ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commerical Printing of All Kinds
ENAKO PRAV
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiiaielji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike
VOL. XL. — LETO XL.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 3, 1957
ŠTEVILKA (NUMBER) 2
Zadnje vesti
Ostri mraz se nadaljuje ju tri, pravi vremenska opazovalnica, potem pa utegne postati malo mileje.
Frank Lausche je včeraj res položil ostavko kot governer države Ohio in je bil sinoči že v VVashingtonu, kjer bo danes nastopil urad zveznega senatorja. Kako bo volil pri organiziranju odborov, sicer ni znano, ampak demokratje bodo imeli kontrolo ne glede na njegov glas. To vsled tega, ker novo izvoljeni republikanski senator Javits iz države New York ne bo prišel v Washington, dokler ne dovrši svoje službene dobe kot justični tajnik v New Yorku.
Ena posledica tega, ker je Lausche zapustil urad governer ja pred 14. januarjem, ko bo njegov termin potekel, je ta, da bo John W. Brown kot sedanji podgoverner, 12 dni vršil gover-nerske posle, nakar šele jih bo prevzel William O'Neill, ki je bil v novembru izvoljen za gover-nerja. Brown in O'Neill sta oba republikanca, a si nista prijazna, ker v času primarnih volitev lanskega maja sta si stala nasproti kot protikandidata za governersko nominacijo svoje stranke.
Brown se je že danes preselil v governersko rezidenco, čeprav bo v nji bival le 12 dni!
Predsednik Eisenhower je zavrnil predlog Sovjetske zveze za konferenco državnih glavarjev "velikih petih." Odgovoril je, da bo Amerika poslej gradila svojo zunanjo politiko tako, da se bo bolj in bolj posluževala organizacije Združenih naro-dlov.
Rusija je želela, da bi bila na konferenci poleg Amerike, Anglije in Francije zastopana tudi Indija.
Na Madžarskem se med ljudstvom širi splošna panika, ki izhaja iz strahu, da država stoji pred splošno denarno inflacijo. Vsakdo skuša kaj kupiti in se znebiti denarja, dokler ima še kako veljavo.
Kako učinkovito je Salkovo cepivo zoper polio, je razvidno iz poročila, da je lani v celem Ohio umrlo le 12 ljudi za to boleznijo. Izgleda, da ni daleč čas, ko bo polio popolnoma premagan.
Kurjači pri Canadian Pacific Železnici so zastavkali in s tem ohromili železniški promet na progah v daljavi 17,000 milj naše severne sosede Kanade. • _______
V	Washingtonu so položili vogelni kamen za eno največjih stavb, kar je bilo zgrajenih v Zadnjih letih v ameriški prestolnici. V njem se bodo nahajale pisarne državnega tajništva, kateremu je sedanja zastarela stavba že dolgo pretesna.
V	tovarno Eaton Manufacturing Co. na 17877 St. Clair Ave. sta vdrla ponoči dva moška, ki sta zvezala čuvaja, potem pa ^irno naložila in odpeljala dragocene kose iz niklja, ki so vred-ni $102 funt. Ukradena kovina j« na svobodnem trgu vredna $25,500, na črnem trgu, pravijo Zastopniki izropane družbe, pa bo prinesla roparjem več kot 60 "soč dolarjev.
Moskva znova napada Tita; Hruščev v obrambo Stalina
Moskovsko časopisje, njemu na čelu Pravda, ki je glavno glasilo ruske komunistične stranke, je začelo z novimi napadi na predsednika Jugoslavije maršala Tita, ka teremu očita: da je v službi zapadnega kapitalizma, da se vtika v notranje razmere Sovjetske zveze, in da teh razmer ne pozna, ker trdi, da vlada v vrstah sovjetskih velja kov needinost. Zanimivo je tudi to, da je glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Hruščev imel ob priliki novoletnega sprejema 1957 govor, v katerem je nastopil odkrito v obrambo pokojnega Josipa Stalina,
Nikita Hruščev je rabil telef besede: "V kolikor je bil Josip Stalin antiimperialist, v kolikor se je bojeval zoper zapadni imperializem, smo mi vsi skupaj še vedno stalinisti."
Nikita Hruščev je napravil še drugo gesto. Priznal je namreč gotove politične napake pokojnega Josipa Stalina, potem pa pripomnil, da je bil tudi on sodelavec Stalina, zato je tudi njegova dolžnost, da za Stalinove napake prevzame del odgovornosti na sebe.
Ko gre za mrzlo vojno med Sovjetsko zvezo, Ameriko in ameriškimi zavezniki, so zadnji dogodki v Moskvi pokazali, da se mrzla vojna res nadaljuje.
Za novoletni sprejem, ko bi se morale izmenjati medsebojne čestitke, so bili povabljeni na sovjetsko prireditev tudi poslaniki Amerike, Velike Britanije in Francije, pa so povabilo odklonili. Za Ameriko naj bi bil na novoletni prireditvi poslanik Charles Bohlen. Povabilo na prireditev so odklonili tudi diplomatski zastopniki 15 držav, ki so članice Severno atlantske zveze.
Prireditve sovjetske vlade so se udeležili le zastopniki tistih držav, ki pripadajo azijsko-afriškemu bloku, ali ki so se izjavile za nevtralne.
GAS0LIN V U.S.A. IN V EVROPI
V Evropi so uvedli sistem prodaje gasolina na karte. Evropej-i pritiskajo posebno na Ameriko, da jim da na razpolago surovega olja, nakar bi v čistilnicah olje sami rafinirali.
Ameriška petrolejska industrija se je pri pošiljanju petroleja Evropi znašla na konkurenčnem polju:' Petroleja je dovolj, ampak manjše petrolejske družbe so zaskrbljene, da ne bo dovolj dobička. Na ameriškem pe-trolejskem trgu se je v zadnjem asu začelo debatirati vprašanje, kaj bo s ceno in ali ameriška petrolejska industrija ne bo prisiljena, da zniža cene gasolinu. Zaloge gasolina so znašale ob koncu leta 1956 16,000,000 sodov, kar bi pomenilo, da so se zaloge gasolina tekom leta, ko
je nastajalo veliko povpraševa-nje po gasolinu, zvišale kar za deset odstotkov. Kapaciteta produkcije gasolina se je tako izkazala, da je velika. Čim je nastopilo povpraševanje po gasolinu, je kapaciteta pokazala rekordno produkcijo, ampak Evropa se ni izkazala kot "dober" odjemalec ameriškega gasolina, v glavnem vsled tega, ker nima dovolj dolarjev na razpolago za plačilo kupnine.
Po poročilih iz Egipta tehnične čete Združenih narodov delajo z vso paro na tem, da se čim preje očisti Sueški prekop. In če bo šel proti pričakovanju v kratkem času petrolej s Srednjega vzhoda zopet v zapadno Evropo, kam z ameriškimi zalogami gasolina?
ZA VEČJO ŽENSKO ENAKOPRAVNOST
V Timisu v Severni Afriki je ženski muslimanski svet napravil velike javne manifestacije in proslavljal odpravo mnogoženstva. Nove postave Tunisa so tudi sicer dale ženskemu svetu več enakopravnosti.
Če imajo ženske v komunističnih državah v principu enakopravnost z moškimi, je to po nauku komunizma samo logično.
Ne gre pa povsod kakor po maslu. V Ameriki se je ženski svet moral boriti za enakopravnost, za volilno pravico, prav tako, kakor se mora še danes boriti evropski ženski svet za enakopravnost.
Kaj bomo rekli k temu, da so nizozemske žene dobile šele z novim letom 1957 zakonito pravico, da lahko same razpolagajo s svojimi denarnimi prihranki, in da jim za vnovčen je denarnega čeka ni več potreben sopod-pis—moža.
Z MEŠANIMI OBČUTKI V LETO 1957
Oddelki federalne vlade v VVashingtonu so zbrali podatke, takšno bo gospodarsko življenje v letu 1957. Računati je s tem, da se bodo stroški preživljanja zopet dvignili nad stroški iz leta 1956 približno za dva odstotka. Tajništvo za kmetijstvo obljublja ameriškim farmarjem, da bodo imeli približno eno milijardo več dohodkov, kot v letu 1956. Delavska mezda bo po podatkih federalnega tajništva za delo presegla povprečnost dveh dolarjev na uro. Povprečna mezda bo $2.08 na uro. V Ameriki bo v etu 1957 zaposlenih čez 66 milijonov ljudi, ki so odvisni od mezd in plač.
Avtomobilski industriji napovedujejo dobro leto. če je znašala produkcija avtomobilov v letu 1956 5,826,000 vozil, bo znašala v letu 1957 6,900,000 vozil.
Druga važna industrija, po kateri se meri ameriško gospodarstvo, je industrija jekla. V letu 1956 je znašala produkcija jekla 115,400,000 ton, za leto 1957 je napoved ta, da bo znašala produkcija 124,000,000 ton jekla.
Tretja velika industrija je gradbena industrija. V letu 1956 so postavili 1,112,000 hiš vseh vrst, za leto 1957 gredo sodbe narazen. So nekateri, ki napovedujejo za gradbeno industrijo dobro leto, drugi, da se ne bo
začelo graditi niti en milijon novih hiš.
Višje delavske mezde
V	važnih ameriških industrijah stopijo leta 1957 v veljavo nove delovne pogodbe, ki predvidevajo avtomatično povišanje delavskih mezd.
V	ameriški industriji rjavega premoga bodo dobili rudarji z novo delovno pogodbo meseca aprila avtomatično deset centov več na uro.
V	avtomobilski industriji dobijo delavci avtomatično šest centov več na uro.
V	industriji jekla dobijo meseca julija avtomatično devet centov več na uro.
V	industriji aluminija dobijo avgusta avtomatično 11 centov več na uro.
V	ladjedelništvu dobijo enako meseca avgusta avtomatično devet centov več na uro.
V	mesni industriji dobijo delavci meseca septembra 7.5 centov več na uro, v električni industriji pa šest centov več na uro.
