditev cest se je pričela v jeseni 1981, ko so vaščani položili kanalizacijo v dolži- ni 350 m ter navozili gramoz. Vsa dela pri pripravi trase ter utrditve so opravili sami, poleg tega pa še preko 300 traktorskih ur pri odvozu zemlje. Po izračunu je prispevek občanov v delovni akciji vrednoten na 1,1 milijon. Po predračunu je investicija za ureditev in asfaltiranje cest 4,2 milijona, dejansko porabljenih sredstev pa je bilo 2,03 milijona din brez delovnih acij občanov. Po svečani otvoritvi, ki se je je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko vaščanov, je bilo še tekmovanje koscev. Pomerilo se je 11 tekmovalcev, komisija pa je odločila, da je 1. mesto dosegel Alojz Lampe iz Mlake, 2. Maks Špruk iz Komende, 3. in 4. pa Jože Kern in Franc Petrič. Praktične nagrade je za tekmovalce prispevala Emona - trgovina Komenda. K. J. Z otvoritve ceste na Klancu. Zahodnopensilvanska harmonikarska skupina v Kamniku Dobrodošlicu jim je izrekel predsednik Izseljenske matice podružnice KAMNIK-DOM-ŽALE Matija JENKO. Po razmestitvi v hotelu Malo-grajski dvor in kosilu, so se odpeljali v Kamniško Bistrico, si ogledali izvir Bistre in nekdanjo Titovo rezidenco. Uživali so v lepotah okolice, jo fotografirali, da bi odnesli čimveč spominov. Posebnost v delu skupine je koncertna turneja po Sloveniji in nastop na skupnem koncertu slovenskih izseljeniških kulturnih skupin v Cankarjevem domu v Ljubljani 2. julija 1982 in naslednji dan na vsakoletnem srečanju na škofjeloškem gradu. Med člani orkestra je velika starostna razlika. Druži jih skupna ljubezen do glasbe. Po rodu so v glavnem slovenskega porekla, pa hrvaškega, nemškega, slovaškega, tudi Irka je med njimi. So različnih poklicev: od delavcev, uslužbencev, inženirjev, študentov, do poklicnih glasbenikov. Štiriindvajsetega junija zvečer jih je na ploščadi za kavarno Veronika pozdravil predsednik skupščine občine Kamnik tovariš Justinek. Bili so veseli njegovih besed, pozornosti in prisotnosti naših predstavnikov. Nato so izvedli celovečerni koncert. Poslušalcev je bilo premalo za tako lep večer v tako lepem ambientu, kot je rekla dirigentka Violet Ruparcich. Celo iznenadila nas je z vprašanjem, če ga mogoče uporabljamo za letno gledališče ali kino. Ob spremljavi orkestra sta za- peli sestri, solistki Erna Novak in Violet Ruparcich, ki prepevata za slovenske in druge nacionalne skupnosti že 30 let. Posebno Violet Ruparcich je s svojim globokim, bogatm altom pridobila poslušalce, ne le v ZDA, temveč tudi v Kanadi, Novi Zelandiji in Evropi. Poleg tega je dobro znana kot članica Pittsburške opere in dirigentka Pittsburške tamburice. Za nastop v Kamniku se je nastopajočim s spominskim darilom zahvalil predsednik Izselje-niške matice KAMNIK-DOM-ŽALE Matija Jenko. M. B. Ob puški pesem mladih OBVESTILO Krajane Kamniške Bistrice obveščamo, da bomo v tem mesecu pričeli pobirati voda-rino. Za nazaj bo za vsak priključek treba plačati po 200,00, vnaprej pa po ceniku, ki ga bo določil svet KS. Vodarino bo pobiral tovariš Slapnik iz Godiča. Prosimo, da mu omogočite dostop do vodovodnega števca. Zbrana sredstva bodo namenjena za vzdrževanje obstoječega vodovoda. Krajane prosimo za razumevanje. Svet KS Kamniška Bistrica Četa KS Kamnik je imela letos svoje urjenje v kaj neugodnih vremenskih pogojih, saj nas je dež skoraj prikoval pod Rebolov kozolec na /.duši. Urjenje smo morali prilagoditi vremenskim razmeram in del prakse nadomestiti s teorijo ter več časa posvetiti orožju in ravnanju z njim. V svoj program vedno vključimo tudi srečanje s krajani in mladino KS, na območju katere izvajamo svoje vaje. Letos smo se nameravali srečati pod mogočno Rebolovo lipo, a dež je bil močnejši od naših želja. Zato so nas povabili v prostore OŠ Mekinje, Poleg naše enote se je zbralo še nekaj krajanov in seveda številni izvajalci kulturnega sporeda. Tovarišica Ivanka Potočnikova, ki na šoli uči že od leta 1962, je v dveh dneh pripravila celoten program, medtem ko so nas mladinci, ki so bili davno pred tem zadolženi za izvedbo, pustili na cedilu. Zbrala je recitatorje iz vseh štirih razredov, katerih glasovi so odmevali v polnem razredu s tisto toplino, ki jo zmore le otroško srce. Po pozdravnih besedah komandirja čete in predstavnika KS je zadonela prva partizanska pesem. Predstavil se je tudi pionirski pevski zbor OŠ Mekinje in z njim mladinski pevski zborček sedmih deklet. Oba zbora vodi tovarišica Potočnikova. Na harmoniki jih spremlja gimnazijec Robi Smolnikar, ki ni samo odličen harmonikar, ampak tudi prizadeven dijak in dober športnik, saj je republiški prvak v biatlonu. Štiri leta že spremlja oba zbora in ni se še zgodilo, da bi odpovedal svoj nastop. Harmonika je pela in se z glasovi zlivala v čudovito harmonijo, ki je od točke do točke bolj razvnemala poslušalce. Z burnimi aplavzi smo vračali priznanje nastopajočim in celoten večer se je spremenil v prisrčen partizanski miting, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Prizadevnim učiteljem in njihovim učencem gre za njihovo kulturno delo vse priznanje. Kljub temu, da je program trajal skoraj celo uro, smo ob koncu zahtevali ponavljanje točk. Veselo razpoloženi smo se razšli, bogatejši za kulturno doživetje, obenem pa zadolženi, da svojemu urjenju dodamo še več truda, da bodo ti in vsi naši otroci živeli v miru in svobodi. DUŠAN OSREDKAR Večer pesmi, plesa in melodij V kinu Dom Kamnik je bila v soboto, 12. junija, prireditev z naslovom VEČER PESMI, PLESA IN MELODIJ. Za veselo razpoloženje številnih poslušalcev so poskrbeli: ansambla Nika Zajca in Bratov Krt, harmonikarka Pepca Blejc iz Mengša, folklorna skupina Kamniška Bistrica, mladinski pevski zbor OŠ Toma Brejca in citraš Tomaž Plahutnik. Program sta prijetno povezovala lika Poljan-šek in Franc Pestotnik. Da je bil program izbran za uho poslušalcev, je potrdilo bučno ploskanje po vsaki točki; še posebno, ko je nastopila folklorna skupina Kamniška Bistrica. Ob harmoniki, ki je prinašala čudovito harmonijo v dvorano in čedalje bolj razvnemala obiskovalce, so veselo zaplesali. Le s ploskanjem smo jim lahko dali priznanje za njihov trud in si obenem želeli, da bi kaj podobnega kmalu spet radi slišali in videli. Tudi citre, ki so le precej redek inštrument, so bile pravo presenečenje. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Iz tega lahko sklepamo, kako malo je takih večerov, ljudi željnih razvedrila pa precej. Organizator večera, Franc Po-ljanšek, nam je po prireditvi povedal, da se vsak, ki želi organizirati kakršno koli prireditev najprej sreča z velikim problemom; kje dobiti primeren prostor. Dvorana kina Dom je premajhna. To se je pokazalo tudi, ko je potekala revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Takih in podobnih prireditev si občani Kamnika še želimo, čeprav vemo, da jih skoraj nimamo kje imeti. V. M. Preskus znanja gasilskih enot CZ Že tretje leto zapored je bil preskus znanja gasilskih enot CZ, tako terenskih kakor tudi industrijskih. Po programu civilne zaščite mora imeti vsaka krajevna skupnost najmanj eno gasilsko desetino, večje pa po dve ali tri. Isto velja za vsa večja in manjša podjetja. Manjša podjetja in naselja morajo imeti vsaj trojko za slučaj požara. Za usposabljanje teh enot in trojk organizira občinski štab CZ vsako leto preskus znanja in srečanje sanitetnih enot prve pomoči in gasilskih enot CZ. Vse te enote morajo biti usposobljene za nuđenje prve pomoči v primeru vojne ali večjih katastrof. Marsikatera enota nima vse leto potrebnih vaj in obnavljanja znanja, kar se močno odraža na kvaliteti dela teh enot. Letošnjega preizkusa znanja se je udeležilo 21 gasilskih enot CZ (lani 24). Od večjih podjetij so izostale enote: K1K Kamnik, Rudnik Kaolina Črna, ALPREM in ZARJA. Od krajevnih skupnosti pa: Podgorje, Vranja peč, Pšanovica in Gozd. Štabi CZ v navedenih krajih bodo morali raziskati vzrok izostanka ali nedelavnosti. Zaradi deževnega vremena preskus ni bil na stadionu, kot je bilo predvideno, ampak na asfaltni ploščadi pred INTERIER-JEM ob Korenovi cesti, 19. junija, od 8. do 10.30. Svoje znanje so enote pokazale v vaji trodelnega napada in raznoterosti po navodilu republiškega štaba civilne zaščite. Vrstni red nastopajočih gasilskih enot CZ je bil sledeč: KS Kamnik 840 točk, CZ SVILANIT 825 točk, CZ TITAN 823, KS Komenda 818, KS Križ 817, KS Tunjice 812, KS Špitalič 788, CZ Duplica 778, CZ Menina 768, KS Šmartno 766, KS Kam; Bistrica 764, CZ DONIT 751, KS Moste 749, KS Motnik 742, KS Šmarca 740, KS Srednja vas 726, KS Nevlje 715, KS Tg. Tuhinj 712, CZ STOL 698, CZ UTOK 634 ter KS Sela 266. Dosežena uvrstitev je odraz znanja in pripravljenosti, kakor tudi števila vaj, ki so jih opravile navedene enote preko leta. Vaje je ocenjevala sodniška komisija občinske gasilske zveze Kamnik. Vajam je prisostvoval poveljnik občinskega štaba CZ Peter Plevelj in načelnik štaba CZ Vlado Šerbelj. JOŽE BERLEC Vsa pozornost gospodarskim razmeram Zadnja seja občinskega izvršnega sveta je bila spet v tovarniškem okolju, v Tovarni usnja Utok, povezana pa je bila tudi z razvojem tovarne. Izvršni svet je namreč obravnaval predlog investicijskega programa za rekonstrukcijo tozda Usnjarna ter priključitev nove delovne enote v Mariboru k Utoku. Člani izvršnega sveta so z obema predlogoma, o katerih bomo kaj več napisali v eni prihodnjih številk, soglašali. Na seji so precej pozornosti namenili tudi Titanu oziroma njegovi temeljni organizaciji Livarna z obdelavo, torej tozdu, ki je preteklo leto posloval z izgubo; to. so pokrili znotraj delovne organizacije, hkrati pa se lotili sanacijskega programa, na osnovi katerega naj bi si v tozdu zagotovili nemoteno gospodarjenje.' Med vzroki za izgube so v prvi vrsti nesorazmerja med ceno končnih izdelkov in cenami surovin, reprodukcijskega materiala in energije. Med ostalimi vzroki pa so vključevanje novih strojev v proizvodnjo, velika fluktuacija delavcev, težave pri zagotavljanju surovin in tudi zmanjšano povpraševanje na domačem in tujem trgu, ki se je odrazilo v povečanih zalogah. Gre torej za objektivne vzroke. Med ukrepi, s katerimi naj bi ' zagotovili uspešnejše poslovanje, so poleg uveljavitve realnejše cene izdelkom tudi odprodaja prekomernih zalog, izpopolnitev delovnih mest - tudi s solidarnostnim delom režijskih delavcev v proizvodnji, odložitev plačevanja anuitet in obresti za najeta posojila, pridobitev posojila za nakup najnujnejše opreme za dopolnitev proizvodnje in boljšo organizacijo dela in še nekateri drugi ukrepi. Člani izvršnega sveta so sanacijski program podprli, zlasti izvozno naravnanost tozda, hkra- ti pa predlagali, naj v tozdu ocenijo dolgoročno usmeritev sedanjega proizvodnega programa in jim priporočili, naj bodo pri uresničevanju sprejetih nalog dosledni. Poleg obravnavanja načrta ukrepov, s katerimi naj bi do i konca leta v občini zagotovili čim ' bolj nemoteno gospodarjenje, je izvršni svet imenoval tudi raz- ' vojni štab. Sestavljajo ga pred- < stavniki izvršnega sveta, skupno-Sti za zaposlovanje, strokovnih i služb sis, direktorji večjih delov- i nih organizacij in organizacij, ki bodo predvidoma imele največ težav pri zagotavljanju redne proizvodnje. Štab bo spremljal j razmere v gospodarstvu, pred- J vsem v industriji. Z izredno os'tri- | mi in zahtevnimi gospodarskimi razmerami je bila povezana tudi j obravnava preskrbe z osnovnimi ! življenjskimi izdelki, ki naj bi bi- J la ob aktivnem prizadevanju vseh, zlasti nosilcev preskrbe, i čim manj motena. ' j V gospodarske razmere je bila • j vpeta tudi obravnava poročila o j spoštovanju dogovora cwdružbeni usmeritvi razporejanja dohodka, j Podatki kažejo, da v prvem četrt- j letju dogovora spet nismo spo- i štovali. Od 25 gospodarskih or- i ganizacij jih je za osebne dohod-ke porabilo preveč denarja kar štirinajst, dogovorjene okvire rasti osebnih dohodkov pa jih je med 12 negospodarskimi organizacijami prekoračilo sedem. Zbor združenega dela naj bi prekoračitvam na svoji seji namenil primerno pozornost in pozval kršitelje, da razporejanje dohodka uskladijo z dogovorom, in da se-veda ugotovijo tudi vzroke za ne-spoštovanje sprejetih določil. Izvršni svet je obravnaval tudi izhodišča in ukrepe za sanacijo razmer v turizmu in gostinstvu in imenoval posebno delovno skupino, ki bo pripravila predlog organiziranosti enotne delovne organizacije za to področje s sede žem v občini Kamnik. INFORMACIJA O NOVIH STOPNJAH DAVKOV IN PRISPEVKOV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO Izvršni svet skupščine občine Kamnik je že na svoji 4. in 5. seji obravnaval nove stopnje davkov in prispevkov za skupno in splošno porabo, ki naj bi veljale od 1. 7. 