Železničarji dobijo meseca novembra avtomatično sedem centov več na uro.
V	letu 1957 bo približno 4,-500,00 unijsko organiziranih delavcev, ki bodo vsled novih pogodb dobili avtomatično povišanje delavskih mezd.
Novi uradniki
Društvo Napredek št. 132 A.B.Z. je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike za prihodnje leto: Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnica Adalyne B. Ce-celic, 33595 Morris Dr., East-lake, O., tel. WHitehall 2-4359, blagajnik Jacob Gustinčič, za-pisnikarica Anna Prosen, nadzorniki: Anthony Zadeli, Mary Gorse in Rudolph Baitt. Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu' v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Pozdravi
Iz sončne Californije, kjer se nahajajo na oddihu, pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Joseph Mersek in sinovi. Mr. Mersek je poznani gradbeni kontraktor in se nahaja na obisku pri svojih sestrah in svakih Mr. in Mrs. Ludwig Sanabor ter Mr. in Mrs. Frank Prudic. Želimo jim obilo razvedrila! Na operaciji
Mrs. Katarina Conte iz 15718 Calcutta Ave. se nahaja v Mt» Sinai bolnišnici, kjer se bo morala danes podvreči težki operaciji, v kateri ji bodo odrezali nogo radi sladkorne bolezni. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje kmalu zopet povrnilo! Iz bolnišnice
Mr. James Nousek st. se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice na svoj dom na 17621 Schenley Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščil-ne kartice, ki jih je prejel. Dram. zbor Anton Verovšek
V petek zvečer ob osmih se vrši redna seja dramskega zbora Anton Verovšek v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Prosi se vse članstvo, da se gotovo udeleži, ker bo seja važna. Krožek št. 1 P. S.
Nocoj ob osmih se vrši redna seja krožka št. 1 Pro?. Slovenk v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Vabi se vse članice, da se je gotovo udeležijo.
Zopet doma
Iz Cleveland Clinic bolnišnice se je vrnila Mrs. Marc iz E. 160 St. in sicer se bo za nekai časa nahaiala pri ri na 725 E. 155 St. Za orevoz ie skrbela am-bulanca Mary A. Svetek.
EISENHOWER IN DEMOKRATSKI KONGRES; ZDRUŽENE DRŽAVE IN SREDNJI VZHOD
VPRAŠANJE DRŽAVLJANSKIH SVOBOŠČIN IN PRAVIC
WASHINGTON, 3. januarja—Danes se je sestal na svoje redno zasedanje 85. federalni kongres. Po številu poslancev in senatorjev v kongresu ni nobenih sprememb. Senat ima 96 senatorjev in 435 federalnih pcslancev. V senatu imajo demokratje 49 senatorjev, republikanci 47. V zbornici poslancev imajo demokratje 233, republikanci 200 poslancev, dva sedeža sta prosta, ker nista bila dopolnjena po smrti dveh poslancev, ki sta umrla po volitvah. V zbornici poslancev je sigurna demokratska večina, ni pa sigurna v senatu, odvisno bo med ostalim tudi od zadržanja senatorja Franka Lauscheta iz Ohio.
Senatorji so na svoji prvi seji* načeli vprašanje obstrukcije, odroma filibusterstva pri govorih v senatu, ali naj se sprejmejo nova pravila, da bo vsakemu senatorju določen čas, koliko časa sme k predmetu govoriti, ali pa naj ostane načelno vsakemu svo-oodno, da lahko govori kolikor časa hoče, pa tako praktično prepreči, da o kakem vprašanju ne pride do glasovanuja.
Ko so se k temu vprašanju oglašali posamezni senatorji, se je videlo, da niso edini. En ugovor je ta, da če nai se senatorju mašijo usta, ker bi smel govoriti samo določen čas, kje je potem navadna državljanska svoboda, kaj šele pravica senatorja? Fili-busterstvo, oziroma obstrukcija bo zanimiva takrat, ko bo kongres v Washingtonu razpravljal o državljanskih svoboščinah. Prejšnji predlog Eisenhowerja je bil senat ubil ravno s filibu-sterstvom.
Doktrina Eisenhower
Ta nova doktrina pravi, da se naj ameriška oborožena sila uporabi na Srednjem vzhodu, če bi predsednik to sprevidel, namreč v slučaju, da bi Sovjetska zveza rabila silo. Dalje, da naj bi Združene države določile nekaj sto milijonov posebne pomoči državam na Srednjem vzhodu.
Danes se je v kongresu slišalo to, da je Eisenhowerjeva doktrina v bistvu Trumanova doktrina, vsaj pa njeno nadaljevanje in da se je treba povrniti k politiki Franklina Roosevelta in Harrya Trumana, da le vojaško in gospodarsko močna Amerika lahko vodi uspešno zunanjo politiko, ker bo pač spoštovana. Ni pa padel še noben odgovor na Ei-senhowerjev predlog, da se Srednjemu vzhodu res nekaj da.
Ameriški stroški
Federalni proračun je v letu 1945, torej v vojnem času, dosegel $98,400,000,000 izdatkov. Takrat je bil predsednik Harry Truman. Naslednja leta naj bi bila leta miru, naj bi se federalni proračun znižal in se je res znižal. Znašal je $32,800,000,-000.
Nastopila je vojna na Koreji. Znižani federalni proračun je radi posebnih vojaških in obrambnih stroškov zopet poskočil. Koncem leta 1953 je znašal $73,-8000,000,000, v letu 1955 se je znižal na $64,000,000,000. Sedanja napoved je ta, da se bo zvišal na okroglo $70,000,000,000. Eisenhower pravi, da so zopet narastli obrambi stroški, da so narastli izdatki za ameriške zaveznike in posledica — splošni narast federalnih izdatkov. Če bo ostalo pri tem predlaganem proračunu, potem bomo zopet živeli skoraj, kakor v vojnem proračunu. Samo vojaški stroški se bodo zvišali od $36,000,000,000 na $38,000,000,000.
AMERIKA—DEŽELA PARAD
Na lastne oči lahko vidimo, da so parade, korakanje po ulicah, v Ameriki zelo udomačene. Eisenhower bo uradno nastopil drugič mesto ameriškega predsednika. Potrebna bo parada. T'er je ameriški predsednik tudi • hovni vojaški poveljnik vseh oboroženih sil, morajo nastopiti vojaki. Ti so že določeni. Kopna vojska bo dalo 4,149 vojakov, vojna mornarica 3,100 vojakov, vojno letalstvo 2,328 letalcev. Poleg tega bodo zastopani s posebnim oddelkom ameriški marini, armadni in mornariški ka-detje, ki se izobražujejo na posebnih akademijah. Vsi paradni oddelki bo seveda tudi . imeli svoje godbe.
BREZ REKORDA . . .
Napoved je bila, da bo v prometnih nesrečah za praznik Novega leta prišlo ob življenje 490 Amerikancev. Prišlo jih je ob življenje le 400. V hlastanju po tem, če je le nekaj uspeha, je National Safety Council v Chi-cagu z zadovoljstvom objavil, da ni bilo—rekorda. Objavil pa je tudi, da sta bili leti 1952 in 1953 slabši od letošnjega, ko je bilo za Novo leto v prometnih nesrečah pobitih po 407 ljudi.
NEKAJ MRZLIH DNI
Prav tja do konec tega tedna nas ameriške vremenske postaje, enako domača clevelandska in centralna iz Washingtona opozarjajo na mraz. Najnižja temperatura se bo gibala okrog

,v /-mmtimmm
Novi grobovi
MATT FORTUN
Danes zjutraj je umrl Matt Fortun, stanujoč na 1258 E. 59 St. Star je bil 81 let. Pogreb se vrši iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri.
LEON ANTOSIAK
V torek zvečer je šel Leon Antosiak iz 1338 E. 55 St. na obisk k prijateljem v Willough-by Hills, O., kjer je nenadoma umrl. Star je bil 60 let in je bil samski. Rodom je bil Poljak in se je nahajal tu od leta 1910. Zapušča brata Joseph in več sorodnikov. Delal je pri Nicholson Lines. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Highland Park.
»*- .i____i' -
Strašila z bombami
V New Yorku iščejo zločince ali zločinca, ki dela doma bombe in jih nekje na skrivnem postavlja. Menda je prebivalstvo ostrašeno tudi v državah ameriškega srednjega za pada., da ima take zlikovce v svoji sredi. Včeraj je bilo v Clevelandu napovedano, da bo eksplodirala bomba v stolpu Terminal in to točno ob peti uri zjutraj. Seveda so stolp preiskali, o bombi ni bilo nobenega sledu. Bomba naj bi bila položena tudi v javno knjižnico Memorial, ki da bo eksplodirala, kar se tudi ni zgodilo.
Kaj je pravo ozadje blaznih alarmantnih vesti o položenih deset stopinj nad ničlo, to v naj-1 bombah, je oblastem velika za-boljšem slučaju.	gonetka.
POSARJE NAZAJ K NEMČIJI
Posarje (Saarland) s prestoli-co Saarbruecken, se je priključilo k Zapadni Nemčiji in bilo proglašeno za sestavni del za-padnonemške republike. Ko se je vršil ta zgodovinski akt v glavnem mestu Saarbruecken, je bil prisoten tudi predsednik zapad-nonemške vlade kancler Konrad Adenauer. Posarje, ki meri kakih 990,000 kvadratnih milj in ima nad milijon prebivalstva, je tako postalo nova zvezna država Zapadne Nemčije, 10. po številu.
V posarskih rudnikih dela tudi nekaj Slovencev, ki so prišli v Posarje iz rudnikov v Porurju in zapadne Vestfalije, kjer so bili znani kot vestfalski Slovenci.
Kdo bo imel Posarje—za to so se Nemci in Francozi dajali skozi več stoletij. Ko je bila v prvi svetovni vojni Nemčija tepena, ji je bilo odvzeto Posarje, in so g;a dali v upravo takrat ustanovljeni Ligi narodov, v resnici pa so bili gospodarji nad Posarjem Francozi. Posarčani so nato imeli volitve, bilo je to leta 1935, in so se izrekli za vrnitev k Nem-
čiji. Hitler je Posarje tudi priključil nazaj k Nemčiji.
Po drugi svetovni vojni' je Nemčija za nekaj časa izgubila Posarje, dobili so ga v gospodarsko izkoriščanje Francozi. Posarje je industrijsko zelo bogato. Posarski premog in tekstil ter jeklo so potrebni Franciji. Sedaj, ko je Posarje postalo upravno vzeto nemško, so Francozi še ostali gospodarski izkoriščevalci Posarja in bodo ostali v Posarju do leta 1960, ko bo v Posarju mesto francoskega franka, zopet uradna valuta—nemška. marka. Takrat bo Posarje postalo tudi gospodarsko popolnoma nemško; do tedaj se bo na blago, ki bo prihajalo iz Nemčije v Posarje, plačevala carina.
AVTOMOBILI JIM DIŠIJO
Clevelandska policija je izračunala, da so v letu 1956 tatovi avtomobilov pokradli dvakrat toliko avtomobilov, kot v letu 1955, ali v številkah izračunano —2,089.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
3. januarja 1957
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
Ali je mogoče preprečiti nevihte?
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto) -------------------------------------------j------
For Six Months — (Za šest mesecev) _________________________________
For Three Months — (Za tri mesece) __ _____________________________________
$10.00 6.00 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto)	______________
For Six Months — (Za šest mesecev) _________ __
For Three Mpnths — (Za tri mesece)
_______$12.00
_______ 7.00
_______ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SKRAJŠANI DELOVNI TEDEN
(2)
Človek bi naravno pričakoval, da se bodo zganile tudi delavske unijske centrale, pa bi premišljevale o delovnem času, o delovnem tednu, sploh o vprašanju, kako dolgo bo delavec spričo moderne tehnike lahko delal. Unijske centrale so se v resnici zganile in so imele za konec leta 1958 dolga posvetovanja, katerih so se udeležili zastopniki glavnih delavskih unij. Zadovoljile so se z ugotovitvami, so za vsak slučaj pripravile potreben material za nove socialne postave, če bi bile te potrebne, svoje članstvo pa opozorile na to, da bo moderna tehnika industrijsko produkcijo po višala, da bo treba te produkte nekam porabiti, da bodo višje potrebe, višji standard našega življenja sicer vse skupaj zahtevalo nekaj več, zdi se pa, da končno morajo biti postavljene neke meje, dobro pa je, če je človek pripravljen na bližnjo bodočnost.
Človeške potrebe so končno teoretično in praktične vzeto nenasitljive. Z drugimi besedami, jih je tol ko, se znova rodijo, da niso nikdar odpravljene. Vendar pa življenje samo zahteva neko mejo, neko pamet. Računati je tudi s tem, da bodo sicer naravni z?kladi enkrat izčrpani in se bomo znašli namesto na dobri materi zem^i, ki skrbi za vse, preskrbi vse, v puščavi.
Torej, na vsak način spopolnjena produkcijska sred stva, ki z manjšim človeškim delom mečejo na trg več in dustrijskega produkta.
Planilo je na dan vprašanje skrajšanega delovnega tedna! Naj se v privatnih razgovorih med seboj ne varamo, da gre za kak namišljeni tehnično—industrijski ' bav bav," za kako pretiravanje! Tisti, ki se zanima za to stran delavskega vprašanja, ima na razpolago podatke fedaral-nega tajništva za delo, kako so namreč vel ke delavsk unije zagrabile čas in položaj, produkcijo in zaslužek, pa so vse te momente upoštevale takrat, ko so v zadnjem času sklepale nove delavne pogodbe. Neposredna bodočnost v ameriški industriji naj ima znake gotove stalnosti, m:ru v industriji. Nove delovne pogodbe so sklenjene za daljšo dobo, imajo pa tudi te nove delovne pogodbe gotove določbe, klavzule, katerih se lahko posluži eden, kakor drugi tabor, če namreč nastopijo spremenjeni delovni pogoji če je preveč delavstva, če je produkcija prevelika, a glav no, če se spozna, da se v krajšem delovnem času spričo moderne tehnike producira isto, kar se je produciralo v daljšem delovnem tednu, katerega je torej treba znižati.
Nova socialna politična zahteva je namreč tudi ta, da naj se produkcija ne krajša, toda delavec naj bodi za skrajšani delovni čas, krajši delovni teden, nezmanjšano tedensko plačo!
So gotove ameriške industrije, kjer je unijsko organi zirano delavstvo, l:ot na primer v pivovarnah, v pekarnah, kjer ima veliko besedo avtomat, v gradbeni stroki, v tiskarski stroki, že pristalo za znižani delovni teden. Po godbe določajo, da se dela na teden 35 ur, na dan ekrog sedem ur, ali pa da se dela navadnih osem ur v ostalih clneh tedna, v enem dnevu le krajšo dobo, da se doseže čas, ki je določen po novi delovni pogodbi. Naj p i tem pripomnimo, da je po imenovanih delovnih pogodbah pri zadetih na sto in sto tisoče uniisko organiziranega delavstva, gre pa povsod za temeljne skrbi naše neposredne bodočnosti:
Kako priznati življenje kot je, kaj moderna tehnika producira.
Kako izbojevati novi delovni čas, da delavčevi dohod ki vkljub skrajšanemu delovnemu času ne bodo manjši, in pa, kam s preostalim časom? Včasih smo se bojevali za skrajšani delovni čas, ker smo morali predolgo delati. Osem urno delo na dan je končno socialna politična zmaga moderne dobe. Če se danes bojujemo, da bomo še k aj-ši čas zaposleni, se za ta krajši čas ne bojujemo radevolje. prostovoljno, bitka nam je vsiljena! Vemo, da ne moremo biti polno zaposleni, hočemo pa biti polno plačani! Živimo v zanimivi dobi!	L. Č.
Boj proti tuberkulozi na Primorskem
Nevihte niso povsod na zemlji enako pogoste. V nekaterih vročih tropičnih krajih nastajajo nevihte vse leto, skoraj vsak dan. V krajih, ki imajo severno ego, pa so nevihte razmeroma redke. Med eno samo nevihto je lahko zelo mnogo bliskov. Nekateri izmed njih nastanejo visoko v oblakih in se ne dotaknejo zemlje. V nekaterih krajih Ukrajine je videti toliko bliskov in bliskavic, da je zemlja od njih skoraj vso noč razsvetljena.
Učenjaki so dognali, da nastajajo na zemeljski obli v raznih krajih ves čas nevihte. Ob istem času je na svetu povprečno okrog tisoč neviht. Vsako sekundo udari v Zemljo okrog sto strel.
Blisk je rezelektrenje zračnih plasti, nabitih z elektriko. Zato udari strela največkrat tja, kjer je plast zraka med oblakom in katerimkoli predmetom na po-/ršju zemlje manjša: v visoke zvonike, jambore, drevesa in druge visoke predmete.
Toda strela se ne usmerja samo k visokim predmetom. Izmed dveh sosednjih jamborov enake višine, ki stojita drug ob drugem in od katerih je eden iz lesa irugi pa iz kovine, se bo strela ismerila h kovinskemu. Na tem lačelu je zasnovan strelovod.
Če udari strela v ljudi ali živali, je ta udar v večini primerov smrten. Oktobra leta 1868 ;e je v okolici francoskega mesta Bonn Eleana zateldo 7 ljudi lod veliko bukev. Strela je uda-•ila v drevo in ubila eno žensko, nedtem ko ostalim ni storila ličesar. Obleko ubite je raztrga-o na majhne koščke, nekatere zmed njih so našli viseče na Irevesu. 11. avgusta 1855. leta e' na cesti blizu drugega francoskega mesta strela nekega po-)otn:ka podrla in slekla. Razen :osa z žeblji podkovanega škor-lja in enega rokava srajce ni >stalo 04 njegove obleke nobe-lega sledu. Ko se je 10 minut po em pripetljaju zopet zavedel, je )il mož zelo začuden, da leži slemen, in je tožil, da ga zebe. Od-lesel je samo rahle poškodbe.
Da ne udari strela v nas, se ned nevihto ne smemo približati I strelovodom ali visokim osam- j Kobaridu jenim predmetom (drogovom, Irevesom) na razdaljo, ki jej nanjša od 10 metrov. Če človeka '.aloti nevihta daleč proč od bi-/ališč, se na noben način ne sme sateči pod drevesa. Zelo nevar-10 je muditi se med nevihto na vzvišenih krajih (gričih ali go-*ah) ali na odprtih ravninah. Priporočljivo je skriti se v majhno kotanjo, ki naj leži, ee je mogoče, med dvema dreveso-na, ki sta približno 25 metrov oddaljeni drugo od drugega.
Znanstveniki se mnogo ukvarjajo z vprašanjem, kako preprečiti nevihte. V zadnjem času je tudi razvita meterološka služba, ki preprečuje nevihte z izstreljevanjem raket. Eksplozija rakte sredi oblaka prepreči, la bi se kapljice strdile v točo.
Mnenje, ki je bilo dolgo časa razširjeno, da je mogoče preprečiti nevihto z zvonenjem, ne drži. Znan je primer, ko je v nekem odprtem zvoniku v Južni Italiji strela ubila cerkovnika, ki je zvonil še med nevihto. Po od dežja mokri vrvi in preko njegovega telesa je blisk šinil v zemljo. Zvočni valovi, ki jih oddaja bron zvona, so mnogo prešibki, da bi'mogli kakorkoli vplivati na nevihtne oblake.
NOVA GORICA, nov.—V pro-tituberkuloznem tednu je na Primorskem v teku več akcij, ki imajo namen opozoriti širšo javnost na problem te nevarne bolezni ter hkrati z raznimi preventivnimi ukrepi in zdravstvenim prosvetljevanjem okrepiti odpornost prebivalstva in zlasti otrok zoper jetiko. število bolnikov že nekaj let počasi narašča, kar pa ni pripisati novim primerom, temveč predvsem uspešnejši zdravstveni službi, ki je mnoge stare primere tuberkuloze odkrila šele nedavno.