1982 dalje. V letu 1981 so SIS družbenih dejavnosti, razen zdravstvene skupnosti, imele presežke, za kar bi bilo potrebno znižati prispevno stopnjo za 0,78%. Zdravstvena skupnost že v letu 1981 ni dosegla dogovorjenih sredstev in je ob koncu leta izkazovala primanjkljaj. Zdravstveni skupnosti v letošnjem letu ni bilo priznano povečanje sredstev v okviru, kakor ga določa republiška resolucija. Tako ima veljavno prispevno stopnjo 10,04%, medtem ko je v letu 1981 znašala v povprečju 11,55%. Veljavna prispevna stopnja se sestoji iz 1,38% iz osebnega dohodka in 8,66% iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. Zbrana sredstva iz osebnega dohodka zdravstveni skupnosti zadoščajo, iz dohodka pa so premajhna, zato naj bi zdravstveni skupnosti popravili prispevno stopnjo za 0,78 in sicer iz dohodka. S 1. julijem se spreminja odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in sicer v toliko, da se prispevek 0,10% iz dohodka ukinja, na novo pa se plačuje davek iz osebnega dohodka v višini 0,40%. Iz tega sledi, da bo dohodek od 1.7. 1982 dalje obremenjen za dodatnih 0,68% prispevkov. Iz osebnega dohodka se bo od 1.7. zmanjšal prispevek za 0,78% za presežke SIS. Osebni dohodek pa bo dodatno obremenjen z 0,40% davka za zagotavljanje in usmerjanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane ter z 0,40% spremenjenega odloka o davkih občanov (do 1. 7. znaša 0,10% od 1. 7. dalje bo znašal 0,50%). Tako bodo prispevki oz. davek iz osebnega dohodka od 1.7. 1982 dalje večji za 0,02%. Komite za družbeno ekonomski razvoj SKUPŠČINA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ZVIŠANJE PRISPEVKOV UPORABNIKOV K STROŠKOM • ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2. seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti Kamnik je bila 23. 6. 1982, namesto odsotnega predsednika jo je vodil podpredsednik dr. Mirko Brumen. Ob pregledu sklepov zadnje seje so se delegati seznanili z mnenjem Občinskega sveta Zveze sindikatov Kamnik o delegatskem sestavu skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Sklenili so, da se s spreminjanjem delegatskega sestava skupščin počaka do vskladitve mnenj družbenih organizacij, nakar bo predsedstvo predložilo skupščini v sprejem ustrezni statutarni sklep. Na seji skupščine 4. 5. 1982 so delegati sprejeli začasni finančni načrt. Koordinacijski odbor je medtem uskladil prispevno stopnjo, tako da je ta od 1. 7. 1982 dalje 10,82%, s čimer bodo zagotovljena sredstva za pokrivanje izdatkov zdravstvenega varstva v predvidenih resolucijskih okvirih, to je 116% na lanskoletno realizacijo. Strokovna služba je ponovno pripravila finančni načrt za letošnje leto in ga predložila skupščini v sprejem; predvidenih je 256.097.000 din prihodkov in prav toliko izdatkov. Delegati so predloženi finančni načrt sprejeli, od TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik pa so zahtevali pregled področij, na katerih največkrat prihaja do prekoračitve programov zdravstvenega varstva. (Pregled objavljamo na koncu tega sestavka.) V nadaljevanju skupščine so delegati sprejeli drugo dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-1985 za leto 1982. Ker je prišlo do uskladitve prispevnih stopenj med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, se v 3. členu dopolnila predlaga znižanje iz 10,43% na 9,44%; prispevna stopnja od brutto osebnega dohodka osnove in drugih osnov tako od 1. 7. 1982 dalje znaša 9,44%; prispevna stopnja za združevanje sredstev za pravice socialne varnosti, ki se združuje iz osebnih dohodkov delavcev pa ostane nespremenjena, 1,38%. Zbor uporabnikov je na skupščini sklenil, da se k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1981-1985, za leto 1982 za zdravstvene delovne organizacije kamniškega območja, sprejmejo dopolnila, ki veljajo za TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik, Dom upokojencev, Lekarno, OO Rdečega križa in ZUIM Kamnik. Izračun sredstev za letošnja, leto se opravi na dejansko realizacijo v lanskem letu, povečano za 16%. Pri Domu upokojencev Kamnik se razen realizacije programa upošteva še razširjeni program v letošnjem letu, ki se ovrednoti z dodatnimi sredstvi v višini 1,000.000,00 din. Za Lekarno Kamnik se zviša cena faktorja iz leta 1981 (4,00 din) in se ta poveča za 16%, oziroma na 4,64 din; z ZUIM pa se upošteva lanskoletna realizacija na posameznega oskrbovanca, povečana za 16%. Ob obravnavi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela ambulantno-splošne in bolnišnične zdravstvene dejavnosti je bilo že na koordinacijskem odboru občinske zdravstvene skupnosti ugotovljeno, da naj se predlogi dopolnil k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za vse ambulantno-specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana vskladijo z resolucijskimi stališči, po katerih je osnova za izračun sredstev dejanska realizacija, upoštevana v zaključnem računu za leto 1981, doda pa se ji 16% zvišanje. Seji sta prisostvovala predstavnika Kliničnega centra iz Ljubljane, ki sta povedala, da finančni načrt centra v okviru regije ni prekoračil resolucijskih določil. Za kamniško zdravstveno skupnost pa je bil izračun pripravljen na osnovi 3-letnega poprečja in je zato v primerjavi z letom 1981 povečan za 117,5%, kar za tukajšnjo zdravstveno skupnost - glede na to, da je klinični center njihov največji uporabnik - ni malo sredstev. Po razpravi je zbor uporabnikov sklenil, da se predlogi dopolnil samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za obdobje 1981-1985 za letošnje leto za vse ambulantno-specialnistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana sprejmejo s tem, da je osnova za izračun sredstev dejanska realizacija, upoštevana v zaključnem računu in povišana za 16%. Delegati so nato sprejeli statut Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in obravnavali načrt sredstev medobčinske solidarnosti za letošnje leto, ki ga je predhodno že obravnaval koordinacijski odbor občinske zdravstvene skupnosti. Iz plana je razvidno, da se že v začetku leta zmanjšana sredstva za 15% še nadalje zmanjšujejo s 13,340.000 din na 8,127.000 din, kar ni v skladu z dogovorom, ki je bil sprejet v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih v regiji. Delegati so kritizirali tak način delitve sredstev solidarnosti in so sklenili, da zavrnejo predloženi plan sredstev medobčinske solidarnosti. Menili so, da naj se upošteva 1981. leta sprejeti plan, zmanjšan za 15%. Ob obravnavi predloga za zvišanje prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva se je razvila razprava, v kateri so delegati zastopali nasprotujoča si mnenja. Delegatka KIK Kamnik je nasprotovala predlaganim uskladitvam, s katerimi se v Kamniku predvideva 45% povečanje prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Menila je, da socialno najbolj ogroženi ne bodo zmogli tako visokih prispevkov, ali pa se bodo redkeje odločali za obisk pri zdravniku. Delegat krajevne skupnosti Zaprice pa je bil mnenja, da je zvišanje primerno, ker vpliva vzgojno na zavarovance. Predlagal je, da bi zdravniki bolj varčevali pri predpisovanju zdravil, ki jih nato zavarovanci zavržejo. Delegati so še menili, da je treba začeti postopek za enotno višino participacije v republiki, krog upravičencev pa naj se čimbolj zoži. Skupščina je predlog zvišanja prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva sprejela. Obravnava samoupravnega sporazuma o razdelitvi poslovnega sklada Republiške zdravstvene skupnosti Ljubljana je pokazala, da bo po predlaganem sporazumu kamniška zdravstvena skupnost pri delitvi sredstev tega sklada dobila poslovno stavbo v Kamniku, na Medvedovi 25 in še približno 15 starih milijonov din. TOZD I, Tovarne Titan Kamnik, je zdravstveno skupnost zaprosil, da ga oprosti ali mu zniža stopnjo za zdravstveno varstvo, ker je lansko leto zaključil poslovanje z izgubo. Ker finančno stanje zdravstvene skupnosti ni preveč ugodno, so delegati odločjli, da vlogo zavrnejo. Na skupščino je bil predložen še program dela delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za občinsko zdravstveno skupnost in bil v celoti sprejet. Delegati so izvolili še delegata za 2. sejo zborov skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki bo 9. in 20. julija 1982. Seje se bosta udeležili Božena Grilj in dr. Julka Matjan- uštar. Skupščina je potrdila še člane gradbenega odbora za gradnjo novega zdravstvenega doma v sestavi: Smiljana Sapek, Peter Pajntar, Janez Bogataj, Julka Matjan-Šuštar, Tomaž Verbole, France Martinec, Slavko Ribaš in predstavnik Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana. POROČILO O PRESEGANJU PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V TOZD ZV KAMNIK Posamezne skupine zdravstvenega varstva so z ozirom na porast prebivalstva v naši občini bolj obremenjene. Celoten program zaradi tega ni presežen več kot za 1 %. Preseženo delo pa se pojavlja v posameznih službah: predvsem v otroškem zdravstvenem varstvu, zdravstvenem varstvu žensk in v medicini dela. V otroškem zdravstvenem varstvu je porast obsega dela predvsem zato, ker je ta populacija večja, kot je prikazana v programu in je v tem varstvu v celoti zajeta. Z razširitvijo obsega dela v teh ambulantah - strokovno izpolnjevanje, so zajete vse skupine otrok in je število storitev zaradi tega povečano. Poleg tega so bile v tem obdobju tuđi otroške nalezljive bolezni v stalnem porastu. Dispanzer za žene skrbi za 50% večjo populacijo, kot je predvidena za en team. Vedno več žena obiskuje dispanzer v Kamniku. Opravljajo se tudi storitve, ki so jih prej opravljali v Ljubljani. Te storitve so faktorsko visoko ovrednotene. Poleg tega dispanzer za žene že leta ugotavlja, da je zelo pogost obisk nosečnic v posvetovalnici. Ta obisk je seveda opravičen, ker so tudi bolezni nosečnic pri zaposlenih ženah v porastu. V letu 1981 je bil zaradi tega presežen program za 110,1%. Povečanje v medicini dela gre na račun razširitve dela v dispanzerju. V sodelovanju s službo varstva pri delu skuša dispanzer s svojo preventivno dejavnostjo zajeti preventivo v vseh podjetjih. To sodelovanje je bilo v letu 1981 zelo dobro in rezultat tega je povečan obseg dela v dispanzerju. Povečanje na 120,5% še ni zadovoljivo, ker so iz tega obsega izpadli obrtniki in nekatere manjše delovne organizacije. Teh pa dispanzer ni mogel prevzeti zaradi preobremenitve. Vsako povečano delo se seveda številčno odraža v finančnem rezultatu, ki ga pokriva občinska zdravstvena skupnost iz svojega programa. Celoten program zdravstvenega varstva Kamnik je kadrovsko in prostorsko omejen in ne zadovoljuje potreb zdravstvenega varstva občanov in je pod republiškimi normatvi. Zato je naloga tako občinske zdravstvene skupnosti, TOZD ZV Kamnik, predvsem pa celotne družbeno politične DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 skupnosti, da zagotovimo zdravstveno varstvo občanov najmanj na poprečju republike Slovenije. Po vseh dosedanjih podatkih je^zdravstveno stanje občanov občine Kamnik močno pod republiškim poprečjem. Predsednica ZI: dr. Julka MATJAN-ŠUŠTAR SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA V OBČINI 2. sejo skupščine samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik je sklical in vodil predsednik skupščine Jože Muhvič v torek, 29. julija. Izvolitvi komisije za ugotavljanje sklepčnosti in njenemu poročilu, ter pregledu zapisnika je sledila obravnava problematike zaposlovanja v kamniški občini v letu 1981 in prvem tromesečju letošnjega leta. Ker je bilo gradivo za to točko dnevnega reda že objavljeno v prejšnji številki Kamniškega občana, da ne bomo znova povzemali. Z ozirom na aktualnost gradiva je bilo pričakovati, da bo razprava na skupščini bogata in plodna. Vendar so se delegati najbolj zanimali za podatke tistega dela gradiva, ki govori o prejemnikih denarnih nadomestil za čas nezaposlenosti. Delegati so bili mnenja, naj se njihova imena občasno objavijo, zanimala jih je višina denarnega nadomestila in podobno. Podatek, da je med novo zaposlenimi delavci v kamniški občini kar 62% brez strokovne izobrazbe, jih ni vznemirjal, čeprav je jasno, da z nadaljevanjem ekstenzivnega zaposlovanja v občini ne bomo mogli uresničiti razvojnih načrtov, v katerih so že dolgo zapisane želje po prestrukturiranju gospodarstva. Skupščina je problematiko zaposlovanja v občini vzela na znanje. Sledil je sprejem ugotovitvenega sklepa o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik in sprejem poslovnika skupščine skupnosti. Temu je sledila obravnava gradiva za 2. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje pri čemer so delegati usmerili svojo pozornost na 5., 6. in 7. točko dnevnega reda, ki - v kolikor bodo sprejete - prinašajo kamniški skupnosti nove finančne obveznosti. Sklenjeno je bilo, da bo delegat na skupščini načelno podpiral usmeritve v točkah teh gradiv, hkrati pa predlagal nekatera dopolnila. Na skupščini so sklenili, da se druge seje skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije udeleži Jože Muhvič. V izdajateljski svet glasila »Občani in delo« pri Medobčinski skupnosti za zaposlovanje je bila izvoljena Marta Orešnik, v koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri OK SZDL Kamnik pa Dadi Zore. SEJA ODBORA ZA SPREMLJANJE PORABE SREDSTEV IZ SAMOPRISPEVKA 4. sejo odbora za spremljanje porabe sredstev iz samoprispevka je sklical in vodil predsednik tega odbora Miha Jerman. Člani so na seji najprej pregledali realizacijo sklepov 3. seje odbora, ki je bila 2. junija letos in na kateri so strokovno službo Zdravstvenega doma zadolžili, da v roku 14 dni poskrbi za noveliranje predračunske vrednosti izgradnje novega zdravstvenega doma - z upoštevanjem priliva sredstev in odstotka inflacije v tem srednjeročnem obdobju; nadalje je bila ta služba zadolžena, da ponovno prouči novo lokacijo in možnost rešitve lastništva zemlje, projektant pa naj bi proučil možnost dozidave starega zdravstvenega doma. Predstavnica LIZ inženiringa je prisotne seznanila, da noveliranje predračunske vrednosti izgradnje zdravstvenega doma ni potrebno, ker je bila finančna konstrukcija izdelana decembra 1981 in je še vedno realna, saj so bile upoštevane decembrske cene in cene po republiški resoluciji. Dilemo okoli zaščitene kmetije je na seji pojasnil dr. Doplihar, medtem ko je projektant povedal, da projekt za dozidavo starega zdravstvenega dorrfa ni pripravljen ker bi to trajalo precej časa in precejšnje stroške, izdelavo takega projekta pa je treba tudi pismeno naročiti. Člani odbora so nato razpravljali o končni odločitvi glede gradnje prve faze zdravstvenega doma na novi lokaciji, oz. o možnostih za adaptacijo starega zdravstvenega doma. Za gradnjo novega zdravstvenega doma so bile podane naslednje utemeljitve: - občani so se s samoprispevkom zavestno odločili za gradnjo zdravstvenega doma, - z dozidavo oz. adaptacijo starega zdravstvenega doma bi težave rešili samo začasno, porabili pa bi vsaj toliko sredstev kot za novogradnjo. - v primeru odločitve za gradnjo prve faze novega zdravstvenega doma je potrebno čimprej pripraviti vso dokumentacijo in jo skupaj z vlogo predložiti Medobčinski zdravstveni skupnosti za dotacijo sredstev, - I. faza gradnje se lahko prične, ko je zbranih 50% sredstev; trenutno je na računu samoprispevka 20.000.000 din. Do konca leta bo zbranih še 10.000.000, kar je polovica predračunske vrednosti za I. fazo gradnje (ocena I. faze gradnje 65.000.000 din). Glede sredstev medobčinske zdravstvene skupnosti je bilo na sestanku odbora povedano, da se ta ne dajejo za novogradnje, ampak samo za dokončanje že začetih objektov. Možnosti za ta del sredstev so v letu 1983 in v naslednjih letih. Po razpravi in pojasnilih strokovnih delavcev o posameznih nejasnostih so člani odbora soglasno sklenili, da se nadaljuje s pripravami za gradnjo novega zdravstvenega doma (priprava dokumentacije za I. fazo izgradnje na novi lokaciji). 11. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA INTERESNE SKUPNOSTI RTC VELIKA PLANINA Na 11. seji so člani izvršnega odbora ocenili stanje v Integralovem TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, razpravljali o izhodiščih razvoja turizma in gostinstva v občini Kamnik in o programu interesne skupnosti za letošnje leto. Stanje v TOZD Gostinstvo in žičnice je vse bolj kritično. Sanacijsko -investicijski program, ki naj bi ga do 15. 4. 1982 pripravil SOZD Integral, še vedno ni pripravljen, nadaljni razvoj tega rekreacijsko turističnega centra ni opredeljen v planskih dokumentih SOZD-a, niti ne v razvojnih programih DO Golfturist. TOZD ima obveznosti iz kratkoročnih in dolgoročnih kreditov še za približno 200 milijonov din, te obveznosti pa niso bile opredeljene v samoupravnem sporazumu o sanaciji te temeljne organizacije in takšen sporazum ni mogel biti dovolj čvrsto izhodišče za sanacijo. Osnovna sredstva TOZD so v sila slabem stanju, inšpekcije so morale zapreti gostišče Zeleni rob, pa tudi ostali objekti so potrebni nujnih popravil. Nov varnostni sistem je dobro izhodišče za delovanje žičniškega sistema Velika planina, investicija v višini 12.234 tisoč din pa ni v celoti pokrita, kljub temu, da je garancijo dala Interna banka SOZD Integral. Kritična je tudi kadrovska problematika saj tudi najbolj privrženi obupujejo nad predloženimi programi sanacije in si svojo socialno varnost iščejo drugje. Predstavnica SOZD Integral, članica poslovodnega odbora, zadolžena za turizem, tudi tokrat ni mogla odgovoriti na vprašanje o nadaljni usodi TOZD. Člani izvršnega odbora so lahko ugotovili, da se je sum iz ustanovne seje skupščine interesne skupnosti v celoti potrdil in sicer, da SOZD Integral, DO Golfturist, TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik niso sposobni razvijati rekreacijsko turistični center na Veliki planini. Sprejet je bil sklep, da SOZD Integral in DO Golfturist sanirata stanje v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, kamniški izvršni svet pa naj čimprej pripravi predlog organiziranosti organizacij združenega dela s področja turizma in gostinstva s sedežem v Kamniku. Nezainteresiranost Integrala za nadaljni razvoj Velike planine je okrnila tudi program interesne skupnosti za leto 1982. Člani so ugotovili, da petnajstletno neinvestiranje ni mogoče nadomestiti z dvoletnim delom interesne skupnosti. Program interesne skupnosti za leto 1982 sloni zato samo na zbranih sredstvih, ki jih bodo prispevale članice in družbenopolitične skupnosti Ljubljana, Domžale in Kamnik. V letu 1982 bodo nadaljevali z gradnjo ceste od Kranjskega raka na Kisovec. Člani so sodelovanje z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana, ki prispeva polovico sredstev za izgradnjo gozdne ceste z elementi javne ceste, ocenili kot zelo uspešno in si takšnega sodelovanja zaželeli tudi pri drugih udeležencih, ki sodelujejo pri razvoju celotnega področja. Poleg izgradnje ceste je v programu še prestavitev vlečnice Purman, ki je bila postavljena na povsem zgrešeno lokacijo. Vlečnico Purman bodo prestavili na Koritni vrh in uredili povezavo s sedežnico in s penzionom Šimnovec, ter tako odprli nova kvalitetna smučišča. Za izboljšanje turistične ponudbe na Veliki planini potekajo priprave za ureditev planinskega botaničnega vrta v Vetrnicah, pri čemer so sodelovanje že obljubili strokovnjaki iz Geološkega zavoda in botaniki. Izvršni odbor je na seji imenoval za vršilca dolžnosti predsednika tov. Marjana Bovha in sprejel sklep o sklicu skupščine interesne skupnosti, ki bo 8. julija. S. Z. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 184. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 9/82) na 3. seji zbora združenega dela in na 3. seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 6. 