Na področju tolminskega pro-tituberkuloznega dispanzerja so odkrili 44 novih primerov tuberkuloze in imajo sedaj registriranih skupaj 212 aktivnih bolnikov. V Vipavski dolini (v delovnem okolišu protituberku-loznega dispanzerja v Ajdovščini) je vseh bolnikov 261, od tega 27 z odprto tuberkulozo. V zadnjih treh letih so imeli zdravstveni organi na področju ajdovskega dispanzerja registriranih 307 primerov tuberkuloze. V delovnih okoliših dispanzerja v Novi Gorici in Idriji je število bolnikov približno enako.
Razveseljivo je, da se je spričo uspešnejše preventivne službe, učinkovitejšega zdravljenja z antibiotiki in drugimi modernimi -sredstvi ter slednjič tudi zaradi zboljšanja življenjskih razmer in zdravstvene prosvet-ljenosti, življenjska doba bolnikov podaljšala ter hkrati zmanjšala umrljivost. V goriškem okraju je sedaj umrljivost tuberkuloznih največja od 40 do 50 ter od 60 let starosti dalje.
V protituberkuloznem tednu so se po vsem goriškem okraju začela sistematična zdravstvena predavanja, ki jih organizirajo krajevne organizacije RK ter se bodo nadaljevala preko vse zimske sezone. Do 15. novembra so zdravstveni delavci iz pro-tituberkulozn:h dispanzerjev cepili z BSŽ cepivom več sto šoloobveznih otrok.
Gregorčičev spomenik bo v
Že nekaj let se pripravljajo na Primorskem, da bi postavili spomenik Simonu Gregorčiču. Vendar so vec let govorili samo o tem, kje naj bi spomenik stal. V Gorici, Tolminu, Kobaridu ali na Vršnem? Na Vršnem imajo oziroma bodo imeli dostojen spomenik svojemu rojaku—šolo. Res je šola že pod streho, zdaj pa čaka, kdaj bo dovolj denarja, da jo dokončajo.
In spomenik? Spomenik bo stal v Kobaridu. Pripravljalni odbor, v katerem so med drugimi tudi France Bevk, Ivan Regent, Tomo Brejc, je že pripravil širšo akcijo za spomenik. Da bi ga postavki letos za 50-letnico pesnikove smrti je prepozno, ker je mnogo ovir to preprečilo. Seveda bo za spomenice potrebnih precej denarnih sredstev. Naši izseljenci so začeli veliko akcijo v Argentini. Da bodo zbrali dovolj denarja, bo potrebno veliko razumevanja ;n pomoči ne samo Primorcev, temveč vseh Slovencev in Jugoslovanov. Saj se je Gregorčičeva pesem po prvi svetovni vojni razširila po vsej Jugoslaviji.
Sklenitve in razveze zakonov v Sloveniji
Sklenitev zakonske zveze, poroka, je pravno dejanje, ki se izvrši po veljavnih predpisih. Statistika sklenjenih zakonskih zvez, umrljivosti zakoncev in razvez nam daje zanimiv pregled sklepanja in prenehaja zakonskih zvez ter kaže tudi sliko ponovnih zakonskih zvez po starosti moža ah žene.
Od vseh v letih 1950 do 1954 v LR Sloveniji razvezanih zakonov, je povprečno 86.8% takih, kjer je zakonska zveza prenehala zaradi smrti enega od zakoncev, 13.4% pa je takih, kjer je zakonska zveza prenehala zaradi sodne razsodbe. Pri zakonskih zvezah, ki so prenehale zaradi sodne razveze, je število primerov za može in žene seveda enako; pri zakonskih zvezah, ki so prenehale zaradi smrti enega od zakoncev, pa števili nista enaki. Umira mnogo več poročenih mož, zaradi česar je število vdov večje od števila vdovcev. V zadnjih petih letih je bilo med umrlimi zakonci 66.3% mož in le 33.7% žena.
Letno se razdere v LRS povprečno 6448 zakonskih zvez, od tega 5586 zaradi smrti enega od zakoncev in 863 zaradi razveze zakona. Če primerjamo število prenehanih zakonskih zvez s številom sklenjenih zakonov v posameznih letih, ugotovimo, da je bilo v zadnjih petih letih na tisoč sklenjenih zakonskih zvez povprečno 415 zakonov, ki so prenehali zaradi smrti enega od obeh zakoncev in le 64 razdrtih zaradi razvez, število zakonov, ki so prenehali zaradi smrti enega od zakoncev, pada že od leta 1951 dalje—število razvez, to je ločitev, pa od leta 1S50 naprej stalno narašča.
Povprečna starost mož, ki so se ločili, je 33 let, povprečna starost poročenega moža ob smrti pa 63 let. Pri ženah je starost nekoliko manjša in je povprečna starost ločene žene 35 let, umrle zakonske žene pa 81 let.
V zadnjih letih je bilo sklenjeno v Sloveniji povprečno 13,432 zakonskih zvez na leto. Prvič je sklenilo zakonsko zvezo 12,493 nevest in 12,000 ženinov. Razlika med številom nevest in ženinov, prvič stopajočih v zakon, izvira od tod, ker ponovne zakonske zveze sklepajo pretežno moški, kajti od 100 sodno ločenih se ponovno poroči 74 moških in le 46 žensk. Razmeroma v isti relaciji sklepajo ponovne zakonske zveze ovdoveli. Od 100 ovdovelih moških se jih 32 ponovno poroči, od 100 ovdovelih žensk pa se jih poroči še enkrat 15. Kakor vidimo, prevladujejo pri ponovnih zakonskih zvezah predvsem moški— tako pri razvezancih kakor pri ovdovelih. Ovdovele osebe, kakor tudi razvezanci, se po večini (dve tretjini) poročajo s samskimi osebami in le ena tretjina vseh ovdodevlih ali razvezanih ee v drugo poroči z ovdovelimi ali razvezanimi. Pri tem zopet
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO PROSLAVILE STOLETNICO ROJSTVA WOODROWA WILSONA
Amerika je tri dni po Božiču proslavila stoletnico rojstva svojega osemindvajsetega predsednika Woodrowa Wilsona.
Malo predsednikov ima ugled-nejše mesto v ameriški zgodovini. Nekateri zgodovinarji postavljajo Wilsona po politični veljavi takoj za Washingtonom, Jeffersonom in Lincolnom.
Eno brez dvoma drži: Wilson je bil prvi ameriški predsednik z resnično mednarodnimi pogledi. Malo se jih je z večjo vnemo zavzemalo za mednarodno varnost in nihče ni odločneje zahteval morale v mednarodni politiki kot Wilson.
Med prvo svetovno vojno je bil prav Wilson tisti, ki je dal vsebino zavezniški stvari. Takrat je izjavil, da bo vojna omogočila, da bo "postal svet varen za demokracijo.'" Te besede so postale geslo zaveznikov v teku dolgotrajnih bojev.
Pred koncem vojne je Wilson objavil štirinajst točk, ki bi po njegovem morale voditi zaveznike pri gradnji trdnega miru. Med drugim so točke govorile o odpravi trgovinskih meja, omejitvi oborožitve, ureditvi kolonialnih vprašanj in o ustanovitvi Društva narodov.
Ob koncu Wilson ni uspel prepričati senata Združenih držav, da mora Amerika postati članica Društva narodov. Društvo narodov so kljub temu ustanovili in postalo je predhodnik današnjih Združenih narodov.
Wilson seveda ni bil znan samo po delu v zunanji politiki, temveč tudi po uspehih, katere je dosegel doma. V teku njegove prve predsedniške dobe sc sprejeli nekatere najvažnejše zakone v zgodovini države.
Sprejet je bil važen zakon o tarifah in zveznem dohodninskem davku. Postavili so temelje zveznega bančnega sistema Sprejet je bil Claytonov zakon proti trustom in ustanovili so zvezno trgovinsko komisijo, k; naj "ljudem, ki se ukvarjajo z majhnimi posli, omogoči enako svobodo na poti k uspehu, kakor jo imajo ljudje, ki se ukvarjajo z velikim posli," kakor je dejal
Wilson, "in odpravi monopol ter ohrani tekmovanje kot edino dejansko orodje poslovne svobode."
Wilson je bil rojen v Virginiji kot sin presbiterianskega duhovnika. Šolal se je na prince-tonski univerzi in univerzi John Hopkins. Kratek čas je bil odvetnik, potem pa je postal profesor. L. 1890 so ga poklicali za profesorja prava in politične ekonomije na princetonsko univerzo.
Čez dvanajst let je bil soglasno izvoljen za predsednika princetonske univerze. Bil je na splošno uspešen in 1. 1910 so ga pregovorili, da je kot demokrat kandidiral za guvernerja države New Jersey.
Izvoljen je bil z lahko to. in v teku svoje poslovne dobe je precej izboljšal zakonodajo. Zaradi tega je postal znan po vsej državi in je dve leti kasneje, to je 1. 1912, kandidiral za predsednika. Izvoljen je bil z ogromno večino.
Njegova prva predsedniška doba je bila zelo uspešna. V teku druge predsedniške dobe pa je država stopila v vojno. Wilson zaradi svojega državništva ni postal samo znan, temveč je postal prav kmalu mednarodni junak. Po zaključku vojne pa so se pojavile druge težave. Wilson ni mogel dobiti podpore za nekatere mirovne predloge. Telesno ga je to uničilo in njegove najljubše sanje o Društvu narodov je njegova država ozkosrčno zavrnila.
Mnogi krivijo za to zavrnitev Wilsona samega. Bil je strog, aekompromisen mož in nekak-:na diktatorska poteza mu je preprečevala, da bi sprejel manjše spremembe v listini Društva narodov, ki bi morda senat pripravile do tega, da bi jo sprejel.