1982 sprejela SKLEP o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve vseh objektov na območju Velike planine 1. S tem sklepom se uvede splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in prepoved graditve vseh objektov na območju Velike planine, Male planine, Kisovca, Dola, Arzenika, Marjaninih njih in Gojški planini, dokler ne bo v skladu s 4. členom Odloka o novelaciji Urbanističnega programa za območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 5/78) izdelan in sprejet Urbanistični načrt za navedena območja. Območje Velike planine je prostorsko prikazano v grafični prilogi noveliranega urbanističnega programa. 3. Eventualni promet z zemljišči, parcelacijo zemljišč in gradnjo objektov v času prepovedi lahko dovoli izvršni svet občinske skupščine po postopku, ki je predpisan z Zakonom o urbanističnem planiranju. Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme občinska skupščina. Številka: 351-4/82 Kamnik, dne 23. junija 1982 Predsednik skupščine občine Kamnik mag. Ivan JUSTINEK, 1. r. V zadnji delegatski prilogi so se nam zaradi naglice pritaknile nekatere napake in smo tako zapisali:... so se sestali člani skupščine delegatov in delegirali delegate v zbor... Pravilno je: so se sestali člani skupine delegatov ki delegirajo delegate v zbor... Nadalje:... delegati na gradivo niso imeli pismenih pripomb. Pravilno je:... delegati na gradivo niso imeli bistvenih pripomb. INDOK SLUŽBA Raziskave »Brezna« (Nadaljevanje iz II. številke) Na vhodu v brezno smo postavili pet šotorov. V enem je bilo skladišče opreme, v naslednjem telefon z dežurnim vezistom, v tretjem, večjem, je bila kuhinja, v četrtem so spali grški jamarji, v petem - največjem jamarji, ki so prišli iz brezna. Že pred odpravo smo si razdelili posamezne zadolžitve in takoj se je pokazalo, kako je to pomembno, kjer dela veliko ljudi. Trije so napeli vrvi in napravili varno »sidrišče« s petimi varovalnimi mesti. Prvi se je v brezno Propantes spustil član našega kluba in hitro »pripeljal« do vozla na globini 200 metrov. Tu so prvič nastopile težave. Vrv je bila zamotana v gmoto, kar mu je vzelo uro in pol, da je rešil prehod in usposobil vrv za naslednji spust. Delo je Opravljal seveda prosto viseč v pasu, do stene pa je imel kakih 15 metrov. Končno se je po tele- fonu javil z dna in takoj ugotovil, da je brezno globoko 315 metrov in ne 418, kot smo bili seznanjeni. Naslednji se je spustil grški jamar. Po skoraj uri in pol se je javil z 200 metrov, tokrat s precej resnejšo težavo, kot prvi jamar. Ni mogel naprej, ne nazaj, saj se mu je v vrvno zavoro zagozdil vozel in ostal je »brez moči«. S hitro reševalno akcijo smo ga v eni uri potegnil ven. Ugotovili smo, da je prehitro »pripeljal« do vozla in se ni mogel pravočasno ustaviti. Tudi drugi Grki je imel težave z vpenjanjem, zato je kmalu izplezal. Potem smo nadaljevali Jugoslovani. Spuščali smo se na približno pol ure. Brezno je bilo fantastično. Vrv, ki se je samo na vhodu dotikala stene, je do dna povsem prosto visela po sredini brezna. Premer prepada je do 30 metrov. V stenah je bilo opaziti več nadaljevanj vodoravnih ro- Dan rudarjev Letos mineva 48 let, kar so rudarji v zasavskih revirjih pričeli z gladovno stavko, ki je takrat pokazala vsem delavskim slojem, posebno kapitalistični družbeni ureditvi, da se prebuja delavska zavest knapov in da bo treba misliti na izboljšanje socialnih ra-/mer. Ne smemo pozabiti, da je bilo tedaj to dejanje svetal vzor vsemu ostalemu delavskemu razredu po domovini. Da so pričeli rudarji s stavko je bilo več vzrokov, največji pa je bil v vedno bolj in bolj naraščajoči brezposelnosti. Rudarji so kot en mož pričeli z gladovno stavko. Izmena za izmeno je ostajala v rovih in skupaj so čakali na sprejetje postavljenih pogojev. Tri dni in noči so prebili v rovih brez hrane in vode in lahko si predstavljamo vzdušje, ki je vladalo med prebivalci, posebno med njihovimi svojci v revirjih. Po treh dneh so stavkajoči dosegli svoje pravice in zaupniki stavkajočih so v Ljubljani dosegli tisto, kar so postavili kot pogoj za prenehanje stavke. Danes še lahko s ponosom spominjamo dogodkov, ki so dali svojevrstno obeležje rudarskemu stanu, ki je eden najtežjih, o njem nekateri vse premalo vedo in ga premalo cenijo. Ne smemo pozabiti teh dogodkov in na vse, kar smo podedovali. Zavedati se moramo, da so bile naše današnje pridobitve drago in krvavo plačene z nešteto življenji. Danes se tega, žal, velikokrat premalo zavedamo in ne znamo ceniti vse, kar danes imamo, to je družbeni sistem in pravico do dela ter človeku dostojnega življenja. Dva praznika se simbolično povezujeta, 3. julij Dan rudarjev in 4. julij Dan borca, saj so eni kot drugi sodelovali v najtežji borbi, ki jih je kdaj bojeval slovenski narod in ostali narodi naše širše domovine. Tudi v miru je življenje rudarja ena sama neprestana borba z vsemi mogočimi nevarnostmi in trdim delom pod zemljo, kjer bije bitko za boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo in prepotrebne surovine za razvoj naše industrije. Tudi delavci Rudnika kaolina in kalcita so se pridružili praznovanju dneva rudarjev. ANDREJA PRODNIK r Koncert na grajskem dvorišču Zamisel, da lahko tudi grajsko dvorišče na Zapričah služi kulturnim prireditvam, je bila 18. junija zvečer kronana z uspelim koncertom štirih pevskih zborov iz naše občine. Številni obiskovalci in ljubitelji lepe zborovske pesmi so s svojo udeležbo in aplavzom brez dvoma potrdili mnenje, da lahko na prostem in v naravnem okolju pesem še lepše zazveni, kot v zaprtem prostoru. Pod vodstvom zborovodij Viktorja Mihelčiča in Milana Trčka so zapeli Mešani pevski zbor Titan, moški zbor Zgornji Tuhinj ter moški in ženski zbor Solidarnost. Niti debele dežne kaplje proti koncu koncerta niso prekinile prijetnega vzdušja poslušalcev in pevk Solidarnosti, ki so zapele zadnje. Za uspelo organizacijo koncerta in ureditev prireditvenega prostora velja posebna zahvala Titanovemu zboru, ki postaja tudi vse uspešnejši kamniški pevski zbor. vov, vendar je bilo do njih nemogoče priti. Poizkusili smo z nihanjem, vendar je raztegovanje vrvi že tolikšno (10 m), da med vrtenjem priletišč vedno na drugo mesto, kaj še da bi lahko zabil klin in se pritrdil. Stene so gladke, sprane od vode, mestoma celo zasigane z zavesami. Brezno je po svojih dimenzijah prav »gigantsko«, za primerjavo naj navedem, da je globoko za pet Iskrinih stolpnic v Ljubljani. Na dnu sta bila stalno dva jamarja, ki sta nabirala in lovila hrošče in jamske kobilice, jemala geološke vzorce in vzorce vode, katere bomo na inštitutu v Postojni analizirali in strokovno ugotovili nastanek brezna in življenja