Kljub temu pa nihče ne more oporekati spoštovanju, katero goji Amerika do tega moža. Bil je poštenjak, ki so ga vodila stroga moralna načela. Bil je prvi predsednik, ki je Ameriko moralno in materialno predstavil na mednarodni pozornici.
Cpmmon Council.
75 LET GONDOLJERSKE VOJNE
Švedski filozof fiergson, ki je spisal znano knjigo o smehu, je pripovedoval, k^ko smešnica de-uje na različne narode:
"Anglež se jim smeje trikrat: prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu jo razložijo in tretjič, ko jo razume. Nemec se smeje dvakrat: prvič iz vljudnosti in dru-
Slikar Utrilo se je peljal s tak-S'jem. Po vožnji je dal šoferju napitnino, rekoč:
"Vzemite tole, pa ga popijte kozarček na moje zdravje!"
Šofer je vzel denar, premeril slikarja od nog do glave in odvrnil :
"Hudo bolni se mi zdite, gospod, zato ne vem, ali bo en sam kozarček dovolj za vašo zdravje!"
gič, ko mu razložijo. Da bi jo	—*----—
kdaj razumel, o tem ni govora. POGOVOR NA KLOPI Francoz se smeje enkrat, ker "E, vidiš, Miklavž, vse mine takoj vse razume. Amerikanec . . ."
se ne smeje nikoli, ker je bil "Res je; samo letošnje dežev-smešnico slišal že prej."	i je noče . . ."
Beneški gondoljeri "slavijo" te dni ljubilje: pred 75 leti so začeli neusmiljen boj s parniki, motornimi čolni in drugimi vodnimi prevoznimi sredstvi, ki jim ni treba vesla. Ta boj, ki so ga že zdavnaj izgubili, se je začel v oktobru leta 1881, ko je prisopihal v Canale Grande parnik "Regina Margherita."
Ko se je pojavil tistega dne
sredi starih beneških palač, ga
, . v.. v, . ,	je sprejelo glasno negodovanje
predniacijo moaki, kaiti mnogo	i, .	,	» J
„ J,	.	J	s	Benečanov, posebno pa še gon-
vec vdove; v in raz/ezancev se	,	- ,.
ponovno po o i s samskimi ženskami kot pa vdov in razvezank s samci.
ZAKAJ ' FHV3 APriL"
doljerov. Obkrožali so ga s svojimi dolgimi črnimi gondolami in na vse grlo zmerjali kapitana, ki je bil celo Italijan. Takrat je dobil zaničljivi priimek "Francoz," ki se ga ni znebil vse do
Prvoaprilske šale in potegav-1 sv°je smrti- je kmalu nato
pripeljal še tri ogromne oblake črnega dima bruhajoče parnike, so mu grozili, da bodo njegove tehnične monstrume potopili,
seme so znane po vsem svetu, stare so pa okrog 400 let. Do leta 1564 se je novo leto začelo 1. aprila. To leto je pa kralj Karel IX. izdal odlok, naj se poslej novo leto začne s prvim januarjem. To spremembo koledarja so hitro osvojili povsod, bili pa so tudi vztrajni nasprotniki, ki so začetek leta še vedno slavili 1. aprila. Te "aprilarje"
njega samega pa ubili. Seveda je ostalo le pri grožnjah, nekaj zaradi posebnosti italijanskega temperamenta, nekaj zaradi tega, ker parniki še takrat niso mogli uspešno konkurirati ljubkim gondolam.
so ostali začeli zasmehovati za- j Stvar se je spremenila po radi njihove trme, in so jih z j "Francozovi" smrti. Njegove raznimi darili in potegavščinami parnike so kupili Nizozemci in vsakega prvega aprila sporni- jim dodali še nekaj novih. Od tanjah na njihovo čudno koledar- |krat sovražijo gondoljeri vse sko vztrajnost. Ta veseli običaj Nizozemce. Kmalu se je izkaza-se je tako udomačil, da še danes ,lo, da mnogi Benečani bolj lju-zbijamo šale na račun prvega bijo naglico kot tradicijo Par-aprila.	niki so bili hitrejši in cenejši.
Napredka tehnike ni bilo moč zaustaviti.
Pojavili so se motorni čolni in "vaporetti." Takrat so gondoljeri res segli po zadnjem sredstvu. V dolgih sprevodih so vozili po Canale Grande in napadali lastnike "vaporettov." Marsikoga so vrgli v vodo in bilo je celo nekaj smrtnih žrtev. Toda temu boju je kmalu napravila konec policija.
Danes so gondole le še neke vrste folklorna znamenitost Benetk. Le še zaljubljeni parčki, romantično nastrojene duše in tradiciji zapisani stari Benečani se vozijo z gondolami. Gondoljeri niso več beneški "taksiji" temveč zgolj ^kočijaži," ki morajo imeti srečo, če si naj s svojo "kočijo" služijo vsakdanji kruh. "Vaporetti," "beneški tramvaji," prevozijo letno okrog 96 milijonov potnikov; gondole pa niti 200,000. Z valovitega in umazanega Canale Grande so skoraj že povsem izginile. Zasanjani in mirni stranski kanali so zdaj njihov revir.
Toda gondoljeri niso prenehali z bojem s tehniko. Čeprav se premočni sovražnik, opremljen v. radarjem, vozi okrog Benetk tudi v največji megli in njihove gondole sodijo že v zgodovino, sc z resignirano trdovratnostjo upirajo usodi, ki jim jo je pred 75 leti določil osovraženi renegat "Francoz."
enakopravnost
STRAN 3
IVAN LAH
Knjiga Spominov
(Nadaljevanje)
V redakciji smo bili; jaz, dr. Krivic, Svetina in Plut, stalni dopisniki pa: Ivan Škvarča v Mariboru, Fran Podržaj v Gorici, Stane Kosovel v Trstu, poleg njega sta iz Trsta dopisovala Brandner in Širok. Bilo pa jih je še mnogo drugih širom slovenske domovine in se nanje z veseljem spominjam. Iz Beograda je pošiljal dopise Radešček in pozneje V. J. Jelenec. Karikaturisti so bili zelo marljivi, mnogo jih nisem niti poznal po imenu. Pod črto se je oglašal France Štajer s svojimi duhovitimi podlistki. Tako smo pluli z razpetimi jadri v novo leto. Naš program je bil: revolucij onarno jugoslovanstvo; zato smo se posmehovali avstrijski politiki in diplomaciji, kajti vedeli smo, da je nezmožen, kdor je smešen. Treba je bilo ubiti v našem narodu staro sveto spoštovanje do Dunaja in vzbuditi dvom in nezaupanje do vsega, kar je prihajalo od tam. Hvala Bogu, da so nam politiki in diplomati dali mnogo prilike, da smo mogli vršiti svoj program.
Ni dvoma, da so hoteli rešiti "prestiž" države in njen ugled, toda nam so bili ravno v tej resni pozi tako smešni, da je bil vsak njihov uspeh za nas "polomija" in nasprotno: njih polomija je bil uspeh za nas. Naše delo je uspešno napredovalo in nas je veselilo, ko smo čutili, da čimdalje bolj prodiramo v široke mase.
Ob novem letu je dobil "Dan" prilogo "Bodeča Neža." Glede imena se nismo mogli takoj ze-_diniti. Moj predlog je bil, naj b: se bil imenoval "Zmaj." Rekl; so, da je to prehudo in so predlagali razna imena od sršena dc komarja. Nazadnje je obveljalo ime "Bodeča Neža." Delo karikaturista je prevzel naš znani karikaturist France Podrekar. ki je že v "Dnevu" pokazal svoje sijajne zmožnosti. "Bodeča Neža" je izhajala na osmih straneh. Poleg Podrekarja sta sodelovala s slikami in tekstom oba bra-
ta Gorazd, kmalu pa se je zbrala cela četa sotrudnikov. Z moderno satiro se je odlikoval France Stajer, za tekoče dovtipe pa so poskrbele sočasne razmere. "Neža" se je lepo razvijala, bila je hudomušna in ostra in je zato uživala posebno ljubezen gg. cenzorjev. Priredili smo posebno Koroško številko in krepko udarjali po Berchtoldu in njegovih Albancih. Vse to ji je nakopalo mnogo sovraštva in "Neža" je bila končno ustavljena.
Takoj se je začel boj v začetku leta 1914. s podvojenimi silami proti našim zunanjim in notranjim sovražnikom. V začetku januarja se je vršila pred ljubljanskim sodiščem razprava zaradi znanih vodiških čudežev, s katerimi je imel "Dan" prejšnje leto mnogo boja, ki se je končal z našo zmago. Porabili smo to priliko, da smo obračunali na isti način z našimi domačimi nasprotniki, ki so sedeli na zatožni klopi kot pokrovitelji velike verske prevare. Tudi oni so bili osmešeni, toda dobrega slovenskega ljudstva tudi to ni iz-pametovalo. Vedeli smo, da imamo v teh domačih nasprotnikih najhujše sovražnike, ne zaradi vere, ampak predvsem zaradi avstrijankantstva, zato smo obrnili svojo ost proti njim in oni so nas upravičeno dolžili srbo-filstva. Naravno je bilo, da so nas denuncirali in policija je imela s konfiskacijami mnogo dela. Sodnija je policijo pri tem krepko podpirala.
Help Wanted Male
Salesmen
Work Evenings 6 p.m. to 9 p.m Complete Training Leads Furnished Must Have Car Age 22 to 35 Call MR. LUTZ TU 6-1579
Female Help Wanted
GENERAL OFFICE
Invoicing and typing Apptitute for figures helpful Convenient East Side Location BUCKEYE GARMENT RENTAL CO.
3600 East 93rd Streat
Female Help Wanted
Clerk - Stenographer
National manufacturer moving to new offices. Brookpark-Schaaf location. Light dictation. P.B.X. and diversified activities; all benefits; 5-day week; permanent.
Mr. TERRY
MA 1-5732
Help Wanted Male
bookkeeping
machine operator
For Burroughs sensimatic machine for accounts payable. Also some typing; Euclid Ave.
UT 1-6622, Ext. 14
Dne 23. januarja javlja "Dan" iz Beograda, da se je tam ustanovilo "Slovansko društvo" z istimi cilji, ki jih je imel "Slovanski klub" v Ljubljani. Prišlo je takrat v Srbijo več naših, ljudi, mnogo tudi iz zelo sebičnih namenov in je bilo treba napraviti red, da se zavarujemo pred špijoni, špekulanti in drugimi kandidati, ki so zlorabljali Beogradu dobro slovensko ime.
Dne 30. januarja prinaša "Dan" uvodnik "Grenadirji" kjer govori o srbskohrvatskem sporazumu v Bosni, ki ga je dosegel dr. Drinovič glede gledališča v Sarajevu, članek opozarja na to, da nacionalna ideja zmaguje povsod nad starimi spori in kako se prebuja narodni ponos. Konec se glasi: "Samo Slovenci spimo spanje pravičnega in smo grenadirji, avstrijska avantgarda, bojevniki švabstva, namenjeni za kanonenfuter, hlapci, strahopetci, patrioti, lakaji in zato nas nihče ne upošteva, zato nas vsak dan krvavo oičajo in nas bodo bičali, dokler ne poginemo."
"Dan" v izrazih ni bil vselej izbirčen, a zdelo se je, da je treba tu in tam govoriti brezobzirno, da bi tem bolj čutili, kako nas "vodilni politiki" ponižujejo pred svetom.
Dne 31. januarja prinaša "Dan" uvodnik "Vakes, Vakes." V Strassburgu je pruski oficir zmerjal s to besedo ljudi na ulici, kar je provzročilo precej protestov v francoski javnosti. Beseda pomeni menda "pakaža." Isti čas je izšla nemška knjiga za koroške šole, kjer je bil tudi stavek: "Das Volk aus der win-dischen Gegend hat uberhaupt keinen guten Ruf im Lande."— Dali smo ta citat za moio uvodniku in smo pokazali, da nas sedaj zmerjajo že po šolah in da vlada odobrava knjigo za šole, v katerih se govori proti nam. Vakes, Vakes . . .
Dne 13. februarja je ves uvodnik konfisciran (kaj je bilo v njem, nisem mogel dognati). Ostala je samo spodaj opomba, da prosimo slovenske liste, naj ponatisnejo ta članek, da bo slovenska javnost informirana o teh razmerah . . . Kakor se vidi, imajo včasih tudi gg. Cenzorji zmisel za dovtipe.
V zmislu programa jubilejnega leta smo posvečali posebno pozornost našim obmejnim krajem, kjer smo pridobivali čim dalje več tal. Maribor, Gorica, Trst so bili stalno zastopani, o Koroški smo mnogo pisali, dne 20. februarja je dolg dopis iz Beneške Slovenije, v stalni zvezi
bookkeeper
Alert young man needed for this interesting job. Permanent position with advancement opportunities Salary and company benefits.
DARLING & CO. 908 Denison	ON 1-9000
LAUNDRY
Experienced Shirt Pressers and Folders for Full Time Work. Piece Work Rate Ask for Steve EAGLE LAUNDRY CO. 1292 East 20ih St.
LAUNDRY HELP
Folders & Shirt Press Operators High Hourly Rate Paid Vacation Insurance HOLLYWOOD CLEANERS 13951 Triskell Road WI 1-2000
Typist - Clerk
EXPERIENCED High School Graduate Salary, 5-Day Week
Apply Mrs. Murray
THE CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. 17000 ST. CLAIR AVE.
Division of Clevite Corp.
CLERK - TYPIST
Opening for a personable high ■chool graduate. In pleasant, mo-lern, air-conditioned 5-girl office iome typing required, but duties ire varied. We believe you will ike* all our other employees and v ill enjoy working in our office. Job is permanent. Salary plus the isual company benefits. Please ipply in person.
TRI STATE FINANCE CO
1118 euclid ave Room 205	C.a.C. CUg
BORING MILL OPERATOR
FIRST CLASS ONLY MAKE OWN SETUP 45-hour week, day and second shift high hourly rate, vacation plan paid hospitalization and insurance new machines, pleasant working conditions.
See MR. DOLNEY
VISIONEERING CO.
1800 E. 27 ST.
smo bili z Reko, Volovsko-Opa-tijo, in krepko se je oglašala tudi Istra.
Dne 27. februarja se končuje krepek uvodnik "Pasji bič" s stavkom "Eden mora pasti, ali samosilnik ali pa zatiranec. In ta deviza naj bo ljudem vedno pred očmi" . ..
Dne 3. marca govori uvodnik o "Izseljevanju v Srbijo." Po naših krajih je nastajala težka finančna kriza. Ni bilo ne denarja, ne kruha, ne zaslužka. Srbija je rabila novih sil v osvobojenih krajih. Skušali smo v tem vprašanju posredovati tako, da bi tudi služilo v nacionalno propagando. '
Dne 4. marca poroča "Dan" o demonstracijah na Revoltelli v Trstu, kjer so italijanski študentje nastopili proti jugoslovanski mladini.
Princ Wied je bil te dni na poti v Albanijo. Kakor Albaniji sploh, posvetih smo princu Wie-du in njegovemu potovanju posebno pozornost, prerokovali smo blamažo naše tedanje diplomacije, ki je pozneje res prišla kot popoln polom avstrijske albanske politike.
V Trstu so se dogodki na Revoltelli nadaljevali in so bih odločilnega pomena za nastop našega dijaštva na dan koroškega jubileja.
Dne 8. marca je prinesel "Dan" poziv na jugoslovansko mladino zaradi tržaške Revol-telle, dne 12. marca pa govori "Jozua" (Trst) pod naslovom "Kralj Matjaževa vojska" mladini sledeče navdušujoče besede:
"Združi se, slovenska mladina,—pridi naša velika noč! Pridi, naš junak Jurij, izderi Matjažev meč iz nožnice, da bo vstala Matjaževa vojska ter začela —silna, nepremagljiva — vršiti svoje vzvišeno poslanstvo."
Takoj dan na to sledi poročilo o sijajni manifestaciji jugoslovanskega dijaštva na Dunaju, drugi dan pa je bil zopet napad na jugoslovanske dijake na Revoltelli. Vse to je vzbudilo povsod mnogo krika—le Ljubljana je molčala. Zato je "Dan" prinesel dne 15. marca uvodnik "Tiho mesto," kjer se govori o pomenu tržaških dogodkov. "Boji v Trstu so splošnega značaja, gre za svobodo Adrije, za akademsko svobodo, za enakopravnost na vseh šolah—pa tudi za naš narodni ponos, za pravice Jugoslovanov ob Adriji, za jugoslovanski Trst. Zato so se odzvala vsa mesta in izpregovorila odločno besedo—le Ljubljana molči."
"Živel boj, ki dviga življenje, in vodi k zmagi!"
V teh dneh pa se je "tiho mesto" pripravljalo na jubilejni dan. Prav za prav pripravljala se je samo mladina—Ljubljana je ostala tiha in mirna. Njeni čuvarji so se bali vznemirjenja in se niso hoteli zameriti na zgoraj.
"Dan" je prinesel dne 17. marca uvodnik "Po 500 letih," drugi dan pa je bila številka posvečena popolnoma koroškemu jubileju. Na čelu je bila dr. To-manova "Pesem koroških Slovencev," nato uvodnik "Jubilej," za njim pa krepek Masa-rykov citat o narodni svobodi. V podlistku so podani v pregledu "Koroški narodni buditelji," ki so stopali v prvih vrstah našega narodnega prebujenja. Ljubljana je bila brez zastav, zato je prav umestna dnevna notica s kratko opazko, da je Ljubljani ob stoletnici bitke pri Lipskem razvila zastave — ob koroškem jubileju pa ne. Našo narodno čast je rešila mladina z dijaškim štrajkom, ki je pokazal, da mladi drugače pojejo, nego so jih stari učili. Bili smo o vsem dobro informirani, a pustili smo mladini, da sama odloča o svojih nastopih. Zato nismo pisali ničesar, kar bi dalo oblastim povod, da bi iskali za starko zunanjih političnih vplivov. "Slovenec" pa je v teh dneh za-
grešil podlost, o kateri bo govor še na drugem mestu.
Tako je tiho mesto praznovalo koroški jubilej in videlo se je, da Ljubljana še nima ali nima več one duše, ki bi javno izpregovorila. Živela je pod težkim pritiskom in je komaj, komaj dihala. Zato smo šli drugam po sveži zrak. Uvodnik, 19. marca govori o "Pomladi na Balkanu" in opozarja na nove dogodke. Medtem pa je nemški kancler Bethman-Hohlweg povedal presenečeni Evropi, da se pripravljajo resne stvari, in je napovedal dvoboj med germanstvom in slovanstvom. Preroki so sicer tudi v politiki nezanesljivi in tudi vodilni državniki ne morejo videti bodočnosti; poleg tega so to navadno taki diplomati, da ne povedo vsega, kar mislijo, glede vojne pa govore navadno ravno nasprotno.
Toda prerokovanje nemškega kanclerja se je imelo še isto leto—izpolniti. "Dan" je pisal o tem govoru dne 22. marca pod naslovom "Ruski strah." Kdor je imel odprte oči, je videl, da se je boj med slovanstvom in germanstvom že vršil cela desetletja na različnih frontah in v različnih oblikah. Vprašanje je bilo le, kdaj si bosta stopila nasproti—z orožjem v roki. Za nas je bilo to posebne važnosti, ker
smo bili obsojeni v to, da bi se
morah vojskovati na nasprotni strani. Nekaj dni nato sem predaval o tem vprašanju v Sokolu in sem s številkami, zgodovino in zemljepisnimi kartami pojasnjeval, kako si stojita obe armadi nasproti, kakšne so njiju sile in bojno razpoloženje.