v njem. Naleteli smo na ostanke človeških okostij, katere so med grško državljansko vojno zmetali vanj. Kosti je postopoma prekril pesek, ki ga je voda nanesla iz stranskih rovov. Opazili smo tudi ploščico z vpisi imen grških jamarjev in zastavico Poljakov, ki so bili prvi v breznu. Poizkusili smo kopati v pesek, da bi morebiti našli nadaljevanje brezna, vendar je bil peščeni »zamašek« predebel. Posneli smo »dokumente« na filmski trak in začeli z dvigom - povratkom. Povprečno po dve uri je potreboval vsafk, da je prišel na »svetlobo«. Enakomerni gibi nog in rok, voda, ki je kar deževala v brezno, vse naokrog le tema in misel na sonce, ki ga bomo zagledali, so nas zasvojili. Nekje visoko nad seboj si skozi oblak zraka, ki je puhtel iz tebe, zagledal belo piko - vhod. Pod teboj pa je izginjala svetloba svetilke člana, ki je čakal na po- • vratek. Končno so se že razločili bodrilni glasovi ekipe z roba brezna. Počitki so bili vse daljši. Premočeni do kože smo si stisnili roke. Povprečno je bil vsak v jami po 6 ur. Po dveh dneh in nočeh smo bili vsi srečno nazaj. Izvlekli smo premočeno vrv in začeli pospravljati in kompletirati opremo. Naslednji dan zjutraj so prignali mule in karavana je zapustila planino in vhod Propantesa. Prvi del odprave se je dobro končal. Slovo od vasi je bilo prisrčno, posebno nas niso hoteli zapustiti najmlajši. Ob prihodu do obale smo brez pomisleka zaplavali v valovih Egejskega morja. Naprej smo potovali preko Olimpije, Argosa, Peloponeza in prišli na Balkan. Obiskali smo znano turistično jamo Perame. V tej jami imajo velike težave z algami, ki so že dobršen del najlepših kapnikov prekrile s tanko zeleno plastjo. Rast alg pogujejo visoka temperatura v jami (18°) in umetna svetloba žarnic, ki svetijo med obiski. Pot nas je vodila dalje mimo Kalebeke in Meteore od Ptole-maise. Mejo smo prestopili v Bi-toli. Tudi pot preko Skopja, Beograda in Zagreba smo prevozili brez zastojev. Vseskozi sta avtomobila vozila brezhibno. Po šestnajstih dneh smo se utrujeni vr-; nili domov. Odprava majhnega kluba, je izpolnila svojo nalogo. Kolektivni duh, medsebojna pomoč in tovarištvo so na odpravi »položili« izpit. O svojem delu in uspehu bomo poročali v svetovnih speleoloških revijah, v biltenu, ki ga bomo sami izdali in na vrsti predavanj. Posneli smo 8 in 16 mm film in številne diapozitive. Za uspeh odprave imajo prav gotovo zasluge tudi kamniške tovarne: Donit, Utok, Titan, Al-prem, Koćna, Zarja, Svilanit, Usluga, Rudnik kaolina, Komunalno podjetje, Meso, Eta ter Sava Kranj in Kolinska Ljubljana. Zahvala velja tudi Kulturni skupnosti Kamnik, ki riam je omogočila snemanje filma in Edravstvenemu domu Kamnik za sanitetni material in preventivne preglede. Naporni treningi, popravilo vozila, zbiranje oprenje, kopanje vodovoda, da smo si zaslužili finančna sredstva, priprava dokumentacije in iskanje dovoljenj -vse to je poplačano. Osebno zadovoljstvo in uspeh v jugoslovanskem merilu nam je spodbuda, da se bomo v bodoče še. aktivneje podali v naše gore, kjer nas čakajo številne nepoznane jame in brezna. D.D. Obiskovalce KAMNIŠKEGA MUZEJA obveščamo, da je od 24. junija dalje odprta v pritličju gradu Zaprice razstava o zbiralcu starin in mecenu Josipu Nikolaju Sadnikarju. Muzej je odprt: v torek od 17. do 19. ure, sredo od 9. do 16. ure, četrtek od 17. do 19. ure, petek od 9. do 13. ure in od 17. do-19. ure, soboto od 9. do 13. ure in nedeljo od 9. do 12. ure. Ob ponedeljkih je muzej zaprt. VABLJENI ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni naju je zapustila draga žena in mama MARIJA BUDNAR iz Mekinj Iskreno se zahvaljujeva sosedom, prijateljem, znancem in delavcem DO Svit in Stol za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva dr. Staretu in sestri Maji za požrtvovalno zdravljenje. Hvala tudi predstavniku Društva upokojencev Kamnik za poslovilni govor, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Blaž in sin Franc Mekinje, 29^ junija 1982 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega sina, brata, strica in svaka I JANEZA MARNA iz Komende se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno Drolčevim, prijateljem in sorodnikom za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku in g. dekanu za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: Vsi njegovi * Komenda, Suhadole, Domžale, 27. maja 1982 ZAHVALA Ob boleči in nepozabni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JERNEJA KOROŠCA iz Tuhinja se zahvaljujemo vsem-, ki ste mu darovali cvetje, ga pospremili na zadnjo pot, nam pa izrazili številna sožalja. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena in drugi domači Tuhinj, 14. junija 1982 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Hj ANTON TR0BEVŠEK iz Županjih njiv 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem ih znancem, pevcem za zapete žalostinke ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi DO Varnost Mengeš za finančno pomoč. Žalujoči: s 1 vsi njegovi Županje njive, 24. junijai,1982 Delavski svet Eksperimentalne tkalnice Kamnik, Ljubljanska cesta 6, objavlja prosta dela in naloge: 2 DELAVCA - KV STROJNI KLJUČAVNIČAR za opravljanje del v tkalnici. Pogoj: - poklicna šola za KV ključavničarje - odslužen vojaški rok - preizkusna doba 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 10 dneh po objavi na Eksperimentalno tkalnico, Kamnik, Ljubljanska cesta 6. Kako vozi kolo dober kolesar Znano je, da so se 27. 6. 1982 zaprla šolska vrata in začelo se bo dvomesečno obdobje »brezskrbnih šolskih počitnic«. Glede na to lahko pričakujemo, da se bo sprostitev šoloobveznih otrok na eni plati, na drugi pa nadaljnja zaposlenost staršev, pokazala tudi v bolj lahkomiselnem in sproščenem obnašanju šolske mladine, predvsem v prometu. Večinoma so v vseh šolah poskrbeli za poletno varstvo otrok. ki ga bodo, kot vsa leta doslej, popestrili s številnimi dejavnostmi. V nekaterih šolah že tradicionalno dosegajo tudi med počitnicami izredne uspehe in desetine nadobudnežev se nauči plavati. Letos se bodo morali naučiti tudi kaj o prometu. Že med potjo od šole do kopališča je nešteto možnosti za praktično učenje. Ker bodo skrčeni marsikateri družinski proračuni bistveno skrajšali počitnice in bo doma m/m i Je res potreben zakon? V deželi, ki se ponaša s sodobnim kmetijstvom in je bilo v zadnjih letih evidentiranih 49 tisoč traktorjev, smo za znanje in varnost traktoristov storili sila malo. Se tega jim nismo vcepili v miselnost, da je traktor zgolj »križanec« med