Bil sem mnenja, da se nam "ni treba bati" in poslušalci so vzeli izvajanja s pritrjevanjem na znanje. K sreči menda ni bilo nobenega detektiva na predavanju, kar je bilo sicer v tistih časih precej čudno. Mislil sem, da bi bilo treba o tem predavati po več krajih, ker nam je dal nemški kancler tako lepo priliko, da izpregovorimo o tem. Isti čas je predaval prof. Ilešič v Mariboru o slovenski in jugoslovanski vzajemnosti, kakor poroča "Dan" z dne 31. marca pod naslovom "Naše vprašanje."
Medtem so se bližale goriške volitve. Gorica je zadnja leta ogromno napredovala in je postala pravo središče našega nacionalnega kulturnega dela. Naravno je, da smo z vso silo sprejeli boj tudi na tej tako važni točki, tembolj ker je bila tu zmaga tako blizu in tako—goto-
va.
(Dalje prihodnjič)
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
the MAY
cos
BASIMiM
store
n
Važno naznanilo
iz urada Slovenskega narodnega doma
na 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Tem potom se naznanja vsem DRUŠTVOM in POSAMEZNIM SOLASTNIKOM SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA na ST. CLAIR AVE., da se vrši REDNO LETNO ZBOROVANJE SOLASTNIKOV CERTIFIKATOV SLOV. NAR. DOMA v ČETRTEK, dne 10. JANUARJA 1957 v AVDITORIJU S.N.D., 6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Na tej glavni letni seji bo Direktorij podal svoje poročilo o delovanju in poslovanju pri Domu kakor tudi finančno poročilo. Volilo te bo tudi direktorje, katerim službena doba poteče.
Direktorij S.N.D.
EUCLID POULTRY
649 EAST 1851b ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235
FRINGED CORDURETTE
Velike ali jiolovične mere, v barvah
Bela	• fctšnjevo rdeča • Plava
Roza	• Jagrsko zelena	• Zelena
Aqua	• Rumena	• Rjava
Chenille Pregrinjala
Lepa chenille pregrinjala, ki so izborna za darila... da okrasijo vsako spalnico! Izberite izmed teh lepih barv! In ta fina pregrinjala se izvrstno operejo...ne potrebujejo likanja! Na gosto šivana za trajno rabo... franža za dodatno ličnost!

Redno 5.98
Venilite
Foam Latex vzglavniki
Mehki kot oblaki, foam latex vzglavniki. Imajo prevleko z zipperjem, da se jo lahko odstrani. Hladna ventilacija za udoben počitek
The May Co.'s Basement oddelek s posteljnino
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Marija Kmetova
HELENA
(Nadaljevanje)
"Ali se ne peljete v Trst?"
Poskočila sem, se zagledala v čuvaja, in že sem hitela proti vlaku in vsa zmedena vstopila v vagon in se kar zgrudila na prostor. Nisem se zmenila za to, če me je kdo poznal, če me je kdo pozdravil. Vsa topa sem sedela v kotu in gledala v tla. Vse te pol noči nisem zatisnila očesa in v glavi mi je bilo, kakor bi bila napolnjena z gorečim žaganjem. Vsak drobec posebej me je žgal in vsi ti drobci so vr-šali pod lobanjo, se dotikali kosti in spet odletavali od kosti. In ko se je danilo, sem pogledala skozi šipe in sem videla pokrajino zunaj in je spet nisem videla. V isti mrtvi utrujenosti in toposti sem se pripeljala končno v Trst. A vseeno mi bi bilo, če bi se bila peljala še dalje in dalje vso večnost—dalje in dalje.
6.
Burja je vihrala po ulicah, ko sem prišla v Trst. Šivankasto se je zaganjal pesek vame in lovila sem sapo. A nebo je bilo modro in solnce je sijalo svetlo, jasno in mlado, da ni bilo prav nič jeseni v njem. Kakor v meni, tako je vršalo vse krog mene In Trst mi ni bil prav nič tuj. Šla sem proti Mininemu stanovanju, kakor bi bila že od nekdaj v Trstu. A nikakega spomin^ na preteklost mojega življenja v Trstu ni bilo in brez vsakega začudenja sem ""topila v hišo in potrkala pri Mini. Odprla so Be vrata in Mina je obdala. na pragu kakor vkovana. Nasmehnila sem se prisiljeno in hotela kar vstopiti.
"Helena, za božjo voljo, kaj si ti Helena!" je vzkliknila vsa prestrašena Mina in mi ponudila roko. Nisem ji segla v roko in šla v sobo. Mina je zmajala z glavo in me prijela za ramo in dejala:
"Pa kako, Helena, odkod, kaj je?"
Ozirala sem se po sobi, zamišljeno pogledala skozi okno, zagledala sem morje in dejala.
"Kje je Milan?"
"Helena! Kaj radi njega?"
"O, ne."
"Ga ni več v Trstu."
"Je vseeno."
Še sem zrla skozi okno, a potem sem pogledala Mini v obraz In videla sem v njej toliko začudenja in preplašenosti, da se mi je skoro zasmilila.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HOUSEHOLD HELP
COOK - GENERAL HOUSEWORK — Plain cooking. Girl or woman. Must have fun with children. Live in, plus salary. At Inverness.
Palatine 1124
Female Help Wanted
HOUSEKEEPER —
Full charge; cooking; other help for children; good salary.
ALbany 2-5520
"Kako se imaš?" sem vprašala ih sedla.
"Dobro. A ti, Helena, kaj je, govori vendar!"
"Nič."
"Pa odkod prihajaš?"
"Iz Bukovice."
"In Jože?"
"Jože je doma."
"Ali ti je slabo, si bolna?"
"Ne."
Stala je pred menoj in strmela vame.
"Si ušla?"
Mina ni odvrnila ničesar in odšla v kuhinjo. Jaz sem nepremično sedela in zrla venomer v eno in isto točko na preprogi. Še danes vem, da je bila ta točka rdečkasto modričasta. Če bi se bila ozrla drugam, bi se mi raz-počila glava, se mi je zdelo.
"Ali bi legla?" Zdrznila sem se in s težavo dvignila pogled na mizo, kjer je stala čaša s čajem pred menoj. Mina pa je sedla nasproti mene in še vsa je bila preplašena.
"Nič mi nisi pisala; niti odgovorila na vsa moja pisma, Helena!"
"Nisem, res. Kaj nisem?" "Prejela vsaj nisem ničesar." "Nisi prejela, hm." "Po drugih sem bila izvedela, da si bila zelo bolna."
"Bolna sem bila? Menda res, da."
"Pa zakaj si bila storila ono neumnost? Tako sem te bila oštela v pismu radi tega! Pa sem si bila že mislila, da si mi to štela v zlo. Nisi?"
"A, da — Temenica, spominjam se."
"Mati so umrli, kajne? In potem je moralo biti vendar vse bolje zate?"
"Mina, tisti zastor je precej postrani."
Mina se je ozrla na zastor, potem name in je vsa začudena dejala:
"Za božjo voljo, Helena, povej vendar, kaj se je zgodilo s teboj! Tako čudna si . . ."
"Meniš?"
"Pa pij vendar, saj si sama hotela čaja!"
"Saj res."
Dvignila sem čašo k ustnam,
a takoj se mi je zagabilo in sem jo odložila.
"Ne bom."
"Pa, Helena, saj te kar ne poznam več! Revica, kaj ti je?"
"Jaz se tudi ne poznam več."
S težavo sem vstala, hodila po sobi in ogledovala slike, knjige in spet sedla.
"Lepo je," sem dejala in vse se je zavrtelo pred menoj.
"Kako si bleda, Helena! Slabo ti je, lezi brž, lezi!"
In že je odhitela v drugo sobo in se kmalu vrnila.
"Neumno je," sem rekla in se nasmehnila.
"Kaj?"
"Ali ni neumno vseskupaj, Mina?"
"Jaz ne vem; meni se ne zdi. A ti kar pojdi in lezi brž! Saj se mi boš še zgrudila na tla."
"Ah, čemu!" Zamahnila sem z roko in se spet zagledala. Počasi so se mi zapirale oči in ko sem jih spet odprla, sem bila v postelji in temno je bilo v sobi.
In potem sem se premetavala v vročini in mrzlici več dni in Mina mi je stregla. Ko sem bila že precej okrevala, mi je bila pravila, kako se mi je bilo bled-lo o Jožetu in Rezi in o nekem otroku, in iz teh mešanic si je bila nekako ustvarila sliko vsega mojega razpoloženja. In ko sem bila še jaz dodala to in ono, je vedela o vsem in ni več silila vame. Ni me tolažila, mi ni prigovarjala in ne ugovarjala—in za vse to sem ji bila hvaležna.
Prišli so bili oni sveti dnevi, ko je bilo vse nebo kakor ona vseodpuščajoča ljubezen, ki se v trpljenju in krivici blagoslav-ja. Z neba so polzele tenke, tenke svilene niti in so se zvijale vrh gričev kakor tihe prošnje. In tiha so bila pota in tihe so bile ceste. Še morje je bilo tiho in tako veliko in globoko v tišini, kakršno je obličje v trpljenju posvečeno. In jutra so bila mehka in poldnevi sveti, a zvečer je bilo vse nebo mirno in vdano, kakor so vdane oči človeka v lepoti duše živečega. — Nisem marala na cesto, vse dneve sem presedela v sobi in tudi brala nisem in prav malo sva govorili z Mino. Milan je bil popolnoma umrl v meni, čeprav je vsa ta okolica govorila o njem. Vendar so bili vsi ti spomini bledi, vsi so bili brez vsakršnega pomena zame. Hotela sem zamoriti tudi misli na Jožeta in Rezo, a nisem jih mogla odpraviti. Videla sem ju vsa živa pred seboj, videla ju v ljubezni, še celo njunega otroka sem videla. Pokrila sem si obraz z rokami, zarila se v blazine—vse je bilo zaman, slike so bile žive, živejše od dneva do dneva. Mina me je gleda-
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo, priljubljene povesti
la, čutila je, kaj se godi v meni in mi je dejala nekoč:
"Jaz te ne morem nič več gledati, da si taka, Helena. To ne gre in ne gre. Pa oprosti, saj sem se že dolgo premagovala,— a končno, kam hočeš tako?"
Zavzdihnila sem in dejala:
"Ti tega ne razumeš."
"Kako da ne? Beži no, tudi kdo drugi je bil že zaljubljen! Stopi, na zemljo stopi in ne živi v večnih blodnjah!"
"Ti tega ne razumeš."
"Pa kaj ti je končno Jože? Čeprav je tvoj mož, a če je delal tako, živi tako, kaj ti je do njega?"
"Ljubim ga."
"Ljubiš? To si ti le domišljaš!"
"O, Mina, ne domišljam si!"
"Pa si! Premisli jasno, pa boš videla, da le pestuješ samo sebe! Pusti ga, pozabi, pa živi in se ne muči več!"
"Blagor ti, ker tako govoriš! Jaz ne morem."
"A tako tudi ne moreš živeti."
"Ampak?"
"Kaj! Naredi račun, seštej, odštej, poglej končni znesek in pika!"
"In ta pika?"
"Ni v poležkovanju, pestova-nju in medlevanju."
"Sem ti že v napotje?"
"Saj ni, da bi človek govoril s teboj!"
Vsa užaljena se je Mina okre-nila in hotela oditi.
"Mina!" sem jo poklicala. "Ne zameri mi!" A pusti me, jaz ne vidim ničesar naprej."
"Pa bi morala!"
"A ne morem, vidiš. Kakor v močvirju ležim; čim dalje ležim, tem bolj se pogrezam. A vse klicanje na pomoč je brezuspešno."
"In tako hočeš počasi seg-niti?"
"Če ne bo drugače .. ."
"Križ je s teboj, Helena!"
Potem se je zagrizla vame misel, da hočem živeti. Živeti ono hrupno, glasno življenje. In
I
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 761h STREET UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
P
TEKOM ČASA
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 Si. Clair Avenue
Tel. ENdicoti 1-5013
Njegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
ko sem čez teden dejala Mini, da si želim družbe in smeha, ni prišla iz začudenja, a potrepala me je po rami in dejala:
"Zdaj imam še vero vate."
Jaz sem se nasmehnila, a v srcu mi je kljuvalo.
7.
Kakor oči sladostrastja so štrlele luči v kavarni vse motne in v onemogli prenasičenosti. Po gostem dimu je polzela godba in se motovilila v hrupnih, hreščečih sozvokih in spet v tihih, cukrenih glasovih. In časih je zacvilila vijolina do smešno-sti in se je razrepenčil klavir, kakor bi se zasmejal star, pre-nasičen grešnik. Osladne melodije so me oblizale kakor bi imela namazane lase s cukreno vodo in divji glasovi so me udarjali po obrazu kakor kepe snega.
Videla sem rumene, izžete obraze z nabreklimi, rdečimi lici. Videla sem obraze, kakor bi se bili posušili sredi cestnega prahu in bi se jih še držali pljunki pijancev. In bili so obrazi kakor papir tenki in prozorni in že zdavnaj življenja prenasičeni. Oči so žarele od one mize, med-lele s te mize; so bile izpite in prevarane in spet so bile kalne in site. Iz kota je bahavo namigoval klobuk s kričečimi barvami kakor bazar. In svetle obleke in temne obleke in razgaljeni vratovi kakor razprodaja mesa. Svetile so se bele naškrob-ljene srajce, blestele so se na-
STANOVANJE V NAJEM
Odda se stanovanje s 3 sobami in kopalnico. Fornez na plin zase. Vse udobnosti. Garaža če ]o želite. Pokličite po 4. uri popoldne. RE 1-4485
LASTNIK SAM PRODAJA
hišo s 6 sobami, dobro ohranjena. Nahaja se od Grovewood Ave. Ima 3 spalnice, porč spredaj in zada], zimska okna, mreže in vrata iz aluminija ter "awnings" za okna: garaža. Blizu transportacije. Cena samo $15,900. Pokličite ob večerih. IV 1-7597
ŽELIMO KUPITI
hišo za eno ali dve družini, nahajajoča se izpod E. 55 St., v okolici Superior-Payne Ave. Kdor ima za oddati, naj sporoči na urad tega lista.
HE 1-5311
STANOVANJE
Imamo stanovanje s 4 opremljenimi sobami, katero bi delil s moškim, mirnim in poštenim. Stanovanje je moderno, ima parno gor-koto, sprejemno sobo, kuhinjo, klet, kopalnico, telefon, itd. Na 1163 E. 71 St., vhod z 7114 Donald Ave. Pokličite med 12. uro opoldne in 10. zvečer.
EX 1-8708
Hiše naprodaj
Na 25085 Highland Rd. in 5905 Hillcrest Dr. v Richmond Heights, O. dve novi zidani hiši "ranch" tipa; s 3 in 4 spalnicami; prizidana garaža, velike lote. V zakup vzameno vašo hišo ali zemljišče.
mazane frizure in še obrazi so bili izlikani in počesani. Zaiskrili so se prstani, kazale so se zlate verižice in le malo je bilo ljudi, ki bi bili taki, da bi jim človek segel v roko in se jih razveselil. Ti so sedeli tiho In mirno in so motrili obraze. A ves ta šum in vsa ta melodijozna pijanost jih je bolela in navadno so kmalu zapuščali kavarno. — V velikih blestečih se zrcalih pa se je vsa kavarna razgalila še enkrat in je bila še bolj gola kakor v resnici.
Ves ta hrup, vsa ta mešanica, vsa ta pijanost, vse to me je omamljalo, da mi je bilo kakor v vroči kopeli. Vsaki neumnosti sem se smejala, vsaka beseda mi je bila dobrodošla in vsa razvne-ta sem kadila, pila in se stresala v smehu.
Veliko je bilo naše omizje in gospodje so govorili vame, da niti odgovarjati nisem utegnila. Pa saj mi ni bilo do pravilnih odgovorov! Razmetavala sem besede kar na slepo, da so obležale na mizi, utonile v kozarcih, se kotalile po tleh. Le redkokdaj sem jih zagledala v očeh drugih in še takrat so bile vse drugačne, trikrat prebarvane in vse tuje. Tudi Mina je bila vesela, a njeno veselje je bilo narav-nejše, njen smeh ne tako izzivajoč. Zdaj pa zdaj me je pogledala v trenutku osuplosti, se za hip zazrla vame, kakor bi mi hotela kaj reči, a ker sem brž pogledala drugam, me je prepuščala razigranosti. Vso svojo notranjost sem hotela preslepiti, oglu-
šeti, prevpiti. Časih se mi je to posrečilo, največkrat ne, in ko-lovratila sem dalje.
Iz kavarne smo odhajali v smehu, ki se je razlegal v noč in onemel sredi cest. Svetiljke so rezale obraze in jih krtovičile v čudne krinke z mrtvaško barvo in razpotegnjenimi brazdami.
Časih je divjala burja in je zaganjala deževne kaplje v nas, da so švrkale po naših licih kakor tenki, drobni, vitki biči. Roke so drevenele, noge zastajale, in zahajali smo v gostilne, kjer je zadišalo po postanih jedilih in razliti pijači. Marogasti prti so gledali v nas in skozi dim so prihajali pijani glasovi vsi onemogli in razkričani do hripavo-sti.
Pila sem kakor za stavo, trkala in se smejala, le smejala in mi je časih obstal smeh sredi obraza, da sem morala izgledati kakor karikatura. In zahajali smo v gledlišča.
Prešerna svetloba mi je skoraj jemala vid, prostranost gledališča me je omamljala, da se mi je vrtelo v glavi. In vse tisto razkošje je lilo vame do utrujenosti. In koncerti in kinematografi, ah, vse, vse sem poizkušala, da bi bila izgubila zavest in misli in dušo; da bi bila izgubila samo sebe; a ni šlo, še vedno je bila vsa živa, še živejša v neskončnosti trpljenja in gorja onemogle ljubezni do Jožeta in razbičane ljubosumnosti do Re-
ze.
(Dalje prihodnjič)
6 nove bungalow hiše v Euclidu, blizu šoie, trgovin in transportacije.
Te hiše prodamo po istih cenah kot so bile v veljavi v letu 1956. Nove hiše, ki jih začnemo dedati letos, bodo najmanj za 10% dražje.
Za dober nakup se obrnite na
STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100
Parkwood Horns Furnishings 7110 ST. CLAIR AVE.
ZAVESE, DRAPES, POSTELJNA PREGRINJALA Priomtno blago po prwiinlh cenah "Nail odjemalci se vedno m»Jo"
ZAVAROVALNINA
na HIŠO BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti naznanjamo vsem, da je umrla naša ljubljena mama, stara mama in sestra
Antonia Skozier
rojena ORAŽEM
Zatisnila je svoje mile oči dne 3. decembra v Huron Road bolnišnici. Previdena s sv. zakramenti za umirajoče je po dolgi bolezni za vedno zaspala.
Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek dne 6. decembra v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnica je bila rojena dne 28. marca 1884 v Loškem potoku in je bila preje poročena Bambich.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti drage pokojnice. To nam je bilo v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojne mame.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so jo prišli kropit ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. Hvala tudi nosilcem krste.	•
Našo globoko zahvalo naj sprejme čst. g. Mathias Yager z^ molitve, opravljeno zadušnico in pogrebne obrede, kakor tudi pogrebni zavod Mary A. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Srčna hvala tudi članom društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. za opravljene molitve.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali. Ako ga kateri ni prejel, prosimo oproščenja in naj isto sprejme stotero zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, draga mama. Sedaj počivaš v hladni zemlji, rešena vseh skrbi. Tvoja duša pa je prejela plačilo za vse, kar si dobrega storila v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi do konca naših dni.
Žalujoči:
ALICE VERBANEK, hči EDWARD VERBANEK, zet vnuki in pravnuki v stari domovini zapušča brate in sestre ter sorodnike
Cleveland, Ohio, dne 3. januarja 1957.