vozilom in delovnim strojem, ki pa je vsekakor bolj stroj, kot vozilo. Traktoristi zaznajo nevarnost šele potem, ko so zašli vanjo. Navadno slabo oceniji nagib strmine in skušajo z določenim zavestnim tveganjem rešiti traktor. Če se tega loti neizkušen voznik (velikokrat otrok ali mladoletnik) operacija reševanja običajno ne uspe. V kritičnih položajih neizkušen voznik izgubi razsodnost in skuša narediti pod pritiskom strahu to, kar mu najprej pride na misel. Rešilni skok, na katerega računa večina ob zavestnem tveganju, običajno ne uspe. Traktor se namreč zvrne nenadoma in brez prejšnjega premišljanja. Morda se bo kaj spremenilo... vendar šele z letom 1984. Januarja tega leta bo postala obvezna in atestirana varnostna kabina ali ograja na vseh traktorjih. Kaže, da bo večina čakala prav ta datum, ker pač varčujemo celo takrat, kadar gre za našo lastno varnost. Upamo pač, da nesreča ne preži ravno na nas. Prav zato je toliko večja odgovornost kmetijske pospeše^ valne službe, da skrbi za poznavanje specifičnosti traktorjev in ravnanje z njimi. K. Z. ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK takoj zaposli tri skladiščne delavce Osebni dohodek od 9.000 do 12.000 din. Ponudbe sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi. ČGP DELO TOZD PRODAJA • vabi RAZNAŠALCE, RAZNAŠALKE za dostavo jutranjika Delo na dom na območju KAMNIKA. Možnost honorarne ali stalne zaposlitve, še posebej je to delo primerno za študente, dijake, gospodinje in upokojence. Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pošljite svoje ponudbe ali se osebno zglasite v TOZD PRODAJA - dostava, Titova 35, tel. 315-366 (na cestah in ulicah) veliko več otrok. To si moramo zapomniti in upoštevati. Na slehernem koraku in ne le za krmilom avtomobila. Pogosteje se moramo ozreti okrog sebe in pozorneje pogledati, kaj počno otroci - pa čeprav niso naši. Lahko bi se starši v krajevni skupnosti dogovorili za naslednje preventivne ukrepe: za nadzorovano otroško varstvo. To varstvo je možno orga-n.zirati po dogovoru z vodstvi šol, z društvi upokojencev, mladinsko organizacijo, Zvezo prijateljev mladine itd. in sicer na takih površinah, ki so nedostopne za motorna vozila (na otroških igriščih, zavarovanih parkih, na šolskih dvoriščih, na površinah, ki jih uporabljajo telesno-kultur-na društva itd.). Vsaka krajevna skupnost bi lahko izdelala posebna pisna obvestila, ki ga gospodinjstva prejmejo v nabiralnik. To obvestilo vsebuje poziv vsem staršem in ostalim odraslim krajanom, da se med šolskimi počitnicami posebej vključijo v akcijo za varstvo otrok. To najprimerneje store tako, da se dogovorijo za varstvo v sleherni soseski oz. stolpnici, vsakem bloku. Kot začetni ukrep naj bi hišni sveti ugotovili število otrok, ki potrebujejo med počitnicami varstvo, ter s potrebami seznanijo krajevno skupnost - komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo tako lahko ugotovila obseg problema in z ostalimi družbenimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti pomagala pri organizaciji in izvedbi varstva otrok zlasti tam, kjer hišni sveti tega ne morejo sami uresničiti. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v KS oziroma posamezniki, ki na tem področju delajo, pripravijo na podlagi ugotovitev podroben pisni program zadolžitev in obveznosti za vsakega posameznika, njih izvajanje ves čas tudi spremljajo in po potrebi ukrepajo. Organizirano varstvo otrok v skupinah je zlasti primerna priložnost za prometno vzgojo, ki se lahko izvaja tako skupinsko kot individualno (pogovori o nevarnosti na cestah, kje je potrebno posebno paziti na določenem mestu, kako lahko prideš najvarneje do šole in nazaj, pot v trgovino itd.). Največ pa lahko store na tem področju starši s pravil-nejšo vzgojo, saj so pogosto prav starši slab vzgled otrokom. K. Z. Teniške novice Zmagovalec prvega letošnjega klubskega turnirja je Tone Jeras, ki je' v finalu premagal Radka Vengusta. Rezultati: ČETRTF1NALE: T. Jeras : B. Urh - 6:3, 6.0; D. Ramšak : M. Resnik -6:4, 6:4; T. Prešeren : V. Gruden -7:6, 6:7, 7:5; R. Vengust: J. Lavrič - 6:2, 7:5; POLFINALE: T. Jeras : D. Ram-šak - 2:6, 7:6, 6:1; R. Vengust : T. Prešeren - 6:4, 6:7, 6:2; FINALE: T. Jeras : R. Vengust -6:4, 4:6, 9:7; Pionirji so se pomerili na odprtem prvenstvu Kranja in odprtem prvenstvu Kamnika. V kategoriji pionirjev do 12 let se je Jure Lah v četrtfinalu pomeril z Markovicem iz mariborskega Branika in izgubil 7:5, 4:6, 1:6, potem ko je v osmini finala premagal Mariborčana Muhiča z rezultatom 7:6,6:2. Andrej Šlegl je moral v Kranju v Četrtfinalu priznati premoč Mariborčana Diaža. Izgubil je z rezultatom 1:6, 0:6. Tudi v Kamniku je moral Jure Lah kloniti v četrtfinalu. Vehovec iz ljubljanskega Slovana je zmagal z rezultatom 6:3, 6:3. Pričela so se tudi tekmovanja v slovenski ligi - v gorenjski skupini. Ka-mničani so se pomerili z igralci iz Medvod, Domžal, Jezice in Kranja. Rezultati: Domžale: Kamnik - 0:3 Medvode : Kamnik - 1:4 Kamnik : Triglav 1-1:3 Jezica : Kamnik - 0:5 L H. Odbojkarji uspešno zaključili sezono 1981-82 Konec aprila so odbojkarji, tako člani kot članice, zaključili ligaška tekmovanja sezone 1981/82. Člani so v zadnjih dveh kolih enkrat izgubili (in »čer brez ing. Tadiča) z Novim Zagrebom na Duplici s 3:1 in enkrat dobili v Bovcu s 3:2 in si tako zagotovili v II. zvezni ligi - zahod med desetimi ekipami solidno 7. mesto. Članicam tudi v nadaljevanju ni uspelo zmagati, vendar pa se bodo v začetku septembra za nadaljnji obstoj v I. slovenski ligi lahko ponovno udeležile kvalifikacijskega turnirja. Medtem, ko so se zaključila tekmovanja v članskih ligah, pa so se ostala odbojkarska tekmovanja konec aprila, maja in junija šele prav razvnela. Kamniški odbojkarji in odbojkarice so ne samo sodelovali na številnih prireditvah, ampak dosegli na njih tudi izredno lepe uspehe. Kmalu po posvetovanju predstavnikov odbojkarskih kolektivov ljubljanskega območja, ki je bilo aprila v Kamniku in kjer so se skupaj / novim predsednikom Odbojkarske zveze Slovenije Francem Tuškom, predsednikom predsedstva OZS Jankom Golcšem in sekretarjem OZS I-.dom Vclkavrhom ob navzočnosti predsednika ZTKO Kamnik ZVONETA Cveka dogovorili o nadaljnji boljši organiziranosti odbojkarskega športa v ljubljanski regiji, so kamniški odbojkarji 24. in 25. aprila in nato še 8. maja imeli v Kamniku v gosteh slovensko mladinsko reprezentanco, ki se je pod vodstvom mag. VIKTORJA Krevslja, v Kamniku pripravljala za nastop na »partizanski olimpiadi« v F